T UnMJanl, t petek, 28. aprila 1911. Leto XXXIX. s Velja po pošti: = Za oelo leto napie] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za čotrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ • „ 6'— za en meseo „ . „ 2'— i opravi prejeman mesečno K 1*90 i Inserati: i Enostolpna petltmta(72mm): sa enkrat . . , . po 15 v sa dvakrat .... n 13 „ n trikrat .... H 10 „ ta večkrat primeren popnst. Poslano in reki notice: enostolpna petltvrsta (72 mO 30 vinarjev. ; Izhaja:; vsak dan, lzvsemil nedelje la praznika, ob S. ari popoldne. K2- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. L TC8 Avstr. poštne bran. račnn ŠL 24.797. Ogrske poštno hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št 188. Današnja številka obsega 4 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«. na vse poštene Slovence in Slovenke! Nad 3000 ljubljanskih žena in de-Jklet se je zbralo včeraj v veliki dvorani [hotela »Union«, da protestira zoper so-Idrgo, ki je 23. aprila napadla volivke IS. L. S., osobito pa redovnice, ki so se llio^ele poslu žiti svoje volivne pravice lin dolžnosti. Tako impozantnega slio-Ida ni Ljubljana še izlepa videla, bil jc piravi ženski tabor, čisto gotovo pa. je, Ida Ljubljana, odkar stoji, ni šc nikoli (doživela takega viharja ogorčenja, ka-lkor je včeraj pretresal dvorano »Uni-|ona«, ko so sc med govorom načelnika L. 8. prikazale kinematografske sli-ike, kažoče tiste brezstidne in bogokletne karikature, ki jih je »Slovenski Narod« objavil sohoto pred volivno bitko, plava pri glavi so stale naše krščanske pene, tu gospe, tu učiteljice, tu delavka, prostora ni bilo toliko praznega, da bi moglo eno zrno peska iz višine pot na |tla najti, in navdušenje, ki jc žarelo vsem iz lica. ko je načelnik naše stranke pozival v boj zoper umazano libc-|aino stranko, sc nc da popisati. Ko se bralo pismo uboge redovnice, ki popisuje, kako jih jc sodrga napadla, jih lice opljuvala in davila konja, kako dvignila zoper žene palice, takrat jc zakrnelo v dvorani tako, da ga ni peresa, ii bi moglo o tem podati slike. Božja kazen na te lopove in tiste, ki so jih liahujskali! tako je včeraj zaklicalo ljubljansko krščansko ženstvo. Govor načelnika dr. Šusteršiča, ki jc bil včeraj predmet morebiti najprisrčnejšim pvacijam, kar jih je kdaj doživel v svojem življenju, objavimo jutri. Tukaj nam gre lc za sledeče: Ljubljansko krščansko ženstvo je [klonilo včeraj sledečo resolucijo: »Krščansko ženstvo v Ljubljani pro-lesiuje ogorčeno zoper podlo in lopov-iko obnašanje liberalne druhali dne p. aprila 1.1. napram ženskim volilkam obče, zlasti pa napram redovnicam! Istotako protestuje najodločneje ioper podlo in surovo žaljenje krščan-|kega ženstva po liberalnih listih. Krščansko ženstvo se izreka soli-larno in izjavlja, da ne miruje, dokier |e ne stre sodrga, ki je v sramoto Ljubljani in njenemu prebivalstvu.« Ta resolucija pove veliko. V zvezi tem, kar je načelnik naše stranke dr. šusteršič včeraj na shodu izvajal, se izraža v tejle resoluciji posebno sledeče, kar hočemo danes v prvi vrsti naglasi ti: Takozvana narodnonapredna stranka stoji danes na najnižjem nivoju, kar si ga je sploh mogoče misliti. Namesto cla bi sc po zgledu S. L. S. pošteno organizirala, svoje ljudi izobraževala in si inteligenten naraščaj vzgojila, je zbrala okoli sebe tolpo, sodrgo, fakinažo. Ponižala. je sokolstvo, ki jc svoj čas imelo tako lepe cilje, in iz slovenskih sokolov napravila pocestne kričače, potegnila za seboj v blato dijaštvo in mlade fante, ki bi se morali odlikovat? po blagosti srca, po resničnem svobodo! juh ju, po idealnosti in spoštovanju vsakega poštenega prepričanja, pokvarila v divjake, ki so prepojeni s peklenskim sovraštvom in pripravljeni se dati zapeljati do največjih lopovstev, in kar je najhujši njen zločin, poživinila je celo žensko mladino! Danes ta »narodnonapredna« stranka ni več zmožna bojevati nobenega političnega boja, danes zmore ona le pocestne škandale, zasra-inovanja in vnemanje živalskih nagonov v človeku. Ta »narodnonapredna« stranka je ubila v veliki večini svojih pristašev vsak čut poštenja, ljubezni, spoštovanja, plemenitosti. Bili so pred časom idealni fantje med liberalno mladino, ki so sc hoteli dvigniti, na Dunaju so sanjali o novih časih in dasi nam načeloma nasprotni, »o skušali pravičnejše misliti in soditi o svojih nasprotnikih — ko so pa prišli ti. mladeniči domov, jih jo zopet okužila Stanka, ki vsakega pokvari, kdor pride v njeno obližje. Danes jc ta stranka tako daleč, da njena sodrga napada uboge ženske, divja zoper vse, kkhočejo samo svojo postavno dolžnost izpolniti, hoče strahovati vsakega, ki ni in nc more biti njenega prepričanja, hoče vladati v javnosti s palico in psovko! Veličastni shod ljubljanskih krščanskih žena je bila prva mogočna in odločna reakcija zoper liberalno so-drgovladje. Sodrgo bomo zagrabili za vrat in potem ji bodi Bog milostljiv! Ampak glavno, kar je včeraj ljubljansko krščansko ženstvo izjavilo, kar jc izjavil načelnik naše stranke, kar je pošteno prebivalstvo Ljubljane na včerajšnjem shodu vrglo v javnost, je tole: Vsi pošteni ljudje, stran od liberalne stranke, ki je danes samo še stranka sodrge! Stran od stranke! Kdor more šo danes ostati v okrilju stranke, ki se je tako bogokletno norčevala iz naših redovnic, iz vsega slovenskega ljudstva, kdor sc še danes prišteva stranki, ki je organizirala lopovski napad na ubogo ženske, kdor se še danes imenuje »na-rodnonaprednega«, ko je ta stranka padla na nivo pouličnega barabstva, ta dokazuje, da jc je popolnoma vreden, da se istoveti s sodrgo, da simpatizira s sirovostmi njene mularije! Tak človek ni pošten. Kdor danes bero »Jutro«, kako poroča o govoru clr. Šusteršiča iti je bil s-am pri govoru zraven, temu mora vsa kri srda zavreti. Kako lažejo danes ti nesramneži! Podtikajo, česar sc sploh ni govorilo, zavijajo tako nesramno, kakor hi nc mogli niti zločinci v bagnu. Ali je še mogoč pošten Slovenec, poštena Slovenka, ki bi mogla le šc en dan iti skupaj s takimi lažnjivci? In to jc danes naš apel na >se poštene Slovence in Slovenke: Karava,s je, ki se še niste odpovedali svojemu krščanskemu prepričanju in vam je mar napredka našega ljudstva, blagra naše mladine, plemenitosti naših fantov in blagosti naših deklet, v naše vrste! Tisti pa, ki tega nc morete, ki se liberalizmu ne morete odpovedati, vun iz stranke, ki danes ni več liberalna, ki je samo še stranka sirov osti, nasilja in pokvarjenosti, stranka sovraštva, stranka kola in psovk, vun iz take stranko in osnujte novo svobodomiselno stranko poštenih ciljev in poštenih sredstev, s katero bo mogoče sodelovati v blagor slovenskega ljudstva! Mi smo pripravljeni ponudili roko vsaki pošteni liberalni stranki, zoper stranko »narpdnonaprednc« sodrge pa poznamo te boj, boj do skrajnosti, boj brez obzira in usmiljenja, boj krut in neizprosen! Komur pa je mar, da na Slovenskem nastanejo kdaj redne razmere, da se medsoboj ne borno sovražili, da poneha enkrat razdivjanost, da se bo mogočo posvetiti s skupnimi močmi brez ozira na razliko svetovnega nazi-ranja gmotni in kulturni povzdigi slovenskega ljudstva, ta bo naš apel upošteval. Posledice odpovedi mm srnsKeoa krnijo. Dne 27. t. m. so objavili v Belgradu po vladnem komunikeju, da je na nasvet zdravnikov odpovedal avstrijski cesar na 7. inajnika napovedani obisk srbskega kralja in da upa sprejeti obisk še letos jeseni. Srbski zunanji minister dr. Milovano^ic je izjavil svoje obžalovanje, ker bi bil imel obisk gotovo dobre posledice in želi, naj bi bil cesar kmalu popolnoma zclrav. Avstrijsko zunanje ministrstvo na*, sproti listom, ki nič kaj ne verujejo, dti bi bilo povzročilo vladarjevo zdravstveno stanje odpoved obiska, odločaj naglaša, da je zgolj izjava profesorja Chiarija povzročila odpoved obiska; srbskega kralja. Vlak, s katerim naj bi so bil pripeljal srbski kralj v Budinv, pošto, je bil žc odposlan v Belgrad. Srbsko časopisje povodom odpovedi jako litijska. V Belgradu splošno so. tlijo, da je povzročilo odpoved hujska-joče pisarjenje srbskih listov. Kralj Pe-» te je sklenil opustiti obisk, ko so na* stale v skupščini in v ministrstvu resne diference. Dunajski srbski poslanik je pa obvestil srbsko vlado, da bi smatrala avstrijska vlada odpoved popotovanja za easus belli. Nato se je sklenilo popotovanje zgolj odgoditi. Mlado-radikalni krogi izjavljajo, da je ministrski predsednik Pasič poslabšal vso zadevo, ker sc jo iz neznanih razlogov branil spremljati kralja Petra v Avstrijo. Drugo belgrajsko poročilo naglaša, da srbski dvorni in vladni krogi zelo obžalujejo, ker je cesarjeva indispozi-cija povzročila odpoved obiska in upajo, da obišče srbski kralj našega vladarja jeseni. Informirani dunajski krogi pa sodijo, da obisk kralja Petra sploh izostane. V Belgradu seveda vzbuja splošno pozornost, ker obisk srbskega kralja izostane. »Mali Žurnal«, »Tribuna< in drugi manjši belgrajski listi zelo napadajo srbskega zunanjega ministra. Zahtevajo, da odstopi Pasič, pričakujejo razpad koalicije in nove volitve, ki naj jih izvede nova vlada. Položaj opisujejo tako, kakor da M se bil obisk odpovedal v Belgradu. Značilno je, kar piše »Mali Žurnal«, namreč, da hoče kralj Peter vse storiti, da se j®, boljšajo razmere mecl Srbijo in Avstro-Ogrško. V jjolitičnih krogih se z vso gotovostjo zatrja, da odstopi srbski zunanji minister Milovanovič, ko postane srbski poslanik v Berolinu, a ravnotako resno se tudi zatrja, da je odstop Pa-sičevega ministrstva gotova stvar in da sestavi novo vlado sedanji notranji minister Protič. Belgrajski vladni krogi zatrja jo, da obišče kralj Peter mese-ca septembra cesarja na Dunaju, sledi pa nato obisk v Berolin, drugi viri pa poročajo, da sodijo diplomatični krogi, da obišče kralj Peter najbrže našega cesarja meseca avgusta v Išlu, kjer sprejme naš cesar tudi bolgarskega carja Ferdinanda. LISTEK. Nemi Hlapec. (Konec.) Bilo je spomladi leta 1084. V Rimu so vladale strašne razmere. Nemški kralj Henrik, smrtni so-Jiužnik Gregorjev, je vdrl v večino me-fo in ga zavzel. Njegova divja krdela I1 razsajala kakor barbari v mestu, ['ipež je zapustil svoje bivališče, Late-pn, ter sc zaprl v Angelski grad. V fni velikanskem stolpu, čegar zidovi zde, da so sezidani za večno, je bil Jaren. Prostora jc bilo v tej nekdanji |obnici riiTiskih cesarjev dovolj, a tu-orožja in vojnikov ni manjkalo. Ta-1° je bilo skrbi j eno za papeževo osebno Vnost. Ali — žalostno jc bilo stanje [mestu in cerkvi božji. Henrik jc spo-|5il papežu: ako krona njega in so-|opo za cesarja, tedaj hoče mirovati, i^a Gregor jc zavrnil kraljevo ponud-ker je poznal njegovo slabost in ve« Tlomstvo. Tedaj pa jc posadil nemški Mj ravenskega škofa Gisbcrta na pa-pki stol ter ga dal kronati na praz-[k Marijinega oznanjenja. Osem dni Ifiieje pa jo izpolnil novi papež Hen- riku njegovo željo. »Slepar je kronal lopova,« tako so govorili celo nemški vojaki, medtem ko so naznanjali zvonovi rimskega mesta narodu ta sveto-krunstva. Stemnilo se je. Po odmoljenih psahnih sc je naslonil papež na okno, zroč proti zahodu, proti vatikanskemu griču. Tam se jc dvigal visoki stolp stare Petrove cerkve v nočni zrak bolj na levo pa velikanska ladja Petrovega doma, zroč naslednika tistega, na ko-jega grobu stoji. Soparna je bila. noč, votlo se je razlegal žvenket orožja, čulo sc jo razgrajanje tujih vojakov, oblcgajočili Angol-ski grad. Na papeževo dušo je legala težka tuga. Nizko je sklonil glavo, oprl se ob steno, iz notranjosti pa so vreli vzdihi na dan. »Žalostna, mi je. duša,« so mu zaše-petale ustnice, »in bolj me teži breme, kakor sicer. Sovražniki so bližajo, nevarnosti večajo. In tvojega služabnika zapuščajo vsi prijatelji, kakor so zapustili tebe nekdaj apostoli. Tudi najzve-stojši se motijo v meni. Prigovarjali so mi k miru, kjer ga ni, k popustljivosti napram Henriku ter me imenovali svojeglavega, vladoželjnega in prepirljivega, ker se nisem ravnal po njihovih kratkovidnih nasvetih ... ln Rimlja- ni sami so v isti zmoti. Oni imenujejo mir, kar je izdaja in kolnejo tistega, ki jim je pravi prijatelj. Dovolj, o Gospod, je bremen, ki si mi jih naložil ...« In počasi se jo nagnila Gregorjeva glava na lakti, sloneče na oknu. Tako se je (mudil papež dolgo, nepremično. In zopet je pričel tožiti: »Ti veš, o Gospod, da nikdo ne ljubi bolj miru, kakor tvoj služabnik, in da dam rad življenje za mir. In vendar se moram bojevati, bojevati celo življenje. Zakaj, o Gospod, si naložil meni to nalogo, a, no komu drugemu, vrednejšemu iu močnejšemu? Zakaj si poklical mene, da srdim kneze in vladarje tega sveta, s tem, da. hočem čuvati red v tvoji Cerkvi'/ Zakaj si nisi vzbudil Jeremije ali Izajije mesto mene? . . .« »Toda nc,« in Gregorjeva postava se je vzpela, »odpusti mi. Gospod, slabost in malosrčnost, pokropi me. Ne — hočem, kar ti hočeš. In ljubo mi bo, čc sramoto moje ime in žalijo mojo čast, da lo izpolnim, ker mi ti nalagaš, da. se ustanovi tvoje kraljestvo ... Pravico iu svobodo tvojo Cerkve in neveste, o Bog, Kristus, hočem varovati in branili, do poslednjega diha mojega življenja. In čeravno preti nevarnost, vse izgubiti, nate hočem zreti in ne izgubiti poguma ter prenašati potrpežljivo vso, tudi ono, ki me napačno umevaio.« Bližali so se koraki; videti je bilo svit baklje in kaplan je poročal: »Duhovnik, prihajajoč od svetega Petra, te prosi, najsvetejši oče, da ti sme sporo« čili važno vest.« Gregor jc namignil naj vstopi. Vstopil je starček in šepetajoč oN vesti 1 papeža. Ta jc stopil osupnjen nazaj, dvignil roke k nebu in goreč »D« gratias« mu jevpri>kipel na ustnice. Nato je poklical svoje spremstvo iu velel starčku: »Povej, kar I i ie ukazano, d« se vzbudi v tužnih in malosrčnih pr-sili zopet nova nada in zaupanje!« In starček jo začel: »Od nedelje septuagosime prihaja vsako jutro zgodaj, takoj ko se odpro vrata, cerkve Petra, nek spokorviik, odurne vnanjo-sti, suh in bled, kakor Janez v puščavi, in jc tam do večera, ko se vrata za* pro. Neprenehoma, kleče moli iu kakor so zatrjuje, so posti cel dan, zvečer šele zavžije nekaj malega. Tudi zadnje tedne. ko je vdrl Henrik v mesto, so ni dal pregnati, dasi jc moral mnogo pretrpeti. Tudi danes, ko je bil kralj na svetoskrunski način kronan, jc spo-kornik klečal in molil. Ko je stopil Henrik iz cerkve, pa je oni vstal; bil je strašen v svoji velikosti. Ozrl so je v Henrika in tudi ta vanj, potem pa zaklica! dozdevnemu prosjaku: »Kdo na si, da si mi upaš pol zastavljati?* Milovanovicev naslednik postane Milutin Vesnič, dosedanji srbski poslanik v Parizu. Ve sni r je ponižen sluga Pasiccv. ki bo storil vse, kar mu bo Pasič naročil. Došel je že v Belgrad, a ministrstva še noče prevzeti. Opozicionalno bel grajsko časopisje smatra odpoved obiska za poraz dvoumne Pasieeve* politike. Staroradikalci napadajo mladoradikalee, ker niso nasprotovali energično obisku in ker so podpirali Milovunovica, ki je delal gotovo po kraljevi želji na to, da se sesta-neta naš vladar in srbsk kralj. Mla-doradikalei pa naglašajo, da jc celo blamažo povzročil Pasič, ki ni hotel spremljati kralja. »Stampa« poroča, da se Pasič in Milovanov-ie nista mogla, a spor jc postal javen, ko je Pasič izjavil v radikalni vladni stranki, da ne odobrujc kraljevega popotovanja v Budimpešto. Še značiinejša za Pasiča je pa njegova izjava, ki jo objavlja »Politika«. Pasič je izjavil, da mora zadostovati, ker se je srbski kralj že dvakrat demonstrativno peljal čez avstrijski teritorij in da Srbi ne morejo več zahtevati. Na Dunaju se moramo predstaviti kot prijatelji, da se lažje pripravimo. Če je ta izjava Pasičeva isti nt a, je zelo neprevidna, ker .sc take izjave v diplo-rnatičnem življenju podajo, predno prično govoriti zadnjo besedo puške, bajonel), topovi in strojne puške . . . VSTAJE V TURČIJI. Boji pri Puki in Elbazanu. Albanci so napadli pri Puki in Tu-fiju turške vojake. Albanci so se morali umakniti pred turško artiljerijo. Izgubili so pri Puki 25, pred Tuzijem pa 40 mrtvih in ranjencev. Turki Albancev niso zasledovali. Tudi v elbazanski Dkolici sc jc bil boj med Turki in Albanci, ki so izgubili šest mrtvih in tri ranjence. Vstaja v djakovskem ozemlju. Vstaja v Albaniji se širi. V djakov-ski okolici so se uprli Albanci pod vodstvom Ise Bol Jetinaca. Turški vojaki pri Selčer Gropi se že 11 dni bore z Albanskimi vojaki, ki se jim zelo slabo godi. Dne 26. t. in. se je pa vnel hud boj med vstaši in Turki. Izid boja pa še ni satan. V Cetinjah sodijo, da so Turkom gaprli vstaši pot v Gusinje. Turkom primanjkuje častnikov. Turški vojni minister je sklenil ukazati, da ne smejo vpokojiti nobenega turškega častnika, ker manjka (Turkom častnikov. Tudi v Arabiji se širi vstaja. Iz Carigrada se poroča, da so iz-Bruhnili nemiri tudi v Nedžu. Pristaši vtelikega šerifa v Mcki so že prikorakali do aserške meje. Šejk Ibn Rešid, ki hiti celikemu šerifu na pomoč, je žc došel V £leko. Pomiloščenie Albancev. Sultrhi je pomilostil zaradi lanskih fifetnirov obsojenih 73 Albancev in 276 Adančanev. UPOR NA RUSKIH VOJNIH LADJAH. Na ruskih vojnih ladjah »Slava« in »Ocean« so sc uprli mornarji. Poveljnik je upor hitro zadušil. Ruski mor- nariški minister je ukazal, da naj takoj odpošljejo v Rusijo upornike. Dnevne novice. Državnozborske volitve na Goriškem. Izvrševalni odbor Slovenske Ljudske Stranke na Goriškem — in shod -zaupnikov te stranke — je imel v sredo 26. aprila sejo, h kateri so bili vabljeni: člani vodstva, deželni poslanci, načelniki političnih in nepolitičnih organizacij, člani izvrševalnega odbora Vseslovenske Ljudske Stranke na Goriškem ter zaupniki iz vseh slovenskih sodnih okrajev. Načelnik je prečita! poročila in sklepe kmečkih zvez in političnih društev, nasvete in izjave javnih zastopnikov in zaupnikov iz raznih okrajev. Nato so bili na predlog načelnika Kmečke zveze za okraj komenski, dekana Ignacija Valentinčiča, sprejeti soglasno za slovenske sodne okraje v deželi naslednji kandidati: 1. Za sodne okraje: Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Kanal dr. Antnn Gregorčič, deželni podglavar v Gorici; 2. za sodni okraj Gorica, okolica: Josip Fon, deželno-sodni svetnik v Gorici; 3. za sodne okraje: Ajdovščina, Komen, Sežana tir. Hinko Štepančlč, deželnosodni svetnik v Gorici. 4 Deželni glavar in železniška proga Brežice — Novo mesto. Včerajšnji »Slov. Narod« piše, kako so pod predsedstvom milostnega novomeškega pro-šta. kateremu je na strani stal novomeška liberalna dika Rosman, zadnjo nedeljo v Beli cerkvi na Majzljevem dvorišču ob glavo devali deželnega glavarja pl. Šukljeja. Vzlic temu pa deželni glavar glave še ni izgubil in tudi ni podlegel »harikiriju«, katerega je v krščanski ljubezni na njem izvršil milostni novomeški prošt. Deželni glavar obžaluje, da mu ni dana možnost, takoj vse neresnične in tendencijozne trditve v obširni obrazložbi te zadeve ovreči, ker sc je moral danes zjutraj ob 7. uri odpeljati na Dunaj, odkoder gre k slavnostim v Krakov. Pooblastil pa jc nas, da javno pribijemo že zdaj kot a b s o1u t no n eresnico, da jo kdaj pri želez niš k c m m i n i -s t r s t v u zatrjeval, da so N o -v o m e š č a n i v neti za p r o g o o d Brežic do N o v e g a mest a n a desne m b r o g u K r k e. Pri dotičnem razgovoru v železniškem ministrstvu je bil navzoč gospod deželni odbornik dr. Lampe, ki bo lahko potrdil, da deželni glavar kaj takega ali sploh kaj sličnega ni trdil. In če je železniško ministrstvo res v dotičnem smislu dopisovalo železniškemu odboru v Brežicah — o čemur so bo treba prepričati na merotiajnem mestu — je to pripisovati lo /moti, glede katere bo deželni glavar zahteval, da se popravi. Da. je temu ros tako, mora uvideti pač vsakdo, ki razvoj te zadeve količkaj pozna. Ali ne bi bila največja budalost s strani deželnega glavarja, ako bi hotel ministrstvu natvezati, da so Novomoščanje za progo na desnem bregu Krko z on-dot.no veliko postajo v Kandiji, dočim mora isto ministrstvo izvedeti iz zapisnika obhodne komisije protest novomeškega županstva in Novomeščanov celo proti postajališču v Kandiji?! Me- nimo, da bode tudi milostni gospod novomeški prošt po objektivnem preudarku dospel do prepričanja, kako nespametna je taka trditev, in bo dalje morebiti tudi prišel do zaključka, da se zgradba železnico iz Brežic na Novo mesto na tak način ne pospešuje, temveč uresničenje takega projekta le ovira. ( -}- Slovenska deputacija v Krakov se odpelje z Dunaja jutri ob 7. url 40 min. zjutraj z brzovlakom. Dohod v Krakov ob 2. uri popoldne. + Podeljena je župnija Senožeče č. g. Janezu B o š t e r, župnemu upravitelju istotam. — Srednješolski profesorji in na-učni minister. V četrtek dne 27. t. m. je sprejel naučili minister odposlanstvo srednješolskih profesorjev, med katerimi so bili slovenski po profesorju dr. J. Žmavcu zastopani. Odposlanci so predložili sklepe, kateri so bili sklenjeni na zadnjem shodu srednješolskih profesorjev v Ljubljani. Glede službene pragmatike je pripomnil minister, da se ista izdeluje, sicer pa bo želje in nasvete ljubljanskega shoda upošteval. Glede uravnave šolskih počitnic velja letošnja naredba. Kar se pa draginj-skih doklad za suplente tiče, pripozna ministrstvo, cla je treba za te nekaj storiti, a za enkrat se ne da nič doseči, ker so državne finance preslabe. — Redni občni zbor »Goriške zveze«. Včeraj prodpoldne se je vršil redni občni zbor »Goriško zveze«. Izvoljeni so bili v načelstvo: prof. Ivan Berbuč, Gorica, župan Fr. Černic, Št. Peter, svetnik Josip Fon, Gorica, Jernej Kopač posestnik in svečar, Gorica, prof. dr. And. Pavlica, Gorica, dr. Jan. Novak, odv. koncipijent, Gorica, prof. dr. Jos. Pavlin, Gorica; v nadzorstvo: Dr. Ant, Brecclj, Gorica, Leopold Pavlin, nadučitelj, Sovodnje, Ivan Roje, župnik, Miren, Jos. Alb. štrancar, župnik, Rihemberg. prof. dr. Jos. Ant. Ujčič, Gorica. — Majski avanzement. Njega Veličanstvo je imenovalo: za generalnega majorja g. obersta Martin R a cl i č e-vič od 27. pešpolka, za stotnike nad-poročnike: Alfons Žerjava, Rudolfa M o b i u s, Heinrich barona L a z a r i-n!i, Karla P e r h a uc, Ferdinanda Seidl, Hermana Frohlicli, Ilein-riha pl. O b e r e i g n e r, Mariusa S c h \v a r z, vsi pri ljubljanskih peš-polkih; za nadporočnike poročnike Li-nius Decaneva, Pavi We uigrali e r, Ferdinand B a u f i e 1 d, Ottokar N e u b e r t, Emil Iv n i f i c, Norbert pl. C h i z z o 1 a. Vsi gospodje so pri pešp. št. 17 in 27. — Streljanje na dobitke gorskih čet se vrši letos v Celovcu od .16—28. junija. Udeleži se teh vaj tudi domači 27. domobranski polk. — Kuge na gobcih in parkljih ni več v kamniškem političnem okraju. Uradno se je proglasilo, da je ponehala. — Odslej se bodo vršili semnij tudi za govejo živino in prašiče v kamniškem političnem okraju. — Živinorejska zadruga za kamniški politični okraj. — Kar je iskal, je našel. Delavec Jožef Piškur je prišel pred nekaj dnevi ponoči v Virantovo gostilno v Podlipo- glav. Tam je pričel razsajati, goste nadlegovati, jih zmerjati ter se jih tudi dejansko lotil. Ta nastop je imel to po. sledico, da so ga navzoči pograbili in postavili pod kap. S tem pa Piškur ni bil zadovoljen, marveč je pograbil preti hišo stoječo klop ter ž njo udaril pfl oknih gostilniške sobe, kjer je razbil štiri šipe. Nato je še naprej rogovilij po vasi, dokler niso prišli neznani »prijatelji« ter ga tako premikastili, da so ga morali pripeljati v tukajšnjo de. želno bolnišnico. — Pobegli tatinski prisiljenec. Jo žef Kopper, tukajšnji prisiljenec, j< delal pri Kollmannovi vili na Podrož niku. Med delom se mu je zljubilo p( zlasti prostosti, in cla bi bil neovirai na svojem begu, zato se je oblekel \ Franceta Zormanovo 10 K vredno suk injo in kapo, nakar jo je popihal. Kopper ni imel sreče, kajti že v Dole njem Logatcu je bil prijet in oddan tu kajšnjemu prisilnemu zavodu. LiiiMjonske novice. lj Shod ljubljanskega krščanskegi ženstva, ki se je vršil včeraj zvečer i veliki dvorani »Uniona«, je bil neka tako impozantnega, da bržčas nobei shod v Ljubljani ni bil tako obiskan ii na nobenem ni vladalo tako navduše nje kakor na tem. Pravzaprav je trebi liberalno mularijo zahvaliti, da se je' nedeljo na naše ženstvo spravila, kajt s tem se je dosegel uspeh, kakor se lep šega ni moglo. Dočim je do danes ljub Ijansko krščansko ženstvo bilo izvzem ši delavke skoro popolnoma neorgani ziranr> in je nasproti liberalizmu vla dala v našem dobrem ženstvu kolikor mogoče velika prizanesljivost, se je o nedelje naprej to korenito izpremenil* To jo včerajšnji veličastni shod poka zal. Če bi bili liberalni kolovodje vč< raj ljubljanske krščanske žene videli i slišali viharne klice ogorčenja, vide tisti nepopisni vihar in. tisti sveti src bili bi se sramu in strahu v zemljo pi krili. Ni bilo med več kot 3000 ženam in dekleti, ki so bile včeraj na protesl nem shodu, niti ene same, ki ne bi bil dajala duška svoji razžaljeni duši najodločnejšimi in najkrepkejšin vzkliki opravičene jezo in zgražanj nad brezmejno podlostjo liberalii stranke in njenih barab. Gorje tistemi ki bi bil včeraj poizkušal sramoti naše jiošteno ženstvo — trije so mora včeraj iz dvorane smrtnobledi leteti, p če bi bili le kaj zinili, bi bili za večr čase čutili, kaj se pravi žaliti katolišk žene v Ljubljani. Dasi je bil shod še ob Vi 7. napovedan, so že ob 6. trun ženstva hitele skupaj in v najkrajše) času je bila velika, dvorana do zadnjeg kotička polna, tako cla niti en sam čl< vek ne bi bil več v njej imel prostor! istotako je, bila napolnjena vsa. galeri; v celem svojem obsegu. Dr. Šusterš je bil včeraj predmet takim ovacijar kakor morda še nikoli. Govor dr. Ši steršiča objavimo jutri v celoti. Kak< bič so padale njegove besede na tist ki so sramotne nedeljske dogodke z; krivili: na vlado, ki ni teh lumpar znala preprečiti in na liberalno strai ko, ki jih jc aranžirala. Vsak stavt njegovega govora je bil spremljan < »Izobčensem,« je odgovoril tujec s Strašnim glasom, »izključen iz cerkve; tebi, Henrik, pa želim, da sc vrneš nazaj, k miru.« Potem se je obrnil spokornik v Stran. Kralj se jc kljubovalno smejal, spremljevalci pa so planili na onega čudaka, ter ga smrtno ranili, tako, da je sedaj na smrtni postelji v infirma-riju. Priznal jo svoje grehe ter se javno obtožil strašnih zločinov. Toda spo-koril se je in skesal tako, kakršne so bile njegove hudobije. In ker jc nevarnost, da še to noč premine, sem prišel po njegovem naročilu sem k tebi, najsvetejši oče, in tc prosim, da ga vzprej-meš zopet v sveto Cerkev, iz katere si ga pred tremi leti izobčil zaradi umora škofa Stanislava. Spokornik je bivši poljski kralj. V zaupanju na Boga in zasluženja. Žveličarjeva ne obupa, ampak te kleče prosi odpuščenja za zločine in posebno za. umor Gospodovega svetnika.« Klic presenečenja sc je razle- gcl po dvorani. Gregor pa je govoril: »Vpričo Boga in vseh navzočih odvežem Bolesla-va, prejšnjega kralja, izobčenja in vseh cerkvenih kazni ter vseh grehov in zločinov, tebi pa ukazujem, da sporočiš to odvezo izpokorjenevrnu kralju. Jaz pa hočem prositi Boga, da mu da tudi telesno zdravje, kakor mu jc ozdravil dušo. Tebi pa, o dobroti j i vi Bog, ki vodiš človeška srca, kakor studencc po strugi, se zahvaljujem za to neizrekljivo tolažbo. In nihče naj si ne drzno dvomiti,« vzklikne Gregor z žare čim očesom, »da jc Bog pri svoji Cerkvi in da bo dal nji in svojemu namestniku v času silo prostost!« Gregor se je obrnil in odšel v svojo sobano, starček pa jo odšel k sv. Petru opravljat svojo službo. Pisalo se je leta 1092 po Kristusu. Oster veter je bril po ozki dolini osojski na Koroškem; nad jezerom jo ležala megla, gosta, da bi jo lahko z roko zajel. Pršil je rahel dež, vmes pa so padale snežinko. Ob jezerski obali je stal tih samostan; v njem so bivali pobožni sinovi sv. Benedikta ter molili in se pokorili za. se, a šo bolj za svoje grešno sobrato. Lo redko je za,šel sem kak potnik. Tu je vladala samota in krepost. Komplet jo bil ravnokar končan, ko jc bilo dano znamenje, umirajočemu pomoči v poslednjem hipu. »Nemi hlapec umira,« so šepetali bratje, zbirajoč sc pred bolnikovo sobico! Vrata so bila šc zaprta. Pri umirajočem je bil oče Teuho žo celo uro, in bratje so so čudili temu, »saj jo hlapec vendar nem«. Tedaj so se vrata odprla in opat jo poklical dva najstarejša meniha, naj vstopita, potem pa je zopet zaprl celico. Kakšna tajnost naj bi pač bila? Nobeden ni mogel popolnoma krotiti svoje radovednosti, ko so kleče molili pred durmi. Slednjič sc jo soba zopet odprla. V opatovem naročju jo počivala ' glava ubogega hlapca, opat jo pa ljubeznivo prigovarjal umirajočemu: oba njenih;! sta pa na drugi strani klečala. Ker je bil bolnik že previden, so pričeli moliti molitve za umirajoče. Zdaj pa zdaj je proseče dvignil premineva joči roki. Molili so zadnjo molitev, subvenite — k ločitvi. Nepremično je ležal trudni umirajoči. Zdajci pa jc dvignil proseče še enkrat, roke. »Sveti Stanislav, prosi zame!« jfc izgovoril jasno in razločno — nemi hlapec. Nato je zaspal. Opat jo spoštljivo poljubil čelo in roke umirajočemu, potem pa je kipela proti nebu vroča molitev zanj. Nato so se zbrali vsi prebivalci samostana v cerkvi; tu jim je povedal opat, da so bili. priče velikega čudeža milosti. Spomnil jih je, kako je prišel umrli pred osmimi leti iz Rima s pismenim priporočilom, naj bi so ga vz-prejelo za hlapca, kako pridno in ne-utrudljivo je opravljal najtežja dela v hlevu, na travniku in jezeru, kako vesel je bil, da je mogel biti zadnji v samostanu, kako zadovoljen jo bil z naj-skromnejšo hrano in najmanjšim počitkom. veseleč se. da more trpeti. »In ves ta čais je veljal pri nas za nemega, nikdar ni izpregovoril besedice, kakor živ mrtvec je bival v naši sredi, odmrl sohi in svetu,« jo dejal opat in potem še končal: »ln ta naš malospoštovani hlapec ni nihče drug, kakor bivši poljski kralj Boleslav, ki se jo pokoril za svoje grehe iu posebno za umor škofa Stanislava. V Rimu ga je odvezal papež Gregor izobčenja in tu pri nas je ! našel kraj pokore, Vse to mi je zaupal umrli kralj in mi dal v potrdilo re niče svoj pečatni prstan; v božjo ča in nam v vzgled pokore sem smel vi to vam razkriti. In ker nismo mog častiti umrlega v življenju, ga vsaj p kopljimo z vsemi kraljevskimi častmi In tako se je zgodilo. Pri mrliču stala vedno straža, a grob so mu izk pali pod Marijinim oltarjem. Tu jc 1 pokopan z vsemi slovesnostmi, ki bilo mogoče. Opat pa je govoril pri P kopu o vezeh greha, ki odtuje grešnil domovini, kakor so izgubljenega sin ter ga. zavajajo v vedno hujše zmoto mu odvzamejo kraljevske pravice ' našega življenjskega cilja. Govoril o d omot ožju, ki žene grešnika nazaj usmiljenemu očetu in vsi navzoči bili globoko ginjeni. ---- Več kakor osemsto let je. minilo tedaj; a samostan stoji še, četudi p' novljen in prezidan v teku časa. K'1 pride k Vrbskemu jezeru, naj pob tja čez gorovje in videl bo osojsko zoro in samostan, ki je sedaj vojaš ca. V severni steni cerkve je votli' zagrnjena z železom, a v nji je kani z napisom (v latinskem jeziku): »Bo slav, kralj Poljske, ki je umoril sv. S nislava, krakovskega škofa.« Pod tem kamnom vodi votlina notranjost cerkve. In stotine Poljak prihaja vsako leto sem, obiskat g svojega starega kralja. Prav jo. i' papež Gregor: molitev umorjen' svetnika je rešila morilca, ki se }<' svoje, zločine tako zelo pokoril, da kakor ne more biti pozabljen. odobravanja ln ko je bral pismo, v katerem redovnica popisuje napad liberalne soclrge, se je dvorana tresla od razburjenih vzklikov. Ko pa sta se pokazali na velikem platnu skioptični sliki, predstavljajoči dve svinjski karikaturi sobotnega »Naroda«, takrat Je odmevalo fej-klicov po celi dvorani tako, da je v resnici čisto nemogoče ta strašni vihar popisati! Ženske so ogorčeno dvigale roke, vzklikale v svetem srdu najogorčonejše vzklike, protest je bil tak, da bi bilo moralo biti v dno duše sram liberalne prvake, če bi bili zraven. Odobravanje, kakršnega še nikoli nismo čuli, je stresalo dvorano, ko je :'r. Šusteršič v zadoščenje razžaljenemu krščanskemu ženstvu slovesno proglasil politični bojkot liberalne stranke. Istotako navdušeno se je pritrjevalo klicu načelnika S. L. S., naj se krščanske ljubljanske žene trdno organizirajo. Liberalci bodo kmalu videli, kaj so 23. aprila s svojimi lopov stvi dosegli! Krščanske žene so liberalcem z včerajšnjim dnem napovedale najneiz-prosnejši in najbrezobzirnejši boj — in bile so to tako gospe iz premožnih krogov, kakor preproste delavke. Liberalna stranka bo zelo obžalovala, da je spustila sodrgo na naše ženstvo in pobalinstva 23. aprila bodo liberalni stranki od našega ženstva kruto poplačana. Včeraj so naše ženske protestirale, da S. L. S. preveč obzirno postopa z liberalci in dr. Šusteršič jim je moral slovesno obljubiti, da S. L. S. odslej po nedeljskih barabstvih liberalcev politično nič več ne pozna! Liberalec ne sme več čez prog poslanca S. L. S.! Samo boj poznamo odslej proti stranki eodrge! Protest, ki ga je ženstvo včeraj sklenilo, smo v uvodnem članku objavili in pristavili komentar, ki izraža nekako bistvo včerajšnjega shoda. Iz govora dr. šusteršiča pa, ki ga jutri objavimo, bo slovenska javnost raz-videla, kam je liberalna stranka svojo litiko zapeljala in kakšne posledice to imelo. Zdaj se ne glasi geslo več samo: Tu pristaš S. L. S., tam liberalec, temuč tudi: Tu vsi pošteni ljudje, tam — sodrga! Kdor noče s sodrgo nič opraviti imeti, ta naj se precej loči od liberalne stranke in se pridruži nam, ali pa osnuje novo liberalno stranko poštenih ljudi in poštenih namenov! lj Uradni list »Laibacher Zeitung« prinaša danes objektivno obširno poročilo o včerajšnjem impozantnem shodu ljubljanskega krščanskega ženstva. Vlada zdaj lahko v svojem lastnem listu bere, kako slabo je njen varnostni aparat preteklo nedeljo funkeijoniral, kako so tudi liberalni profesorji in šolniki krivi podivjanosti mladine in kak-Sne posledice bodo nedeljski izgredi na Vse strani imeli. Vlada, lahko iz svojega uradnega lista posname, kakšno ogorčenje nad izgredi moba vlada v vsi pošteni Ljubljani in kako vse dostojno prebivalstvo od vlade zahteva, da ener- Elčno tu vmes poseže, da bo človek v Jcbljani vnran svoje časti in življenja Kaš uradni list bi bil že v ponedeljek moral lopvstva obsoditi, ne pa čakati ha naš protestni shod. Ampak tam pri vladi so ljudje, ki se. boje terorja ulice, ki se ga še danes boje, ko ležita v hladni zemlji dve žrtvi hujskarij izvestno klike med mladino! lj Kdor je še pošten, naj sodi! Go- cor dr. šusteršiča na, včerajšnjem sho--lu ljubljanskih žena bomo v jutrišnjem [istu dobesedno objavili. Dr. šusteršič ie govoril o sodrgi, ki jo je »narodno-napredna« stranka zadnja leta vzgojila, o liberalnih žev pa ni shoro nič amenil, čeprav se žalibog nahajajo tudi ailada dekleta v vrstah razgrajačev. Sfa shodu se je protestiralo zoper po-iivjanost mularije, proti nezadostnim varnostnim pripravam vlade in zoper »narodnonapred.« stranko, ki je organizirala sodrgo in hoče z njo strahovati Ljubljano. Zdaj pa berite »Jutro«, kašo o dr. Šustoršičevcm govoru poroča: »Dr. Šusteršič jc zmerjal slovenske perice, slovenske branjevke, slovenske prodajalke in delavke c. kr. tobačne tovarne z nvularijo. Da bo ljubljansko ženstvo izprevidelo, kako klerikalci ipoštujejo ljubljansko ženstvo, hočemo na kratko omeniti njegov govor. Dr. Šusteršič je izvajal sledeče: Zbrali smo §e, da protestiramo zoper ljubljansko fonsko mularijo, katera je hujša in sla-Sejša od tržaške in puljske. Ljubljanske ženske volilke, od zadnje branjevce do zadnje prodajalke, so pljuvale ,??!) na, nune, ki so prišle na volišče. Res je, cla nune, ki so prisegle Bogu rečno zvestobo, ne bi smele priti na vo-išče, a mi smo jih potrebovali v boju foper ljubljanske razdivjane ženske. Klici: Ljubljančanke smo poštene žen-ike!) Mi klerikalci storimo lahko kar ločemo! Kajti mi imamo moč. Poziv-jam vas, da si osnujete svojo stranko, laj si bodi tudi svobodomiselna (to je jrotiverska), mi vam podamo roko. Soljše je, cla volimo Nemce, kakor pa sloveiiske haprednjake. Ali imamo moč! Deželni šolski svet, deželni odbor, vse je naše. Deželni predsednik baron Schvvarz je v naših rokah. On mora storiti, kar mi hočemo. Naše mnenje je, da bi morali orožniki ljubljanske ženske najsibodo branjevke aji pa dobro situirane trgovke, pomesti kakor blato na cesti. Deželni predsednik baron Sclnvarz je blag človek in je kljub temu, da je zagrizen nasprotnik Slovencev, naš iskren prijatelj. Ljubljanske ženske so podobne petelinu, ki ima samo eno pero v repu. Poživljam vse navzoče volilke, cla najodločneje izvajajo bojkot zoper ljubljanske branjevke in trgovke. Kajti mi imamo moč. S tem končam svoj govor.« — Tako nesramno se še ni noben sloven. list lagal. Podtikajo se dr. Šusteršiču stva-lagal. Podtikajo se dr. Šusteršiču stvari, ki jih ni nikoli izustil, ostalo je peklensko hudobno zavito. O ljubljanskih ženskah, pericah, prodajalkah, trgovkah ni bilo nobenega govora. Nemcev ni govornik niti oddaleč omenil. Kdor je to poročilo spisal, je največji lopov pocl božjim solncem, list pa, ki to objavi, barabski list. Kdor potem more Še ostati pristaš takih ljudi, ta je teh lopovov vreden. Pošteni ljudje, skupaj, in otresite se terorizma te jutrovske so-drge! lj Grdo grize okolu sebe znana klika, ker so jo pri volitvah v Ljubljani tako visoko priklenili. Grize, pa ugrizniti nobenega več ne more. Sedaj ta klika psuje po »Narodu« in »Jutru« naše volilke in somišljenice. Na te napade clobi dr. Tavčar tak odgovor, da ga ne bo vesel. Niti ena psovka na naše somišljenice nc bo pozabljena! Včeraj so napadli mecl drugim tudi gospo Medenovo radi popolnoma privatnega pogovora, ki ga je imela po volitvah s vojo sestro. Ker taki pogovori spadajo po »Narodovem« mnenju tudi v slovensko politiko, pa še povejmo, da, je sestra hotela ocl gospe Mede-nove podpore, da se ji je pa ga. začudila, zakaj samo takrat pozna »klerikalce«, kadar kaj rabi. Tako ima sedaj »Narod« vse pojasnjeno, seclaj naj pa še »Narod« za podporo skrbi. »Narod« je sicer že zastokal, naj se osebnosti puste, nadaljujeta jih pa on in »Jutro«. Danes je »Jutro« že zopet napadlo nekega našega somišljenika. Za take napade ima »Jutro« čas, da bi pa njegov lastnik plačal dolgove, za to pa ni časa. Ali se morda spominja vsaj dolga natakarjem (!) v tržaški kavami Com-mercio? — Nasprotniki so menda tako naivni, da menijo, cla na njihove napade ne znamo reagirati. Le nadaljujte jih! Če ima pravico napadati liberalno časopisje, tedaj tucli mi lahko povemo našim zavodom in drugim somišljenikom, da je trgovec Mencinger s Sv. Petra ceste v nedeljo, clne 23. aprila pred voliščem pri sv. Jakobu strastno agitiral za zastopnike liberalne »olike«. Za to mu bodo posebno hvaležne vse tiste naše somišljenice, ki tako ogorčeno obsojajo nedeljske liberalne napade. — Junak po okusu liberalcev je tudi prodajalec barv na Dunajski cesti, Jančar, ki je strastno agitiral ter je tako grozil nekemu našemu somišljeniku z revolverjem, da je bil aretiran. O tem nismo doslej poročali, ker pa »Jutro« dalje grize, naj se gre ta gospod zahvalit k »Jutru«. — Tista. Balo-h o v a, ki je agitirala za liberalce, sicer pa za šmarnice prodaja., bo sedaj šmarnice prodala Ribnikarju in drugim takim pobožnim gospodom v uredništvu »Jutra«, ali pa tistemu mlademu clr. Zupane u, ki se je tolikokrat bla-mira! v in pred licejem. Tako bodo enkrat liberalcih na poseben način »v rožicah«. Za danes naj te opazke zadoščajo, če ne bodo liberalna časnikarska smradila molčala, bomo pa še marsika j povedali. lj Srbski profesorji v Ljubljani. Društvo slov. profesorjev je izdalo naslednji spored za bivanje srb. profesorjev: Petek, 28. aprila: 1. Prihod gostov ob pol 6. uri zvečer z brzovlakom iz Zagreba; sprejem na kolodvoru in vožnja v hotele. 2. Ob pol 7. uri zvečer: Razgledovanje mesta (Prešernov spomenik, Vodnikov spomenik, Grad). 3. Zvečer ob pol 9. uri sestanek v mali dvorani »Narodnega doma«: a) Referat o srednji šoli srbski; b) referat o razvoju slovenskega naroda in šolstva. — Sobota, dne 29. aprila: 1. Ocl 8. do 10. ure: liospi tiran jc na i. in II. državni gimnaziji, na učiteljišču in liceju. 2. Od 10. do 12. ure: a) razgledovanje »Rudolfina«, b) telovadnice v »Narodnem domu«. 3. Ob 1. uri banket v hotelu »Tivoli«. 1. Po 3. ubri izlet na Rožnik. 5. Zvečer ob 8. uri sestanek v hotelu »Tivoli«. Nedelja, dne 30. aprila: 1. Ob pol 8. uri zaran razgledovanje pokopališča pri Sv. Kri-štfu. 2. Ob pol 10. uri odlvod v Postojno. lj Mesarji zopet zvišajo cene mesu. Zadruga mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani nam pošilja daljši dopis, v katerem naznanja, da s i. majnikom zopet zviša itak visoke cene mesu. V dopisu se pritožuje, cla ji deželna vlada ni odgovorila na njeno vlogo, da bi se smela uvažati Z Ogrskega ali s Hrvaškega iz neokuženih krajev živina. Dne 12. t. rn. jc pa imela, zadruga sestanek, na katerega so povabili tudi Ribnikar-ja, niso pa povabili poročevalca našega lista; menda zato ne, da bi mi ne izvedeli, kaj da je Ribnikar klobasah Zadruga se pritožuje, da ne sme uvažati tuje živine v klavnico, ker ni klavnica zvezana z železnico in ker nima kontu-mačnih hlevov. Zadruga zato nasve-tuje, naj se en sedanji hlev klavnice izpremeni v kontumačni hlev. živino bi pa mesarji prevažali z železnice v klavnico v zaprtih vozeh in jih pokoljejo v 48 urah. O cenah živine se z mesarji ne bomo prerekali. Bili so vedno povečini oboževalci liberalne .magistratne klike, ki pa ni prav nič skrbela za nje, ki je morala skrbeti za razne Ribni-karje, ne pa za to, za kar mora občina v prvi vrsti skrbeti, namreč, cla clobi prebivalstvo dobra in cenena živila, med katere spada tudi meso. Kaj li je storila prejšnja magistralna klika v tem oziru? Nič. Naša klavnica je zastarela. Nima niti zveze z železnico, dasi je tir dol. železnice le nekaj korakov za klavnico. O drugih napakah klavnice niti ne govorimo ne. Vojaško preskrbovališče, ki ga je gradila, če se ne motimo ljubljanska občina, je zvezano z dolenjsko železnico, klavnica pa še danes ni, dasi bi bila zveza lahka in tudi ne predraga. Draginja v Ljubljani se mora omejiti ker ni v nikaki primeri s cenami živil drugod, a omejila se bo zgolj tako, da bo morala občina iti na roko vsem, ki preskrbujejo preskrbujejo prebivalstvo z živilom, kakor to delajo vse moderne občine. Seveda, v Ljubljani je dozdaj vladalo drugo naziranje, ker je magistrat, vedno Ie šikaniral vse prodajalce živil, tudi mesarje, na roko jim pa nikdar šel ni, kakor jim tucli zdaj ne gre, ker novi tržni nadzornik je pač velik v zabavljanju, španske vasi so mu pa stvari, ki se tičejo preskrbe prebivalstva z živili, česar mu niti ne zamerimo, ker znamo, da ni imel nikdar časa, da bi se bil to učil. Odločno pa. obsojamo, ker deželna vlada, ni odgovorila na prošnjo mesarske zadruge. To ni prav in ni. Vlada mora hitro rešiti vse vloge, osobito čc se tičejo tako važne stvari, kakršna je preskrba z živili, mecl katerimi tvori meso važen predmet. Mi zahtevamo še več. Vlada bi bila morala sama takoj, ko je dobila, vlogo mesarske zadruge v roko, stopiti v neposredno zvezo z mesarji samimi, kakor tudi s strokovnjaki in organizacijami, ki poznajo vprašanje in ki so pri celi zadevi interesirani in to tembolj, ker živimo po krivdi liberalcev v Ljubljani glede na občino v izrednih razmerah. Takih vlog nc more nihče rešiti sam za zeleno mizo. S pametnim iu pravilnim postopanjem in z delom, ki bi se ga nc smela strašiti tudi gospoda ob Bleiweisovi cesti, bi se bilo dalo zaprečiti zopetno povišanje cen mesu. Ribnikar tega no zna. Mož zna pač delati ovadbe, stresati sitnosti na trgu, zabavljati vedno enako po shodih, nc zna pa prav nič tistih stvari, ki bi jih moral znati tržni nadzornik in zato tudi ni znal svetovati mesarjem tako, da bi sc ne bile zopet zvišale že itak visoke cene mesu v Ljubljani. Dolžnost, vlade je zdaj, da kaj štori, ker je dolžna, da to stori, ker jo je za to naprosila v tem vprašanju prizadeta in tudi postavno kompetent-na Zadruga mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani. lj Moški zbor »Ljubljane« vabim najuljudneje, da se polnoštevilno snide k uocojšni vaji, Zbiramo se točno ob Vš 8. uri v društvenih prostorih v »Unionu«. — Predsednik. lj Izžrebani porotniki. Za prvo po-rotniško dobo pri tukajšnjem deželnem sodišču, ki se prične dne 29. maja. t. 1., so bili izžrebani sledeči porotniki: Glavni porotniki: Babič Franc, trgovec, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Chiautta. Ivan, posestnik v Lando-lu; Ditrich Ludovik, trgovec v Postojni; Del Linz Leonhard, posestnik in trgovec na Razdrtem; Dornik Franjo, kovač in posestnik v Zapricah; Drašler A., gostilničar in posest, iz Borovnice; Eržen Gabrijel, trgovec in posestnik v Zapužah; Furlan Franjo, posestnik na Verdu; Golob Valentin, trgovec v Ljubljani; pl. Garzarolli Emil, posestnik in gostilničar v Postojni; Homan Oion, posestnik in trgovec v Radovljici; Kr-žiSnik Anton, gostilničar in posestnik v Zerovnici; Lebinger Henrik, trgovec, in posestnik v Litiji; Lavrič Anton, gostilničar in posestnik v Planini; Mi-cliieli Ludovik, posestnik v Razdrtem; Maycr Karol. grajščak v Ložu; Oblak Primož, posestnik v Smledniku; Olif-čie Friderik, gostilničar in posestnik v Boli. Beli; PavŠek Ivan, posestnik; Pet-kovšek Ivan, strokovni učitelj v pok., oba v Ljubljani; Polak Ferdinand, trgovec in posestnik v Kranju; Pintbah Josip, posestnik v Ratečah pri Kranjski gori; Rotar Širaen, sprevodnik v p. in posestnik v Spodnji Šiški; Rant M., nadučitelj v pok. na Dobrovi pri Ljubljani; Samec Ivan, trgovec; Soklič Matevž, gostilničar in posestnik; Souvan Leon, velctržec; škof Anton, trgovec, vsi v Ljubljani; štibilj Ivan, gostilničar v Šturjah; Stare Srečko, graščak na Kolovecu pri Brdu; Toman Srečko, kamnosek in posestnik; Velkavrh Pavel, mokar in posestnik, oba v Ljubljani; Višnar Karol/gostilničar in posestnik na Jesenicah; Weiss Ivan, trgovec in posestnik v Kamniku; Zajec Franjo, brivec v Ljubljani; Zelen Ivan, posestnik v Senožečah. Nadomestni porotniki: Ažrnan Mihael, želez, strojnik in posestnik; Banko Ignacij, gostilničar in posestnik; Navinšek Emil, brivec in posestnik; Novak Ivan, klavec in posestnik; Škcrlj Josip, špediter in posestnik: Zajec Ivan, klavec in posestnik, vsi v Ljubljani. lj Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo prisostvovalo dne 7. maja zjutraj ob 1 8. uri v cerkvi sv. Florijana sveti maš; povodom praznika svojega patrona. Povabljenih je več društev iz okolice. Po maši obhod skozi mesto. Svirala bo »Slovenska Filharmonija«. lj Umrli so v Ljublja ti: Milan Pur-kart, sin voznika cestne železnice, 11 mesecev. - Jakob LoŽar, posetnikov sin, 22 let. —• Pavla Svetec, delavka, 16 let. — Marija Fritz, tovarniška delavka, 29 let. Karel Vertačnik, zasebnik, 25 let. — Ana Jurkovič, žena strojevodje državne železnice, 46 let. — Marija Gorše, žena zidarskega delavca, 36 let. — Anton Japelj, mestni delavec, 44 let. lj Tisti, ki nam je poročal o sinčku g. Gaertnerja, naj se blagovoli oglasiti v našem uredništvu. lj Človeške kosti ie hntela prodati; Včeraj je prinesla neka neznana, osemletna deklica k neki kupčevalki s kostmi nekaj kosti. Ker jih je uslužbenec spoznal za človeške, jo je okaral in odslovil. Dekle je potem kosti zunaj vrgle v jarek in odšlo. Policija je odredila da so jih prenesli na pokopališče i< sv. Krištofu ter jih zagrebli. Kosti so bile že silno stare in vse prhle. Kje jih je deklica dobila, ni znano. lj Kolo ukradeno je bilo včeraj kle-parsjtemu delavcu Francetu Fujonu izpod podstrešja neke hiše na Resljevi cestli. Kolo je že bolj staro, brez prostega teka ter je bilo vredno 70 kron. NAPAD NA ČEŠKI »NARODNI DOM« V LIBERCIH. V Libercih so neznanci clne 27. t. nt, ponoči pobili na »Narodnem Domu« vsa okna. Nemci clolžc Čehe, cla so sami pobili okna. RUSINSKA DEMONSTRACIJA V TAR-TAKOVU. V Tartakovu so napadli rusinsk) kmetje uradnike nekega veleposestva. Streljali so nanje z revolverji, tri pa pretepli s poleni. En uradnik je nevarno ranjen. Orožniki so aretirali veliko rusinskih kmetov, pri katerih so našli revolverje, bokserje in drugo orožje. Razne stvari. Strašna smrt matere. Iz Curiha. poročajo. da se je iz obupa, ker ji je umrl mož, ki ji je pustil osem otrok, usmrtila vdova. S sliko rajnega moža se je podala v klet, se zavila v vreče, jih polila s petrolejem in se zažgala. Ko so opazili ogenj, je bil anesrečnica že mrtva Mučeniki dela. V Sosnovicah se jr zastrupilo zaradi pokvarjenih plinovih cevi sedem delavcev in en inženir Umrli so štirje delavce. Korigendi zažgali postelje. Dne 26. aprila so se ponovno uprli v benečan-ski poboljševalnici korigendi, ki so zažgali vež blazin. Zavoclova požarna hramba je pogasila požar. Pobegnilo je 49 požiga 1 cev mecl paniko, ki jc nastala, ostale so pa zaprli. Požar uničil 18 hiš. V Brajli je uničil 21. t. m. požar 18 hiš. . , ; , Telefonsko in Brzojavno poroCila. POGAJANJA MED AVSTRIJO IN OGRSKO. Dunaj, 28. aprila. Grof Khuen je danes zjutraj konferiral z ogrskim justičnim ministrom Sekelijem, potem pa se podal v vojno ministrstvo, kjer so sc zbrali b konferenci: avstrijski in ogrski ministrski predsednik, oba ju-stična ministra, vojni minister in njegov juridični svetovalec. Če se bo moglo Je da_aes_dosegi popolno zjedinjenje in fiksirati tekst, so vrnejo ogrski ministri še danes zvečer v Budimpešto, i MASAftYK OBOLEL. Prajja. aprila. .»Čas« poroča, da je profesor Masarvk opasno zbolel. MESTO V PLAMENU. Praga, 28. aprila. Mesto Tachau v Šumavi gori. Vse ie v plamenu. RUSIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJSKO S KITAJSKO. Peterburg, 28. aprila. Busija se resno in naglo pripravlja na vojsko s Kitajsko. Finančnitjininister Kokovcev se ie odpeljal v Pariz, da izposluje vojno posojilo. Vojni in mornariški minister Suhomlinov ter Grigorcjev sta se pa odpeljala v Mandžurijo, da inšpieirata ondotne Čete in poamursko flotilo. DOGODKI V MAROKU. Pariz, 28. aprila. Tu se boje, da so maroški vstaši majorja Bremonda in njegovo četo napadli in pobili. Francoska vlada je najela dva parnika za prevoz čet. Prvi s 600 vojaki in 3 častniki, je že odplul, drugi s 1200 vojaki in 25 častniki pa mu sledi. Kljub dementi-jem se vzdržuje vest, da je tudi Španska izkrcala v Saracliu svoje čete in da korakajo proti Tetnanu. TURČIJA SE PRIPRAVLJA. Carigrad, 28. aprila. Turška vlada je vpoklicala 57 sedif-ba.taljonov iz Male Azije k vajam. SP Gtasovir dobro ohranjen, se radi selitve prav ceno proda. Radeckega cesta št. I. nadstropje. 1358 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. # , Naprodaj sta due hiši v najlepšem kraju gorenjskem, kjer je promet tujcev v najživahnejŠem razvoju. Ube na vele-prometnem prostoru. Veni dobro idoča gostilna, acetilinska razsvetljava in vodovod. Druga pripravna za trgovino z lepim vrtom, ve C gozdnimi parcelami, travnikom in par njivami. Pro-dasta se zaradi preselitve. Kje? se izve pri upravništvu,Slovenca' pod šifro „Veltk promet". Na Jesenicah, Corenjsko se radi preselitve da v najem opremljen lokal rkjer je žc več let vpeljana trgovina s skladiščem oziroma s stanovanjem ali meblovano sobo na najugodnejšem prostoru in v bližini kolodvora. Gospodom trgovskim sotrudntkom ali samostojni izvežbani prodajalki se nudi dobra prilika zagotovljene eksistence. — Natančnejši podatki se izvedo pri Antonu Hafnei-ju v Škofji Loki, Glavni trg. 1333 Štajerske novice. š Ploj — kandidat? Kakor je znano. jc Ploj odklonil zopetno kandidaturo v državni zbor. Današnja »Sloga« pa napoveduje shod, ki se bo vršil pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih ob 3. uri popoldne in na katerega je tudi Ploj povabljen. Kakor se iz tega razvidi, se nekaj kuha. Obenem prinaša »Sloga« uvodnik, podpisan od »agitacijskega odbora štajerskih Slovencev, in v katerem se Ploj v nebesa kuje. Kakšen »mož« jc Ploj, bodo štajerski poslanci na shoditi povedali, naj ' bo »Sloga« brez skrbi. Ploj je človek, ki mu je za vse slovensko ljudstvo toliko, kolikor psu za češenj. Če se poteguje za poslanca, je to zelo umljivo; kajti z uslugami, ki jih jc delal vlacli v škodo našim poslancem, jc postal senatni predsednik. Ko bi ne bil poslanec, bi nkdar tega ne dosegel. Slovensko ljudstvo pa nima od vsega Plojevega poslančevanja prav nič. Zato ni nc Ploj no njegova »Sloga«, ki slogo razdira, vredna ene pipo tobaka. To tucli Štajerci vedo, zato bodo tudi Ploj a k političnemu pogrebu spremili. kakor bo tudi štajerska »Sloga« iz žalosti in pomanjkanja kakor uboga zapuščena vdova umrla. o/erravallo- železtiato J