n

Največji slovenski dnevnik w Združenih državah
VeUa za m leto * • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
r
List;sIoyenskihidelavcevy Ameriki
The largest Slovenian Daily the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
75,000 Readers*
TELEFON: CO&TUUiDT 2870	Entered as Second Glasa Hatter, September 21- 1003, at the Poet Office at New York, N. 7., under Act of CongreM of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2*7*
NO. 143. — ŠTEV.	NEW YORK, SATURDAY, JUKE 19, 1926. — SOBOTA, 19. JUNIJA 1926.	VOLUME XXXIV*— LETNIK XXXIV,
SPOR MED RUSIJO IN ANGLIJO
Vrjetno je, da bo prišlo do razkola med Rusijo in Anglijo radi skladov, katere je pošiljala Rusija angleškim stavkarjem. — Notranji minister Hicks je obncvil obdolžitev "zarote".
LONDON, Anglija, 1 8. junija. — Angleška vlada ne namerava v sedanjem času razveljaviti priznanja, katero je nudila dosedaj ruski sovjetski vladi in tudi ne razveljaviti angleško-ruske trgovske pogodbe, vsled ruskih prispevkov k angleški generalni stavki. Ob istem času pa je pričela skrbno zasledovati akcije sovjetov.
To je izjavil Sir William Joynson-Hicks, angleški minister za notranje zadeve, v poslanski zbornici. Izjavil je, da je angleška vlada prepričana, da so sovjetska vlada in ruske strokovne unije podrejene enemu in istemu kontrolujočemu središču in da je prišel denar za stavkarje iz enega in istega vira.
Vlada je prišla do tega zaključka vspričo dejstva, da so sovjeti razveljavili vse regulacije glede izvoza denarja, v namenu, da omogoči ruskemu centralnemu svetu strokovnih unij pošiljati denarja v Anglijo, da se pomaga stavkujočim premogar-jem.
Tajnik za notranje zadeve je priznal, da je treba delati razliko med denarjem, katerega so prispevali v podporo nepostavne in neustavne generalne stavke in skladi, katere so poslali v podporo industrij alnega spora.
Ob istem času pa je moja dolžnost izjaviti, — ie dostavil notranji minister, — da zasleduje vlada neprestano in skrbno vsako nadaljno akcijo sovjetske vlade in žnjo združenih organizacij in se ne bo obotavljala storiti potrebne korake, če bo postala prepričana, da zahtevajo angleški interesi izpremembo v politiki.
Glede podrobnosti ruskih prispevkov je rekel Sir William, da je bila poslana prva svota, 26,427 funtov, na neko londonsko banko in da jo je zagrnil strokovno unijski kongres. Druga svota, -200,000 funtov je bila sprejeta z navodili, naj se polovico takoj izroči strokovno unijskemu kongresu. 175,000 funtov je poslala Moskva potom Deutsche Bank v Berlinu, 25,000 funtov pa potom neke ameriške banke.
Angleška vlada je dala dotični londonski banki navodila, naj vrne denar Moskvi.
Desno krilo konservativcev ni bilo zadovoljno z ugotovilom notranjega ministra ter je zahtevalo debato. Ramsay MacDonald je rekel, da bi delavska stranka z veseljem pozdravila debato. Datum za to razpravo bo določen pozneje.
Kongres se bo vkratkem odgodil.
Kongres namerava končati svoje zasedanje dne 25. junija. — Poskusni datum je objavljen po konferenci med Snel-lom i n predsednikom.
WASHINGTON, D. C., 18. jun. Dan 25. j-uuija > i)il določen kot da town zs odgodenje kongresa, kot te je izvedelo dame s po konferenci v Bela liiši med predsednikom Cooli<ff?era ter k<ragte**i»kora Snelrlom, republikancem iz New Yorka.
Kon?r»tsnik Sneli je povedal predsedniku, da si člani zbornice kot celota žele odj?odenja. čeprav jih je par, ki prc*e. da bodo skopali polafljAtfti atasedanje v namenu da uveljavijo kako posebno zakonodajo, ki jim je najbolj pri nit-n. Bradsednik oči vidno Seli, da dovrši kongres svoje delo in da ne e imp reje od godi.
Zbornica je bila že dalj čana pripravljen« ma odgodeetje. in po mnenju voditeljev je odvisno od-j >d«nj* v ffUviitm od načina, ka
otipom oči za farmerje. Sneli je dal4 izraza mm en ju, da bo senat najbrž rM' danes ali jiitri uravnal to vprašanje, nakar bo mogoče doseči de-f in it i ven dogovor med voditelja v zbomici in senatu.
Nadalgno oviro predstavlja pred j loira glede rek m pristanišč, ki je bila sprejeta pred par tedni v po-jslanski zbornici in o kateri raz-, misija sedaj senat in trgovski komite j. Pred?4tavitelji tc predloge v poslanski zbornici so izdali včeraj ultimatum ter izjavili, da ne bo nobenega odgodenja, dokler senat ne sprejme te predloge. To je ra/kačiio par senatorjev, ki so izjavili. da bodo oWtruirali celo poletje. če treba, da ubijejo predlogo.
Čeprav oJjstaja sedaj delikaten položaj, je Sneli vendar mnenja, da bi bilo mogoče doseči dogovor.
Prusaki so varčevali.
'	a
BERLIN, Kemija. 18. junija. — Soglasno .s statističnimi podatki so dosegle vloge v -pruskih hranilnicah v prvih h tirih mesecih tekočega leta -višino 330,200,000 mark, kar pomenja 30 odstotkov pOA-ečanje v primeri s koncem preteklega leta. To ij*a še nikakor ne doseže višine hranilnih vlog v časih pred vogno.
Strojevodja je povzročil nesrečo.
Uradniki Pennsylvania železnice pravijo, da je vozil strojevodja Cin-minnati Limited vlaka mimo svarilnih signalov ter zadel v stoječi wash-ingtonski vlak. — Petdeset jih je bilo ranjenih.
Zadeva legijonarja Benetta J. Dotty-ja.
Francoski legijonar Doty je izjavil, da je de-zertiral radi domotožja, ne pa radi strahopetno-sti. — Udal se je prostovoljno.—Smrtna kazen je malo vrjetna, kot je namignil vrhovni komisar.
PITTSBURGH, Pa., 18. junija Meddržavna tngovNka komisija kn oblasti WefiJtmoredand okraja niso še pričele iprei-stoave ><rlede železniške nesreče, ki <sc je pripeti- j la pri Gray postaji v bližini BlainšviJle. Pa., tekom katere je bilo ubitih 15 ljudi in petdeset ra-: njenih, vendar pa se gla.si. da bodo preiskale obdoižiJtve, da jo strojevodja Cincinnati Limited vitek a. namenjenega v New York omalovaževal Vse signale. Posledica 1egra je bila. dla se je njegov vlaik izaletel v tam stoječi Pittsburgh-Washington vlak ter (zdrobil štiri jeklene Pullman kare. Stroje vod j« je bil uibit.
Stevrkii ranjeni 'bodo najbrž podlegli svojim poškodbam. Devet mrtvih m; nahaja v mrtvašnici v Lat robe.
Večina tpotnijkov je spala, ko jo prišel polom. Lokomotivi, ki -sta vlekli Cincinnati vlak, sta se naenkrat prikazali iz teme ter se zaleteli v stoječi vlak.
Cincinnati Limited vlak št. 40. na poli v New York. «ta vlekli dve teržki lokomotivi ter je vooil z naglico petdesetih milj na uro, ko je zadel v washingtonski ek-spresni vlak.
D. S. MacDonald iz Pittsburha, "flagman" stoječega ekspresnega vlaka, o katerem se domneva, da je bil edina priča kolizije, .je povedal svojim tovarišem, p redno je zapustil pozorisče nesreče da se je njegov vlak usatavil, ker se jo strgala cev za zraično izavoro. Ka-korlwtro je vlak «tal, je odšel na regulacijsko razdaljo ter postavil svetlobne Ugnale ter dva tonpoda. Nekaj časa je stal in koneeno je bil poklican naizaj k vlaku. Šel je proti koncu ekspresnega vlaka ter videl, da je v ozrl Limited mimo sijrnalov. Dal je še eno svarilo s svojo svetilko ter skočil »nato v jarek.
Preživeli poročajo o junaških dejanjih. Potniki, ki so ostali nepoškodovani, so zaposlili svoja piesta ter priskočili ranjenim na pomoč.
W. Gordon, kojega dol že nesreče, je bil dvajset let strojevodja Pennsylvania železnice.
— Prepričan sem. da je vozil Gordon mimo štirih 1 a/h. k o razločljivih varnostnih sigftalov. Seveda ne bo nikdar anano, zaktaj je storil to, ker je bila vsa posadka lokomotive ufbiia, — je rekel G. Smith, portaišški transportacij ski >uperintondetnt PennsyLvania železnice.
DAMASK, Sirija, 18. junija. — Bennett J. Doty, iz Memphis, Tenn. ameriški član fraincoske Le*
gije tujcev je "večeraj trdil, da ga ni napolila sttahopetnost, ko je ''zača-no" zapustil svojo konvpa-nijo v Siriji, temveč domotožje.
Dotv, ki čaka na obravnavo radi dezeratcije, je sporočil svoje doživljaje poročevalcu Associated Press, ki je dobil dovoljenje obiskati ga v vojaški ječi. Aimerika-nec. ki se je vpisal v Legijo kot Gil-bert CUjare, je rekel, da je doma iz Biloxi, Miss.
—	Domnevam da se loti tako razpoloženje včasih cdo najboljšega vojaka, — je rekel Doty, ko je govoril o svojem domotožju. — Spoznal pa sem svojo napako ter se udal prvi postojanki orožnikov na meja Transrjordanije. Nisem streljal na orožnike, ravno nasprotno. udal scin se prostovoljno.
—	Nisem strahopetec, — je nadaljeval Doty, ki je s 'ponosom o-pozoril na dve pohval; v ameriških aranadnrh poveljih. Mladi Amerika neo, ki izgleda skrajno mlad, kljub svoji Veliki postavi, ni iz gledal niti malo potrt vslcd stiske. v kateri se nahaja.
ŽENEVA, Švica, 18 junija. — Bennet Dotv bo disciplinarno kaznovan ter ni izpostavljen nikaki nevarnosti, <la ga uNtrele, je namignil včeraj Henri de Jouvenel, francoski vrhovni komisar v Siriji.
Komisar de Jouvenel ki se mudi tukaj v tfvezi s francOvskim mandatom nad Sirijo, je nekel, da se je preiskav^ v zadevi Dotyja komaj pričela, da pa ne vključuje nobenega vprašanja smrtne kalzni.
Ameriški zdravniki pri Hindenburgu.
BERLIN, Nemčija, 18. junija. Državni ipredjsecfrnik von Hinden-burg je sprejel včeraj deputacijo desetih ameriških ssdravnikov pod vodstvom dr. "W. Pecka iz Free-port, 111. in dr. Louis "Wilson iz Rochester, Mass.
Ameriški podanik Schurman in njegova žena sta pogostila nato vso družbo, dbstoječo iz več kot sto ameriških zdravnikov, kojih tsteviini so prišli v spremstvu svojih žena. Med povabljenimi gosti *o bili zunanji minister Str ese -mann in profesorji beriinskega Taeačiiiičft. ,	_
Wayne Wheeler v križnem zaslišanju.
Znani Antisalonski petelin Wheeler je bil zaslišan ter je navedel parlamentarce, ki so dobivali denarne nagrade za svoje prohibicijske govore v kongresu.
Krvoprelitje
v Damasku.
V Damasku je bilo vpri-zorjeno novo krvoprelitje. — Maroške čete i-majo baje nalogo "pomiriti" Sirijo.
JERUZALEM, Ptoletina, 17. junija. — Od Francije imenovano ".sirsko .ministrstvo" v Damasku je resigniralo in na njegovo mesto je imenoval francoski vrhovni komisar Jouvenel novo ministrstvo, kaitereniu načelu je kot ministrski predisednik Ahmed Nami hej. Ko je "bilo imenovano staro ministrstvo, je -sprejeJ Jouvenel njega pogoje za mir v Siriji, med temi amnestijo, pod pogojem, da se bo ministrstvu posrečilo zaključiti sovražnosti do 15. junija. Nameravana amnestija pa bo najbrž preložena na čas po konferenci v Pa rizu.
Tukaj pa cšc domne.Va. da .se civilni komiear Jouvenel sploh nc bo več vrnil in da se 1>o v.^led tega skušalo z agresivnimi vojaškimi odredbami iK>polnonia podjarmiti deželo. V Damasku je prišlo v .zadnjih dneh zopet do strašnega prelivanja krvi. Nekako tise": vstalem se je posrečih). Mjul) francoskim zakopo-m med Balbtu-ma in Balxsarstkimi vrati prodreti v mesto, iz katerega se jih jle pro-gntalo šele po k in-a vi h bojih ter •močnem oibstrelje vanju. Ta mošnje prebivalstvo ni le strašno trpelo v.silod obstreljevanja, pač pa &o tudi čerkeški vojaki v služhi Pran cozov, izvršili \Tsakovrstne grozo-vitosti. Pline kolonijalne čete vz 3Iaroka pričakujejo	v Beiru-
tm. Te čete ima.io namreč že dobre izkušnje glede "pomirjenja" t ujih dežel.
BEIRUT, Sinija. 17. junija. — Več kot sto v«taških Dmzov je Lilo ubitih sx-ertij od francoskih •r?et pri nekem uspešnem napadu na Mišine Kankous. Rankous leži približno 20 milj od Damaska, kjer so se odigrali številni boja.
ŽENEVA, Švica, 17. junija. — Mandatna komisija bo dobila danes poročalo Francije glede ''pomirjen ja" Sirije. Glasi se. da se namerava vprilzoriti temeljito '' preiskavo'' glede vstaje Dru-zov in obstreljevanja Damaiska.
Ker obvladuje Francija s svojd-ma vazalnimi državami Ligo narodov, si latbkio vnaprej mislimo, kakšen bo izid preiskave.
BRIAND NI NIČESAR OPRAVIL
Briandu se ni posrečilo strniti stranke za novi kabinet. — Stranke so porazile njegov napor, da reši frank potom stvorjenja unijske vlade, a Briand bo obnovil svoje poskuse. — Še vedno upa pridobiti Poincareja in Herriota.
WASHINGTON, D. C.. 18. jun. Wayne B. Wheeler, generalni pravni zastopnik Antisalonske Lige. je bil včeraj zvečer ostro zaslišan od senatorja Reeda, demokrata iz MiKsourija. predsednika senatnega odreka, ki se peča s preiskavo velikansko kom partijski h izdaikov pri zadnjih primarnih volitvah za določitev republikanskega kandidata za zvezni senat v Peaimsvlvaaiiji. To zaslišanje se je tikalo izdatkov in taktik Lige Pri tem zasiišanju je Wheeler priznaU da so imeii senatorji Jones republikanec iz Waf*hingtona, Willis in Fess iz Ohia, Robinson iz India ne ter kongresmild Up-sh«w iz Geor^rije, Coop€ir iz Ohi-ja, Barclev iz Kentmckv^a in Low-rev iz Mtsjppija v interesu Anti-saionske lige govore in da so do-•bili za svoje iadatke "odškodnino" in pogosto celo "honorar". Glede senatorja Fees je menil predsednik, da je komaj -vrjetno, ida bi slednji kedaj sprejel plačilo ca prohibicijsdu goivor, nakar je odvrnil Wheeler: -- WeH, go-
voril je v Pennsvlvaniji in Ohiju. Reed je menil nato: —Z drugimi beisedami, govorila sta za Boga in moralo proti plačilu.
Wheeler je odvrnil nato: — Ne, temveč ker «ta vrjela v stvar.	, _. .,.
PARIZ, Francija, I 8. junija. — Kljub nujni potrebi političnega premirja in skupnih naporov, da reši Francijo v finančnem oziru, se je Aristidu Briandu včeraj izjalovil poskus, da spoji politike dežele v novo vlado "svete" unije. Politiki so porazili starega državnika, ko je spoznal po dnevu neprestanih posvetovanj s političnimi voditelji, da so še vedno močnejši kot pa je narodna potreba, da se o-jači oslabljeni frank.
Briand je priznal ob devetih zvečer, da se mu ni posrečilo stvoriti ministrstva vseh strank, z izjemo komunistov ter elementov skrajne desnice, vendar pa je izjavil, da bo nadaljeval s svojimi napori za stvorjenje ministrstva, kojega glavni steber naj bi bil prejšnji ministrski predsednik Edvard Herriot. Ce se mu danes ne bo posrečil ta poskus, je izjavil, da bo obvestil ministrskega predsednika, da se hoče umakniti s politične pozornice.
Ideja narodne unije se je izjalovila, ko niso hoteli sodelovati socijalisti in ko so radikalni socijalisti odklonili sodelovanje s skupinami desnega krila, katerim načelu je Louis Marin. Briand stoji vsled tega pred sestavo -ministrstva, predstavljajočega nekako 370 poslancev, kar pomenja udobno delavno večino, a še vedno ministrstvo, temelječo na politiki. Potem ko je zatrdil, da bo vztrajal pri kabinetu, katerega naj bi uravnala Poincare in Herriot, je rekel Briand:
—	Seveda je še dosti drugih odličniK mož, ki bodo vključni v kabinet, če se mi načrt posreči, Tardieu, Bockanowski in Barthou in upam, z dobrohotno nevtralnostjo njegove stranke, tudi Paul Boncour.
Tardieu je dobroznan voditelj takozvane fakci-je Clemenceau-ja v poslanski zbornici. Bokanow-ski, član desnice, je znan finančni tehnik. Barthou, član levice, je prejšnji ministrski predsednik ter predsednik reparacijske komisije, dočim je Paul Boncour zmeren socijalist, odlično znan kot zastopnik Francije v svetu Lige narodov.
Briand je nadaljeval:
—	Ce pa ne bom mogel pridobiti Herriota in Poincareja, potem bodo uničena vsa moja upanja, da stvorim obširno ministrstvo. Nikake odklonitve nimam še od teh dveh državnikov, ker spoznavata veliko odgovornost, katero bi prevzela, če bi prispevala k uničenju mojih naporov.
Čilenci izžvižgali ameriškega generala.
ARICA, Chile, 18. junija. — Generalni major William Lassi-ter, ameriški predsednik komisije za ljudsko glasovanje v Tacna Arica, je ibi-1 izžvižgan danes od
eilenMke ijudttkc množice, ko se je prikazal pri oknu, a obla-sti so hitro za trie demonstracije. Pozneje s«* je postiavilo močne istraže, ob-«toj©č<? iz vojakov in mornarjev pred hišo generala ter pred hiše. v katerih sitammjejo ostali ameriški člani komisije.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din.	500 ....	% 9.45	Lir ...	... 100 ....	. $ 4.35
Din.	.... 1,000 ....	% 18.60	Lir ...	... 200 ....	.. $ 8.40
Din.	.... 2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. $12.30
Din.	.... 5,000 ....	$ 92.00	Lir ..	... 500 ....	.. $20.00
Din.	.... 10,000 ....	$183.00	Lir ...	... 1000 ....	.. $39.00
Za poSiljatve, Id presegajo Desettisoč Dinarjev ali pa Dvatisoč Lir dovolj a jemo poseben znesku primeren popust.
Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem časa ter računano za strašite $L—.	,
Posebni podatki.
Pristojbina za izplačila ameriških dolar, jev v Jugoslaviji in Italiji zntfa kakor sledi :za $25. ali manj i znesek 75 centov; od $29. naprej do $300. po S cente od vsakega dolarja. Za večjo avste po gi-smfnem dogovoro.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlancfc Street	ptone: cortlandt 4687	New York, N.
je edino slovensko podjetje v Neto Yorku, ki ima vplačan predpisani kapital za izvrševanj4 poslov državne banke, ter se v soglasju » postavo eamore imenovati banka.
r ttn 1MB Jo maial $3^*2,673.47, ▼ besedah: — trfaaWjoae -Ml iMtitrnitodwitlil dolarjev in 47 centov.
GLAS NARODA;^-; (. JEN- 1926
GLAS NARODA
(8LOVENE DAILY)
Owned and Published by 8LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser. president.	Louia Benedik, treasurer.
White Valley, Pa. Prej s em om«nil. da je ibolj ma-Takaj je precejšnje število Slo- [ la dvorana za kake velike prire--veruiev na-seljenih, kateri večino-(ditve in da se malo kedaj iprrpeti raa delajo v premogorovih, ki so' kaj takšnega, ali ravno 5. julija
last Pittsburgh Coal Co. Dela'----
fre vsaki dan, seveda zashižek je pa različen,, kakršen ima ka'teri prostor. Delo se bolj težko dobi. Naj še omenim ^ da tamkajšnji
1926 ne bo vršila velika prireditev. Društvo št. 142 S. S. P. Z. bo praznovalo 10-letnieo m obenem razvilo svojo društveno zastavo. Na to zabavo vabimo ys*a dru-
------------..FKi.1,	LiuuiB itrueuik, «rwM»rer.	.»	,	i	-
I Mar* «f h,,-«^.	.	r~tl-f , ^--premogorov se m bil nikoli unij- štva vseh Jednot in Zvez, kakor
i oi busuieaa of the corporation and addresses of above officers:	^i-:	*	. ,
n .« ,.	________tlKll	nOSIUTIPTrni rnialk-p 1.11 rnml-i.
*3 Coetlaadt 8L. Borough of Manhattan. New York City. N. Y
"GLAS NARODA " ____________________" Voice of the People"
I »sued Every Day Except Sundays and Holidays.
tudi posamezne rojalke in rojakinje od blizu in daleč. Postregli kolikor bo v naši
Za telo leto velja list ta Ameriko
«n Kanado---__________$6.00
Za pol leta---------------------$3.00
Za 6*1rt leta____r_______a_____$1.50
Za New York ta celo leto $7.00
Za pol leta ........................... $3.50
Za inozemstvo ta celo leto___$7XH)
Za pol leta ______________________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"(Has Naroda" izhaja rsaki don izvzemši nedelj in praznikov.
Sko<zi našo inasel<bino teče tudi državna cesta, ki je izdedana iz bomo vsem konkreta.	/ j moči.
Williain Penn Highway je bila' Obenem rtazmanjam, da sem ravno pred todni dogotovljena. sprejel od večine chruštev zagoto-Sedaj j<e jako pripravno se kam vilo, da se udeležijo s c?vojimi zapeljati. seveda 'kateri imajo svoje slavami. Kol imam dosed a j v za-lizr. Oni.* 'ki jih [>a nimajo, se pisniku označeno, bo skupno šest-ilahko vousijo tz ibusi, ki vozijo iz naj-st zastav m naša bode sedem-Wilkiusburga do Dehnonta in iz najsta.
Greemburga do Exporta.	| Vse kaže, da bo jako velika
Kar se pa tiče napredka v naši slavnost. kakoivne mogoče še ni naselbini, je pa tako kaikor skoraj bilo v tukajšnji okolici, povsod po drugih naselbinah. | eMnj p.i še noko'.iko o sporedu
Dopisi bre« podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se I blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja na ročni-j
kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje I . lma,uo	drUi;"tcv m tudi svo~ slavnotrti.
__ _ najdemo naslovnica.	*	Ja	dvorano, katera jej Od 1. u e da 2. pcipoldne (stari
"U LAS M AR n n a " ao n *i'v XT ' ,K>1' skronu,a za	velike čas) bo sprejemanje dirjčtev v slo-
N A R O D A^, 82^Cortlandt^reet, New York, N, Y. | prireditve. Ali to se pa le malo j venski dvorani. Ob 2. uri odko-
kedaj prijK-ti. Za droge majhne. rakamo na prostor, kjer se vrši zabave je ;>o dovolj velika.	I razvitje za-tave in obenem <ro-r
Telephone: Cortlandt 2876-
NEVERJETNO, TODA RESNIČNO
Jutri se vrši v Nemčiji važuo glasovanje.
Nemški narod bo odločil, če naj nemški plemenitaži že zanaprej žive od žuljev nemških delavcev.	•
Nemška cesarska in kraljevska gospoda namreč še vedno dobiva i>odporo od nemške republike.
Za katere zasluge jo dobiva, niliče ne ve. Niti nemška cesarska in kraljevska gospoda ne, še manj pa nemški narod.
Jutri se bo odločilo, če naj nemški plemenita« žive od dela svojih rok ali od zaslužka državljanov nemške republike.
Teh zajedav«*ev je v Nemčiji od sile.
Pred vojno je bila Nemčija razdeljena v neštete kraljevine, kronovine, vojvotline i^i kneževine. Vsak kralj, vojvoda, knez itd. je izmozgaval svoje podanike k-»t je vedel in znal. v izmozgavanju mojstri.
Nemčija se je izpremenila v republiko, nemška ple-menitaška golazen se pa ni mogla vživeti v republikanske ideje. In pretežna večina nemškega naroda tudi ne. Spoznanje pa prihaja, ]>oeasi sicer, toda prihaja neiz-pr< »sno.
Ker som ravno pri sloU-en^kii | vor glavnega predsednika S. S. dvorani, »naj omenim, da je bilo . P. Z. Frank Somraka. Potem pa i»a zadnji redili mesečni seji tfkle- odkoraknno »o nawe'Ibin.i in nazaj
njeno, da se vse delničarje pova bi na prihodnjo redno sejo dne 27. junija 1926, ker imamo ve? važnih reči za rediti v korist dvorane. Ako bi slučajno ne dobil kateri člani povabila, naj vi|K*Šte-vajo te moje vrstice kot vabilo 3ia .sejo.	t
v Slovenisko dvorano, kjer se prične ples in druga -zabava.
T o raj nasvidenje dne 5. julija 1926 v Slovenski dvorani v "White Valley, I»a.
Jurij Previc. * tajnik dr. št. 142 S. S. P. Z.
Box 458, Export, Pa.
Madžarska pred Ligo narodov«
V Ženevi se sestanejo zopet predstavniki Lige narodov. Pred njimi bo imel grof Befthlen s svo jini finančnim ministrom Budom vazeiu referat, s katerim naj do-'ka/e. da nad Madžarsko ni po-
-- ___________pvucw.mt tre.bna finančna kontrola. Ra^nun-
In pripomniti je treba, da so bili'1-^'0 da ie P«čujoče zase<laiije
r	'	i T	cilo ».in« ---- l„__
Lige sila vaino. ue le za Madžar pko, marveč tudi iza njene sosede in njih zaveoaiike, tedaj v prvi vrstji za malo antanto in Francijo. P"(*roča se iz raiznih \-irov. da je !>il temu vprašanja! posvečen pre-eejšen del razgovorov, ki jih je
Jutri bo nemški narod dokazal svojo pripadnost _ v Parizu dr. Nmčič V svojem
imenu in kot zastopnik Male an-tante.
Maloantantno in francosko ča-soj)isrje po«\er»a izate?»tadelj Beth-lenovemu načrtu aelo veliko po
republiki ali monarhiji.
Da ne gre za malenkost in zgolj formalnost, naj se čitatelji prepričajo iz teh-le podatkov: I/, nemške državne k a se dobivajo: bivši nemški kajzer Viljem Hohenzollern 000,000 zlatih mark na leto, ali 1070 zlatih mark na dan.
veliki vojvoda Meklenburški :«)0,000 zlaith mark na
leto, ali 1100 zlatih mark na dan;	i, .	............
■... i.■ k |„ \f • -, • ln-	!	,	, .	Idanje tik po po ra!kljUČit\T faizi- no "Panje ji
. f? Majlllliskl 49^,000 zlatih mark na leto, ali fik»tor*ke~a. proee<a ki je vrgel Britaniji
ti drugaično, ne pa <2Ta strrktjio ne-zauipaiico Betlenu iui njegovi (k>-litiki, je razumljivo Ham o j>o sr-'bi. Tudi francosko istaiišče ne more biti drugačno. In tem nazorom mora pridnižitii vsatkdo. ki mu .1«' zato. nla ise obdrži v E\To^)i ob-stoječe sanje, utemeljeno z mirovnimi pogodbami. K<k>r je za anir. mora biti zojjer režim, ki je tr-ali celo podpiral ponarejanje tujega denarja. Saj je znan izrek: nekdanjega min. predsednika Pried rich "Ponarejanje čeških kron nam je pridobilo Šo-proajj, ponarejni francoski franki pa bi nam imeli dati "Slovaško".
In Madžari se zavedajo, da pri hajajo v Ženevo k«»t pivd poglavitno soil išče v fahzifikatorski afe-
generacije otrok se bile uspešno vzre-jene s to čudovito hrano za otroke
ISerdetvi EAGLE BRAND
CONDENSED MILK.
Slov. J
S tf>m Uupo-Tiom dobite zast<mj navodila v matom cm jceiku o hraniU in skrbeti zase in otroka. Izrcžite sa In pošljite z Imenom in naslovom. The BfiUDEN COM PA XT Borden Bids., New York •
/ornoNt. Ker daje madžamkemu j Njihova stara pretkana diplo-poskawu še prav poeseben značaj, 1Tiac"'Ja Sc trudi na vso moč, da je ofcolnoftf. da je žene^ko zase-
1400 zlatih mark na dan.
veliki vojvoda Vajmarski KK),000 zla t i lf mark na leto. ali 2H0 zlatih mark na dan;	________
penzijonirani ^eciiral dobiva v Nemčiji vsako leto nastop grofa 1H,<hh> zlatih mark podpore, ali 50 zlatih mark na dan.
snldat, ki je izgubil v vojni roko, 110^0 ali oko, dobiva na leto 100 zlatih mark podpore ali 27 fenikov na dan.
)»n'Z]»oselni delavec, ki ima družino, dobiva na leto ! 7.",0 zlatih mark podpore, ali 2 marki in 50 fenikov na dan >iina Jn(*ltfarodn> foruj" vanje za-Jutn bo nemški narod odločil, če je zrel za republiko. I wpa1I,Jtf in (la ne s,uatra Najbrž je pa v Keuieih se vedno Ukoreninjena velika !f	v falzifika-ljt^ende tistih, ki so jih tepli. ***** af"n-__Udarce so udano prenašali, in še sedaj ližejo bič...
pridobi dobrih advokatov. Glavno upanje jim je Anigldja. V Ve-prav tako dobro ve-
tako s>tirašno senco na režim gro-1gro<li za kuilisami v M:t-fa Ret lilena. Zato ima žene%isko t <lžarsfci»	v kondomi gledajo
(zasedanje prav po«sel>en pomen: konfliktaio gra<livo v sredtiji
Betii^ena jmineni pravzaprav naistop pred mednarodnim sodiščem: ako dosežejo Madžari nfkinitev mednarodne finančne kontrole, se to pravi, da
Evropi vedno s precej drugačnimi očrna, nego pa v Parizu. Spc-<*ija!nf> plede Belhlcna se boje, da bi mogel pridobiti boljševizem, ako se izpodniaknejf tla se<lanji vladi, kar .ie vsekakor poi>o*noina neutemeljena bojazen, ali v Lon-dojTj ituik trdovratna.
se q>o pra\ici naglasa, da ni težišč o problema vi*
tehniški -strani, ni v finančnem re- j Nesraninost falrifikatorske vlade, feratu vtroko\mjakov. marveč po-J	Prip*avljwii komisiji ca U 0 T) J £ J ]»olnoma v normalnem, v |>olitie-1 raz0i*ožitveno konferenco ye j«*. * * nem pogledu. Gre kratko malo za v!ja! tudi meino-raindiun, ki. -- to da se pri Li^i narodov izre- ■ Je madžarska delegates Berginc. v starosti 38 let. če nazaiTj^anie do vsepra tega. kar !r'-'a- ^l^oraaidum je precej ob-' Vzrok smrti je bil prezgodnji jk>- je v Madžai-ski podilo zadnja siren *n VSftsl<ozi i>o!rtičneira zna-' lod. Zapušj-a soproga in 5 otrok v Ln kar je v tafco dra«itični o- ca-'a ter najboljši dokaz, da so o-1 starosti otl 3 do 20 let hi eno se- l"liki prišlo na dan v pcmaregeval-jmadžarski šovinisti ravno
Milwaukee, Wis.
Onjeno uredništvo: Ttikaj vam pošiljam Moitey Order za $6 za celoletno naro.*u:rno Glas Naroda, katrra je mi (je 6, 10 potekla. I'paiu. da mi vslod t«»^a ne boste ustavili lista ,kar bi mi bik> zelo žal.
Samo eno leto sein »naročnica tega lista, pa se mi je talko priljubil, da mislim vedno pri tem
ovt*ti.
Ort am tudi druge liste, a Gla-Naroda mi je če* vse najljubši.
posebno vsled zanimivih romanov f	- ,,, .	-
k, m pMkfr.	n°ra Je estmoreland Crty 5 do
aP tudi kolona Petra Zgage mi je zelo |»o volji.
Želim Irrtai mnogo uspeha in še naročnikov.
Agatha Sam a st ur.
Iz Jugoslavije.
Nevihte vsepovsod.
Tako iz Srlbije kakor tudi iz Hrvaške in deloma tiidi iz Slovenije prihajajo poročila o velikih nevihtah zadnjih dni. Poisebno v Srbiji vlada i«> raznih pokra ji na»h med preb vaNt.vom Veliko razburjanji-ker toča tamkaj že (nekaj tednov pustoši njive in travnike. Na Hr-vatrvkem je utrpela največjo ško-do vsled toče dosed a j okolica Jaške.
Zagoneten umor.
Pri Iloku v Slavoniji so našli v «rozdu kneea Ode.sca.lehi truplo približno 25-letnega mladeniča. T:iuj)lo je bilo na jrrozen način razmesarjeno. Na prsih i:i na vratu se je ugotovilo nad 'JO ubodov v. nožem. Poicija je uvedla i>oiy-ved<»vanje, ki pa je ostaio do let bre/.UNpešno.
Identiteta umorjenega še ni u gotovi jena.
Velika "nevihta v Srbiji.
Te dni je divjala v notranjosti Srbnje huda nevihta. V okolic"* ^larkovea >e je vlila ploha in pa> dala toča. ki je zlasti v vinogra-<iih napravila nmogo škode. Toča ,]e padala tudi v ram-.keni Oki-aljru. Vvleil naliva ri-ke naglo nara-s'e in poplavile vasi! V vasi Maj-lovac pri Požarevou je strela ubila neko ženo. v o ko Lici Čaoka pa m lani o deklico.
Članek 182.
IGRANJE.
Pogosto se o<.lrasli preveč igra-j<? k otroci. Posledica »toga je, da 1 »ostanej o nemimi in nervozni. .Majhen otrok ^potrebuje dosti i>o-č.tka in miitu. in čoprav je užitek videti ga, kako kriči in se smeje, če g<i človek posegel a, je učinkovanji* tega vendar slabo ker izmuči tako igranje otroka.
Zibanje otrok, streljanje vo/.ič ka in pe.stovanje ima za posJeili-eo. da otrok vedno pričakuje tak« pozornosti. Ros je. da potrebujejo vsi otroci nekaj pozornosti, in vendar >o prebujeni, naj jih vzame mati v naročje tor ijh drži sedaj' v t.*j. .sedaj v oni poziciji tako. da se ni' - bp i^njftjt-ila 'itdbeiui posebna skupina mišic. Mati uporabi tlosti živčne ener/.ije pri negovanju otroka in vsled tega j" treba od »prvega pričetka naučiti, da je poileg njega še kdo driiiri na svetu. Preveč razvajen otrok doživi pozneje m ai*-i katero razočaranje, ko mara spoznati, da ne more dobita vse«ra. kar si želi.
IGRAČE.
Pobarvane, kosmate in volnen" igrače niso varne, kajti otrok ima navado vtakniti vsako stvar v u>Ua. Njegove igrače naj bodo take; da se jih lahko opere ali umije ter ne «mejo imeti nobenih o-strili robov. Nikdar ne -mete dart i malemu otroku igrače, katere bi lahko požrl.
V snlanji dobi mehanične po-1 polno* I -ni nobenega konca različnih igrač. Povprečni otrok im<> t«likf i^rač. da je njegovo zanimanje odvmejno od njih. Bolj bo zadovoljen, če mu da.ste le eno ali dve igr;iči t<M* navadne hišne pri d-moti* kot rlothsinin e. lepile žlie" ali nanizane špuliee. Te, igrače ' «ra bodo prav tako razvedrile kot J.najbcJj umetno napravljene. Igrače je treba pogosto oprati, ker jih vedno vtika v usta.
Pr«-čitaj'tc te članke vsaki tedni t4»r jih prihranite za bodočo uporabo,	•
Smrt is! o venskega invalida.
V zagrebški okolici ^o našli v gondii Kameaiiti stoj' tri^j^o .irfo-škega, ki so ga agnosciraii za f>0. lednega invalida Josipa ilabjan-riča. rodom iz Tublja. Zivstrupil ji« veranakqni. X pi-7im i-zjav-
! Ija. da je bil že šest mesecev bo-
j
I lan in da gre prostovoljno v smrt ! zaradi bede. Zapušča tri nepreskrbljene otroke.
<<tro. Biia jp članica društva št.j^ki aferi.
S. X. p. j. Pokojna je bila ja-1 Kljub strašnim razkritjem ixo (priljubljena pri vseh.
Pogreb se je vršil iz hiše žalo-.st-i v fafcafikflfcijah. _____ ...
-ti dne 16. junija na katolršiko po-|vmatral -girof Bethlen za potrefono. kojiališče v Pemi S<a. Družini j da bi izginil s politične pozor Berginc Lzre'kam sožalje.
NaseiTuna Jlanor
tak<ni 'koit so bili. Vrs memoran-Jdum govoi*i samo o Škodljivosti' vlogi madžarNkih državnih obla- jtlAan<m^ >"i' ovne fH>go<lbe ter j
vendar ni \ <laPaicla <]^ave Male amtaiite. ki da .s svojim oboroževanjem ogro- i žajo mir. Delegaiti falziflkatorskc | j vlade ao d<^>ili za svoj izzivalen'
stoji poleg ( Pennsylvania železnice, šteje okoli 5 ti«oč prebivalcev. Poleg Ma-
niee. Ali v tem «e ne izraža mor-. „, da njegova dobra ve«, nianeč mema,'am,uni odločen odgovor. V
Manor, Pa.
. Že več 4et ni bilo nobennga dopisa iz wise naselbine, toraj seiu »e jam namenil napisat uekaj vr-
13. junija je za vedno zaspala ra«w gospa Fran-
enoMtavno samo dejstvo, da ga o-pozicija ne more vrreči. ker je ves politični ■svet na Madžarskem
»	-----— ~ - .	»IJ O UU	B	--
10 minut hoda od podaje; šteje "j®?0^ misli in ker se vse v čn-
' ............stvih in žoljadi identifieii-a s fal-
*z»fikatorji. Za^to je pravilno, kar je rekel aref Joilij A mir assy, da
okoli 4 tisoč prebivalcev.
Zaposleni so večinoma po to-vai-nah v Ea-st rillUmifeli, Picarn
in Jeanncbte in nekoliko nah dela ^^J"1««	P^la — v
Jiri We^turoreland Coal Co., ka- ..........' ^
t era na« p nov jK*š1eno krajca j>ri teiHan>i premoga. Delamo po 5 do (i dni v tednu. Zadužek je odvisen od prostora.
Pozdrov %-sem uanečuilkom Glas1 Naroda!
Frank Demshar.
Ženevi, ko se prof Betthlen vrne iz Ženeve z neuspehom, je to znak, da j<? kultui-ni «vet pri Ligi narodov spregledal umadžarske -nacre in ob*x>dil njihove zločinske metode in da sledruja režim ne more dobiti več zaupanja.
In to se mora ugoditi. Da sta-stalwee Male antante ne more bi-
imeam Jugoslavije je zavrnil madžarske pritoke Laza Markrxvič in povdaril. da je JiiKrosla.vija vedno prii>raAijena skleniti z ^la-dža'iflco garancijsko i>ogodl>o.
Slično sta izja^nia tudi zastopnika Romunije iln Čchoslovažke. Na prenllog velik ob rijt a nekega delegata je bilo nato sklenjeno, da ncdopiiača na komisiji nobe<na politična razi|>rava najmanj na taksna, ki bi bila naperjena proti mirovnim pogodbam.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. ,
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
•
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
po
4%
Obresti vam prično teči že od prvega julija naprej.
%
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
Peter Zgagi
V	bližini PLttsiburgha se je pripetila toika želozaiiška nesreča.
Vlaik se je zaletel v vlak, in ua'dejanje je bilo strašno. Ducat ljudi je mrtvih, kakih petdeset pa ranjenih.
Med mrtvimi je tudi strojevodja.
Oblatsti so takojj uvedle preiskavo. hoteč dognati, kdo je bil pravi pvzroeutelj katastrofe.
Železniška družba je pa že par minut no 'iie-sreči jasuo in določno ugotovila, kdo jo je povzročil.
l?ovzročil jo je strojevodja. Strojevodja je mrtev. In ker je mrtev, sr ne more zagovarjali.
Železniška družba se bo s tem oprala. In v gotovem obinu bo celo na dobičku. Vdovi in otrokom sni rtu o ponesrečenega strojevodje ne l>o plačala železniška družba nikake odškodnine.
St.rojevodja je bil že dvajset Its v službi. Trkom dvajsetletnega službovanja ni imel nobene nezgode.
Po dvajsetih letih je imel prvo. toda ta je bila smrtna'.
Sodnijska preiskava bo kmalu končana ter se bo zaključila z ne-ovrgljivo ugotovitvijo: — Da. re< go vpraša-iije, ki pa ponavadi ne ■srečo.
Na svetu ni namreč ničesar lažjega kot na mrtveca zvaliti krivdo.
C'c je to pošteno, je seveda dru-•ro vp/išonje. ki pa ponavadi 110 pride vpoštev.
*
Poznam rojaka, ki je naprtaVil več sto gaJon vina. Ker mu žena drla. .jra ceha v božjem strahu od jutra do večora. Tudi po d Ve saloni jra kak dan m prav i pod kapo.
Sosedje in prijattelji nwu čudijo.
—	Kako tuoreš? Kako niorešT Kako je to mogoče — so ga zadnjič vpraševali. — Ali se ti ne upre? Ali ti ne zabrsne?
—	Hm — je odvažno odvrnil. — \£časih je res težava. Pa imam dober receipt. Ko se mi vino ustavi. »zpijem par kozarčkov takrat-kega, potem se mi pa zopet o<l-pre in bi rja lahko i?ipil še dve galoni.
Tudi ta rojak je nekaka žrtev prohibicije.
*
Služkinja je prišla vsa objokana k svoji gospodinji.
—	Kaj pa je?
—	Gospodar me je srečal na hodniku in je mislil, da .vte vi.
—	Ali te je poljubil ?
—	Ne, klofuto ml je prisolil.
*
Tekoiy vojne je posodila Amerika Srbiji par milijonov dolarjev.
Vsak dolg je pa treba enkrat ]>ora vnati.
': V Združene ditžavc je dospela' pred ^>ar mestni posebna jug osi o-A'aJi-'ka kohnisija. ki je sklenila z ameriškim državnim aakladuicarjem dogovor, kdaj in kako l>o Jugoslavija plačala svoj dolg.
V	jugoslovanski naro<lni skupščini je prišlo te dni 71a vnsto o-dobrenje tega dogovora.
141 i>oslaneev #je glasovalo z.i dogovor, proti njemu pa devet.
Imena tistih devetih bi se izplačalo izvedeti. Drže se £e vedno nekega čudnega balkanskega pravi- x la : Kar sem si izposodil, je moje
"ter mi ni tr^ba \TTiiti.
*
Neki films<k,i majrnat je te dni izjavil, da Kalifornija v marsičem rtliči Rovjetvsiki Rusiji.
Že mogoče. T'oda razlika je vseeno ogromna. Kalifornija nawiTee nima sovjetov, sovjetska Rusija
pa I/os Angelesa ne.
*
Včasi mora uporabiti človek straišno dosti paanefti, da Opraviči
kako malo neumnost.
*
Včaisi sem 7mal precej dolbro srbski, toda sedaj mi je začela ta veda vodeneti.
V	<4tarokrajsloh eflovenskih listih čitaan neiproaftano o ministru sa obračaj a in »polnih poslov«.
Kakšni so ti posittwat g čim se bavi tak mini5?ter? pssrsssssssrrrz:7:a : ■■.■ sr,'.m:\r
\ ■



GLAS NARODA, 1.1 JUN. 1926
Papiga.
Se li spominjate, dragi prijatelji moji, na »traiila lakot na leta. ko j« ve« kruh OKtal na deželi in ►o mesta od lak<xte umirala? Kakor veste, «*o se tisti čas vsi mestni ljudje voeili na kmete, da bi *voje stvari, ki so bile kaj vredne, zamenjali na kruh. To pa ni bilo Lahko, kajti "kmetje niso dali kaj prida za dragocene atvari. Se he vpotniiijam, kako je moja žena
—	tkoketa — vzela nekoč svoje o-glerialo m ve o<ipelja1a na kmete, (hrt^d'aio ni bilo veliko. pa doxti veliko, da si uglolai v njem svoje tcij&lo, ee si ga podržal tik pred M'boj. Moja žena je upala da dobi pu l moke za to ogledalo, in *»i je trla pJavd, kako neki ■bo tolik* kiio ibreme spravila domov. P& se je nesrečno rztekla njena pot. — Ko je prišla v va«. je opazila, da je že v vsaiki kmečki hiši ura. klavir in veliko ogledalo. Nihee se iti zanimal za ogledalee tnoje žene. Neki kmet je hotel dati zanj pet jaje. <lrngi če«t.
—	Kaj mi bodo jajea? — je rekla. — jaz hočem imeti moko.
—	Nemogoče. — »o odgovarjali k me* je. — Mi imamo _woj tarif: ogledala plariKjcirao z jnjei.
Samo enega kmetov je zanimale ogledalo.
—	Skoda. — je rekel, da je tako majhno. Tebi za "drago bi prekrši! in 1m ti moke dal xanj; takega ogledala pa ne morem rabi ti. TakAno hočem, da človek lahko tudi svoje noge vidi v njem.
Ne ra-zumem. eemti naj bi bil ta trap gledal svoje noge.
Potem sem *e nekoč jaz peljal r.a deželo in sem vzel papigo s seboj. Spočetka nisem maral iti, moja žena pa — koketa — ki zelo rada je kruh s prekajeno slani-no, je venomer tiščala vame: — Pojdi, pojdi na kmete, H si vendar moder mož "m boš gotovo prinesel mnogo živeža domov.
Predno *em Sel. sem -slišal praviti marsikaj. Nekdo je rekel, da je treba svilenih trakov in čipk vzeti s seboj. Drugemu se je katurn zdel boljši. Tretji je rekel, da kmetje, kakor divjaki v Afriki, ljubijo najbolj steklene bisere.
Jaz pa sem kupil nekaj čisto drugega. Videl sem namreč sedeti na trgu čisto spoStljivo damo
—	morda foivšo grofico, — ki jo prodajala vso^jnogočo»staro Saro Ob nogami ji je Klala kletka s papigo. Ptič je sedel v obroču in go-voi|t fHaine<Hko (befrxlo 4 4 char-ma nt", kar prevedeno toliko pomeni kakor 44prekrasno".
—	O, — sem si mislil pri sebi,
—	tejra ptW'a bom vzel s seboj na deželo. Gotovo (ga bodo kmetje zelo občudovali.
Kupil *em papigo prav poceni. Plačal sem osem funtov kruha zanjo in sem Sel.
V	vozu so se vsi potniki zelo zanimali za mojo pa|jj$o.
—	Zakaj in kam se voziš s tem ptičem?
Rekel senu: — Na TM bom to p »p igo namenjal za moko. Poznate morebiti takso za jwipigo? Bojim se, da bom premalo zahteval zanjo.
V	t »o se *mejali.
—	ŽaLibog te ne moremo poučiti, kajti papiga je Se neznano bla-
»o.
Nekdo mi je nudil pol pud a moke. pa je za^toliko nisem dal
Končno sem gfišel v neko vas Preft>ivak»i so me smeje obkolili vaški fantje pa so dražili prtiča in mri pihali v perje.
—	Dobro. — sem Hi mislil. — Blago je našlo veliko dopadenje.
Neka žena je baš hotela kupiti ptiča, ko se je pri k azal nekak invalid. Junak iz svetovne vojne.
—	Oh a! — je kričal invalid. — To je goljufija! To ni prarvfe papiga! Prava mora klicati 'bedak', d oči m tvoja nekaj čisto nerazumljivega mrmra
Po tefc besedah mi je žena nud-i-
\
la samo še pud mdke, in zato sem zapustil vas. In tedaj se je začela mo> tool. Dva dni sem begal od en^vaai do druge in po vhod so se smejali ljudje, pihali paipigi v perje in je niso (marala kuprti.
—	Zakaj pa ne reče "bedak"! me spraševali tla.
dragega dtae sem bil
\
/.e pripravljen, da dara ptiča za pol puda moke.
—	Papiga je zelo slaba, — so
trdili vsi.
In res je bilo tako. Dolga pot, poletna vročina in pihanje v perje — to je Slo do živega. Zapustila je bila svoj obroč, žailostno je sedela na dnu kktke in ni marala /a krnih. Iz strahu,"da utegne kmalu poginiti, sem na vso moč tekel v oddaljeno vas, kjer «ao imele pn-pitfe — kakor so mi povedali — <e visoko ceno. Na večer sem dospel in sem vprašal kmeta:
—	Hočeš kupiti papigo?
—	Z veseljem! — je odgovoril.
llotel sem mu podati kletko
ko >o se mi naenkrat solze vdrie rz oči. Spodaj v kletk^je ptič ležal ua hrbtu in obe noigi sta moleli od njega.
—	To je vendar škandal! — je rekel kmet jezno. — Ti prodajaš mrtvega ptiča.
V svojem srdii seui hotel kletko tr« š"iti ob tla. kmet pa jo je smeje <se vzel rz moje roke in reke i:
—	Daj mi kletko. Sest jajc do-1 iS zanjo od mene. Za papigo bi ti rad dal štiri pude moke. Kajti ;diz silno ljubim papige. . .
PREBRISAN PES
V va<i Firle blizu Levesa na Angleškem ima neki mesar i>sa. z imenom l^ate. ki ga prištevajo med najrazumnejše na svetit. — AIes,ar pravi, da ga ne bi prodal *a u j občno ceno. Gospodarja sprein lja na pet milj oddaljeno klavnico, tam skoči z voaa, poišče ključ <*I vrat ter ga izroči gospodarju. Nato pri rac iz 'zobmi za vajeti ter I>elje konja v blev. Doma koristi • oliko kot kak izurjen služabnik. Dan prične pri njem s tem. da leta od ene spalnice do dituge ter 'aja. dokler uslužbenci ne vstanejo. Ko je mesnica odprta, čaka ortpravljen za razna pota. Ob sobotah na primer razuaša račune druge-ga za. drugim po raznih hišah Tudi denar prinese skupaj. Pri neki taki priliki ga je napa del drug pes ter ga pozval na boj: ♦h pa je hitro «nesel mošnji ček z denarjem za vrata v veži niajbliž-je hiše. se »spustil v boj. premagal nasprotnika, skočil v vežo. po mo-snjieek in mirno nadaljeval svo-io j>ot proti domu. Ko je bil šest mesecev star, je Sel sam na občino |K> znamko. Iz tngovinc prinese v*e. .samo popra se nc dotakne. Zavoje z mesom raznaša tftnankam a še nikoli ga ni izkuSnjava pre mahala, da bi pofcusil. kar je no-"il. Patov gOHpadar titli. da mu naredi ta pes potov za dva človeka.
DOMNEVE ZNANSTVENIKOV
Položaj v Egiptu.
Sredi maja se je vrSila v Habn rov- k u konferunea za proučevanje produktivnih sil Daljne-ra Vzhoda. 1'deležili so se ie številni sovjetski in japonski učenjaki. Med drugim se je razpravljajo o spo-Jit vi otoka Sahalina s ceiino. Kakor znano, pripada severni del Sahalina Rusiji. Ta del so japonske čete po sovjetsko - japonskem -»porazumu izpraznite. Jhtžfno d mesta Novonikolajev.^ka ob izlivu reke Amur se približuje zapadnn obala Sahalina celini na 13 km. To morsko ožino nameravajo sedaj zabiti tako. da bi se spremenil otok Sahalrn v polotok. S tem bi bil amurski zaliv na južno stran zaprt. Tudi izliv reke Amur nameravajo prenesti druigam. tako da rzrabijo jezera, ki leže med obalo in strugo.
Spojitev Sabalina s celino bi i-mels po mnenju strokovnjakov važen gospodarski pomen. Na Sae-halinn bi lahko zgradili železnice, kar bi omogočilo razVoj kovinske industrije. Poleg tega bi takozva ni kuriUki mrofikd tok ne mogel več v Japonsko morje, kar bi tudi vplivalo na podnebje Daljnega Vzhoda. Reka Amur bi v tem shičaju zamrznila db izlivu same za nekaj časa. d oči m je adaj pod ledom sedem do osem mesecev.
"V egiptovski politični situaciji, so se pojavili važni dogodka. Sodnik Kor-inaw, predsednik porotnega sodišča v Kairu, ki je nedavno obravnavalo politične umore, je podal pravosodnemu ministru ostavko kot sodnik najvišjega sodišča v Egiptu. Svojo ostavko jc motiviral z dejstvom, da je sodišče kljub cvidentni 'krivdi oprostilo štiri osebe, kar pomeni tako težko kršitev sodne mepristrano-fcti, da ne more y tem sLučaju pre- ( vzeti nase nHvake odgovornosti. ( Sodišče, čigar čfnna s)ta bila poleg njega še dva egiptovska sodnika. | je obsodilo namreč nekega obto-( ženca na smrt. medtem ko je dr i-' gih sest oprostilo. Sodnik Ker-j >ha\v je izjavil svojima egiptovskima kolegoma, da se aic strinja ! z opr(.»st.it\*ijo M a hm ud Osmana. KI Mag Alimed Gadalaha. Ahme-tla be j Malhera in Šešensa. Vsi ti -o bili obtoženi, da so se udeležili j morilske zaixvte. katere žrtve so bile ra/ne osebnosti in končno ♦ 1 di Sir Lee Stlack.
Angleški višji komisar v Egip-, tu. lord Llovd 'je izročil ogiptov-j ki vlaili noto angleške vlade. —
I
Nota poudastfa. <la je angleška \lada zaznala za ostavko sotlnik i Kershawa. Kei- jc Keishaw vesten | in nepristranski sodnik, ki ima | dolgotrajno prakso v egiptovski, -odni slu/jbi. angleška vfcada ne' uriztiava oprostilne razsotlbe štirih morilcev, katerih krivda je jasiiQ dokazana. Nadalje i>otKlar-ja nota. i7\ tako postopanje sodišča ogroža varnost tujcev v E-giptu. Angleška vlada je po pogodbi odgovorna za varnost tujcev in je zato prisiljena, da napravi
vse korake, ki so potrebni za dosego tega ci'jc.
Kakor pK)ix>čajo listi, je služboval Kershaw 25 let v Egiptu ir si je pridobil veliko sj)oštovamje pri Egipčanih. Oprostilna razsodba je vzbudila tako pri tujcih, kakor pri domačinih, veliko presenečenje. Eden) Azmed,'oproščenih obtožencev je bivši prosvetni minister v kabindtui Ziagliil paše. jZadnja oprostitev obtožencev, ki bili v -najožjih, «#tikih s stranko Zaglul paše. je j>ovečala povmštvo Egipčanov do tujcev in navdaja tuje prebigva 1stvo z velikim strahom via. ibodočnost. — Angleška vojna ladja Resolution je dobilgi nalog, da nemudoma od plove iz egiptovske vode.
Kakor poročajo angleški listi, je Zaglul paša odklonil vse tri angleške pogoje, ki so v zvezi z njegovim imenovanjem za ministrskega predsednika. Lord Lloyd je namreč zahteval nastopno : notranji m in it ser se imenuje šele po predhodni odobritvi angleške vlade. notranjemu ministru se prideli angleški svetovalec, apelaeijsike-mu sodišču pa trne angleški svetovalci. vprašanje Sudana in oaze Daltenabirb se mora smatrati kot definitiivno rešeno. Vsi listi nagla-šajo. da je položaj v Egiptu zelo resen.
Te dni se je vršila važna seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o poročilu višjega komisarja Llovda. Ministrski svet je ugotovil. da Anglija v nobenem -Jučaju ne odstopi od svoje deklaracije i/ leta 1922. Imenovanje Zeaglul pa-še za ministrskega predsednika bi pomenilo resen začetek nevarnega položaja.
> "■*■ .i
SLOVANSKE MANJŠINE V ROMUNIJI
Pri nedavnih občinskih in zadnjih parlamentarnih volitvah se ie pokazal značilen pojav, ki ga ni bilo opažati, odkar se je u'-ifcva-lila nova Romunija. SJovaaiske manjšine se prebujajo in stopajo v politično življenje. Do sedaj je •«vet mislil, da sta v Romuniji samo dve narodni manjšini: nemška in madžarska. Žid je so raztreseni in d asi ravno jih je v Romuniji okrog enega milijona, je njihov politični značaj zelo majhen. Vse njihovo politično ndejstvo-vanje je osredotočeno skoraj iz-kijueno v sionizmu.
V zadnjem času pa so pričele nastopati a-ktdvno tudi slovanske iuanj.šine. V tem oziin je najagil-nejša Bitko\-ina. Pr\*i so se pričeli organizirati Ukrajinci, katerih ie na podlagi lxmitmske uradne -tatistike v Bukovimi 310.000. v Besarabiji in Marammešu 300.000. v Transilvaniji pa 700.000.
Po ruski revoluciji in po razpadu habsburške monarhije so se ITvtajinci v Bukovi ni in Besai*a-l»ij.i nadali. da bodo mo^rli us-ta-noviti samostojno Ukrajino skupno z vzhodno Galicijo in ru<ko Ukrajino. Romunija jih hoče raz-naroditi z ronymskixn šolstvom. ter Ukrajinci do zadnjega niso j reagirali na centralno politiko1 Bukarešte.
Šele nedavno so se odločili, da zahtevajo svoje narodne pravice. Te dr/ se je vršil v černovicab ukrajinski kongres pod predsedstvom bivšega poslanca v dunajskem parlamentu Lukasoviča. Na kongresu je bilo sklenjeno, da se organizira ukrajinska narodna .stranka, ki bo stala na temelju romunski države, ki pa se bo borila za ukrajinske narodne pravice.
Podobna struja se opaža tudi pri PoJjaflcih. V Bukovini živi 40 tisoč P<oljakov in v Besarabiji 16 tisoč. Bul#ovinski Poljaki slo imeli do sedaj svoj narodni svet. ki pa se ni upiral Bukarešti. Te dni pa se js v Černuvicah vršil tudi kongres zastopnikov poljske manjšine. ki so členili, ustanovitev Poljskega kola. ki bo Jrtopil v ostro borbo proti pasivni politiki poljskega narodnega sveta v Romuniji.
ZAKLADNICA RUSKIH CARJEV
V neki zakotni moskovski ulici se nahaja zakladnica, v ka.teri so zbrane dragocen ost i zadnjega ruskega carja. Močna vojaška straža čuva dot«ično poslopje in samo v izrednih slučajih se odpro vrata zakladnice, kamor raizen sovjetskih f unkci jona rje v navadno nihče nc sme stopiti. Lani, povodom dvestoletnice ruske akademije znanosti, je sovjetska vlada dovolila inozemskim nčenjakoin, da si ogledajo te divne dragocenosti, ki predstavljajo ogromno premoženje.
Sovjetska vlada je hotela prodati te draigoccnosti; ko so se raznesle po inozemstvu vesti o nje nem namenu, so prihiteli od vseh strani juvelirji, da sklenejo ddbn kupčije. Predno so si ogledali carske zaklade, so morali obleči posebne plašče brez žepov in gub. Te plašče so jim pazniki za vratom tesno zavezali, na hrbtu pa zapeli tako. da bi nihče ne moge1 -kriti dragulja. Sovjetska vlad« namreč -ni eaupala inozemskim juvelirjem, misleč, da imajo dolge prste.
Največjo dragocenost zakladnice predstavlja carska krona, ki jo je izdelal leta 1796 francoski ju-velir Duval. Okrašena jc z divn mi indijskimi dragulji in velikin rubinom. Manjša carska krona datira iz časov carja Pavla I. Tudi ta je okrašena z dragulji. Carsko že zlo je okrašeno z znamenitim dijamantom "Orlov". Poleg te?; je v zakladnici krasna zlata verižica reda sv. Andreja in dragocena o vrat na verižica Katarine Velike.
Vesti o prodaji carskih dragocenosti so v zadnjem času zopet potihnile. Pod ceno jih sovjetski vlada noče dati, takih bogataše" pa ni, da bi jih lahko kupili za pravo vrednost.	'	'
ADVERTISE in GLAS NARODA
V narodnem gledališču v Marijinih Lažnih na Češkem je nekoč sredi dejanja padel zastor. Takoj se je pojavil pred izastorom ravnatelj, ki je radovednemu občinstvu povedal, da se je to pripetilo radTtega, ker je dvigalec za-stora ravnokar prejel brzojavko, da je v loteriji zadel pol filijona čeških kron.	•
ESTABLISHED
1847
.William Kennelly.
INCORPORATED
REAL ESTATE AUCTIONEER
Watchung Mountains okraj v New Jersey je eden izmed najlepših in najbolj zdravih krajev vse države.
Če hočete imeti svoj dom v gorah
na visim petsto čevlje in eno uro od New Yorka, vam priporočamo, da pridete in kupite nekaj izbranih višinskih lotov na naši
Javni Dražbi - - 475 Lotov
P BERKLEY HEIGHTS PARK,
UNION COUNTY N. J.
Prostor je ob Union Avenue, College Avenue in sosednjih cestah.
Sredpota med Summit in Bernardville v osrčju Watchung Mountains. Samo par sto čevljev od Springfield Ave., glavne prometne žile predmestja New Jersey poleg jerseyskega vhoda novega prometnega predora.
RAZPRODAJA SE BO VRŠILA
v P0NDELJEK, 5. JULIJA
ob dveh popldne v lepom ali slabem vremenu na mestu pod velikim šotorom
Umestne omejenosti. 70% na hipoteko. Brezplačne lastninske police.
zastopnik JE vsak dan na posestvu.	tišite po ZEMLJEVID.
Lastniki bodo pomagali kupcem postaviti hiše po lahkimi pogoji.	m r
KAKO SE PHIDE NA POSESTVO: Vzemite Hud<<vn Tubes^ iia Mj ce*«tj iti C. Ave., ali v Hudson Terminal na Cnrtlandt Str . :i|i ferry z liarelay Str«, t d.i T>. I.. vVf \V in.v't-.je v H.tbofcvn natt. pa l.aokawanna vlak <»■« Berkley IleinM.« po,sUije. Pojdite proti ju^ozapa du na l"n-on Ave. par minut do prostora. V. AVTO-M«>i:ih<»M: Vzemite katerikoli lerry preko Mejulowsob Newark Turnpike do Market Street. Newark, po Market Str. <]«, Kprtncfieid Ave. do Berkley ll.-iKhts. zavijte na levo na Plalnfield Ave., v Berkley lKijjlits preko železniške proge, nato pa na d.sno na Pnion Ave. do prostora.
Plainfield in Summit Ave. bus i vozijo mimo PprinRfield Ave.. j>ar slo korakov vstran od posestva.
149 Broadway WILLIAM KENNELLY
New York City
SAUAPIN Y LONDONU
Pravo senzacijo vzbuja v Londonu gostovanje slovitega basista Šaljapina, ki nastopa v gledališču Convent Garden v na-slovui vlogi italijanske opere MefLsto. Naval k prelistavam je tako velik, kakor ga London še ni videl.
Prvemu Šaljapmoveuru nastopu je jirix^rtvovala tmli kralje^ka dvojica. To je ;bil prvi shrčaj, da se je pojavil kralj po smrti kraljico niateer Aleksfemdre v večji družbi. Predstava je bila svečana. — 1'deležilo se je je vse plemstvo. Gledališče je bilo že a*cč dni p<»-prej ipoj>olnania raiapi"odano. — Večina občinstva je prenočila kar preil gledališčem, da bi prišla drugi dan pri ipred prodaj i vstof)-li ic na vi*sto. V predpi*odaji so samo najdražji sedeži. (Male v--toji-nice se dobe pri blagajni m tako čakajo ljudje celo noč, da pridejo na vrsto. Ljudje nosijo seboj jc^tvine, kavo v termo steklenicah stolčke in cel ofotelje. v katerih
Incorporated
ponoči dremljejo. Loudon je zdaj že vajen te hprizorov in nihče -i ne čudi. da tabore ljudje ponoči okrog gledališča. Možje se zabavajo pred gledališčem s tem, da rit a jo novice in pišejo pisma, žmi-ske pa šivajo. Občinstvo kratko-časijo tudi pevci, id prepevajo na hitro roko zložene pesmi in pobi-rajojnapitnino. ,
Znameniti Rus je junak dmeva. X.jrgov nastop v ^lefistu smatra-
Telephone
Hanover 1020
NI POPOLNOMA PLESAST IN NE ZEO GRENAK
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda'.
jo za naj4>oljšo vlogo in kdor 4e ni .slišal ZŽaljapina, ni pravi Lon-dončan.
POZOR BO JAKI!
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski eoli št v. G2 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
Zdravrik z dologletno skušnjo pravi
Pc- dolgi bolezni flu, gripe, pljučnice ali drugih oslabujodih bolezni nobeno zdravilo ne povrne tako hi-tro zdravja in moči kot Nuga-Tone.
I "o taki oslabujoči bolezni poskusite | Xugu-Tone. Čudili se boste kako hitro i se vam bo.povrnilo zdravje in moč. Olta-: tel j i te«a lista bodo tprevidcli, da Jo Nusra-Tune čud>nito zdravilo v takih slučajih. Je priprosto. prijetno zdmvilo. j ki poveča moč In čilost In hitro ojači j kri iti telo. Nuga-Tone daje otlvlja-I joč spanec, dober tek. stimulira obisti m jetrn in na prijeten način regulira že-lodec in čreva. To.sku.site pa in počutili se boste boljfii v par dneh. — Izde-lo vatel ji Xtige Tone vedo tako dobro kaj je is(a VKtanu storiti z:t vas v t;ikib slučajih, da prisilijo vse lekarnarje, da njo jamčijo in vam povrnljo denar, ee niste zadovoljni. Oglejte si jamstvo na vsakem paketu. Priporočena, jamče-na in naprodaj v vseh lekarnah. —Adv't.
Orel z plešasto glavo, ki predstavlja grb Zdrnženiik držav, ni popolnoma plešast. Njegova glava in dni vratu je pokrita z belilu perjem, in iz daljave se vidi kot da bi bil plešast. Trinerjevo Grenko Vino znano zanesljiva želodčna tonika znana žirom Združenih držav in Kanade, nri popolnoma grenko-, t-o pa vsled tega.
ker rdeče kalifornijsko vino odvzame grenkobo zdravilnim sestavinam. tako da je prav prijetno za uživati. In kako tudi pomaga! Mr. Paul L. Sdhaefer, Trinity Ev. Lirth. School, Tirilev Park, HI., nam piae 14. maja Sledeče: "Trinerjevo Gifanko Vino mi je čudovito pomagalo in nočem nikdar več bitd brez njega". Je zelo izvrstno sredstvo v skičaju slabe prebave eaprt.ja, glavobola, in stičnih želodčnih neredov. Ako ga ne pa-odajk Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili, tedaj pišite na Joseph Triner Co., Chicago, 111.
. (Adv.) .

DRUGO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO
S parnikom PRESIDENTE WILSON dne 6. JULIJA, 1926.
Parink je bil poiKiInoma prenovljen in je sedaj kttrjen z oljem ter
l"1" t/^lV PRVI' 1,Kl ,:I- I OSi:iJNI TRETJI RAZRED.
^ ruzreda stane	^«-00. za tja in na7.aj pa
$ ., 00. \ ozni list za takozvani "I'OSKKXr razre«! siuno du Trsta za tja in nazaJ"	14.00. Vozni li«t za II. razred stane
dO rrsta Si:r,.(H». za tja in nazaj pa r.'43.00. Vojni davek $T>.00 je prišteti pri vseh cenah. Otrooi v III. razretlu do 1. l^ta prosti od 1. do r>. let plačajo četrtino; od 5. do 10. leta plačajo polovico
Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazil na prtlja-B« in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali.
Kdor je namenjen potovati, naj se cimpreje priglasi ter piše za pojasnila na:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,
New York
Pozor ro[aki!
V zalogi imamo " ^ * ;
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter slane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Stmt	Vtw York, V. T.
a. t. •!•.»..


GI/AS NARODA, If. JUN. 1526
Po
cesti življenja
&OMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
i ki f * 'lil/
46
(Nadaljevanje.)
/ IZ ŠPORTNEGA SVETA
"mm

Hitro je sedla v voz ter se odpeljala, aikiripajoča z zobmi. Torej tudi princ je zaljubljen v Vero. Preveč jasno je zvenela ljubosumno^ 'u. njegovih be^ed in sovraštvo do iestričue je nanovo izbruhnilo.
—	Škoda. — si je m.-lil princ, ko je o.stal sam. — Škoda, da je svet tak kot je. Ta Kcnrid! Kdo bi pričakoval toliko vročide pod to hladnostjo. Ter Velp-a je trciba zavidati. Dvomim pa, če je tudi oim zavidamja vredna. Mi moški sploh nižino vredni,' da se puste ženske kamenati za nas.
Na poti proti domu je ukazala Georgina kočijažu, naj jo povc-de na naslov Ter Velpsa. Ni ji dalo miru. Morala je videti vse na lastne oči.
Po di	obotavljanju so jo konečno spustili v salon gospo-
dinje, ki je bil l a ko daleč od bolniške sobe, da ni mogel prodreti do nje nikak -uoi. Vera pa ni pVišLa, ker ni mogla prenesti Še na-daljnih razburjenj.
Ko je prišla domov, je našla svojega moža in llildo pri kosilu, a oba 11:.-ta videla, kaj >e je zgodilo. Visa razkačena je malo jedla, pač pa s/pila par čas lahkega vina. kar pa jo je še bolj raizgrelo. V tem razpoloženju je pričela pripovedovati.
—	NezasUsrii> je. — je zaključila ter nervozno bobnala s prsti po mizi. — Naravnost ncv a slišno! Kaj pa misli Vera pravzaprav t Celi ?v« t bo kazal nanjo s prstom, najhujše stvari bodo govorili o njej, ker čuti ec'o princ Filip svojo nioraliiino vest obremenjeno.
Pri tem se je na<rla > in zaničljivo zasmejal a.
—	Ali ima mogoče namen poročiti se ž njim?
Emid Herskot. ki je mi-iil. da je Georgina naslovHa nanj to vprašanje, je dvignil pogled.
—	Broz dvoma. — je rekel mirno.
—	L»rr/. dvoma? Ali bi bil s tem zadovoljen? — je vprašala vsa
razkačena.
Ne ini-slim. da bi Vera posebno hrepenela po našem dovoljenju. Samostojna je in če ga ljubi . . .
Georgina -e je zopet y;rdo zasmejaia.
—	Toraj ludi ti prihajaš > tem? Pojdi se solit z ljubeznijo. V bistvu ni iik- drugega kot popanca, katero si človek naporno sam ud vari in ki se kaj kmalu prodre iu razruši. Ljub oko 11! Mogoče občuti 1 vnuino m kaj takega do njega, a to je le pijanost, kateri sledi n« i/< Lbiu maček, kajti človek kot je Ter Velps . . .
—	Georgina. — je reikel državni svetnik, s preplašenim glasom.
Zavedla je ler ztegnila preko mize roko svojemu možu.
išala z nemirom in radovednostjo, j proti koncu njegovega govora pa 'je pričela hudobno mežikati z oč-
mi.
"To ti je pač dijak svetoval je vprašala s prežečim glasom.
"Saj imam vendar svoj lastni razum — in lahko sam kaj sklenem. je rekel Grigorij, izogibajoč se odkritemu odgovoru.
"No — kaj pa meniš, da naj jaz pričnem med tem?"
"Kaj naj ti počneš?" je vprašal Grigorij presenečen. O tej točki še ni prav nič razmišljal. Naje-onstavnejše bi seveda bilo, da pusti svojo ženo doma v starem stanovanju. . . a ženske niso vedno zanesljive, niti svoji Matroni ni popolnoma zaupal. Ta potrebuje
01:1	, ~ ,	w	,	.pa njegovem mnenju strogo nad-
Slika nam kaze .svetovneg-a sampjona alte rja HaJgena 11a krovu 'Gorstvo
Acfuitania". V Angliji je premagal vse tekmovalce
UNDCRWOM 4 UNOCKWOOO. % V.
parnika ter doibil $5000 nagrade.
stala mama v zadnjem času drugačna .. Ali nisi že sama postala pozorna na to, Hilda?
—	Ne, papa, — je odvrnila suho.
Državni svetnik »i je nalil čašo vina.
—	Tejra ne raaumcš. Hilda. Starih ljudi se loti nekak nemir, ne Ja bi imela kak vzrok zato. Mladost računa le z dejstvi ter se nam , smeje, če se bojimo bodočega, prikritega, ki pomenja zanjo le rož-1 nati sen. Ne mogel bi prenesti, če bi se moji ženi kaj zgodilo. Vse v a vojni življenju bi rad žrtvoval, le nje ne. — le nje ne.	«
Bolestna ptoeza se je pojavila krog ustnic liilde.	I
(Dalje prihodnjič.)
"Najenostavnejše je, da ostaneš
--- (tukaj... Jaz dobim svojo plačo, to
razdražljiva in uervozua. bo zadostovalo., hm, da," je re-

----—.,-' ■ —
tretanje parnikov - Shipping Ne*s>
Maksim Gorki:
Orlov in njegova žena.
(Nadaljevanje.)
Proti poldanu, ko so pospravili harmonikarjevo sobico, sta odšla oba. Grigorij in dijak. Šele proti tretji uri se je vrnil Griška. molčeč in zamišljen. Legel na posteljo in ležal tako do časa, ko je bilo treba piti čaj, zroč proti stropu. ne da bi izustil kako besedico. Zastonj se je trudila Matro-
<lrug< imen«
>
val
..	^■^WP	na. da bi začela kak govor z num.
< -j.n.o, 1. fc.mii. prav unas. da me sva rs. kajti najti je se neko 'x-.- .	• 1 -T 1 - 1
,	_ , , . . . Niti to ga 111 razburilo, da je bila
tako nadležna. Bilo je to čudno.
nenavadno obnašanje, ki ji je dalo
previsoka in p res vet a, da bi jo v isti •
sala
li . .
11 len roje
t:
etzen, a ta mi je z 0110 drugo.
Spreji l je sieer nji 110 neuko, a še vedno čudno zrl manjo. -- Ali poz n« s tako natančno Ter Ve^psa ? — je vprašal.
Bojim se. Vsaj pa občutim to Ln radntega sem vsa iz sebe
radi br zakaj 111
—	Prepričan sem, da uiidi dobro.
—	Ne >.11110 to. -laz sem v številnih stvareh pametnejša kot ona. J ...z imam vrduo odprte oči. Vera bi ne smela tako sovražno nastopiti proti meni.
—	Ali dela to? — je vprašal Herskot presenečen.
—	Motiš •m', mama, — je vzkliknila Hilda, ki se je prvič vme-v pogovor.
-- M< se sama ne zaveda tega, a jaiz to občutim ter me bo-. Jaz mislim dobro ž njo.
Pri tem si j.- pritisnila prtič na oči. Za 'trenutek je skoro re.s-r> ci).'uti!a to. kar je rekla, a je pozabila, da je bil ta občutek niz zavisti i 11 jt»ze, in da >e bo monal prav tako končati.
—	Govori ž njo. — je predlagal državni svetnik, — če ne da-ali juti i. pa v par dneh. Ona mora sprejeti tvoje argumente, ker
smo njeni sorodniki in kot taki imamo pravico do njenega »lovesa.
—	- I11 če bi i mola res namen poročiti sc s Ter Velpsom, ali bi bilo prav. Emil ? — je vprašala napeto.
—	Rekel sem že enkrat, v božjem iine»nu.
Georgiiio j. pričelo dušiti. Kako niirno je vsakdo isprejel to, Kot da mora biti tako. l>e ona >ama ni ho.tela privoščiti tega Veri. Zakaj ne? Ali je mogoče sama ljubila Ter Veli psa! Ne. nič bolj in nič monj kot vsakega drugega, a da je morala biti ravno Vera . . In k j bo po>talo iz vsega denarja?
—	C. <<ka t i mora na vsak način na konec žalnega leta, — je rc-Kia konečno. — To spada med najbolj navadne dolžnosti dostojnega človeka. Tudi j.* vprašanje, kako se glasi testament Lorenca. Vse to sjnatrati ni za ugotovljeno stvar, a jaz ne, kajti dooro sem ga pola bi mogla vrjeii v g-laidek potek.
\ tala je t«*r ]K>segla 2 roko preko čela.
—	<.-!,. *«*daj čutim, kako .»bita. -nervozna in razdražena sem. 1 ne Ulo vili in na ji »olj;? je. če nekoliko ležem, dragi Emil. Hitro , • odšla v svojo sobo. Nikakor ni mogla nadaljevati s te-iladnimi r i/motrivanji. Divja jeza jo je naenkrat prevladala i Veri. Ter Yek|>su in celemu svetu. Naj hoj intenzivno jezo pa '»-•iitila proti svoji niti lahkovernemu. dobrodušnemu možu. Ime-»• obrnile k kot da mara >toriti nekaj zlobnega, grdega, da go
■ no spravi z nj«»gov*sra miru in brezbrižne človekoljubnosti. Divavni -vetnik jki ni liil tako brezbrižno miren kot je domne-njegova žma. ravno n^protno. Že dostikrat se ga je lotilo ljuo mučno vprašanje. katero pa je vedno p«zaj>il ob prvi pri-1 besedi Georgine: —jZakaj te je vzela? Ali te res tako ljubi zatrjuje? Imela je i*>£o-to tako zaničljiv. frivolen ton. Ali mo-o\oriti n;i tak način človek, ki je prepojen s svetoostjo kakega
znali
jazn
P
mnogo misliti.
Z instinktom žene, ki popolno-
.. .. -	, ,	,ma živi v svojem možu, ie za-
■/.obzirnega obnašanja \ ere. Ce je prepneana, da dela prav,1 , . , . , .	, .
, tli pripustila ?	''sllltlla tak°J' da Je stop,I° nekaj
novega med njega in njo. Bilo ji
je te.sno pri sreu, in tem bolj je želela izvedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo.
"Morda ti ni popolnoma dobro, Griška?" je pričelo stotič.
Grigorij je |K*srebal zadnji po-žirek čaja iz podstavka, si obri-^il brke, izročil nato svoji ženi kozarec in rekel potem z nagubanče-nim čelom:
"Bil sem z dijakom v baraki.." "Kaj v kolera baraki ?" je za-vpila Matrona prestrašena in nato boječe pristavila : "Ali jih je mnogo tam?"
"Triiui>etdesct mož z našim vred."
"No — in!..."
"Približno dvanajst jih je na potu zboljšanja... ti že vstajajo. Cisto rumeni so in suhi..."
"Ali imao pa tudi v resnici kolero? Ali so nazadnje podtaknili d#uge, da bodo mogli govoriti, češ, ozdravili smo jih?.."
"Neumna gos!" je zaupil Gregor i j rezko ter jo strogo pokle-dal. "Kako ste pač neumni! Ne-izobrazba je neumnost, nič dru-zega. Človek bi se tukaj lahko zadušil v sami nevednosti. . . nikdo ne razume tega!"
Prijel je krčevito kozarec čaja. ki mu ga je Matrona zopet nato-čija, in zopet molčal.
"Rada bi vedela, kje si pravzaprav dobil svojo izobrazbo!" je rekla zbodljivo Matrona.
Orlov se za njene besede ni niti najinanje zmenil. Molčal je kakor poprej in bilo je, kot da je popolnoma nedostopen. Samovar je že skoraj ugasnil in žvižgal s tankim glasom. Skozi okno je prihajal iz dvorišča smrad po oljnati barvi, karbolni kislini in gnjilo-bi. Ta zrak z večernim somrakom in jednakomernim žvižganjem sa-movarja je vstvarjal v ozki kleti nakb. le. ki je ležala kakor skala na njenih prebivalcih. Dolgo sta sedela Orlova molče drug poleg druzega, grizla sladkor, srebala
»polnočna se je zavedal dejstva, da mora v trenutku, ko bo ibil vero v ljube/en s vojn žene. tudi dvomiti o njeni zvestobi, d ji ni s«, nikdar očital, da mu ne uganja njeno prosto obnača-111 da t>i na>el nezanpen mož pri »jej tisoč vzrokov za Ijubowim-Bil je vedno udol»en zakonski mož, a le raditega, ker jd je unejuo zaupal.
Sedaj jc bila zopet tukaj, ta ziokobna misel in državni svetnik '■del. podpirajoč, z roko svojo glavo ter zrl topo predse.
Papa. — je rekla Hilda konečno, v skrbeh, — ali se ne poli dobrot Racctreseno
je ozrl vanjo. Izgledala je prav kot njena mali,: čaj in ropotala s posodo. Matrona ki mu je InU ljuba, draga in simpatična, katere pa ni nikdar resnic-J je vzdihovala, dočim je Grigorij
Njena «nrt ni pustila nobene neiepolnjive TOrfi, a ko je bobnal s prsti po mizi. mislil na močno iagubo Georgine, se mu je stemnilo pred očmi. • **a—»— -- *— 1—• ^-----
Da, da, dra^o det«, — je rekel, — kajti skrbi me, da je ®t)-!še nisem videli'* je prekinil na-
Snažno je tam — kaj tacega
enkrat Grigorij molčanje. "Vsi st reža j i do zadnjega nosijo bele halje. Boinrke kopljejo, kolikokrat je treba. .. in vina dobe, po šest in pol rubljev steklenica! In jed... od vonja samega se že nasitiš. .. Ta postrežba, ta oskrba... nobena mati ne more ravnati s svojimi otroki prijaznejše... Hm ... da... če se tako pomisli.. Živiš takole 11a svetu, in noben hudič se ne briga zate... da bi kedaj vprašal, kako se ti godi, kaj delaš, če ti je dobro ali hudo pri srcu. .. če imaš kaj jesti ali ne... Oe se pa nagiblje k smrti, tedaj ne vedo. kaj bi počeli... zakopljejo se v naj večje stroške! Barake n. pr... in vino.. . šest in pol rubljev steklenica!. .. ali ljudje nimajo toliko prevdarka?! — Koliko denarja mora to stati... Naj bi bili to raje porabili v pomoč živim... vsako leto nekoliko..."
Mot*' > se ni prav nič trudila, da bi ga razu:.: da... Bilo ji je dovolj že to. da je pričel sploh o čem drugem razmišljati, in da se bodo torej izpremenili tudi njeni lastni odnoašji do Grigorija. Bila je trdno prepričana, da se bo to zgodilo, in silno rada bi bila izvedela. kakšni bodo za njo nasledki njegove duševne izpremembe. ištran in upanje sta jo prevzela, zajedno z nekim čustvom sovražnosti do syojega moža.
"Ti bodo že brez tebe vedeli, kaj jim je storiti", je dejala in ironično sklenila roke.
Grigorij je skomizgnil z rameni, se odkašljal in pričel potem s še važnejšim glasom, gledajoč jo pozorno od strani:
"Če vedo ali ne — to je njihova stvar... Toda če moram umreti, ne da bi bil kaj videl od življenja, potem sem vendar jaz prvi, ki ga to briga!
Pusti si torej reči: tega životar-jenja tukaj je sedaj konec! Jaz nočem več sedeti tukaj in čakati, da pride kolera in me vzame, kakor harmonikarja, iz te luknje s seboj. Ne, tega nočem, tega ne morem! "Pojdi ji raje pogumno naproti!" mi je rekel zdravnik barake. "Ce je usoda zoper tebe, bodi ti zoper usodo! Saj labko poskusiš, kdo je močnejši.. to je pač vojska, druzega nič... Ti vprašaš, kaj nameravam? Kot strežnik hočem vstopiti v barako — razumeš?... Naravnost v žrelo hočem zlesti... tu, požri me, a braniti se hočem z rokami in nogami! Slabo ne plačujejo tam... Dol>ival bodem dvajset rubljev na mesec, poleg vsega drugega, in morebiti še kako premijo povrhu— Lahko, da umrjem tam... toda kaj ni tukaj ravno isto? "Je saj enkrat kakšna reprememba v življenju.
Veselo razburjen je udaril s pestjo ob "mizo, da je zažvenketa-la in zaplesala posoda. Matrona'^a je spočetka poslu-.'lagal važno.
kol navidezno brezbrižno, da bi videl, kaj bo odgovorila.
"Meni je prav!" je rekla Matrona povsem mirno.
In zopet je zapazil na njenem obrazu oni dvomljivi, pristno ženski nasmeh, ki je že tolikokrat vzbudil v njem mučno ljubosumnost. Tudi tokrat je imel isti občutek, a znal se je premagati in dejal je le kratko: "Saj je neumnost... vse, kar blebečeš..."
Prežeče jo je gledal, poln priča-! kovanja, kaj bo še rekla. Ona pa je molčala in ga še naprej razburjala s svojim dvomljivim smehljajem.
*1 No. kaj naj se toraj zgodi ?'' je vprašal slednjič Grigorij.
*1 Da — kaj pač ? Kaj naj se zgodi?" je odgovorila Matrona ravnodušno, brišoč kozarce za čaj.
"Ne delaj mi neumnosti, kača — sicer ti prisolim eno!" je vski-pel Orlov. "Morda grem smrti naproti.
"Ne pojdi vendar... saj te ni
23. Junija:
Majestic, Cherbourg; Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
26. junija:
France, Havre; Belgenland, Cherbourg, Antwerp.
2». Junija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg, Thurlngta. Hamburg; Bremen, Cherbourg, Bremen.
SO. junija:
Mauretanla. Cherbourg; prea Harding, Cherbourg, Bremen.
1. Julija:
Homeric, Cherbourg; Luetzow, Bremen; Berlin, Cherbourg. Bremen.
3. Julija:
Taris. Havre: Leviathan, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg. Antwerp.
C. julija:
PRESIDENTE WILSON. TKST- — SKUPNI IZLET.; Columbus Cherbourg. Bremen
7.	Julija:
Aquitanla, Cherbourg;; Geo. Washington. Cherbourg. Bremen.
8.	Julija:
Olympic. Cherbourg; Deutschland, Cherbourg, Hamburg.
10. julija: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. Yorck. Bremen.
13.	Julija:	, Relance, Cherbourg. Hamburg. ■
14.	julija:
Berengaria. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
17. Julija:
Majestic, Cherbourg; France. Havre; Pennland, Cherbourg. Antwerp.
21.	julija: Mauretanla, Cherbourg.
22.	julija:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg-
24. julija:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen.
27.	julija
Resolute, Cherbourg. Hamburg.
28.	julija:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
29.	julija:
Westphalia, Hamburg.	|.
31. julija:
Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen. lJrpmon
V JUGOSLAVIJO
preko Cherbourga . Francija
Potujte » Cuiutrdoviirii ekspresni-m» parniki:
. AQUITANXA BERENGARIA MAURETANIA
Od plutjer iz New Torka vsako sredo.
Manj kot 6 dni na morju — do Jugoslavije osem In pol dne. Izvrstne kabine IH. razreda za dva, štiri aH Sest potnikov. -Venadkrlljiva čistoba. Obilna in Iz-barna hrana.
Za nadaljna. navodila, vprašujte svojega agenta, ali'V, pa pišite naravnost 1 na —
"C U N A R O 25 Broadway
LINE
New York
Padla mu je krog vratu, ga .stisnila te.Mio k sebi in ga poljubila na uataiee. Tega ni pričakoval
j>ošiljam tja..." je dejala Matrona in sunil jo je od >sebe <<Le de]a sc
mirno.
"Tako. .sedaj vem vse: Ti si vesela, da grem", je rekel Orlov zaničljivo. —
Ona je molčala. Ta molk ga je spravil skoraj v besnost, vendar se je še vedno premagoval, da ne bi v tem trenutku razdrl svojih sklepov z običajnim tepežem.
In naenkrat se je zablisnila v njegovih možganih misel, ki se mu je zdela še bolj vražja, kakor hudobnost njegove žene.
"Že vem. Ti hočeš, da ugrizem v travo", je rekel. "Toda čakaj — videli bomo še, kdo pride preje na vrsto — da!... Preskrbel ti jo bom. draga moja!"
Planil je izza mrze, vzel svojo čepico z okna in odliitel. Matrona je ostala sama. Bila je nezadovoljna z rezultatom svoje politike, preplašena od njegovih pretenj.
Z vedno rastočim čustvom bojazni je zrla v bodočnost. Gledala je skozi okno in šepetala sama pri sebi: "O Bog in gospod! — Kraljica nebeaka! Sveta božja po-rodnjca!"
Dolgo je še sedela pri mizi, tednih slutenj polna, in zaman je_ skušala uganiti, kaj pravzaprav namerava Grigorij. Pred njo je bila snažna posoda za čaj; na masivno steno sosedne hiše, nasproti oknoma njenega stanovanja, je metalo zahajajoče «olnce velik rdeč pramen luči; bela **tena ga je metala nazaj in z refleksom je padal klet, kjer se je lomil v raznih barvah ob stekleni posodici za sladkor, stoječi pred Matrono. Z^ nagubančenim čelom je zrla na ta motni sijaj, da so postale njene oči trudne. Nato se je dvignila, ]>ospravila posodo in legla na po-s-teljo. Bilo ji je silno žalostno pri srcu.
Ko se je vrnil Grigorij, je bilo že poplnoma temno. Že oddaleč je .spoznala po njegovi hoji, da je dobro volje. Stopil je v stanovanje in zabavljal, ker je tenmo v njeih, poklical je Matrono po imenu, stopal nato proti postelji in se vsedel na njo. Matrona se zravnala in se vsedla poleg njega.
'Ali veš kaj novega?" se je smehljal Orlov.
"No, kaj pa?"
'Tudi ti bos prevzela službo!"
"Kje pa?" je vprašala s tresočim <»e glasom.
V isti baraki kot jaz", je raz-
tako", si je dejal, "ta zvita ženska. t?aj noče biti skupaj z mano, za norca me ima. ta kača!"
"Xo, čemu .se pa tega tako veseliš.'" jo je vprašal odurno iu nezaupljivo. Najraje bi jo bil vrgel s postelje.
"Veselim se pač!" je rekla z zvonkim smehom.
"Le ne delaj se tako! Saj te 'poznam!"
'Ti moj pogumni Jeruslan!"
"Xehaj. .. .sicer se nekaj zgodi!"
"Ti moj ljubi, ljubi Grišanja'."
"Povej mi. kaj pa hočeš pravzaprav od mene?"
Ko ga je njeno sladkanjc malo pomirilo, jo je vprašal skrbno:
"Ali se resnično ne bojiš.'"
"Saj bova vendar skupaj!" je odgovorila ponižno.
Prijetno so mu dele te besede in dejal je .s priznanjem:
'Pa si vendar pogumna ženka!"
In vščipnil jo je v ledja, da je glasno zakričala.
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA
RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIM DEUTSCHLAND HAMBURG KaSi parniki na trt vijake CLEVELAND, WESTPHALIA
THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA I'OL> USKBNlil VODSTVOM
$ 198.—
Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i" NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojnt davek posebej.)
TEDENSKA ODPL.UTJA Za povratna dovoljenja ln «ru-ge Informacije »e obrnite na lokalnega agenta al) na
United American lines
(Hirrimtn Line) Joint Service *idi
Hamburg American line
35-39 Broadway, New York.
NAZNANILO.
(Dalje prihodnjič.)
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1926
Cena 50c a poitnino vred.
t naročilom pošljite znamke ali money order na:
f*
Gla. Naroda
82 Cortlandt St., lftw York, H. j
9»
Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jili bo v kratkem obiskal naš tamos-nji večletni zastopnik
Mr. JOSEPH BLISH. katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino.	Upravništvo.
"i
Prav vsakdo-
kdpr kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kkj prodala; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh -—
MAU OGLASI
v "Gla* Naroda".
'ta
ADVERTISE in aiiAS NAHODA
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati t stari kraj, Je potrebo, da Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne pa mike, ki Imajo kabine tudi ▼ III. razredu.
Uiasom nove naselnLgke postave k! je stopila v veljavo s 1. julijem. 1924, zamorejo tudi nedržavljan! dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi del J:
tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnlškl komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred od potovanjem, ter se ponije prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe.
Kako dobiti •▼o jce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike, ali ■vojee iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpufiC-enih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej
vsako leto po 071 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene In otroke do 18. leta brez, da bi bili Šteti v kvoto. Staričl ln otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost t kvotL Pišite po pojasnila.
Prodajamo vozne liste sa vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Ju-goaiovani sedaj potovati.
FRANK/S AKSFR S TATE K AII t
«2 COBTIAT^DT, ST,NKWYORK
&OJAKJ, MAM&AJTB m KA "MAS MASftPA", VtATTMOlI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DX2AYAS.
. jtttm	'--i"..	.
- ,£ ... ... . • ■„• <&-.; ■ ■ . ^

sžufeEs 1'