Le I o «Ш., stev. 66 Ljubljana, nedelja 21. marca 1926 Poštnina pavSalIrana. Cena 3 Din = I ' iiaja ob 4. x utraj. гз Stane mesečno O n 35 — ; za tno-icir.atvo Din 40 — neobvezno. Og asi do tarifu. Uredništvo i Liubllana, Knaf ova u ica itev 5Л lelefon štev. 7», ponoči tud-itev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: LJubljana. Prešernov» ulica it. 54. — Telefon it. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št 4g* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. t. — Celje,' Aleksandrova cesta. Račun prt poštnem tek. zavodu : Ljub-]ana št 11.84a - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141. Današnja številka obsega 16 étrani in stane 3 Din. Ljubljana. 20. marca. V Narodni skupščini se pripravlja za davkoplačevalce ter sploh za vse pie-bivalstvo jako prijetno iznenadenje. Redni državni proračun se bliža sklepu. s katerim postane zakon, ž njim pa se bo razlilo po državi gorje, hujie od vseh dosedanjih. Vlada RR je predložila Narodni skupščini proračun, ki izkazuje malone tri milijarde več rednih izdatkov od prejšnjega proračuna. Vladni šparovci so sicer pod pretvezo redukcije od vlade pro.ektlrane redne izdatke zmanjšali za kakih 600 milijonov dinarjev, vendar pa pred agajo sedaj novih 1350 milijonov izdatkov v posebnih dodatnih predlogih, takozvanih amand-iranih. Ako bo to parlament sprejel, bi bil končni efekt letošnjega radičevsko-radikalskega budžetiranja ta. da bo treba davkoplačevalcem plačati 3650 milijonov Din več davkov kot dosedej. Tako bi bil naš redni proračun za celo tretjino večji kot prejšnji. Nočemo danes obširno razglabljati o dalekosežnosti teh horendnih številk in st ahovitlh novih obdavčenj. Za Slovenijo bi le še posebej opozarjali, c'a je bi-ia ona pri redukcijah- vladnih »šparov-cev» sorazmerno najbolj priza.eta. da je bila ona v proračunskih dodatkih naj-jnanj upoštevana, a da naša pokrajina radi krivičnega davčnega sistema in brezsrčne davčne prakse sorazmerno največ davkov plačuje. Iz teh treh ugotovitev je videti kaj smemo Slovenci pričakovati od novega «reduciranega» budžeta. pri katerem so naši Puclji tako dolgo š+edili. ca so ga «prišparali» na nebotično višino 13 in ool miliarde! Nevzdržnost srbsko-hrvatskega dua-fizma in niegova uničujoča kvarnost za Slovence je tako evjdentna. da jasnejša biti ne more. In mi se le čudimo slepoti, ki je pognala slovenskega poslanca Puc-lia med pristaše vlade RR. Še bolj kot g. Puclju in g. Prepeluhu. da sta pri-ganjača med Slovenci za radičevski ve-jehrvatski separatizem, pa se čudimo onim njihovim pristašem, ki vztrajajo v radičevščini navzlic temu. da imajo več kot preveč dokazov, da so bili vanjo zapeljani z goljufivimi oHubami. Kaj vse je obetal pristašem SKS gospod Pucelj in kaj je k temu za kmečko-delavsko zvezo slovenskega ljudstva dodal še radičevski agent g. Prepeluh! Še v včerajšnjem «Kmetskem listu» ima radičevska gospoda drzno čelo, da na prav grob način vara slovenskega kmeta. Ponatiskuje izvleček govora poslanca Puclja. ki ga je imel pred kratkim v proračunski debati in tamkaj najdemo dobesedno tudi te-Ie njegove besede: »Opozicija trdi, da sedanja vlada nič ne dela. In vendar ie zgodovinska resni:a (zgodovinska laž!), da je sedanja vlai'a ustavila povišanje državnih izdatkov. (Zato. ker hočeio vladmovci povečati proračun za 3650 milijonov Din.) Kmetje dobro vemo. da to pomeni že velik napredek. Ako so povodnii. točno pazimo, ali voda še narašča ali ne več. In čim zapazimo, da voda ne narašča več. takrat že vemo. da je glavna nevarnost že minila. Kakor hitro ca začne voc'a malo padati, se radujemo. ker vemo. c'a bo kmalu zopet dobro. Ravno isto velja za naše državne izdatke, za naše davke .. .» Tako govori in piše g. Pucelj v polnem nasprotstvu s tem. kar jo res in kar bi moral povedati, ako bi hotel slovenskemu kmetu naliti čistega vina. Povodenj. o kateri pravi on. da pada in pojema, bo z letošnjim proračunom še za eno tretjino zras'a in brezdvomno odnesla tudi radičevce iz Sbvemie t:a, kamor snadajo. Tako spravljajo s'oven-ske radičevce govori niihovih lastnih voditeljev v zagato ter jih žigosajo kot politično nepoštene demagoge. Možato se je g. Pucelj v Narodni skupščini odrezal: «Jaz bom glasoval za proračun, ker imam zaupanje v to vlado .. . Vlada hoče čuvati predvsem kmeta . . . Kmet mora vladati . . . Zato naj kmet vlada!» Povedal je tudi. <*a se pri mesarju ne dobi mesa. ori kmetu pa ne živine brez kosti ter c'a je ista z vlado. «Ne more se imeti samo ono. kar je prijetno, nego s priietnim se mora vzeti tudi ono. kar je neoriietno za uho. za žep in za oči.» V RR vladi ni nobenega kmeta, pač pa so od štirih radičevskih ministrov trije advokati, St;epan Radie pa tudi ni kmet. Tudi nobeden od «seljaških» državnih podta;-nikov ni kmet in niti g. Puclja nočejo za ministra. Upravni svetnik Steinbei-sovih podjetij ni postal niti kmet. niti delavec, pač na voditelj slovenskih radičevcev g. Prepeluh. G. Puceli pa tudi ni ravno vaien obirati kosti in zametavati meso. N'e^va iz domačega življenia vzeta primera o mesu in kosteh v danih razmerah res drži. samo da bi g. Pucelj moral kmetu povedati, da ie meso rezervirano za rad cevske kolovod;e. kosti pa za kmeta. Prijetnosti so za «seljaško gospodo», skoraj štirimilijardne nove davčne» nepristnosti za žeo. za uho in za oči» na os+ane:o vsem drusrlm in tudi on!m bedakom. ki g. Radiča, Puclja in Pfepelu-ha še poslušajo. Razvoj kritičnih dogodkov v Beogradu Usode^olni dnevi režima RR. — Kombinac je o nadaljnem poteku krize. — Pašic in Radič naj gresta iz vlade. — Narodna skupščina bo odgodena? — Konlerence in posvetovanja. — Radičevci in Maksiniovič. Splošno se smatra, da Narodna skupščina. ako bo budžet prišel v redu pod streho, ne bo nadaljevala svojega za- Bs:grad, 20. marca p. Vsi listi so polni poročil in kombinacij o predsio-ječih velkih političnih spremembah. V tem se strinjajo vsi in tudi viadni krogi to priznavajo, da je postala situacija nevzdržna. Ali bo kriza izbruhnila še pred donošenjem budžeta ali šele pozneje, o t-m so sodbe različne. Sigurno je, da Pašič računa predvsem z možnostjo krize še pred zaključn.m glasovanjem o proračunu. V tem ie tudi vzrok, da pušča spor za amandina-ne m pa spor med radičevci in Maksi-movičem kot odprti vprašanji, ker ste ti dve zadevi najbolj prikladni kot neposredna povoda za otvoritev krize. Nasp-roistva med radičevci in enim delom radikalov naraščajo. Minister Ma-ksimovič je odločno, odklonil Radičevo zahrevo. da odstrani predvsem splitskega velikega župana Peroviča. Krogi, ki so optimistično raz"o!ože-ni, smatrajo. da se bo zamotan položaj dal razčistiti z odsto;xm Pašiča in Radiča. Njihova ideja je ta. da bi se Pa-šiču dopustilo proslaviti, svojo 80Ietni-co 22. maja še v aktivni službi, nakar bi nai se umaknil v privatno življenje. Po teh projektih naj bi ostala koalicija RR, toda brez obeh voditeljev in bi naj potem ideala ojačanja pri drugih strankah. Iznara se ime Marka Trifko-viča kot bodočega šefa vlade, z golo-ve shrani pa se nadaljuje pimaganda za Ninčičevo kandidatu;-Polit, glasnik« naravnost prog'asa Ninčiča za moža »bodočnosti«, ki naj bi sestavil nekako novo nacijonalno koalcijo Vendar je »P. g'.« previden dovolj, da piše, da se d-finitivna ureditev položaja ne bo dala doseči čez-noč. temveč šele po dveh do treh novih ministrskih krizah. Opozicija se očividno rripravlïa na velike spremembe. Iz njenih vrst se zatrjuje, da je padec režima le še vprašanje nckai dni, kvečjemu tednov. sedanja, temveč da bo za dalj časa od-godena. Pomembnejši dogodki včerajšnjega in današnjega dne so sledeči: Včeraj je Pcšič dolgo konferiral s predsednikom radikalskega kluba 2iv-kovičem o sjtuacij-i v radikalskih vrstah. Popoldne so se med radikalskimi voditelji vršili razni sestanki: Zdi se, da so nasprotstva postala zo^t ostrejša. Radič je bil ob 5. v avdijenci ter je nato konferiral z ministrom Krajačem. Zatrjuje se, da vztraja pri svojih zahtevah glede odstavitve nekaterih neljubih mu visokih uradnikov. Krajač in Ntkič vršita nekako posredniško vlogo med radikali in radičevci. Danes so sp med posameznimi ministri ves dan vršila pogajanja o naknadnih kreditih ki še vedno rso rešeni. Finančni m nister dr. Stojadinovič odklanja skorai vse predložene amandmane, ker nima za nie kritja. Radičevci so, danes razpravljali o politični situaciji. St. Radič ie odpotoval v Zagreb in se povrne v Beograd šele v sredo. Za Donedeliek ie sklicana seia skupščinskega odbora za razpravo in ratifikacijo trgovinske pogodbe z Avstrijo. Člani večine v fin. odboru so imeli danes sestanek z ministri za prosveto. za vere in za finance o draginjskih do-kladah duhovnikom* Zvečer ie imel tudi glavni odbor radikalne stranke seio in je razpravljal o sroru, ki je nastal v radikalni organizaciji v Zagrebu. Zvečer se je javil notranii minister Maksimovič v avdijenci, da poroča kra-liu o političnem položaju. Ker pa se je vladar utruien vrni' z lova, bo g. Ma-ks'movic sprejet šele jutri. NaTovedtreio se avdijence opozicijo-nalnlh politikov. hiteressnten ekssoze ministra sccildne politike Izjave ministra Šimonovica o delavskem vprašanja o n?š'h izseljenskih, o orotidta^iEjski akc'ji m o stanovanjskem problemu. O konkretnih delavsk'h zadsvah minister m govoril. Beograd. 20. marca. p. Popoldanska seja Narodne skupščine Fe Je začvela ob 5. Na dnevnem redu je razprava o nroraC'mu ml-nrètrp*va za eoci'alro poMtiko Kot prvi je dobil besedo minister Simonovič, ki jo ролаЛ ob Siren strokovni ekspozé svojega re^oria. Minister se je najprej ha vil z delavskim vprašanjem hi nanašal važnert tesra »roblema. Zaščita delavcev je pri nas Izvedena z delavskim zavarovanem, z zakonom o zaščiti delavcev, zaikcroio o irïiekclji dela, zakonem o zaTDTovsnlu nemeščepcev v S'oven:1! in Dal macl'1. zakonom o rokraltae-kem skladu in z raznimi pokrajinskimi predpisi o lnšpek-c'?i parkih kotlov l-'d Konfere-iea za za-delavcev v ženevi ta tu'5, v Genovi je i-rdè'riîa 21 v^nveetclj. ki J^h. <*«rl p-1 ras še riso гвЈШ5a'o s1! pa bo to v ваЧп-а^етп taeu storila. Minister je po-tem govoril e Ino-emskih delavcih r ns§i dr-ž^vi. Novi pravi'-nik,' M ''li f'r'-vrev. Hovorrik pe te do. taftrll tud' rsfrs n'atSevaoJa zavarovalnine In je prešel nato na zaščito ctrok, Rvol 6as Je hi'a TET-OFr?a"st veliko V>lj razvita in zasebna r-ioi'ntiva za zaščito de^e veliko bo1} razvita ket dan°s. Da-*e» pada'o skora f vsa bremena r a državo. Na-"'a5al je, kaj se je vse storSo na tem polju. Zanimiva so bila ministrova Izvajanja o liseljenlškem vprašanju. Izseljeniška kvota za Zet ln'one države Je za nas zelo rralhna. Izselju'e'o se danes večinoma le ljudje, ki fenalo tamkai že svo Je rodbine. I.eta 1920. Je bilo v Zedinien'h državah 409.000 na&lh Izsel'encev skupaj z bolgarskimi, katerih pa 1e jedva 10 do 15 tisoč. Po statlFtliki publicista Marjanovima ;ie v Zedln'enih državah danen okroq 610 tisoč Juposlovenev. in plcer 70.009 Srbov. 250.000 Slovencev ta 290.000 Hrvatov. V Južni Ameriki lih Ja okreg 100 000 v Kanadi In Avstraliji pa 50.033, tako da Je vseh Jngoslovenskih Iree^encev v preko-morpkih krajih nad 750.000. Gosn. Simo-novič Je petem povcrfl o rarmerah. v katerih žive naSI l^e^etcl ki so vrflnorr-a precei dobro сттат-tzirairl. Na tem pol'it prednjačijo Sltr.-enci, ki imajo 9 zvez pod- pornih društev s 1S0.11S rednimi ln S9.9tr> omladinckiml člani z vlofenlm kapitalom 5,298:526 dolarjev. Hrvatje imajo 6 zvez s približno 95.000 člani in okrog 3 rm"1i'oc?, 20. marca. p. Dopoldne so se odbijali kralj Aleksandîr, kraljica Marija, bivši grški kralj Jurij s soprogo na lov ob Savi. V Beograd so se povrnili okrog 7. zve« čer. Pribicevicev shod v Bački Beoprad, 20. marca. p. Zvečer je odpoto* val v Subotico g. Svetozar Pribičevič v spremstvu poslancev drja Brankovrča, Bo» škoviča in generala Zivanoviča. V Subotici se je nocoj vršila velika demokratska za» bava, ki jo je prircd'la tamosn'a organ:za» rija SDS, jutri dopoldne pa bo v Bački To» poli vel:ko zborovanje, na katerem nastopi kot glavni govornik g. Pribičevič. Za ta shod se opaža izredno zanimanje. Zavezniška pogodba med Jugos-avijo in Francijo Razprave g. Ninčiča z g. Briandom zaključene. — Ninčič se vrača danes preko Lausanne v Beograd. — Ponovni sestanek z Mussolini j odgoien. ročevalca Beograd'a, kateremu je pedal ne_ kaj izjav o svoji akciji v Parizu. Izjavil je, da je zelo zadovoljen z uspehi, ki jih je Pariz, 20. mat ca p. Ministrski pre-scJnlk Briand In Jnsoslovenskl zunanji minister dr. Ninčič s-ia Imela rčsraj zaključni sestanek hi sta razpravljala o sklenitvi p.-kta prijateljstva med Francijo bi Jugoslavijo, čigar tîoieljl so se ugotovili že na prajšnjih sestankih. Pariz, 20 marca b Bivanje jusosloven-skeea zunanjega inins.ra dr. N.nčča v Parizu se skoraj ne opaža, ker se naliaja m:-rnister tu v strogem mkcsnltu. Dr. Ninčič je vse te dn< živahno k nferira! s francoskimi državnki. Poset'1 je tud italijanskega veleposlanika, ki trni vrne Jutri cbisk. V nedelio zvečer se odpelje v Lausitme k svoji rodbini, cd tam pa v ponedeljek v Beograd. Iz dobro potičeresa vira je Izvedel posebni poročevalec Beogradia, da se Je na sestanku med Br andom ;n dr. Nnččem dosegel končni sporazum gVe sklenitve pakta prl'atelistva med Francijo ln Jugoslavijo. za čigar temelje so vzet; glevne točke Iz že obsto'eîega sl"čne~a pakta med Francijo hi Češkoslovaško. K temu paktu pride kasneje še vojaški do Jat k. Danes popeldne Je sprejel <ћ\ Ninčič po- dosiej dosegel na svojoh sestankih z vodilnimi državniki v Rimu, 2enevi ш Pari-zni. Kar se tiče njegovega sedanjega bivanja v francoski pres.olici, je dejaj dr. Ninčič, da sta z rniin. predsednikom Briandom izmenjala misli o položaju v Evropi, ustvarjenem z izid cm zasedanja Zveze narodov v Ženevi. Na vprašanje dopisnikovo o po_ gajanjih, ki jih ie imel minister v Ženevi z grško delegacijo, je izjavil dr. Ninčič: »Z gceprxkim Rufosom sem zlasti razpravlja! o železniški progi Gjevgjeliia-Sota. Lahko reiem, da Imaim vzrok upati, da bomo kmalu sklenili: konvencijo o tej progi.« P dr obrt osti o tem delikafnetn vprašanju dr. Ninčič ni mogel dati. Rim, 20. marca o. Z ozirom na dogodke v Ženevi, vsled katerih Je st:p;1o nemško vprašanje nekoliko v ozadje, se raaiašajo govorice, da so tudi pogajanja med Italijo in Jugoslavijo izgubila na nep;sredni aktualnosti. M!nirter dr Ninčič na prvretku lz Pariza ne pride v Rim. temveč se najbrž pozneje sestane z Mussoliniiem. Težavna situacija za Chamberlaina Angleški zunanji minister pričakuje svojo «parlamentarno ju-stifikacijo». — Lloyd George in Macdonald bosta predlagala nezaupnico. London, 20. marca. s. Chamberlain je snoči zopet prispel v London. Na kolodvoru je mnogobrojnim novinarjem podal le kratko iz.avo, ki veli med drugim: Vse kaže, da sem obsojen na to, da bom prihodnji torek justif.ciran. Radi tega bom čakal s svojimi izjavami, dokler ne bora stal pri šafotu. O neuspehu ženevskega zborovanja je izjavil minister za narodno zdravje da ie to otroška bolezen Zveze narodov. Zaupati se more Zvezi narodov, da bo našla pot za rešitev. Minister za kolonije Amery je opozarjal na še obstoječe težave Zveze narodov, ki so nastale vsled udeležbe narodov, ki še Lloy George in predlagati, naj se plača ministra zniža za sto funtov. Ta predlog ie smatrati kot nezaupnico liberalne stranke zunanjemu ministru. Govoril bo tudi Macdonald, ki bo kritiziral ekspoze zunanjega ministra. Čeprav je Lloyd George uverjen. da s svojim predlogom ne bo prodrl, ker tudi pre cejšen del poslancev delavske stranke ne bo glasoval zanj, vztraja vodja liberalcev na svojem predlogu, ki naj s svojimi posledicami popolnoma odkrije zakulisno delova nje ženevskega zborovanja. Lloyd Gtorgc pravi, da se ne more v tem puglecu pre- nimajo pravega smisla za splošne interese, več zanesti na Macdonalda. dasi je bil tudi Delazmožnost Zveze narodov se bo mogla dvagniti, ako bi ameriške države ustanovile posebno Zvezo narodov, kl bi se baviia le z ameriškimi zadevami. Prva oficijelna izjava iz dominlonov o ženevi je podal zunanji minister Avstralije Bru ce, ki je izjavil s svojega stališča ne želi razširiti Sveta Zveze narodov izvzemši to, da se dovoli Nemčiji sedež. On meni, da se bo rešitev našla v septembru. Na torkovi seji spodnje zbornice bo pri raz pravi o proračunu svojega resorta povzel besedo tudi zunanji minister Chamberlain, ki bo v daljših izvajanjih podal nekak eks-pozé o dogodkih in izidu izrednega zasedanja Zveze narodov v Ženevi. Potem namerava povzeti besedo stari vodja liberalcev vodja delavske sfranke svoj čas i-unanji rei-"rister. Vodja'liberalcev lioče baje dokazati V zagovoru svojega predloga, da je zunanji minister sicer zahteval 'od parlamenta svobodne poke pri razpravah v Ženevi, da Дћ pa tamkaj nikakor ni imel, ko ie šlo za zagovarjanje angleškega stališča do drugih držav. »Daily Telegraph« presoja ze'o pesimistično izglede komisile, ki' bi do jeseni proučila izpremembe statuta Zveze narodov. .V krogih Zveze narodov in v Angliji so pozdravili udeležbo Nemčije v tej komisiji, vendar so izrazili svoje dvome glîde pripustitve drugih kandidatov, kakor Poljske, Španske in Brazilije. Bolje .bi bilo. ako bi komisite imele bolj nepristranski značaj. Konec zasliševan a v Matteottijevem procesu Zanimive izpovedbe socialističnega poslanca Cassinellija« — Čorpora delieti. — Predlogi zagovornikov. Chletl, 20. marca. o. Začetkom današnje razprave proti morilcem poslanca Matte-ottija je brauitelj Farlnacci predložil neko nemško knjigo, ki vsebuje tudi Matteotti-jev spis «Eno leto faSietovske strahovlade». Naito Je b3 zaslišan kot priča poslanec Bruno Cassinelli, ki je lizvajail: «Pripadam eocijalistlčni maksimeilistični skupini zbornice. Dogodek dne 10. Junija je zbornica različno kcir-entlrala. N «kateri poslanci so bili optimistični in eo zatrjevali, da se Mat. teottiju ni ničesar zgodilo in da gre le гч navadno šalo na račun tega parlamentar-ca. DrugI so mislili, in med njimi sem bil tudi Jaz, da je bil Ma/tteottl v resnici umorjen. Jaz in tovariši emo ee radi tega takoj spravîli na delo ta smo preiskali vs>e kraje v bližini Frosinona, ker sem sumil, da 6e je zločin Izvršil med vasico ta jezerom Vico Toda ves naš trud je bi3 zaman. Kasneje fo nekateri naši prijatelji v zbor. nid prejeli obvestilo, da Je bil v bolnišnico San Giacomo prenešen neki ran'enec Iz Grottarosse. Tovariši so ml poverili nalogo. naj se !>odrobno tnformiram o tej stvari. Znani strežniki so mi omogočili vstop v bolnišnico. Eden Izmed njih mi je ce1 o zaupal, da Je prejel pred 30 minutami od tedanjega državnega podtajnrka v ministrskem pre pokazale, da je radSkalna strartka docela nezmožna za vodstvo Vladnih poslov. Vendar pa so-tija&tiiona stranka ne bo izrabljala svoje moči, da bi strmoglavila vsako vlado, temveč )e vedno pripravljena prevzeti odgovornost vlade. Potres v Levanti Rim, 20. rnarca. k. Z Roda poročajo o no. vili potresih. V Castelrossu se je vsled no. vih potresnih sunkov zrušilo več hiš, ki so bile že poškodovane pri zadnjem potresu. Zakaj je vlada ustavila delovanje „Delavske zbornice" Beograd. 20. marca. r. Kot razlog za suspendiranje delovanja ljubljanske Delavske zbornice od strani ministra za socijalno politiko se navaja predlog, ki je bi! na prvi seji te zborncie sprejet in po katerem naj bi se odposlala posebna komisija v Rusijo, da na licu mesta študira tamošnje delavske razmere. Vlada je uverjena, da se skriva za tem predlogom komunistična agitacija in je zahtevala, da se ji pred nadaljnimi ukrepi pošljejo vsi spisi o tem predlogu. Tu gre očividno za netočne informacije. Res je bil sicer prvotni predlog za prouča-vanje ruskih delavskih razmer stavljen od bivšega komunista Makuca, toda ta predlog ni bil sprejet, ker je bil z iz-preminjevalnim predlogom narodnega delavstva, ki ga je utemeljeval doktor Bohinjec, tako modificiran, da mu je bila odvzeta sleherna ost boljševiške propagande. Dr. Bohinjec je izrecno predlagal da naj o tem vprašanju razpravlja centrala «Delavskih zbornic» v Beogradu, ki naj šele ugotovi, da so ruskemu vprašanju posvečale _ pažnjo važne in resne evropejske države in poslale tja oficijelne komsije, potrebno in nujno, da tudi zakonite zastopnice jugosl. delavstva ta problem iz čistega gospodarskega vidika prouče. V slučaju, da bi centrala «Delavskih zbornic», razume se po odobritvi vlade, mogla to akcijo organizirati, je naravno, da bi k stroškom prispevala tudi ljubljanska «Delavska zbornica». Izpreminjevalni predlog narodnega delavstva je bil torej naperjen proti vsaki boljševiški tendenci ter je imel očiten namen nrenesti sproženo vprašanje na realnejši tir v Beograd. Politične beležke Nepoboljšljivi lažnjivci in obrekovalci in fatofikasaii so klerikalci vedno, kadar gre za to, ckJevetati političnega nasprotnika. Poročali smo, s kak&nmi obupnimi sredstvi se ie branil tnmister za šume in rmîn6ke proti porazov kritji celokupne opo-ziai'je zlasti pa samostojnih demokratov. Poskusil je tudi s protinapadi ter se je zagnal na svojega prednika dr. Žerjava, češ da je preveč protežiral gospodarsko organizacijo jtsgoslovenskih doforovoJjcev »Do-brovcijsko banko«, da je estro nastopal proti radičevskim šumaTjem in logarjem i. p. NSkideva pronofenziva je imela silno prozorno tendenco in tako jo cenijo tudi beograjski listi, k! o njej pricbiujejo jako skromna poročila. Smpatije klerikalcev so Naš novi roman seveda takoj na Niitetevi strani. Pred par tedni so g«. Kramžar ta tovariši istega ministra v posebnem vprašanju še prikrito obdolžili, da je v zvez: z največjo котир-cîdc, z onemi zagonetnima propagandnimi mtftjom TPD, a sedaj, ko je napadel odsotnega dir. Žerjava, jim je naenkrat vsaka njegova beseda zlata resnica in njegova obupna cbramiba jim je »senzacionalno odkritje s. Toda klerikalcem še ni dovolj, da ponavljajo in deloma faJzifidrajo Nikideve navedbe, oni namigujejo še več. Pravijo namreč, da so tako strahovite, da jih »vsled tiskovnega zakona« ne morejo objaviti! »Slovenec« smatra svcee brake za tako zaMe, da jim mimo servira tudi to ogabno laž. Vsakemu človeku, ki ni popo'n amalfaibet, je seveda znano, da je po tiskovne zakonu objavljajo javnih razprav Narodne skupščine s! obodno. »Slovenec« fiîzJficira torej tudi sam zakon, samo da bi vzbudil vtis, da ie dr. Žerjav kot minister vrši! nepopisne zičine. In taki ljudje se predstavljajo kot branitelji vere in morale! Zagrebški radikali med seboj MesTti odbor radikalne stranke v Zagrebu je za danes dopoldne sklical redno letno zborovanje v Mtisidiaiiu. Poziv je podpisal predsednik dr. Uroš Trbojevič. Ka. кот pa se je včeraj raznesla vest po Za-gTebu, je pcuicija to zborovanje zabramla in sicer na d rektni nai;« notranjega ministra-. Naravno, da je ves Zagreb s posmehom in pcmiilovamjem k mentiral to radi-kafeko prepoved radikalskega zborovanja. Vedeti pa je ;reba, da se je v petek zvečer vršila seja druge skupine radikalov in Je za predsednika mestnega odbora bi! izvoljen bivši ban Anton Mihalovič. Novi odbor je poslal Pašiai pozdravno brzojavko, ■istočasno pa menda ministru Maksimovi-ču, naj prepove skupščino dr. Trbojeviče-vih radikalov. Sooči je dotspela iz Beograda brzojavka glavnega odbora NRS, da je crgairizaoija za«?rebških radikalov razpuščena. Zakaj glasujejo radičevci za proračun? »Kmetskj list« piše: »Radičevci glasujejo za proračune posameznih ministrstev, mi že vemo zakaj, m ljudstvo ro tudi vidi.« Mi smo tudi tega mnenja, da raddevc! vedo. zakaj glasujejo, in da tudi ljudstvo vidi, da glasujejo samo zato, ker se boje, da bi nc ? frčali te vlade. »To so velik! politični c3ii,« prav: »Kmetski list«, »kj se.ne dosegajo s kričanjem, ampak s pa.mejo in previdnostjo.« Pucljevo glav.ii pa mera fmeti svoje pristaše za zelo neumne, ker p:še, da opozicija pri proračunu vsakega posameznega ministrstva zahteva povečanje izdaDkrv. Pozablo Je, da je še pred par tedni posai sam posl. Pucelj^v njem, da se strinjajo vladne in opozicijske stranke v tem, da Je treba zmanjšati preveliki ki ga je spisal najpriljubljenejši francoski feljtonist pisatelj Gaston Leroux in ki je zbudil veliko zanimanje po vsem svetu, začnemo priobčevati v četrtek 25. t. m. Šah Turnir na Semmeringu V petek dopoldne se ie odigTala viseča partija Aljehin-Yates. Aljehin je uvedel koncentričen napad na sovražne postojanke in z žrtvijo stolpa spravil nasprotnika naravnost pred mat. Popoldne se je nadaljevala viseča partija Aljehln.Janovski, ki Je Ma ena najzanimivejših v vsem turnirju. Trdovratna borba med obema mojstroma ie trajala 13 ur in je končala remis-Prekinjena part'ja Janovski-Reti je končala z zmago Retija. Stanje po IX. kolu ie bilo torei končno sledeče Niemcovič in dr. Tartakower F, Spielman 6 in pol, Aljehin 6, dr. Vidmar in dr. Tarrasch 5 in pol, Rubinste n in Reti 5, Qîlg, Treybal in Vayda 4, Davidson, Огпг.. feld in Janovski 3 in pol Yates ta Kmoch -„•> dr. Michel 2 in pol, Rotselli p-.. Dr, Vidmar porazil Tarta-kowerja Deseto kolo: Za včerjšnje X. kolo ic vladalo izredno zanimanje. Naval občinstva je bil naravnost velikanski in vse je z nestrpnostjo pričakovalo rezultata partije dr. Vidmar-Tartakovver. Dr. Vidmar je nastopil namreč že v petek po večdnevni bolezni zopet v sijajni formi. V elegantnem stilu je porazil mogočnega kombinatorja Retija. Njegovo srečanje s Tartakowerjem. ki na turnirju še ni doživel nobenega poraza in je v prvi polovici dosegel obenem z Niemcovičem od 9 dosegljivih točk 8, jc bila zato senzacija prve vrste. Dr. Vidmar si je kot beli izbral staro varijanto dainskega gambita. Po trdovratnem spopadu predstraž je bila situacija spočetka prilično enaka na obeh straneh. Nenadoma pa je dr. Vidmar ojačil svoj pritisk na Tartakowerjevo damsko krilo. Po izmenjavi kraljic jc vdrl potem na odprto E-črto. osvojil po krasni igri stolp za tekača fn prešel potem v odločilni napad. V nenavadni težki končnici — stolp in kmet proti tekaču in kmetu — je vrgel Vidmar nasprotnika polagoma iz vseh njegovih obrambnih -postojank in ga prisilil končno h kapitulaciji. Boj je trajal sedem in pol ure. Slab dan je imel tudi Niemcovič. Otvoril je proti Griinfeldu indijsko igro. a prišel kmalu v neugoden položaj. Izgubil je namreč dva kmeta in se je mora! zadovoljiti nato z defenzivo. Partija je bila ob 9. zvečer prekinjena, v ugodnejši poziciji za Grunfelda. Aljehin je v treh urah potolkel doktorja Michela, Rubinstein Rosellija, Treybal Yatesa. Gilg Janovskega. Partiji Tarrasch-Spielmann in Davidson-Vayda sta končali remis, partija Kmoch-Reti pa je bila prekinjena. Stanje po X. kolu. Niemcovič 8 (1), dr. Tartakower 8, Aljehin in Spielmann 7, dr. Vidmar 6 in pol Rubinstein in dr. Tarrasch 6. Reti 5 (1). Gilg in Treybal 5. Davidson in Vayda 4 in pol. Griinfeld 3 in pol (1), Janovski 3 in po!. Kmoch 3 (1), Yates 3, dr. Miche! 2 in pol, Roselli pol. V današnjem XI. kolu igra.io sledeči pari: dr. Michel-Gilg. Grunfeld-Aliehin. dr. Tarrasch-Niemcovič, Vidmar-Spiel-mann. Kmoch-Tartakower. Reti-Vayda, Roselli-Janovski. Treybal-Rubinstein. Davidson-Yates. V pondeljek. v XII. kolu, igrajo sledeči pari: Dr. Michel-Ro-selli. Grunfeld-Gilg, Tarrasch-Aljehin, dr. Vidmar-Niemcovič, Kmoch-Spiel-mann, Reti-Tartakower. Treybal-Ja-novski, Davidson-Rubinstein, Yates-Vayda. Vnanje lice zavoda za socija !no - higijensko zaščito dece Veliki so bili prvotni načrti: ponosna stavba, ki bi sprejela pod svojo streho 100. 200 otrok vseh starosti. Novorojenček naj bi bil sprejet, odšel bi v življenje mladenič, mladenka. Ali bogastvo malega naroda je siromašno, narodni davek je velik in mnogostranski; k temu še gospodarska kriza za krizo. «Deč-ji dom» je vstal in ostal v slovenski realnosti, majhen in skromen. Slovensko ženstvo je «Dečji dom» zamislilo in ono je zbiralo sredstva. Konč- Soba za dojenčke v zavodu no se ie skristaliziralo posebno društvo, na čelu mu gospa Franja dr. Tavčarjeva kot predsednica in gospodična Alojzija štebijeva kot podpredsednica. Zbrana sredstva bi zadoščala komaj za temelje, a kje bi bila streha? Oprema? Iz česa bi se deca v domu vzdrževala? K sreči je našlo slovensko ženstvo na svojem poletu orla z močnejšimi perutmi v ministrstvu narodnega zdravia. ln v njegovem okrilju ter skupaj z njim je ustvarilo Zavod za socijalno hiciien- Dojenčki se sclnčija na oknu sko zaščito dece v LJubljani. En oddelek tega zavoda tvori «Dečji in materinski dom kraljice Marije» s 25 posteljicami za dojenčke in 12 posteljami za do eče matere. Oprema za ta oddelek je dobavilo iz nabranih sredstev zgoraj imenovano društvo. Stavbo za zavod je pa dalo in adaptiralo ministrstvo narodnega zdravja. To ministrstvo je v zavodu uredilo tudi polikliniko za siromašno bolno deco. higijensko posvetovalnico Večji dojenčki se sjlnčljj v gugaln^cali za doječe matere, šolo za dečje zaščitile sestre in dojenske negovalke ter po-liudno šolo dečie higijene za najširše ženske sloje. Vsi ti oddelki delujejo v najožji skupnosti, tvorijo nedeljivo celoto. Vzdrževalne stroške za vse oddelke ".osi ministrstvo narodnega zdravja. Cel zavod ie majhen, mnogo premajhen za potrebe naše dece in njenih mater. Ali pod devizo: «Ne zidovi, nego ljudje, ne prostori, nego delo!» ie razvil Dečji in materinski dom kraljice Marije ¥ Ljubljani zavod intenzivno akcijo in danes po dobrih 2 in pol letih obstoja je vodilen institut za pueri-kulturo v naši državi ter po kvaliteti prav nič ne zaostaja za sličnimi zavodi sosednjih kulturnih narodov, ki si lahko privoščijo mnogo večje in bogatejše «Dečje domove». Delo za zavod in v zavodu je bilo sprva težko. Ni bilo izvežbanega osob.ia. Ni bilo niti razumevanja med publiko. Farizeji in pismouki so trosili med svet i povesti o koritih in bajke o pozlačenih dečjih posteljicah in srebrnih nočnih posodah. Bodla sta jih oči red in čistota. ki obdajata v zavodu deco. kakor da so za to deco dovolj dobre smeti. Naša publika še ni vedela, da se v takem zavodu zares lako reši deca pred smrtjo, kajti bivše najdenišnice so bile pokopališča (saj imamo še danes v državi take najdenišnice, kier umrie 80 odst. vseh sprejetih otrok). Kot negovalke k deci si je malokdo mislil kaj drugega, kot stare žene. kvečjemu še nune. Da spa- Zračna k pclj dajo v tak zavod le inteligentne in strokovno dobro šolane sestre, je razumel malokdo. Za sprejem dece v zavod so se pa oglašale predvsem premožnejše matere, ki bi radi komoditete rade naprtile breme dojenja tu.iim ženam in pa nezakonske matere, ki bi se rade svojih otrok iznebile za vedno, računajoč, da jih iz takih zavodov itak najve* odhaja v krstah. Danes pa publika že dobro ve. da se mater, le skupno z njo. to pa zato. da sprejme dojenček, ki ima živo in zdravo ga v zavodu doji in mu ori tem postane prava mati. Ve tudi, da se sprejemajo dojenčki le v onih primerih, kjer jim zunaj zares nikakor ni mogoče pomoči, in pa le za toliko časa. dokler to ni mogoče Vedo pa matere tudi. da so otroci v zavodu dobro zaščiteni in da obstoja le prav ma'a verie+nost. da bi se otroka, ki so ga sprejeli v zavod, za vedno iznebile. Od otvoritve do danes je bilo v zavodu sprejetih 213 dojenčkov. Od teh jih je umrlo samo 11 to je skoro sami taki. ki so imeli kal smrti že ob sprejemu v sebi. Kakor se sprejemajo, tako se tudi odpuščajo iz zavoda otroci le z največjo brigo in izbiro. Le. kadar so se otrokove socijalne razmere zunai izboljšale ali kadar se je otrok v zavodu toliko okrepil, da je niegovo zdravje s precejšnjo verjetnostjo v starih razmerah zasigurano. se otrok odpusti z mirno vestjo, in še po odpustu vodi zavod račune o nadaljni usodi svojih varovancev. V zavodu imajo otroci take posteljice, da se v njih čim svobodnejše morejo gibati. Kadar je toplo solnce, pridejo pa ven iz sob. na dvorišče in na travnik v svojih gugalnikih, v jaslicah ali v stajici. Če ni mogoče drugam, se stajica postavi na odprto okno. da njej uživajo otroci svež zrak in solnčne žarke. Dečja zaščitna sestra poreča rejenčke v mestni okolici Pa ne le v tem. nego v celi svoii organizaciji in v vsem svojem delu repre-zentira zavod nekak sistematič^- beg pred zidovi. Vse zavodno delovanje je le v malenkostni meri posvečeno 25 dojenčkom na zavodnih posteljicah, v ogromno večji meri oa vsej deci zlasti vsem dojenčkom izven zavod". To se deloma vidi že iz sledečih številk iz letnega poročila 1925: tega leta ie bilo v zavodni posvetovalnici za matere in zavodni polikliniki zdravniško pregledanih 3370 otrok v 10.718 ordinacijah in konzultacijah Zavodne sestre so o"~"vi-le na domovih dojenčkov 590 oosetov. V zavodni šoli za sestre so zdravniki imeli 297 predavanj in 110 koreoeticij. Iz te šole. in sicer iz letnikov, ie izšlo doslej 21 diplomiranih dečjih zaščitili sester in dojenskih negovalk: to je doslej edini strokovni nerzonal te vrste Alojzija Štebijeva v naši državi: brez takega perzonala je pa vsaka dečja zaščita iluzorna. O počitnicah ie priredil zavod enomesečni tečai o higijeni dojenčkov in male dece za 30 učiteljic s praktičnimi vežbami in 70 predavanji v zavodu. Za učenke ljubljanske babiške šole ie priredil tečaj o higijeni dojenčka z 20 predavanji. Po deželi je s pomočjo svoje potujoče učiteljice priredil 6 dvotedenskih tečajev o higijeni dece za troienke kmetijsko-gospodinjskih šol ter tri večerne tečaje za žene in dekleta. V teh tečajih po vaseh je bilo 13 zdravniških predavanj. Brez zveze s temi tečaii pa je zavod priredil po raznih krajih še 17 zdravniških predavanj. Mnogo ie zavod tudi sodeloval na raznih higijensk'h razstavah. Znan je velik oddelek hieijenske razstave na velesejmu. ki ga je uredil zavod za socijalno higijensko zaščito dece. Potujoča učiteljica ima za zgorai omeniene potujoče tečaje s seboj vedno bo<-at razstavni in demonstracijski materijal, celo potujočo razstavo o higijeni c'ece. Izven Slovenije se je zavod udeležil s svo.iim materi.ialom higienskih razstav v «Domu narodnega zdravja» v Novem Sadu in v «Domu materinskega udruženja» v Beogradu. Za Novi Sad ie zavod izdelal kompletno potujočo razstavo o dečji higijeni. nekaj materijala pa je prispeval k mobilni razstavi «Mati i dete». LILI DAMITA Mihael Kertesz režija novrga velikega Sascha-Fi'ma FIJAKER N= 13. I9VBI7ÀMIKB DVOR 11.736 Hudi 175S- Preclnazna.iHo , Crtit angel je videlo do včeraj veiefiim veselja, smeha in zabave Pot in Patachon vagabunda v Pratru Danes ob pol U , 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. V ponedeljek ob 4., pol 6, pel «. in 9. uri. : .Črni angel" .Oni angel* .Črni ange * ki je potovala po raznih krajih Hrvatske in Slavonije. Pri mnogih institucijah, posvečenih dečji zaščiti, je zavod orsanizatorno sodeloval. deloma odločilno; mro-rim or- L>t. Vilko Krejči ganom ie dajal pobudo in iim ie bil vzor za slično delovanje. Vse zavodovo delo se ne da izraziti v številkah. Vidi se oa že iz navedenega, da služi «Dečji in materinski dom kraljice Marije» v okviru «Zavoda za socijalno-higijensko zaščito dece» z velikim uspehom jako širokim ciljem. Društvu «Dečji in materinski Franja dr. Tavčarjeva dom kraljice Marije» štejemo v veliko čast. da se ie kot prvo društvo v naši državi povzpelo do tako širokega pojmovanja dečjega zaščitnega dela. Štejemo mu v čast. da ie brez pridržkov stopilo v sodelovanje z agilnim h;""';en-skim oddelkom našega zdravstvenega ministrstva in da je položilo vse strokovno delo v zdravniške roke. ki so za to delo edine poklicane. Društvo «Dečji in materinski dom kraljice Marije» pa s svojim oddelkom s 25 posteljicami ne smatra svoje naloge za dovršene. Neprestano snme naprej in na obzorju so že jako konkretni obrisi novih oddelkov, v rahleiši zvezi z zavodom za socijalno-higijensko zaščito dece. Jako potrebno je. da snuje naprej, kaiti otroška beda ie pač pri nas iako velika, ne le pri siromakih, nego žal tudi ori srednjem stanu in ori bogatinih, ne le radi siromaštva, nego še v veliko večji meri radi neznania mater. Pot. ki jo je doslej hodilo društvo, je pravilna: roko v roki s higijeno in pod njenim vodstvom; ne z očmi. obrnjenimi med zavodno obzidje, nego ven med narod! Nai žanje društvo na svoji nadaljni poti novih uspehov, sebi v čast in narodno korist! Ob peti obletnici aneksije Primorja? Naš bil nekoč je ves ta kraj, očetov naših domovina .. Petič obhajamo obletnico suženjstva naših rojakov onstran Snežnika. Peto leto bede in solz . . .. peto leto težkih in trudnih spominov . . Domovina moja. do skrajnosti izmučena, kdo ti uteši to bridko gorje? Lepa si sveta naša zemlja, lepa si . .. in bolestno mehke so tvoje noči. polne sladkosti domače erude. noči, kjer plovejo zvoki mandolin čez medleča srca. svirajoč pesmi bridkosti . . . Cvrčanje čričkov domačih trat prihaja skozi še-lest sočnega trtja, spajajoč se z rožnatimi mandljevimi in črešnjevimi cveti skozi temno kopreno kot šepetajoče sanje moje lepe mladosti k meni ... In vendar domovina, tujec objemlje vso to rodno grudo, tuhtečo po pomladi, tujec se smehlja vsej tej krasoti, morju polnim hrepenenja, vsej tej leooti nepokojni ob šumenju sladkih južnih vetrov. Pozdravljena domovina ob peti obletnici. Pozdravljajo te liubeča srca.ki si jih vzgojila, ki si iih poslala od sebe. da te v svobodni zemlji še bolj ljubimo... Mi čuvamo nad Vami bratje, bedni v svoji veliki boli. Čuvamo in stojimo na straži mejnikov Triglava in Nanosa s trdno vero in neomajnim upanjem, da nekoč zaplapola ponosna modro-belo-rdeča zastava pod sinje svobodno nebo. Ivka Vasiljeva, Celje. Sokolsko gledališče v Trbovljah Sokolsko gledališče v Trbovljah je zelo agilno. Vedno znova nas preseneča z novimi igrami. Naša slika nam pri- kazuje prizor iz komedije «Favn», katere režiser je bil g. inž. Freyer, ki je igral tudi naslovno vlogo. Odkar ima Sokolsko društvo dramatično šolo. ki io vodi višji režiser prof. g Šest iz Ljubljane, je upati, da se bo izvedba posameznih iger v kvalitativenm oziru znatno dvignila. ne glede na to. da je že sedaj na precejšnji višini. Incident z Italijani na meji Štirje laški finančni stražniki prekoračili v petek našo mejo in težko ranili dva naša državljana. Naše prebivalstvo ob italijanski meji, doli do Planine in Logatca, je pod doj-mom vpada laških financarjev v naše ozemlje, ki se je pripetil v petek in je zahteval dve žrtvi. Kaj je bil pravzaprav vzrok italijanskega vpada, še ni povsem pojasnjeno, gotovo pa ie. da so sodelovali pri tem tudi fašisti. Po raznih poročilih so Italiiani hoteli aretirati brata Pavla in Albina Zigona iz Grčarevca Ta dva sta bila poldrugo leto v zaporih v Gorici, od koder pa se jima je posrečilo končno pobegniti in sta prišla domov. Od tedaj so ju Italijani neprestano zasledovali in skušali zalotiti na njihovem ozemlju, da ju privedejo zopet nazaj v zapore. Ker pa se jim to ni posrečilo, so iu hoteli v petek aretirati kar na našem ozemlju. Ob 3. popoldne so se pojavili štirje oboroženi laški financarji v gostilni «Pri Matevžu», ki stoji sredi vasi Grčarevca. 2 km oddaljena od meje. V gostilni so zahtevali žganje, ki so ga tudi dobili. Domači fantje, ki so zunaj na dvorišču balinali. so se silno začudili. ko so^ opazili v hiši laške financar-je. Albin Žigon je o dogodku takoj obvestil našo finančno stražo, nahajajočo se nekai sto korakov od gostilne. Ko so Lahi opazili, da prihajata proti gostilni dva naša finančna stražnika, so takoj zgrabili za orožje in jima skočili na cesto nasproti. Na poziv našega finančnega stražnika, da naj odložc orožje. ker se nahajajo na našem ozemlju, so se pričeli Lahi nekaj pomenkovati med seboj, nakar so takoj sprožili kara-binko. Brata Žigon in naš finančni stražnik sta jih hotela nato razorožiti. Pri tem je bil Pavel Žigon. ki je že držal za eno italijansko puško, ranjen. Krogla mu je prebila roko malo nad prsti, udarila pod ramo v mišičevje in izstopila na drugi strani. Na pomoč je prihitel na to slučajno v gostilni mudeči se finančni stražnik Zajec, katerega je zadel že na pragu gostilne strel v levo Danes se predvaja najzanimivejši film te sezi;e PEKEL DEVIC" •t Filmski roman bogate vsib ne. — Mnogo pikantnih scen. — Višek luksusa in raz košnosti — Režija v najboljš h rokah, kakor tudi Igra, kaiti glavna igralca sta znana Mary Philbln, Norman Kerry 'z tllma .Fa tom pariške opere'. uredstave danes d p. ob pol II. uri, pop. ob 3., pol b., 6, pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL 1754 stran prsi. malo uad srcem in Izstopil pod ramo. Italijani so nato zbežali in streljali še toliko časa, dokler niso izginili v grmovju čez mejo. Oddali so skupno okoli 50 strelov in se je zahvaliti le slučaju, da ni padla še kaka žrtev. Na begu so izgubili en klobuk ter bajonet. Lahi so prišli prvič čez mejo že dopoldne. in sicer pri vasici Liplje. Tam so. nekaj sto korakov od meje. skriti v travi, pazili na mimoidoče, v pričakovanju, da napadejo brata Žigona. Ob 2. popoldne so krenili po naši cesti proti Grčarevcu, kjer pa jih je naša straža ustavila in odvedla nazaj. Oba ranjenca so v petek ponoči pripeljali v splošno bolnico v Ljubljani, kjer sta bila včeraj dopoldne operirana. Poškodbe Zajca so izredno težke, močno oa trpi tudi Zigon, ki ima prestreljeno mišičevje in kosti na roki. Preiskovalna komisija iz Ljubljane, ki je odšla včeraj dopoldne pod vodstvom velikega župana dr. Baltiča na mejo, da preišče dogodek, je našla pred gostilno «Pri Matevžu» 9 italijanskih nabojev, 7 iz pušk in 2 iz samokresa. Komisija je ugotovila, da je italijanska finančna patrulja proti predpisom prekoračila našo mejo. V postu Beograd. 18. marca. Rajanje je pri kraju. Se par zapozne-fih plesov — kakor bi pometali za procesijo zabav letošnje zime. katerih je bila ena sijajnejša od druge. Največjo piko. ki se vidi noter v post, ie napravila novinarska maškerada — Smak sveta, menda največja v vsej sezoni. Beograd se je narajal — pa saj je imel dve do tri plesne prireditve velikega stila na teden. Pravijo, da je to leto razkošje prekosilo vsa ostala leta. Toalete po več tisoč dinarjev niso bile redke. Spričo tolike razsipnosti je naravnost tolažilen odgovor enega prvih beograjskih trgovcev. ki je na neki prireditvi, ko so mu pokazali ves sijaj okrog in okrog, smehljaje pripomnil: «Ej. če bi vsi vedeli to, kar vedo moje dolžne knjige!» Tolažilne garancije za bodočnost! Saj obeta tako ali tako vrnitev k solidnosti — Društvo prijateljev umetnosti «Cvijeta Zuzorič» je priredilo simpatično zabavo «Svatba v Skadarliji». Milje iz let osemdesetih, stari Beograd . . . Skadarliia? Nepoznano ime?? Skadarlija je del starega Beograda, ki meji na palilulsko predmestje in obstoji pravzaprav cel okiai iz ene same vijugaste ulice, ki se spušča iz mestnega osrčja proti Donavi. Po sredi ulice potoček, ob ulici hišice kakor v otroških knjigah. Majhne, napol podrte, z dvema oknoma ali pa tudi samo z enim, naravno pritlične. Med temi pol zidanimi, pol lesenimi igračkami po meter, dva dolgi plotovi z vrtički, tu in tam temno pročelje starinske, enonadstropne turške hiše z mračnim obokanim vhodom. Skadarlija ima v glavnem štiri važna «družabna središča», namreč, takoj spočetka kafano «Vuk KaradžiČ» z intimnim, umetnim vrtičkom pred leseno hišico in s staro kozo, ki je velika prijateljica žganja; kafano «Kod dva jelena», splošno znano kafano «Kod tri šešira» in kafano npi glasbeni odsek s psstrim ^p-^redom Da najboljši je to znaj, ( Colombo Ceylon čaj ! | ** ČRNI ANGEL ta velefllm ie bilI do iedaj predvajan v Evropi si m o v Beilinu in te dni v Zaerebu. Skoro bo tudi v LJubljani, ki bo tretje mest. • ». Evropi ker se predvaia ta dragocen' Hlm. Uptava kina „Ljubljanski dvor" se bo potrud a, da bo lilm p.ikaz?la v okviru, kakisnega mu je dal Berlin in Zigrcb, ker ie ponosna da moie nuditi tot _tret»' kinn v Evro ' velefilm svo -m obW ova cem i756_ Just.fikacija morilcev Žlahtiča in Ciča Ogromno zanimanje ljudstva Maribor, 20. marca. Bilo je megleno in mrzlo jutro, ko se je davi pred sedmo uro izvršila na prostornem jptniškem dvorišču mariborskega okrožnega sodišča dvojna justifikacija večkratnih mo» rilcev 421etnega Ivana Žlahtiča, mizarja z Brega pri Ptuju in 301ctncga Franca Ciča, mizarskega pomočnika, doma iz Studencev pri Mariboru, zaposlenega pri ZlahtiČu. Oba sta najbolj znana po peklenskem zločinu — po roparskem umoru tročlanske Miklove rodbine v Studencih pri Mariboru, izvršs» rem 11. decembra 1924. Objava izvršitve smrtne obsodbe Prošnja na Nj. Vel. kralja za pomilosti» tev je bila odklonjena Včeraj opoldne sta bila obsojenca obveščena, da bosta danes zjutraj obešena. Točno opoldni so pripelja» 1: pazniki v pisarno letniškega ravnatelja Zlahtiča in Ciča. V prisotnosti votantov nadsvet. Lenarda in okr. sodnika Kramerja in drž. pravdnika dr Jančiča jima je sporo» čil predsednik senata, višji dež. sodni svet» nik Stergar. da je bila njuna prošnja za po» milostitev zavrnjena in da bosta v soboto zjutraj, po predpisih obešena, in sicet kot prvi Čič. kot drugi pa Žlahtič. Vse to sta oba mirno in hladnokrvno poslušala; nista trenila niti z očesom. Čič je bil še malo bolj ravnodušen kakor Žlahtič in je takoj prvi stopil k mizi in podpisal. Na predsednikovo vprašanje, ali želita s kom govoriti, ali imata kako željo, je za» prosil Žlahtič predsednika, da ga obišče po* poldne v celici Dodal je še. da z drugimi osebami in sorodniki, zlasti s svojo ženo noče govoriti, čič, ki ie brez sorodnikov, je ed no sprejel ponudbo svojega zagovor« nika dr. Šnuderla, da ga poseti v celici čič je izgledal precej dobro in je napravil vtis, da je vse notranje boje vesti pomiril. Žlahtič jc izgledal slabše in je bil v obraz precej droben in bled Kakor znano, je bil bolehen in Je dobival ves čas svojega zapo» ra bolniško hrano. I vati /.lali'ic Žlahtič je trdovratno in odločno zanikal, da bi sodeloval pri umoru trgovca Rosenfel» da na kakršenkoli način in da tudi druge« ga pomagača Klaiča ne pozna. Nadalje jc tudi do zadnjega zanikal, da bi s čičem umoril Visenjakove. Priznal je le eno stvar. Izjavil je, da je oni kmet, katjrega je on pied 2 mesecema obdolžil hudodelstva po» žiga, nedolžen. Kakor smo se informirali na rnerodajnem mestu, je drž. pravdništvo že ustavilo postopanje zoper omenjenega kme» ta. Poslednje ure dveh življenj... Po razglasitvi izvršitve smrtne obsodbe so ekskortirali orožniki ki so prevzeli var« stvo, oba v celice. Imela sta vsak svojo ce« lico, eno zraven druge. V celici, ki je bila po predpisih na stežaj odprta, je imel vsak mizo, posteljo, klečalnik z razpelom in par stolov. Ravnatelj jetnišnice g. Hohnjec je skrbel, da so potekle poslednje ure obema čim bolj udobno in olajšano. Obsojenca je fiančiškam p. Pavel v četrtek zvečer spo» vedal, včeraj zjutraj pa obhajal. V željah sta bila oba zelo skromna. Tekom popol» dneva in večera jc spil Žlahtič štiri četrt, čič pa tri četrt belega vina. Popoldne sta jedla samo beli kruh, Čič tudi močnato jed. Za večerjo si je želel zrezek, salato in čaj. Žlahtič spočetka ni hotel ničesar jesti, ko jc pa slišal, kaj si želi Čič, je zaprosil tu» di on za isto. Sprejeti nista hotela nikogar. Edino na njuno prošnjo je obiskal predsednik senata g Stergar Žlahtiča in dr. Šnuderl Ciča. Po» poldne in poslednjo noč sta prebila izred» no mirno in nista kazala niti najmanjšega znak razburjenosti in notranjega nemira. Smatrala sta kazen kot samoumevno in se povsem udala v usodo, zlasti Čič je z glo» bokim prepričanjem in motno vero sklenil svojo življenjsko bilanco. Svojemu zagovor niku je dejal, da je prepričan, da bo prišel takoj pa smrti v nebesa. Žalostilo ga je, da nima sorodnikov, nakar mu je dr Snuderl obljubil, da bo vsako leto na dan Vseh svetnikov prižgal svečo na njegovem gro» bu. To je Čiča zelo razveselilo. Dasi je bil Žlahtič tudi miren in pripravljen, je še vedno iskal možnosti za pomilostitev. Skle» niti življenja vendar še ni hotel. G. Ster» garja je pri popoldanskem obisku prosil, naj telegrafira kralju za njegovo pomilostitev. O svojih sorodnikih ni hotel ničesar slišati. Izrazil se je, da mu je žal, da je nakopal Svojim sorodnikom tako sramoto, ki bo le« žala na njih še 100 let. Kmalu popoldne je prosil čič za pisemski pipir in spisal troje pisem, eno tudi na svo» jega zagovornika. Žlahtič se jc spočetka branil pisati svojim sorodnikom in je to storil, ko je zvedel, da Čič tudi piše. Sploh jc Žlahtič v vsem posnemal Čiča. Napisal je dvoje pisem, eno svoji ženi in drugo svo» j'.mu bratu v Mariboru. Drugače je prebil ostali čas in noč Zelo zamišljen. Spal je bolj slabo. Čič pa je veliko čital predvsem knji« gc «Priprava za smrt», ki mu jo je dal spo» vednik. Vlegel se je kmalu po osmi uri in pri čitanju dobro zaspal. Danes zjutraj ju je obiskal ob pol 6. uri spovednik, ki je čiča tudi obhajal Žlahtič ni izrazil te že« lje. Popila sta oba čaj. V molitvi z duhov» nikom sta živela zadnje minute ... Na morišču — Naval občinstva Za današnjo justifikacijo je vladalo med prebivalstvom ogromno zanimanje. Pripe» ljali so se ljudje tudi lz drvgih krajev, zla« sti iz ptujske okolice. Izdanih je bilo okrog 350 vstopnic, večinoma že včeraj dopoldne Kakor se po mestu govori, so potem razne osebe po ulicah z vstopnicami trgovale. Že ob 5. uri zjutraj so pričeli prihajati ljudje pred sodni io. Vrata v jetnišnico so odprli — čič in Žlahtič obešena. po šesti uri. Naval občinstva je bil tsko si» len, da so straže komaj vzdrževale red. Krna lu se je nabralo na prostranem dvorišču m na oknih poslopja do 600 moških oseb. Ven« dar se je posrečilo neki dami, ki je bila ob» lečena v moško športno obleko z rjavimi ga mašami prisostvovati justifikaciji. Dvoje vešal je bilo postavljenih tik pri giavni steni letnišnice, tako da niso mogli videti kaznjenci dejanja samega. V zemljo sta bila zakopana 3 korake narazen stoječa dva močna rjava stebra, visoka 2 metra ir. pol. Na vrhu stebra je bil zabit železen klin z ušesom za vrv. Pred stebrom pa le» sen podnožnik s tremi stopnicami. Rabclj Mausner sc je med tem sprehajal po hod* r.iku pred pisarno jetniškega ravnatelja. Njegov pomočnik Hardt je promeniral pred vešali. Bil je zelo resen. Jedro tragedije Točno ob pol 7. uri se je zbral pred vešav Ii sodni dvor: predsednik višji sod. svetnik Stergar, višji sod svet Lenart, okr. sodnik Kramer, drž. pravdnik dr. Hojnik ter sod-ni zdravnik dr. Zorjan. Takoj nato so pri» šli iz jetnišnice po stopnicah štirje orožni» ki, v sredini pa čič. Spremljala sta ga du» Franc Čič hovnik in zagovornik dr. Šnuderl. čič je stopal s čudovito mirnostjo. Pred predjed* nikom Stergarjem se je poklonil, nato obr> nil in stopil na podnožnik pred stebrom. Krvnik Mausner jc za stebrom naravnal zanjko okoli vratu, nataknil na železno kiju. ko in spodnesel г nogo podnožnik. . Čič ves čas ni spremenil niti poteze obraza, ko» maj slišno je molil, dokler ni padel v neza» vest. Krvnik mu je pokril obraz z belim prtičem. Mučna procedura je trajala 3 mi« nute. Ob 6.41 je nastopila smrt. Občinstvo je stalo odkritih glav, nemo. Miren nastop čiča je vzbudil v njih pomilovanje. Truplo so pokrili z belo rjuho. Nato so stopili orožniki v Žlahtičevo celi» co. Zvezali so mu roke na hrbtu. Ko je sto« pil čez prag celice, je padel nenadoma z glavo naprej na tla in sc ranil na čelu. Ko so mu takoj prinesli vode, je vzel sam v roke čašo in spil. Ali ga jc prijela slabost ali kaj je hote! storiti se ne ve V neza ve« sti kakor se govori po mestu, sc ni nahaial. Orožnik in paznik sta ga prijela pod paz» duho in za noge in ga sključenega nesla na morišče. Glava mu je visela naprej, da ga ni bilo mogoče videti v obraz. Ko ga je ta» ko zagledal Mausner, se je široko nasmeh« nil. Takoj mu je ovil vrv okoli vratu, mu dvignil glavo in nataknil vrv na železen žre« belj. Žlahtič je samo ta hip pogledal, nato zopet zaprl oči... V 4 in pol minutah je po konstataciji zdravnika dr. Zorjana na» stopila smrt. Bilo jc ob 6.51 uri. Pokrili so z rjuho še to truplo. Po izvršenih iustifikacijah so bili nied občinstvom razdeljeni lepaki z besedilom smrtn; obsodbe nad Žlahtičem in Čičem Ko se je občinstvo razšlo, so sneli obe trup« li in ju položili v črno pobarvani rakvi. Nocoj so ju prepeljali z vozom Pogrebne» ga zavoda na pobreško pokopališče. Med žalostnim dejanjem je zvonil mali zvon v Frančiškanski cerkvi... Še eno čičevo priznanje pred smrtjo Čič, ki je bil včeraj skupaj z Žlahtičem justificiran, si je pred smrtjo hotel vest po< polnoma očistiti. Zato je dva dni pred ju« stifikacijo podal še eno izpoved, v kateri pojasnjuje umor Visenjakovih. V Polenšaku pri Ptuju je bil Žlahtič do» bro znan s posestnikom Visenjakom, ki je veljal za premožnega kmeta Leta 1923. pa so nekega dne, ko je bil Visenjak od-oten, našli njegovo mlado ženo, ki ie šele par tednov popreje porodila krepkega dečka, in njeno mater umorjeni. Žena ie imela več težkih ran, mati pa popolnoma razbito g'ia» vo in strel skozi vrat L'mor je bil do ne» davna še nerazjasnjen, dasi se je med Iji d' stvom takoj po Žlahtičevi aretaciji utrdilo prepričanje, da ima tudi ta umor na vesti sam Žlahtič. Sedaj pa jc Čič tudi ta итиг priznal in izpovedal, da ga je zasnoval Zlah tič, izvršila pa sta ga oba skupno. Kritičen dan sta sc podala skupno k Vi» senjakovim. Ko sta nekaj časa mirno vorila z obema ženama, ki sta bili sami do» ma, je Žlahtič nenadoma potegnil samo« kres in oddal na starko strel. Krogla jo je zadela na vratu in ji zadala smrtno nevar» no rano. V istem trenutku je čič navalil na ženo posestnika in ji z dolgim, že v na» prej pripravljenim nožem zadal več ran, ta» ko da je obležala na mestu mrtva. Nato sta skupno premetala vse stanovanje ter po» brala denar in razne druge vrednosti. Ko sta že odhajala, je opazil Čič, da sc starka še giblje. Opozoril je na to Žlahtiča in ga pozval, naj starki popolnoma upihne luč življenja žlahtič se je nekaj časa obotav. I;al. končno pa je pozval Čiča, naj jo še parkrat zabode z n-ožetn. Čič je odšel nato v sobo, kjer je slučajno našel sekiro ter z njo starki hladnokrvno razbil lobanjo O nadaljnih umorih, katerih dolži ljud» stvo Žlahtiča, Čič ni vedel ničesar povedati. Tako je med ljudstvom splošno razširjeno prepričanje, da ima Žlahtič na vesti tudi umor posestniče Nerat na Ptujski gori in r.ckcga lTletnega fanta, ki je bil takrat slu« čajno navzoč pri Neratovih. Značilno je, da ]■■ živel Žlahtič z Neratovo v intimnem prijateljstvu. Tudi umor mešetarja Kumer« ja, katerega truplo so našli leta 1923. v rib» niku v Rogoznici pri Ptuju, pripisuje ljudstvo Žlahtiču, ki bi imel tako na vesti kar II umorov. Posebno značilno je dejstvo, da je živel Žlahtič z vsemi svojimi žrtva« mi v «dobrem prijateljstvu», kar ga je tu« di tako dolgo varovalo pred vsakim sumom. Darajto za Sokolski Tabor! Domače vesti * Dr. Schetner. v Beograda. Starosta češkoslovaških Sokolov dr. Scheiner le predvčerajšnjim dospel v Beograd. Poslanik dr. Šeba je priredil n.emn na čast banket, na katerega je bilo povabljenih večje število oglednih osebnosti. * Odlikovanje dr. Grlsogona. Francoski po sianik v Beogradu je obiskal predvčerajšnjim bivšega trgovinskega ministra dr. Pr-vislava Grisogona ter mu v imenu predsednika francoske republike izročil red častne legije v priznanje zaslug za udeležbo Jugoslavije na lanski razstavi dekorativne umetnosti v Parizu. * Iz zdravniške zbornice. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bil na novo vpisan dr. Vinko Drascii, zdravnik v Mariboru. izbrisan pa ie bil dr. Dušan Mlade-novič, pomožni zdravnik v Topolščici, kier je uzrl. * Promocija. Na dunajski univerzi ie bi! dne 16. marca naš koroški rojak g. Tevže Hafner iz Bistrice pri Pliberku promovi-ran za doktorja prava. * Protnocja. Dne 20. t. m. je promovtral na graški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. dr. Edo Fajdlga sin trgovca g. Ivana Fajdige v Ljubljani. * Minster za narodno zdravje v LukovleL Minister za narodno zdravje, dr. Slavko Mi-letič, je v sredo, 17. t. m. dopoldne poseti! Lukovico pri Domžslah v spremstvu velikega župana dr. Baltiča, inšpektorja ministrstva narodnega zdravja dr. Katičrča in šefa higijenskega zavoda dr. Pirca. Ogledal si je vsa dela, ki jih vrši ministrstvo narodnega zdravja v svrho asanacije Lukovice že drugo leto. Urejnje se vzorna kanalizacija, na-pravliaîo m vzorne greznice, postavil se je vzoren, higi enski vodniaik, ki je za vas, kateri je vedno primanjkovalo zdrave pitne vode, velikega pomena. Nadalje si je g. minister ogledal poslopje zdravstvene Staniče, kjer bo nameščeno javno kopališče ter nastanjena posvetovalnica za matere in dojenčke. Dela $e vršijo pod vodstvom in v režiji higijenskega zavoda v Ljubljani in ob vsestranskem prostovoljnem sodelovanju Lirkovčanov. G. minister se ie jako pohvalno izrazjil o ideji in izvršitvi vsega dela, ki bo za Lukovico in ves brdski okraj v zdravstve nem oziru velikanskega pomena. Gospodu ministru dr. Sfavku Mlletlču moramo izreči tem potom najtoplejšo zahvalo vsega prebivalstva Lukovice, ki se ie s temi deli povzdignila v higijenski vzoren kraj, ter izražamo željo, da bo še nadalje podpiral prizadevanja za povzdlgc javne higijene ter čuvanje ljudskega zdravja v brdskem okraju. * O češkoslovaški borbi za svjbodb la neolvl^i et b} predaval v okviru JugosLv češkoslovaške Lig; Raslo Pustoslemšek v sredo 24. t. m. v Ljubljani, v soboto 27. t. m. pa v Mariboru. Predavnje bo pojatnje» valo 83 krasn h izvirnih skioptičnih slik iz evropske Rusije, Sibirije,. Japonske, Aineri» te in Francije. * Uradnikom so zabranjene intervencije. Minister za kmetijstvo in vode je izda! na-redbo s katero se uradnikom strogo prepoved u'e vsaka intervencija oziroma protek-ci a. Uradniki naj se drže redovne poti. O naredbi so bril uradniki obveščeni potom okrožnic. 4 Usposobljenosti Izp ti za osnovne šole pred izpraševaino komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se prično dne 26. aprila zjutraj ob osmih. Pravilno opremljene prošne za pripustitev k usposobljenostnemu Izpitu naj se predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do 11. aprila v rokah Izpraševalce komisije. — Predsednik. * Konferenca vojvodinskih mest. V Som-boru se je včeraj pričela konferenca delegatov vseli mest Vojvodine. Na konferenci se je razpravljalo o btrdžetih vojvodinskih mest ter o Izdaji skupnega almanaha. Konferenci predseduje novosadsk! župan dr. Mi-lovanovič. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl dne 19. t. m. g. Jakob M u n d a, dež. sodni svetnik v pekoju. Pogreb bo danes, ob 4. pop. Iz Gradišča št. 14. — V VeL Laščah je preminul v petek g. Josip H a r t m a n, trgovec in posestnik. Dosegel je starost 8j let Pogreb bo danes dopoldne. — V Ljub'jani je «mrl 19. t m. g. Jurij Pf e I f e r, inšpektor finančne kontrole v pok. Pogreb bo danes ob 2. popoldne. Blag jim spo.r.in, žaluiočim naše iskreno sožalje! * Umrl Je v Požegi v starosti 76 let ug'ed Bi tamkajšnji trgovec g. Krsta Tanovič, oče g. Jovana Tanoviča, urednika »Politike«.' * Nove franko-znamke. Minister pošte in hrzo.ava je odobril, da se puste v promet franko-znamke nove emisije po 2. 3, 4, 5, S in 10 Din. stare franko-znamke vseh vrednosti pa še ostanejo v prometu, dokler je kaj zaloge. * Spričevala o našem državljanstvu. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo na-redbo, po kameri se smejo izdajati spričevaa o našem državljanstvu le osebam, ki so bivale na sedanjem teritoriju naše države že v doti pred letom 1910. * Zantiarmerijskl kurz ▼ Kamenlci. V Ka-tnenici pri Novem Sadu je bil te dni dovršen deveti kurz žandarmeri ske podoficirske šole. K izpitom se ie priglasilo nad 300 kandidatov ter so razen osmih,-vsi napravili Izpit s povoljnim uspehom. Vsi podoficirii- žan čarji so vsaj po leto dni službovali v Južni Srbiji. * Kraljev avto in beograjsko blato. Na Praznik se je peljal kralj v spremstvu dežurnega oficirja na sprehod po beograjski Periferiji. Blata mora tam biti kakor pri Mciiaču, toda kraljev avto je srečno prebrodi! vse mlakuže Izven mestnega rajona ~ ampak ob povratku je pa le obtičal v Sumatovsk! u'ici in se ni mogel ganiti. Kralj je mora! Izstopiti in sta z dežurnim oficirjem začela odrivati avto iz blata, v pomoč pa sta ima prispela neki delavec, ki ie ravno Prikoraka! po u!ici, in neki novinar, ki ie v takih epizodah naravno neizbežen... In za- res so avto z združenimi močmi spravili iz blata. Kralj -sam je prav krepko pritiskal Seveda ni treba temu dogodku pripisovati ntkakega simboličnega pomena, toda želeti bi pa le bi'.o, da bi kal stičnega po vrsti doživeli tudi gospodje ministri in bi bilo zanimivo preizkusiti ali bi tudi njim priskočila na pomoč delavec in novinar. * PosvečenJe zastave rezervn'b oficirjev. Posvečenje zastave Udruženja rezervinh ofi cirjev in bojevnikov, ki jo le kralh poklonil Udruženju, se bo vršilo v Zagrebu o binkošt nih praznikih ter bo velika manifestacija naših bojevnikov. Verjetno je da pride kralj ob tej priliki osebno v Zagreb, kjer se bo vršila svečana revija rezervnih častnikov in bojevnikov. Udružetrje šteje prib!i'žno 14.000 članov. Za udeležnike proslave je prometno ministrstvo dovolilo brezplačno železniško vožnjo.- * Nemški vojaški grobovi v Jugoslaviji Razen italijanskega delegata Bruzzonija. ki je prispe! nedavno v Beograd, pride sedaj v našo prestolico tudi delegat nemške vlade dr. von Homig, direktor oddelka za vojaške grobove pri nemškem ministrstvu za notranje zadeve. Nemški delegat bo posetil ministrstvo ver. k er bo z našimi referenti razpravljal o vprašanju ureditve grobov nemških vojakov na teritoriju naše države. Dr. Homig odpotuje potem v Južno Srbijo, da pregleda grobišča nemških vojakov. * Zaročnlca sina grškega diktatorja Pat-galosa gospodična Tripčič ki ie bila izgnana rz Aten in se mudi sedaj v Beogradu, ie izjavila, da bo odpotovala v Pariz, vendar pa ostane še nekaj časa v Beogradu, da počaka na vesti Iz Aten, ki jih v najkrajšem času pričakuje. * Ne kupujte Inozemskih srečk! V zadnjem času se pogosto dogaja, da ponujajo številni agenti v nakup inozemske srečke in jih naravnost vsiljujejo občinstvu. Občinstvo opozarjamo na zakon iz leta 1919. oziroma z dne 33. novembra 1925.. člen 13. k! prepo vedue prodajanje in kupovanje inozemskih srečk na teritoriju naše države. Po členu 12 omenjenega zakona kaznuje državna oblast te prestopke s konfiskacijo srečk in z denar no glo-bo do 50CO Din. * Najstarejša žena v Beogradu, gospa J al ka Popova, je umrla v četrtek v starosti 110 let. Rojena je bila leta 1816 v banaškem Novem Selu, v Beogradu pa ie živela od leta 191/7. Do zadn'ega ie bila zdrava in živahna in irrela }e celo še vse zobe. Njena najmlajša hči pri kateri je starka živela dolgo vrsto let. je stara 67 let * Samomor dr. Matlčevlča. V Zagrebu se je v četrtek popoldne ustreli! v svojem stanovanju dr. Rudolf Matičevič. poštni uradnik v pokoju. Samomor je izvršil zaradi denarnih neprilik. * Pevci akad. društva «Triglav» prirede danes, v petek, zvečer ob 20. podoknico svo« jemu starešini g. dr. A. Praunseisu povodom njégpye šestdesetletnice. oioioioiodoioioioic Otroške obiekce za dečke, 'rpežne. iz prav lepega baga že .1-0 Din 1(0— naprej ima v zalogi ivrdka F. Lukič, Pred Škofi o 19. oioioioioioioioioic * Senzacljonalnl izum Jugoslovena v radio telegrafu). Po poročilih, ki so prispela iz Amerike, je povzročil tamkaj 'ugoslovenski državljan, inž. Ljubomir Skala, s senzacionalnim Izumom v radiotelegrafiji popolen prevrat na tem polju. Izum inž. Skale obsto ja v tem. da se more z njegovim novim apa ratom rredsebo.no pomešanje istočasno z enako dolžino valov odposlanih vesti ne samo preprečiti, temveč se spreiemalcem celo omogoča, da lahko izmed poljubnega števila z enako dolžino valov oddanih pošiijatev iz berejo favno one, ki jih žele. Skaia je rodom iz Fcžege v Slavoniji, kjer ie obiskoval Ijuds'co šolo, gimnazijo pa v Zagrebu. * Alojzij Sleiko pred tržaško porota V Trstu se je vršila te dni tridnevna porotna ! razprava proti 27- letnemu Alojziju Slejku iz Planine, ki je 1. 1921. umoril učitelja Dominika Marušiča iz Opatjega sela in pobegnil potem v Jugoslavijo. V Ljubljani je bil obsojen na smrt. Na priziv mu je bib kazen izpremenjena v 4 leta. ker je sodišče smatra io, da uboj ni bi! izvršen prem.šljeno. Sleiko je de! kazni presedel, nato pa j« bil po-miloščen in se vrni! zopet v Italijo kjer so ga 29. oktobra 1524. v Trstu aretirali in izročili radi istega delikta porotnemu sodišču, ki ga je v Četrtek obsodilo na 4 leta in 2 meseca, vštevši prestani zapor v Jugoslaviji. kakor tudi preiskovalni zapor, nakar je bil izpuščen. * Požar. V Cirkovcih je Izbrulr.li včeraj v soboto zjutraj okrog 6. ure pri posestniku Antonu Goljatu požar, kl se je hipoma razširi! ter vpepelii do ta! gospodarska pos.op.a štirih velikih posestnikov. Pri gašen u ie sodelovalo domače gasilno društvo, nadalje gasilna društva iz Šikol, Gorice in Rač. Le pogumnemu, vztrajnemu in požrtvovalnemu delu gasilcev se ie zahvaliti, da se ogenj ni še naprej razširil ter vpelelil sosedna s slamo krita poslopja. Zgorelo je več svinj in se poškodoval 1 gasilec in 1 od ognja prizadetih posetnikov. k! je dobil težke poškodbe vsled opekline na glavi ln roki. Prvo poitoč ponesrečencem je nudil takoj sani tejec račkega gasilnega društva, ki je pred kratkim absolvlrai dr. Ipavčev sanitetni tečaj v Mariboru. * Tragedija Slovenke Marije Salamon v Zagrebu. Trupla Marije šalamon, ki je skočila v noči od srede na četrtek v Zagrebu v Savo, še niso našli. Neka njena prijateljica je sedaj izjavila, da je nesrečnica izvršila svoj obupni korak v prvi vrsti radi velike bede, v katero je zašla. Iskala je namreč dalj časa mesto stožklnje, a ie nI mogla dobiti. Zapuščena cd izvo'jenca Mari'ana i Glavine, s katerim je imela nezakonskega otroka, je končno popolnoma obupala in sklenila svoje življenje v mrzlih valovih Save. * Katastrofalen potres v daljavi 2000 km. Predvčerajšnjim popoldne, ob 3.30 so zaznamovali potresomeri pod Triglavom katastro falen potres v daljavi 2000 km v smeri proti vzhodu Na velikem potresomeru ie pri maksimumu pisalna igla prekoračila prostor na bobencu, tako da je moral biti ta potres izredno močan. * Leto dni za nboj moža. Sodišče v Sme-derevu je obsodilo Leposavo Nikolič svoje-dobno na dve leti ječe, ker le ubila svojega moža. Leposava se ie zagovarjala s »em da jo je mož pretepa! in podi! Iz hiše. da bi mogel živeti nemoteno s svojo prlležnico. Tako jo je neke noči vrgel Iz hiše. ona pa je v jezi vzela sekiro, se vrnila v hišo in ubila moža. Apelacijsko sodišče je sedaj Leposa- vi znižalo kazen na leto dni težke ječe. * Samomor zaradi naporne službe. Na že lezniški ambulantni pošti v Beogradn se je predvčerajšnjim ustrelil poštni uradnik STe-ten Živanovič Iz pisma, ki so ga našli pri njem. je razvidno, da se ie naveliča! naporne službe. * Sumljiv požar. V manutakturni trgovini Vite Ka-ona v Sarajevu je v čet tek ponoči izbruhnil požar, ki je uniči! vso zalogo blaga. Ugotovilo se ie. da je začelo istodibao na dveh krajih lokala goreti kar je vzbudilo sumnjo. da ie lastnik, ki je bi! v denarnih sti skah. sam zanetil požar. Škoda znaša po navedbi lastnika nad milijon dinariev Ka-jon je bi! aretiran in izrolen sodišču. = Henny Porten = = Asta Nie sen = = Werner Krauss = : Griqorii C h m ara : (Mam ruskega teatra Hudole-stvenikov) m še druge tilnike zvezde v giandijoznem flmu I. N. R. I. Rojstvo, Življenje, trpljenje in smrt Jezusova pride te dni v ELITNI KINO MATICA Iz Ljubljane n— Ga. Milica Hribarjeva t. ločena žena g. Ivana Hribarja, bivšega ljubljanskega župana in poslanika v Pragi ie umrla na prazn k sv. Jožefa ob 2.. zjutraj v ljubljanski mestni ubožnlcl kamor so jo bili pred par dnevi vso onemoglo prepeljali. Pogreb nesrečne žene rodom Cehinje, ki }e nekdaj igrala v našem družabnem življenju odlično vlogo, a ie zadnja «eia< živela v veliki bedi, je bil prvotno določen za jutri. Dispozicije pa so bile nenadoma spremenjene in pokoj-nico so pokopali že včeraj popoldne ob 16. Pogreba se je udeležilo mnogo ljubljanskega narodnega ženstva "in na grobu je spregovorila gospa Zofi a Borštnikova nekaj iep h besed, polnih sočustvovanja z usodo pokoj-nice. Ljubljansko narodno ženstvo priradi umrli gospe Milici Hribarjevi svečano za,-dušnico. N. v m. p.! n— H gllenska predavanja Zveze kulturnih društev. Higijensko predavanje ZKD v Ljub Ijani o temi »Kako ostanem zdrav«, ki se je vršilo v petek, ie ponovno dokazalo veliko zanimanje občinstva do teh vrst predavanj. Čeprav se je predavanje ponovilo, ven dar je hvaležna publika napolnila dvorano in z velikim zanimanjem sledila izvajanjem predavatelja dr. Ivo Pirca. šefa hig. zavoda v Ljubljani, ki je v poljudnem in zanimivem govoru orisal vzroke današnjega slabega zdravstvenega stanja ljudi. Omenjal je posebno sedaj razsajajočo infekcijsko bolezen influence, podal njen podroben opis in dajal nasvete, kako se je bolnikom ravnati ln čuvati pred event. komplikacijami, ki so navadno smrtonosne. G. predavatelj je nadalje našteva! vzroke današnjih številnih bolezni ter pozval navzoče naj prično novo higijensko življenje, ki naj prerodi celokupni naš narod. Govoru g. predavatelja je sledil izred no zanimiv film, ki je prejšnja izvajan a g. dr Pirca še poglobil ter udeležnikom dajal navodila, kako naj si urede svoje življenje, da si ohranijo najdražji zaklad, to je zdravje. u— Danes važno predavanje o spolnih bolezn h. Vršilo se bo-v kinu Matica v dveh odde.kih: ob 9.30 bo predaval g. dr Jernej Demšar za moške, ob 11. g. dr. Jakša za ženske. Oba zdravnika, ki sta speci alista v zdravljenju teh bolezni, nam jamčita za popoln uspeh obeh predavanj. Vstop je dovoljen le odraslim od 16 leta dalje Začetek je točen vsled česar prosimo točnega priho da udeležnikov Opozarjamo zasti dijaštvj. da predavanje poseti Vstopnice v predpro-daji pri blagajni kina Matice. u— IV. predavanje Geografskega društva se bo vršilo v torek diie 23. marca ob 6. zvečer In sicer to pot v kemični predavalni cl na drž. realki (poleg univerze). Predaval bo g. dr. H. Turna, o krajevnem imenoslovju v naših Alpah (toponomastikl). Snov tvori zase celotno in zato vabimo tudi tiste, ki se prvega predavanja o tem predmetu niso udeležili, to je poleg geografov zlasti še naše turiste. u— Proslava Etične pomladi se bo vršila danes ob po! 11. dopoldne v balkonski dvorani tukajšnje univerze. Na sporedu je poleg deklamacij tudi predavan e o Vidovičevem pokretu. o katerem se v zadnjem času mnogo govori ln piše ter se ž njim bavi vsa jugoslovenska javnost. Kdor se za pokret zanima, je na'vljudneie vab'jen na proslavo. Vstop je vsakomur dovoljen n— Vidovičev klnb v Llubl'anl ima danes popoldne ob 2. uri v prostorih »Bratstva« Narodni dom. pritlično desno, svoj ustanovni občni zbor. Vabljeni vsi klubovi člani in pri- jatelji pokreta na mnogobrojno udeležbo. — Odbor. n— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja v dneh 22. 23. in 24. marca zaprta. n— Šentjakobski gledališki oder. — Prodava 100 predstave g. Karu sa. Za to predstavo g. Karusa je uprizo! šentjakobski gledališki oder Horstove »Nebesa na zemlji« Igra ie uspela zelo dobro. Publike je bilo polno Razpoloženje izborno. Režiser je imel zelo srečno roko pri razdelitvi vlog Igrali so dobro posebno pa se ie odlikoval iubi-lant. katerega je pozdravil po drugem dejanju predsed. odra g Binter, zastopniki centralnega odbora in kot predsed centralnega odbora g. gèrent Likozar. Jubilant je prejel venec s slovenskimi trakovi in več prav lepih daril, tako od članov, kot društva. Publika je burno pozdravljala jubilanta. ki se ie tekom svojega de'ovanja prikupi! vsem. Podrobnejše poročilo o tej igri kot o posameznih igralcih prinesemu prihodnjič. u— Odbornice »Kola Jugoslovensklb sester bodo tudi letos v Ljubljani prodajale oljke ves cvetni teden in sicer na sledečih krajih: Pri Prešernovem spomeniku, ob začetku šolskega drevoreda in na trgu. Občh-stvu priporočamo, nai sega pridno^po njih. u— Letošnji redni letni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. dopoldne ob devetih v društvenih prostorih. u— Pevcj ln pevke »Ljubljanskega Zvona!« V pondeljek. dne 22. t ra. točno ob četrt na 8. zvečer skupna vaja. — Odbor. n— Dolomitu! pesek, bel. rdeč, rumen za vrtove, dvorišča ln kegljišča dostavlja na dom K Vodnik. Podutik 25. pošta Ljubljana VII. Naročila se sprejemajo tudi Krakovska ulica 21. u— Umrli so v Ljubljani Zadnje tri dni so bili javljtni sledeči smrtni slučaji: Anton Prusnlk, obč ubog, 72 let; Neža Dreksler, žena ključavn. pomočnika.. 50 iet; Margareta Grašič, zasebnica, 76 let; Rudolf Kadunc, vpok drž uradnik, 73 let; Berta Kušar. po-sestnlca. 87 let; Milan Cik, sin postrežnice. 5 mesecev; Ivan Rupar. narednik-vodnik v pok.; Milena Oblak. 2 leti; Tomaž Filipič, hrralec, 22 let; Janko Kessler, mag. pis. ravnatelj v pok.. 51 let; Josip Svetlič, branjevec. 75 let; Milica Hribarjeva, zasebnica, 75 let; Alozij Zaje strojnik, 65 let; Ivan Borštnar, žel sprevodnik v pok., 81 let; Marjan Šuštar, sin pokladalca parketov, 6 mesecev, Janez Kovač, kovaški mojster. 43 let; Angela Kosmatln, služkinja 55 let; Anton Šorn. sin slikarja. 2 m pol leta; Ivana Kolovič, hči uradnika, 10 mcsecev; Franc Leskovec, sin dninarja, 2 leti; Neža Praš-nikar, zasebnica, 64 let: Viasta Marrn, hči postrežnice, 10 mesecev. u— Vandalizem v tivolskih nasadih. Zlob ne roke ljubljanskih ponočnjakov ne morejo mirovati V noči od četrtka na pstek in s petka na soboto so v Gutmanovem drevoredu pod Tivo'ijem izruvale neznan« surovine 8 klopi. Če se bodo vaodalstva tako nadaljevala, potem je bolje, da mestna občina sploh vsako deio ustavi. Kar na eni strani z velikimi stroški napravi, j! po drugi strani take pijane živine pokvarijo. Žalostno ie, da Ljubljana vse to pasivno gleda. V drugih mestih je občinstvo toliko pošteno in se organizira na skupen odpor proti takim po-divjancem. V Ljubljani to zaman pričakujemo in ne pon islimo, da je to denar ljubljanskih davkoplačevalcev, katerega se razmetava s tem, da se take javne naprave poškodujejo in te poškodbe tolerirajo. Cas bi že bii, da se tudi Ljubljana po vzgledu drugih mest upre takemu brezumnemu počenja-nju in nekaj stori, ker oblasti so prešibke, da bi zatrle to organizirano ponočno divjaštvo. — Čujemo poleg tega. da je policija izdala podrejenim organom nalog, da v slučaju takega divjanja in razbi anja mestnega premoženja ne smejo čez železniško progo, mar več edinole v slučajih, če slišiio klice na pomoč. Ne verjamemo, da bi te govorice odgovarjale dejstvom, ker bi tak nalog poiicije nasprotoval zakonitim predpisom in uredbi polici e. Namen policije je vendar, da pri vseh kaznivih dejanjih posreduje, da jih prepreči in krivce ovaja. ne pa. da hudobne poškodbe tule lastnine pusti v nemar in se samo za gotove vrste deliktov interesira. Ce bi bilo to res, zahtevamo od policije, da se postavi na pravilno stališče in vrši v pol nem obsegu svojo dolžnost, kaior ie to nje na zakonita naloga. u— Policl'skc prijave. Cd petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine. 1 pretep. I prestopek kaijenja nočnega miru, 1 godba brez dovoljenja, 1 presto pek prekoračenja policijske ure in 8 prestop kov cestnega policijskega reda. Aretirani sta bili 2 osebi fn sicer obe radi suma tatvine. u— Velik vlom. Od 15. do 19. t. m. sta se splazila dva svedrovca v spalno sobo gostil-ničarke Andrej Modičeve v Kolodvorski uli lici št. 27.. v I. nadstr. in odnesla ročno blaga no, v kateri je bilo okrog 60 dolarjev, 3 turške lire. par zlatih uhanov, poročni prstan z monogrzimom A. J. 40 italijanskih lir in nekaj bolgarskih levov Dalle sta pobrala Trgovins F. Msršol nosi. se nehala seda) es i WoIIuva ulica 5. Piiporoča veliko za'ogo ženskih ročnih dei, seh vist vone svile D. U. G nreje in bom boži, rokavic, nogavic, pleten n, člr>k n vezenin odb«t anje ročnih dei. — U« anovljeno 1887. I A, Sonc, Ljnbitana S pr poroča svo;o bogato izbero g finih površnikov za gospode м po p?av zmernih cenah, ■■■■■■■■■■■■■■■ni tf [iMiji pod „Skalco" Mestni trg šlev. U se točijo pristna ter pitna ' ina. Preko ul ce D n l"— cenejše. Vsako sredo, soboto in nidelio <-d 20. do 24. uie salonski koncert. Oo nedeljah od 9 do 13. ure zajtrkovalni koncert. 1736-a iianHBiniiBMiaiiBHi Kakršen gospod tak sluga. Burko ronovi „Sokol" Polje v tovarniški restavraciji danes pop. ob 4. uri. Kdor u leS od sra паш;а1! est priče! uzmoviča velike množine različnega périîa tako da znaša škoda okrog 10.000 Din. V so bo sta prišla tatova skozi okno, ki sta ga odprla nasilno. u— Vlom v pisarno. V noči na praznik je neznan svedrovec vlomi! v mitniško pisarno na Masarykovi cesti ter ukrade! rjav potni kovčeg iz trdega platna s črnimi robovi. V kovčegu se je nshajalo 15 steklenic beiega vma. Iz Maribora a— Obisk novega konzula ČSR. V soboto dne 27. t. m. se pripelje v Maribor novi konzul ČSR g. dr. Franc Resi Iz Ljubljane, da obišče predstavnike naših oblasti, JČLigc in Češki klub. G. konzul se pripelje z dopoldanskim vlakom ob 9.32 ln bo dopoldne opravljal oficijelne obiske. Popjldn-e ob 17. se udeleži konzul skupne odborove seje JČLige in Češkega kluba, zvečer pa bo Prisostvoval predavanju g. ravnatelja Pusto-slemška o borbi češkoslovaških legijonar-jev za osvobojenje (nad 80 skioptičnih slik). Po predavanju se bo vršil prijateljski sestanek članov Lige, Češkega kluba in njihovih prijateljev do odhoda nočnega brzovlaka s katerim se ljubljanska gosta vrneta zopet v Ljubljano. a— Izredna seja mestnega občinskega sve ta mariborskega se bo vršila v sredo, dne 24 marca ob 17. uri v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1.) Stanovanjska akcija; 2.) Predlog za prevzetje bor ze dela; 3.) Adaptacija velike kazinske dvorane; 4.) Olepševalno društvo — mestna ob čina, razmerje in delovanje; 5.) Vprašanje novega rotovža. a— Odpust uradništva na sodnlji? Kakor smo doznali. bodo s l. aprilom odpuščeni na tukajšnji sodnlji vsi uradniki, ki niso stalno nastavljeni. In to prihaja v času, ko so sodnijskl uradi preobloženi z delorn. Za danes se vprašajmo, kam pelje tako »šted-e-nje?« a— Ostavko na državno službo je podai g dr. Alolzij Čampa, avskultant pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Kakor smo izvedeli se namerava posvetiti novinarstvu in bo vstopi! v uredništvo »Slovenca«, kojega ma rlborski dopisnik je bil zadnji čas. a— Svetega Jožefa smo obhajali v Mariboru poleg obrtnikov tudi drugod, seveda ne tako slovesno, zato pa nič manj razpoloženo Jožefov seiem v Narodnem doma je bil prav dobro obiskan in je Sokol z uspehom lahko prav zadovoljen. Tudi v Studen cih je bilo kljub skrajno mrzlemu vremenu zelo živahno. Tingl-tangla ni manjkalo in denarcev si se lahko na vse mogoče načine [znebil. Gostilne so bile kajpak zelo dobro obiskane in oštlrji si žele še več takih pa-tronov v letu. a— Živahno vrvenje je nastalo na ietnem teiovadišču mariborskega Sokola, k* se nahaja med deško ljudsko šolo v Samostanski ulici In prostorom športnega kluba Maribor v Ljudskem vrtu. Kakor znano, je dala mest na občina pred kratkim ta prostor Sokolu v najem Sokolski naraščaj se je s svojimi vo ditelji pridno poprijel dela. da izkoplje mala drevesa. Tako je storjen prvi korak k plani ranju telovadišča. k! bo otvorjeno letošnjo pomlad. a— Odhod rekrutov. Včeraj popoldne okrog 15. ure se je odpeljalo s posebnim vlakom iz Maribora na svoja nameščenis okrog 300 rekrutov. Na glavni kolodovr % je spremljala iz Aleksandrove vojašnice vojaška godba. Večina rekrutov ie dodeljena v Novi Sad. Petrovaradin. Beograd in Podgo-rico. a— Konkurzno postopanje o premoženju Matije Vrbnjaka. peka na Koroški cesti, je okrožno sodišče odpravilo, ker ni bilo kritja za stroške postopanja. a— Razstava akademskega slikarja Ante Trstenjaka je bila otvorjena na Jožefovo ob 11 dopoldne ob številni udeležbi občinstva. V Imenu Ljudske univerze je imel njen predsednik g inž. Kukovec !ep nagovor, v katerem, je naglaša! napredek fn sloves domačih umetnikov. Z malimi sredstvi prirejena raz- stava nudi obiskovalcu velik umetniški užitek. Razstavljena dela izražajo globoko umetniško silo nadarjenega umetnika. 2e prvi dan je imela razstava za marfcorske raz rnere skoro nenavaden uspeh. Najboljših deset del je bilo takoj po otvoritvi razprodani!), a tudi za ostale vlada veHko zanimanje. (1. Trstenjaku k izrednemu uspeha iskreno čestitamo, občinstvu pa priporočamo, da si razstavo, ki je odprta še danes, ogleda. a— Izobraževalno društvo napredne trgovske in obrtne mladine v Maribora priredi s tamburašklm zborom danes ob 14. v slu čaju lepega vremena izlet. Zbirališče v Narodnem domu. a— Karambol dveh avtomobilov. Na Ja&e-fovo, okrog 16. ure, se jc na vogalu Sodne in Wildenrelnerieve ulice pri Irtši dr. Pipuša pripetila 'avtomobilska nesreča, ki sicer ni zahtevala človeSkih žrtev, pač pa je povzročila veliko materialno škodo. Po Wilden-reinerjevi ulici je vozil grof Herberstein s svojim velikim dirkalnim Fiat-avtom in pa-séral Sodno ulico. V fstem trenotku pa je pridrvel po Sodni ulici navzdol štlrisedežen osebni avtomobil, ki ка je šofirei baron Ada •rnič Iz Cakovca.. Zavozil }e z vso silo v zadnji del Herberstelnovega avtomobila, tako da se ie ta trikrat zvrnil in ga vrgel kakih osem metrov nazaj. Pri udarcu se ie močno polomil sprednji del Adamičevega avtomobila s stroiam vred, tako da se je vnel bencin, ki je eksplodiral z močnim pokom. Dirkalnem avtomobilu Herbersteina je polomil zadnja kolesa. Nobenemu obeh vozačev se nj pripetilo nič hudega. Na kraju nesreče sc je kmalu zbrala gruča radovednežev, ki ie opazovala polomljena vozila a— Tatvina. Včeraj zjutraj je bila ukradena v restavraciji na glavnem kolodvoiu nekemu dijaku suknja, ostal pa je na obešalniku strgan dežni plašč. Kasneje ie izvohala policija njegovega lastnika, ki pa je odšel iz restavracije, kakor trdi, brez plašča. a— Moderne romane v raznih jezikili, vse slovenske književne novosti, leposlovne in znanstvene, izpoposoiuie Ljudska knjižnica v Narodnem domu ob četrtkih in sobotah zve Oer ter v nedeljo dopoldne. Istotam sc sprejemajo tudi člani Vodnikove družbe. a— Požar, Na Pobreižju pri Mariboru je v petek ponoči začel goreti kup slame. Mari-l>orski gasilci, ki so bili obveščeni o požaru, so takoj odrinili na kraj nesreče in ogenj kmalu pogasili. Najbrž sc je vnela slama po neprevidnosti. Iz Celja e_ Usmiljenim srcem! Tukajšnja dnž. krajevna zaščita odda v pošteno hišo zdravo 15 let staro deklico, ki je dovršila mestno šolo. Deklica je brez staršev in bi jo kdo lahko vzel za svolo- Informacije se dobe pri državni krajevni zaščiti dcce in mladine v Celju. e— Celjsko gledališče. V petek, dne 19. t. m. je gostovala v Celju ljubljansKa opera s l^uccinijevo »Tosco*. V napolnjenem gledališču je vladalo praznično razpoloženje, po vsakokratnem dejanju pa je občinstvo drage ljubljanske goste klicalo opetovano pred zastor {er jih pozdravljalo z naravnost fre-uetičnim aplavzom. Odlični člani ljubljanske opere, ki so to pot nastopili na celjskem odru. so se lahko prepričali, kako hvaležno jim ie celjsko občinstvo za izredni umetniški užitek. Splošno se izraža želja, da bi se vršilo gostovanje ljubljanske opere vsaj enkrat na mesec. Med tretjim dejanjem je začelo nad večno lučjo tleti razpelo ter se ie lotila občinstva že gotova nemirnost Z veliko spretnostjo je g. operni pevec Knittl sredi svojega igranja zatrl ogenj ter s svojim nastopom odstrani! vsako nevarnost pred večjo paniko. e— Smrtna kosa. V Celju sta umrli dne 19. t. m. ga. Josipina Hackel, žena poštnega nadkontroloria v p. v W letu starosti in ga Ar,a Novak, zasebnica v 87 letu starosti. Ta mcsec ima smrtna kosa bogato žetev zlasti mod starimi ženicami. N. v m. p.! e— Redni letni občni zbor gremija trgovcev v Celju jc sklican za petek, dne 26. t. m. ob 7. zvečer v malo dvorano »Narodnega doma«. e— Aretacija. Celjska policija je prijela in spravila na varno nekega R. iz Zdolb, občina Pleterje pri Brežicah, ker je prodajal medene prstane za zlate. Kupil jih je v Zagrebu ducat za 5 Din, Prodaja! pa komad po 150 Din. Ta dobičkanosua kupčija mu je šla v krajih na Hrvatskem lepo od rok. Poskusi! je tudi v Celju, kjer mu je pa spodletelo naravnost v čumpus. e— Redni letni obč. zbor k. o. SDS v Celju se bo vršil v torek, c zborovanja zi.ncsljivo udeleži. t— Odborniki in zaupniki k. o. SDS za Hrastnik in Dol se poz'vajo, da se udeleže današnjega sestanki ob 15. popoldne pri Dolinšku. t— Zaradi včerajšnje seje Bratovske sklsdmce v Trbovljah je odpadla za vče« raj sklicana seja gerentskega sosveta. Vr» šila se bo zato v torek 23. t. m. ob isti uri in z istim sporedom. t— Preračun trboveljske občine še vedno ni rešen in jc občina na ta način v velikih škripcih, zlasti še ker jc reducirano tako veliko število delavstva. Poleg tega pa so tu socijalne naprave, ki nujno čakajo na svoje oživotvorjenje, tako da si brez njih normalnega poslovanja občine niti misliti nc moremo. Kdo naj prevzame /a tako po« četje odgovornost? Gèrent g. Vodušek je že opetovano urgiral in zahteval rešitev, toda na finančni dclcgaciji v Ljubljani sc bržkone ne menijo dosti za razmere v ob« činah, ker prihajajo sliêne pritožbe tudi od drugod. t— Se i a krsir.cga šolskega sveta v Trbovt Ijah se bo vršila jutri 22. t. m. ■J» jc vsakomur /nar.o, iJa s; najccnrie in na bol e ku i jo pamSasSanshe obleke, površnik?, prcc!vsem pa obicke za otroke samo v naš» detajlu: trgovini na Er;.\če i cesti št v. 2. Za Veliko mč poleg razpisanih naqjad Se posebne etne. Kors?e'a raravna .FRANC JOŽ£F Л'А' grcnčica delovanje ?e'odca in črev in tra no posaeJuje prebavi>ame Raziskovalci na polju zdravilstva o izm*>»iava?lednjc. ker ni« so kazale tako ostrega značaja, kakor tek» mc med ostalimi moštvi. Slovanovo moštvo je znano kot eno najbolj arnbicijczn h in /ii* lavih. V tekmi proti Jadranu je izncm.dlo s svojo dobro igro, le v fr';—,; proti prvaku je zopet popustilo. Tekma se odigra na igrišču ASK. Primorje tu prične cb 11.30 SK. Jadran : /'.SK. Hermes. Tudi med te« ma kluboma odigrane tikme so bile dokaj zanimive že z ozirom na to, da so si bile sile skoro enakovredne. V zadnjem času je siccr 'Hermesovo moštvo prcccj popustilo, vendar kaže šc vedno veliko bojevjtost. Tu« di ta tekma se bo odigrala na igrišču ASK. Primorje, Dunajska cesta, s pričetkom ob 16.15. SK. Jodlran rez. : SK. Hermes rez. Tek. ma med navedenima rezervama se rdigra dopoldne ob 10.30 uri na igrišču ASK. Pri« morje. najboljši francoski komlit - neprekosljlvl kralj komikov kot Р!$1€1Ш¥Е2ЕС „lažni erof" Napeto zauim va vsebrna polna romantike, ljubezni in pustolovščin — Velikanski potres — Ekspl'-z ja ladje na odprtem morju — Kiasni naravni posnetki — Izvrstna igra — Lepi igialci. — Vsled ogromne dolžine filma (vse 4 epohe neskraj-sîne v enem delu) predstave točno ob 5«, 7«, Bogsta oprema Prednaznarrlo: V 3«, 5., 7., 9« ki lih ne pozdravljamo**. ;lav,,!h vlogah Lya Mara in AKons Fryland. ELITNI KINO MATICA vodilni fe L^blianî ïimja : Primorje Danes dopoldne ob 11. se vrši na prosto« ru Atene zadnje kolo mladinskih pokalnih tekem, v katerem si stojita nasproti druži« ni Ilirije in Primor.ia. Ilirija, ki je pokazala v zadnji tekmi proti Ateni visoko formo, gre v boj kot sigurni favorit. Kljub temu pa, da je zmaga že v naprej zasigurana Hi« riji, obeta hiti igra jako zanimiva in napeta, ker se je družina Primerja izkazala za jako odporno ter bo sigurno, napela vse sile, da odnese proti svojemu staremu rivalu čim častnejši rezultat. Ker je to zadnja tekma tega pokalnega turnirja v Ljubljani — final« na tekma se vrši namreč v Mariboru — je želeti, da se odzovejo ljubitelji hazene v čim večjem številu, da dajo s tem naši mla« d,ni dovolj moralne vzpodbude in opore za njeno nadaljne delo v procvit našega spor» ta. — Vstopnina 3 Din za mladino in cija« kc. 5 Din za vse ostale. Hazena Atena : Primorje 12 : 1 (7 : 1). Na praznik se je vršila na igrišču mladin« ska pokalna hazena tekma med družinama Atene in Primorja Zmagala jc družina Ate« ne, ki jc pokazala prav lepo igro, ki sc je v mnogem razlikovala od one v nedeljo pioti Iliriji. Primor.ianski družini se vidi, da ni mnogo trenirala, vendar pa se je bo« rila požrtvovalno. Službene objave LNP. V četrtek, dne 25. III. se odigra I. kolo pokalnih tekem za poka! LNP., in siccr nastopijo: SK. Iii« rija : SK. Slavija in SK. Svoboda : SK. Slo» van, ASK. Primorje : ŽSK. Hermes od'gra» ta to tekmo dne 2. V. 1926. Drugo koto in finale za ljubljansko okrožje se bo dolo« čilo naknadno. S tem sc razveljavljajo dose dsnji v to svrho določeni termini. Sporoča se vsem klubom LNP«a, da sc z o/irom na proslavo petnajstletnice SK. Ilirije odgodi tekmovanje za olimpijski fond določeno na dan 9. V. 1926. na poznejši čas. — Z ozi» rom na proslavo petnajstletnice SK. Ilirije se pozivajo vsi ljubljanski klubi, da od 9. do 16. maja ne prirejajo nikakih nogomet» nih tekem. — LNP. Nogometne tekme v Sloveniji. SK. Ptuj : Merkur 4 : 2 (0 : 2). Prvenstvena tekma med imenovanima kluboma, igrana v Ma» riboru. je prinesla nepričakovano zmago go» stov. ISSK. Maribor : SK. Celje 4 : 2 (1:2). Mariborčani zmagajo v Celju v prijateljski tekmi po lepi igri. Svoboda : Maribor rez. 2 : 1 (2 : 1). Prvenstvena tekma rezerv obeh klubov, pri kateri jc Svoboda nastopila z večino igračev iz prvega moštva(!). Včerajšnje tekme na Dunaju. Prvenst» vena: Wacker : WAC 4 : 2 (1 : 2). Pokalni: ' Amateure : Cricketer 11 : 0 (3 : 0), Vicnna . Admira 2 : 1 (1 : 1). Za cross country pr\'enstvo Slovenije v nedeljo 21. marca se določajo sledeči gg. , sodniki: Vrhovni sod Goreč, Vodišek, San» £.alne kssturne p;aščo in cbkkc dobile vedno prav ugodno p i F. Lukič, Pred Škofijo 19, Oamska kostume ^--So r zne Camskc nenlne oi>|e!»e od Din 75"— nanrej. Oiroška o^lc^ce mornarske iz ševioia ur razne sukne e športne in perilne od Din 25'— do 250 — nudi M-i F. in I. ООШСДВ, LJubljana Sv. Petra c. 23 Sv. Petra c. 29. cin Savo in Danilo, ing. Debelak; časomc« riici in sodniki na cilju: Goreč, Brumat, S. Srncin, Vodišek, Slamič L.: sodniki na pro» gi: Fink, Kandare B.. Švigelj, Ludvik, Bal» ttzar, Rvfcaf. Jernsjčič. Lukežič, Stepišnik, Stcpančii. Yind:š. Bašin, Smrzu, Baltič, Let» nar, dr. Vučina. Starter Sancin D., zapisni» kar Kump G; zdravnika: dr. Maver in dr. Perpar. Vrhovni reditelj in oglaševalec J. NVeibl: zastopnika podsaveza ga. Pajnič in g. Letnar. Sodniki na progi in 10 rediteljev morajo biti na igrišču cb 7. uri, ostali sod« ritki in tekmovalci pa ob 9.30 uri. Start in cilj na igrišču ASK. Primorje. — Načelnik. ASK. Primorja (Segam, sekcija). Seja sckcijskega odbora jutri, v pondeljek. ob 20.30 v Narodni kavarni. — Tajnik I. ASK. Primorje (Uprava sp prostorov). Jutri, v pondeljek, ob 20.30 seja v klubskem lokalu. Pozivajo se na isto vsi gg. odbor« niki. — Blagajnik. ASK. Primorje : ISSK. Maribor. V če» trtek. 25. t. m. gostuje v Ljubljani ISSK. Maribor, ki bo od gral prijateljsko tekmo z ASK. Primorje. Maribor je svoje moštvo j ."popolnil ter je dosegel svojo staro formo. To bo v Ljubljani letos prva tekma z zuna« njim klubom. Tenis sekcija SK. Ilirija razglaša, da se vrši vpisovanje za letošnjo sezijo dne 22. in 23. t. m. od IS. do 19. ure v damskem salonu kavarne Emona. Naknadne prijave naj se pismeno naslove najdaljc do 25. t. m. na g. Mirona Bieivveisa, Dalmatinova 1. V teh prijavah naj se tudi navede, v kateri partiji in ob katerih urah se želi igrati. Po» goji za sprejem so: 1. Članstvo SK. Ilirije. Nove prijave za pristop se sprejemajo tu» di pri vpisovanju 2. Sezijski prispevek 300 Din. Sezijski prispevek za šolsko mladino znaša 150 Din. 3. Vsaka partija bo igrala trikrat na teden po dve uri. — Načelnik. SK. Ilirije noiKirr.elna sekcija. Naraščaj sko moštva igra danes ob 15. uri ob ugod« nem vremenu tekmo s SK. Mladika na igri« šču Ilirije. — Seja načelstva v pondeljek ob 20. uri v kavarni Evropa. — Načelnik. Cako\-ečki SK. : Ilirija. Kot prvega zu» uanjega gosta v letošnji nogometni sezoni spre ime Ilirija na praznik 25. t. m Čakoveč» ki ŠK., opetovanega prvaka province za« grebškega podsaveza. Moštvo je doseglo pravkar lepa rezultate proti mariborskim vodilnim klubom (proti Rapidu 4 : 2, proti Mariboru celo 6 : 0) in utegne biti torej tudi za Ilirijo opasen protivnik. — O Vel!» ki noči igra Ilirija dve tekmi z graškim pr» vakom SK. Sturmom. Akademskega ŠK. hazena (Zagreb), ki jo smatrajo poleg Beogr. SK. za najmočnej« šo hazensko družino v državi, gostuje na praznik 25. t. m. v Ljubljani, da odigra pri» jateljsko tekmo s hazeno Atene. OBlEKE za spomladansko sezijo ro globoko znižanih 1749-a cen-h pr poroča tvrdka Ložar in B z]ak — L'aMjana, i Sv. Petra ceata ilev. 21. Vreme Vreme v drugi tretjini marca je postalo stanovitnejše. Prav tako je razmeroma stanovitno po ostali Evropi. Ves teden je preplavljal Evropo hladni zrak s severa; dovajala ga je severna zračna struja deloma s severnega dela Atlantskega oceana, odkoder je oblival zapadno Evropo, deloma s Severnega Ledenega mora. odkoder je segel preko Finske in Rusije. Zato je bilo v vsej Evropi ves teden razmeroma hladno, na zapadu radj vpliva Atlantskega oceana seveda manj nego na vzhodu, kjer se je dovršila ta teden prava preplava mraza. Mrz'i val je segel tja do Črnega morja in vsa Rusija ima zopet temperaturo pod ničlo, povečini okrog 10 stopinj C. ponekod pa celo do 20 stopinj C. Na mnosnh krajih severne polovice Evrope je znova snežilo, najbolj pa je snežilo v Rusiji, kjer jc padlo domala povsod precei novega snega. V Rusiji nimajo tedaj o pomladi še nikakega sledu. Zopet je na najugodnejšem južna Evropa, kjer vlada povsod že prava pomlad, povečini z mirnim solnčnim vremenom. Ves teden se ni pojavila niti ena nova depresija v območju Evrope: odkar ie pričetkom tedna odjadral zadnji veliki vrtinec nizkega zračnega tlaka preko severne Rusije tja onstran Urala, da nadaljuje svojo pot ob sibirski obali proti vzhodu, je zagospodoval nad vso Evropo visok zračni tlak. ki se drži velikanskega predela visokega zračnega pritiska, obvladujočega osrednjo in zapadno Azijo. Nasprotno pa leži najsevernejša Amerika pod nizkim zračnim tlakom. V petek je napisala dunajçka meteorološka centrala poročilo o tej vremenski situaciji in pristavila progtiozo. da tak položaj zagotavlja srednji Evropi še nadalje sedanjemu slično hladno vreme. Dunajska vremenska napoved za ne-deLio: Večinoma nejasno. Sneg ob se-verozapadnem robu Alp ni izključen. Mrzlo, severovzhodni vetrovi. PARK-HOTEL LAURANA (Abbazia) Pri o azredna hiša novo češkoslovaško ravnateljstvo, krasen poged na morje Cena .en pension' od Lit 45-— do 75-— 130-» Ravnateli: Frant Vàlek Posojilnica ¥ VojniKn, reg. zadr. z пвош. zav. vabi na 21 redni olini ik ki se vrši dne 28. marca 1926 ob 15. aH v uradnih prostorih posojilnice. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Nasveti. Občni zbor je sklepčen, če je zastopan vsaj dvajseti cel zad;užnikov. V nasprotnem slučaju se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa pravomočno pri vsakem številu deležev. Načelstvo. in sveta Newyorsko pismo Stavka. — Nov senzacij jnalen prcces na vidiku. — Kcpel plesalke v šampanjcu — Ameriške avanture princa Windischgrâtza. Newyork, v marcu. Ogromna stavka premogarjev v rudnikih antraciitnega ali trdega premoga, ki je trajala pet mesecev, je končno končana. Stavka se je pričela dne 1. sept. 1925. Delavci, ki niso s to stavko dosegli skoro ničesar v svoj dobrobit, so se vrnili te dni na delo. Med preraogarji in delodajalci je podpisana nova pogodba, ki ostane polnomočna tekom dobe petih let. — Izza leta 1902. je bila to največja stavka premogarjev v ameriški Uniji. Kljub svojim ogromnim dimenzijam je potekla povsem mir no. Vsled stavke je bilo brezposelnih 159.000 premogarjev in 828 rudnikov je prenehalo z obratom. Strajkujoči pre-mogarji so izgubili na mezdah dnevno 1.150.000 dolarjev. Izguba na produkciji premoga je znašala dnevno 266.000 ton. Med štrajkujooimi je prizadetih tudi pri lično število Slovencev. Ameriki se zopet obeta sodna obravnava, ki ne bo morda nič manj senza-cijonaina od famoznega opičjega procesa v Daytonu. Litvinec Anton Bimba iz New Yorka urednik in predavatelj, je imel te dni v Brocktonu, v državi Massachusets. predavanje, tekom katerega je med drugim tudi izjavil, da ni Bog ustvaril ljudi, temveč da so tiudje ustvarili božansitva. In puritan-skiim bigotom in hipokritom je bilo to dovolj. Prebrskali so brž stare zakonike ter privlekli na dan tristo let staro postavo na podlagi katere bodo uvedli proti litvinskemu novinarju sodno preiskavo. — Zanimanje za ta proces je ogromno: v Brookton so bile že pozvane policijske rezerve, ki bodo vzdrževale red ob navalu občinstva, ki bo prispelo od vseh strani Zedinjenih držav. Kot brani tel j obtoženca se je že prijavil slavni newyorski odvetnik Dud Iey Field Malone, ki je zagovarjal tudi profesorja Scopes-a v znanem opičjem procesu v Daytonu. Newyork, ki je v očeh ostalih prebivalcev Zedinjenih držav prava Sodoma in Gomora, ima spet svoj škandal, če hočemo to stvar sploh tako imenovati. Earl Carroll, lastnik sijajnega gledišča na newyorskem Broadwayju, je priredil te dni kakim trem stotinam svojih ožjih prijateljev in prijateljic v edališču party ali zabavo, ki se je iz-premenila v pravcati baikhanal. Po polnoči. ko je bila končana predstava in je odšlo občinstvo iz gledališča, so nastopile na odru pred zbranimi gosti mlade plesaike, plešoč zadnjo novost (rJi norost?): charleston. Ker oa jih je pri plesu menda tudi ovirala obleka, so jo enostavno odvrgle, da so laglje izvajale svoje gracijozne kretnje. Toda io je bil samo uvod. Ko so odstopile plesalke, so prinesli na oder kooalno brmjo. katero so napolnili s šampanjcem. Ko ie bila kopeli pripravljena, ie stopila na oder krasna dvajsetletna plesalka Joyce Hawley, odeta s sijajno japonsko kimono. Z ljubkim nasmehom in poklonom je odvrgla kimono, stopila v svojem Evinem kostimu v banjo ter t lepaka Joyce Hawley se pogreznila v peneči se šampanjec, ki so ga gostje v naslednjih par minutah izpili do zadnje kaplje ... Stvar je izzvala v New Yorku in splošno po Zedinjenih državah velik halo. Zdaj se o tem dogodku mnogo pisari: izzval je mnogo ogorčenja, pa tudi mnogo smeha in nebroj robatih šal. Finis te komedije pa bo najbrž doigran pred policijo, ki se je začela zanimati za stvar ter je že uvedla tozadevno preiskavo. Še nekaj, kar bo morda zanimalo širšo slovensko javnost: Newyorško časopisje se bavi tia dolgo in široko z afero madžarskih falzifikatorjev in ob tej nriliki priobčuje policijske rekorde, ki jih ima newyorška policija glede no-torično faliranega princa Windisch-graetza. Ko je princ odšel z rusko-ja ponskega bojišča, se ie nripelial s par- ~ i Francisco, rf-'V,n P.npif:Vo Ob Slletnlci prve kinematografske predstave V sredo, 17. t. m., je bila slavnostno odkrita spominska plošča bratoma Lumière na Kapucinskem bulvarju št. 14, kjer sta izumitelja kinematografskih slik priredila leta 1S95. prvo kinematografsko predstavo v kleti tedanjega «Grand Café». Naša slika prikazuje brata Louisa in Augusta Lcm.ëre pri proučavanju njune iznajdbe. od tam pa z vlakom v New York. V New Yorku je občeval večinoma na Bowery, to je v mestnem delu, kjer imajo svoje brloge in špelunke zločinci, vlačuge in podobna sodrga, ki se boji dnevne luči. Tam se je udeleževal popivanja in pretepov in je ob neki priliki smrtno obstrelil nekega mulata, na kar ga je policija odtirala uklenjenega v zapore. Windischgraetz .ie apeliral iz zanora, ko se mu je izkadil alkohol iz glave, na razna vplivna mesta, in končno se je posredovanju avstrijskega poslanika in avstrijskega generalnega konzula v New Yorku posrečilo, izposlovati princu svobodo. Kakor je videti, je torej notorični aristokrat že uganjal svoje avanturistične eskapade v vseh delih sveta. A. Š. Coolidgeov oče na smrtni pc stelji Kakor poročajo angl< ški listi iz Washingto na, je pričakovati sko> rajšnjo smrt polkov; nika Johna Coolidgea očeta predsednika Zedinjenih držav. Prei' nekaj meseci se }< moral 811etni stare podvreči težki opera ciji in od takrat se š do danes ni prav op mogeL Preds. Coolidge je bil nujno po^vau k umirajočemu očetu v Plymouth. Pariško pismo (Sprevod kraljice kraljic. — Nevarni poskusi predrznežev. — Najmanjši novinec. — Najmočnejši Francoz. — Priseljevanje tujcev. — 301etnica kina.) —ž— Pariz, 18. marca. Sprevod letošnje kraljice kraljic se ie vršil ob hladnem oblačnem vremenu, razen tega se je zakasnil za več kot dve uri, tako da niti razne kraljice, niti občinstvo ni bilo najboljše volje Kraljica Pariza, ljubka bri-netka, se ie tesno zavijala v svoj dvorni plašč in se tako kislo držala, da so se iz občinstva čuli številni klici, zakaj se nič ne smeje. Ni ji preostalo drugega, kakor odložiti plašč; začela se ie pri.azno smehljati in s svojimi golimi rokami je pošiljala poljube na vse strani, kakor ie to običaj pri teh sprevodih. Za ničnim avtomobilom je jezdila na krasnem, čistokrvnem belcu, ki je bil pa malo bolj rejen kakor Napoleonov konj, kraljica kina. v čudni modri mušketirski uniformi in sivih švedskih škornjili. Ostale povorke ne bom popisoval; sledili so pač vozovi z najrazličnejšimi kraliicami: kraljice vseh pari-ših okrajev, kraljice Alzacije in Lorene, kraljice breržičnosti, vila elektrike itd. itd. Velika množica Parižinov zabava s tem) običajnimi postnimi k,>mcl'! mi, obenem pa se dobijo ljudje, koiiii zabava je izredne vrste. Poročali ste že o letalcu, ki jc povodom stave z dvoma Лптм č.tno-na skušal poleteti s svoi: r. avli.nom pol s podlim obokom Eiffe. )vs-)Г. fcolaj- "Velen! frak je pri teh besedah dvignil enega svojih rokavov in pokazal na diplome in častna pisma v okvirih pod steklom, ki so pokrivala sobne stene. In kakor bi hotel še bolj uničiti svojo žrtev in ji ubraniti, da ne bi gledala kam drugam, se ie kruti frak približal kaminu, se zaupljivo in neprisiljeno sklonil k nesrečnemu kiparju in mu dejal tako domače, kakor bi govoril s starim znancem: «Le glej, stari kljun! Sodim, da ti je neprijetno, kar sem ti ravnokar pripovedoval. In vendar je na vsak način potrebno, da veš tudi ti. kar vé že davno ves svet h kdo drrgi ti na; pove. če ne tvoj lastni frak? Torei računaj va malo Kai si imel. ko si se ožen i? Nič! Kaj ti je prinesla tvoja žena? Nič! In kako si razlagaš svoje sedanje premoženje? Seveda boš rekel, da si veliko delal. Toda. nesrečni človek ti. na ta način bi kljub delu za vlado — ki ti niso manjkala, odkar si se oženil — zaslužil komaj petnajst tisoč frankov letnih dohodkov. Misliš, da zadostuje ta denar za kritje gospodarstva, kakršno je tvoje? Le spomni se. da ie bila l:pa gospa Guillardin povabljena kakor dama elegantnega sveta v vse velike družbe, da je vedno občevala v krogih, ki razmetavajo denar s polnimi rokami. Res, saj vem. da si Sedel od jutra do večera v svojem ateljeju kakor prikovan in da nisi nikdar resno premislil teh stvari. Zadostovalo ti je, da si dejal svojim prijateljem: Imam ženo. ki razume gospodinjstvo bolj kakor vsaka druga. Kar zaslužim, razdeli tako. da si poleg življenja lahko še kaj prihraniva. Ubogi mož. bil si vendar neverjetno lahkoveren. V resnici si poročil eno izmed onih dražestmh zveri, ki jih večkrat najdeš v Parizu — razvajeno in življenja žejno ženo, ki je lahko resno govorila o tvojih izdatkih in zelo lahko-mišljeno o svojih: ki je enako skrbela za vajino skupno gospodinjstvo in za svoio lastno zabavo in ki je tudi poznala sredstva za oboje. Moj dragi, življenje takih žen je podobno plesni kar ti, kamor pišeš navadne številke namesto imen plesalcev Tvoja žena si .ie mislila pač tako-le: Moj mož ima talente m ne premoženja, še manj pa spretnosti v občevanju z ljudmi; pač pa Jfe popolnoma dober človek, ubogljiv, lahkoveren — torej mi ne bo posebno na poti. Če mu ie prav. da se nemoteno zabavam. mu jaz s svoje strani pripomorem do vsega kar mu manjka sedaj. Od onega dne so naravnost deževala naročila v tvoj ateljé m deževal je denar, ki tako prijazno žvenkeče. in odlikovanja s trakovi v vseh možnih bar vah in iz vseh mogočih dežeL Da, da. tako je prišlo! In nekega lepega jutra je padlo madami v glavo, da bi postala žena akademika, in zopet ti je njena lepo orokavičena roka odprla vrata za vratmi. ki vodijo v svetišče. Za vraga, moj dragi fant! Česa ie bilo treba da smeš nositi ta frak z zeleno vezanimi palmami — to bi ti lahko povedali edino le tvoii kolegi!« »Lažeš! Lažeš!« je kričal Guillar- din. ki ga je jeza skoro zadušila. »O. nikakor ne. dragi prijatelj, ne lažem. Sai ni drugega treba, kot da se pošteno ozreš krog sebe, kadar — saj bo kmalu — stopiš v dvorano. V vseh očeh boš videl lahko škodoželjnost, na vseh ustnicah smehljaje, in ko boš stopal na svoje mesto, si bodo šepetali drug drugemu: »To je soprog lepe madame Guillardin . . . Kajti dragi moj. svoj živ dan ostaneš le — mož lepe žene.« Bilo ie preveč. — Guillardin ni mogel prenesti. Bled od jeze je vstal, da vrže nesramno in klepetavo obleko v ogenj. Ko pa odtrga lepo zeleno vezenje — so se odprla vrata in dobro znan glas. ki je zvene! prezirljivo in zviška ga je prebudil iz strašnega sna. »Ah! Saj to je čisto tebi podobno! Na tak dan — pa zaspi v kotu pri kaminu.« Pred njim ie stala madame Guillardin — velika, še vedno lepa. dasi že precej debelušna; stala je tu in zdelo se je. kakor da ima njena rožnata polt le od narave svojo barvo; lasje so bili barvani in fina črna poteza pod očmi je večala njihov blesk. Z zapovedujočo kretnjo ie vzela s palmami vezeni frak in mu pomagala, da ga je oblekel; zraven pa se je zibal fin nasmešek v kotih njenih usten. Ubogi mož si ie otrl pot s čela: bMo mu je. kakor bi mu kamen padel s prsi: globoko ie vzdihnil in dejal sam pri sebi: »Kakšna sreča — saj sem le saniall* Sv Frančišek Asiški v mladosti Trinajsto stoletje je v letopisih krščanske cerkve eno najrodovitnejših v žalostnih in veselih dogodivščinah. S tužnim srccm beremo u Dre u. i r.ju one dobe posebno na Francoskem in Laškem. V mnogih ondotnih pokra» jinah je pobožno življenje skoraj po« polnoma zamrlo. Med knezi in pogla» varji so divjale pogubne vojne m krva« vi boji, po mestih so gospodovali spori, po gradovih sta vladali sila in pohlep« nost, med preprostim ljudstvom pa je bila revščina, nevednost in surovost. Škofje in višji duhovniki so se popo!« noma po posvetnih šegah spačili, nižja duhovščina na deželi pa je nravno in duševno globoko propadla ... Krivo» verstva, vraž, malikovalstva in klativi« teštva je bilo vedno več. V tako nesrečni dobi je Bog obudil moža, gorečega ko Elija, polnega žive vere ko sv. Pavel in srčne ljubezni vnč» tega ko sv. Janez. Ta mož je bil sv. Frančišek. Rodil se je 1. 1182. v nekdanjih pape» ževih deželah v mestu Asisi. Peter Bcr« nardone, bogat trgovec, mu je bil oče. njegova mati se je zvala Pika. Ležeč pred porodom v velikih bolečinah ji je pobožen romar razodel, da bo le v hle« vu lahko povila in da mora biti njeno dete rojeno na slami. Kraljestvo mode Pariška pomladna moda Pariz, 13. marca. Kakor pred početkam vsake sezone, so rtas tudi to pot povabili veliki pariški krojači. da pridemo pogledat njih pomladanske kolekcije. In kakor vedno, smo bili očarani, kajti naravnost frapantna je ženialnost velikih tvrdk, da olepšajo ženske linije. V svoji službi imajo prave umetnike, občutljive, inteligentne in delavne ljudi, kj vedno skušajo najti, udejstviti In definirati ono, kar Francoz izraža z besedo «nouveauté« (novost). Ni kar tako enostavno, ustvarjati novo, če trora krojaški umetnik ostati zvest gotovi liniji, se obenem potruditi, da novost ne vzbuja začudenja, kar je zelo lahko in nevarno. Časi so prešli, ko so ustvaritelji modelov mislili, da se lahko nekaznovano igrajo z navadami občinstva. Mnogi neuspehi so jih poučili in postali vo pametnejši ter se ogibajo ekscentričnosti. Na videz mora to omejevati njih fantazijo. V resnici pa temu ni tako. Koliko ostane še dela v teh mejah! Nih talent se torej tu udejstvule na silno diskreten in rafinlran način, tako da morejo edino strokovnjaško šolane oči opaziti tehnično razliko, med tem ko drugi ljudje samo čutijo, da je nekaj različnega, ne da bi znali povedati, v čem to obstoja. derhiznia, so narisali kubistični slikarji... Kar se pa tiče barv blaga za obleke, postajajo tem živahnejše,, čdmbolj je linija/ enostavna. Ženske niso bile še nikoli tako enostavno in obenem tako kričeče oblečene, kakor bodo v novi sezoni! Če si n. pr. ogledamo pomladanske modele, ki nam jih je pokazal g. Lucien Le-long, ne najdemo dosti razlike od lanskih: ista enostavna linija, ista diskrecija v efektih, isto bogastvo tkanin in nekaj popolnega, o čemur se ne da diskutirati, kar pa more doseči edinole enostavnost ln to vendar ni čisto isto, kot je bilo lani. Neko življenje, neko naglo gibanje, nekaj neizrečno lahkega je dostavljeno temu, kar že poznamo. Mladi moister je mnenja, da inspiracij v nikakem pogledu ne smemo iskati v preteklosti, temveč izključno le v sedanjosti. Današnja doba ie zanimiva in njej moramo slediti. Značilno za njo je pa premikanje, gibanje, in od tu mora dobivati umetnik inspiracijo za ustvarjanje ženskih toaiet. Obleke se ne ustvarjajo več za mrtve osebe, ki nepremično sedijo na kanapéji ali v gledaliških ložah, temveč za bitja, ki prihajajo in odhajajo, ki tekajo in se bavijo s športom. Ženska se mora znati gibati v svoji obleki, in to zahteva veliko enostavnost in točnost. Vsak okrasek, ki je nepotreben, se mora odstraniti. G. Lelong imenuje to k i n e t i z e m. Ta njegova ideja, odnosno teorija je imela v Ameriki tako ogromen uspeh, da so znanstveniki in filozofi razpravljali o njej v resnih revijah. Kinetlzem sicer ne izključuje popolnoma okraskov, toda ti igrajo samo še stransko vlogo in so podrejeni splošnemu efektu. Luksus se nosi takorekoč samo še doma. Kinetizem išče predvsem stil. V svojih logičnih posledicah vedno pogodi skupno, celotno linijo In ne dopušča nobenih nasprot-stev ln neskladnosti. Plašč n. pr. se mora vedno vjemati z obleko, se prilagoditi n'eni liniji; človek mora vnaprej čutiti, pre-dno dama sleče plašč, kakšne barve obleko nosi pod njim (enake ali komplementarne), čevlji in pokrivalo se morajo prilagoditi splošnemu efektu. Dama. ki je oblečena Po teh estetičnih načelih, bodisi za sport ali za bal. za elegantni obisk ali za čaj. bo vedno napravila utis rafinlranosti. ki bo tem večji, čim manj dela hrušča. Sledn ič pa taka obleka vpliva na njeno gibanie in na mene kretnje, ki se polagoma, ne da bi za to ona vedela, prilagodijo tei čisti enakostavnosti. Naravno, da je treba po modnem pregledu oditi k neobhodno potrebnemu sotrudni-ku krojača, k tovarnarju blaga. Kar je n pr. letos iznašel neizčrpni g. Paul Rodier. je naravnost občudovanja vredno. Človek bi rabil cele ure, da si ogleda različne vrste blaga, ki jih je Iznašel za letošnjo pomladansko in poletno sezono Znameniti kasha PemJadns promenade Nestrpno pričakuje vsaka dama lepe po-n'adanske dni, ki ii omogočijo sprehod brez oillne toaletne navlake in nudijo priliko, razkazatj Mrrnečerru svetu pomladansko n dno nabavo. Letos je nestrpnost tem lolj razumljiva, ker prinaša moda zares l'. 'ke kreaci.'e, katerih draženost je boij o-itovana v materijalu kakor v liniji. Nove modne boje so na solncu izredno Prikupne in navzlic pestrosti nikakor vsi-liive ali kričeče. Poleg priljubljenih pastel-n:h barv je često videti umerjene srednje rianse. prehajajoče v lahno rjavkasto,' svetlejšo lesno, bčž ali mehko rožnato barvo. Kar se tiče llr.ijt, ni kanih strogo dolo-čeniii enotnosti, obenem pa tudi ne pretiravanja katerekoli forme. Vsi modeli se držijo zlate srednje mere in imajo edino to preten-zijo, da se čim skladneje, praktično in elegantno prilagodi o svoji nosilki iz obilne letošnje modne garderobe prinašamo danes troje novih promenadnih vzorcev. Vrlo originalen v kroju je prvi. ki si ga lahko zamisliš izgotovlienega iz blaga kakor tudi iz svile, morda iz ripsa ali kashe. lahko pa tudi iz ottomana ali celo iz »krepele« — novo modnega vo nenega materijala, ki letos prihaja na trg v vrlo lepih pastelnih bojah in je cenejši kakor vsak drugi volneni materijal. Sreanji model predoču.ie visoko zapeto kreacijo, kakršne so naravno priporočljive le vitkim postavam in je treba dobro paziti na harmonijo blaga in okrasja, da kreacija navzlic enostavnosti vzbudi dojem apartne elegance. Materijal poljuben. Tudi desni vzorec ne zahteva striktno kake določene vrste materijala. Izgotoviš ga lahko iz lahkega kariranega blaga, ali pa tudi iz kineškega krepa. pri čemer lahko karirane vzorce nadomesti povsem razno-,llko desiniranje. Dvojni dečii ovratnik z drobno zavezano pentljo, plastron iz svetlega žoržeta in dvojne manšete izražajo mladostnost. si je ohranil svojo dominantno veljavo ta se izdeluje v najrazličnejših novih vrstah. Velika novost letošnje sezije so plisirane tkanine, Imenovane mllply. Njih vzorci so isti, kakor pri drugih tkaninah, vendar jim pa daje plisiranje nekako posebno odliko Kar se tiče prtov, se izdelujejo v mehkem blagu, kineškem krepu, med tem ko so zastori izdelani letos z izredno skrbjo: na nežnem tilu so prikazani najrazličnejši motivi, eni vzeti iz preprog, drugi iz srednjeveških barvanih oken. tretje iz naiostre^ega mo- Modni damski dežni plašči Trak v aranžmanu, какот ga predočuje naša sli» ka, je svojevrsten nov modni efekt, ki pa se uporabil« samo za mladostna oblačila. Izgotovljen je iz tafta, moiréja ali ripsa in izbran v barvi, ki harmonira z barvo oble» ke in šala. Najbolj priljubljene kombinacije so pač: rožnata k črni, pastelno modra k rjavi, bêz k zeleni itd. Dekliške obleke Obleči dekleta ni tako lahko. Večinoma je tako. da hočejo biti hčerke starejše. mamice pa mlajše vsaj na zunaj. Toda dobre mamice nočejo o teh dekliških muhah ničesar slišati. Nasprotno se prizadevajo, da bi bile nadebudne hčerke tudi na zunaj čim mlajše. In prav imajo, dasi ie v tem prizadevanju mnogo sebičnosti Dekliške obleke, bodisi nromenadne, torej paradne, ali vsakda-■ nje, morajo biti čim enostavnejše. Vendar ie pa treba paziti, da dekle ne izgubi svoje prikupljivosti. Take obleke ne zna sestaviti in narediti vsaka šivilja. V Parizu so sp nekateri modni ateljeji celo specializirali v tej stroki, kar je najboljši dokaz, da dekliško obleko ni tako lahko narediti, kakor se splošno misli. ! Najbolj praktične so za deklice jum-| perjeve obleke. Krojiio se v celem; v nove sem času so Pa tudi dvodelne, iz iumperja m plisiranega krila. Za svečane prilike se delaio dekliške obleke v i obliki princes Kot materijal za take obleke nam služi kasha. volneni maro- kên. volneni -rips in ševijot, ki spada še vedno med prvovrstno blago. Glede barv je treba omeniti, da so za dekliške obleke najelegantnejše in najbolj praktične vse gradacije rdečkasto rjavih in rdečih, posebno pa temno rdeča vinska barva. Dekliški pomladanski plašči imajo čim enostavnejši kroj. Izgotavljajo se iz kashe in lahkega sukna. Spodaj ne smejo biti razširjeni drugače, nego z gubami. Barve so lahko žive. Najlepše je široko progasto blago. Klobučki so majhni. »Oigolo« in podobne novotarije deklicam ne pristojajo. Dekliški klobučki so lahko v celoti svileni ali pa kombinirani s slamo. Svileni so dvojne barve, nekako tako, k^kor šahovnica. Lepi rokavi Rokavci so pri letošnjih pomladnih in po« letnih toaletah morda še najbolj značilni detajl, ker prinašajo popolno izpi-in ч i naprf™ vsem dosedanjim oblikam. Dočim so se pozimi že splošno priljubile dolge, ozke fasone, jih zdaj nadomeščajo in izpo» polnjujejo nadaljnje nove, široke forme. Naša slika predočuje nekoliko markantnih novih tipov, ki spadajo k različnim toale» tam, a očitujejo vsi graciozno, mehkobno noto. MODNI ATELJE M ŠARC Pomladanske pariške in dunajske novitete: Ljubljana, Kongresni trs 4-L Tako je bil torej Frančišek rojen v hlevu in slama mu je bila prva postelj. Pri krstu so ga imenovali po Janezu Evangelistu. Njegov oče pa, ki je bi! za čas njegovega rojstva po kupčijskih opravkih na Francoskem, mu je domov prišedši, bržčas zaradi srečne kupčije, dal ime Frančišek... Mati je bila lju= bezniva in do ubogih sočutna, oče pa trdega in dobička lakomnega srca; Ko je Frančišek postal mladenič, se je začel pečati s trgovino, a dopad'.e so mu lepa oblačila in posvetne niče - — c veselice. Vedno je bil vesel in dobre vo'je; kar je prikupčeval, kakor pride, tako preide pri veseli tovarišiji, pri vi* nu in na pojedinah, pri prepevanju in igrah. Posebno veselje mu je bilo, da je z vinskimi prijatelji ponoči po ulicah pre» peval in vriskal. Vendar je ostal vedno prav uljuden in prijazen; studilo se mu je vse poniževalno, nesramno govorje» nje in dejanje. N* j c govi roditelji ga niso ovirali, saj 5o bili boaati in so ga imeli radi. Dasi ' premoženjem ni ravnal varčno, ven» dar ubožcev ni prezira! ... A'i njegovo nagnjenje do veselosti in "'adeniških burk bi ga bilo kaj lahko zn-ôrWo r.a napačna pota, kajti stal je taV.—' na raznotju. У- ie v 24. 'etu nevarna bolezen POl-' ia postelio. V bo^činah mu Jc stopi'-.t smrt pred oči, njegova lehko» miselnost se je začela umikati resnob* r.osti in čedalje bolj mu je odpadala mrena z oči: izprevidel je, da so njego» va dosedanja de'a in početja nespamet in ničemernost. Vse privajene zabave vsi užitki so se mu videli jalovi in ne» slani... I Misleč, da mu je namen, postati sla» ven vitez, si je napravil svetlo orožje ! in odšel na Neapolitansko. Ali na potu j je obolel. Ko je okreval, se je napotil j domov. Njegova vrnitev jc bila vsem prija» j teljcm radosten dogodek. Praznovali so ga s pojedinami, pri kateri je bil zopet Frančišek krona veselice. Toda vse šale in burke prijateljev mu resnobe niso mog'e pregnati in otožnosti prepoditi. Začeli so sa dražiti, da se je bržčas kje na poti v katero zagledal in ta mu je sedaj naredila, da je tako res izpreme» •njen. Na to nekako čudno vzbujen, je od; govoril: «Res je, imam jo ljubico in nevesto — lepšo in prisrčnejšo nego vi vsi!» Tovariši so ga nadlegovali: «Ne lovi muh! Pusti prazne skrbi in bodi zopet naš! Trgaj rože veselje, pij iz čaše ra» dosti, ko pa ti cvetlice mladosti odeve» to in potihne živlienja šum, potem mi» sli na srečen konec!» Tako govorjenje ga ie žalilo, saj mu ie kazalo globočino splošne pogube. ve» likost lehkomiselnosti in ma'o^arnnsti za Boga in za božie stvari. Po takih ostudnostih je torej v njem dozorel sklep, da se s svetom za vselej spre in od njega odtrga ... Odpravil se je v Rim obiskat groba sv. apostolov Petra in Pavla. Iz cerkve grede se je pomešal med tropo beračev, ki so ondi prosili miloščine. Ko je ugle» dal najbolj potrebnega med njimi, je s'ekel svojo obleko in mu jo podal, on pa je obesil nase njetove cape ter stal ves dan pod cerkvenim stebrovjem in prosil mimogredoče miloščine... Vrnivši se v Asisi. je imel pretrpeti mnogo trdih izkušniav. Hudobec mu je postavljal živo pred oči mladostno ve» se'je, lepe obleke, pojedine,- radostno prepevanje, burke in norosti. ...Tudi njegovi vinski bratje so se njegovi res» nosti posmchovali. grajali njegovo po» četje in ga zaničljivo vpraševali, si je li že izvolil nevesto ... Nekega dne ie šel ves v žalost vtop» Ijen čez loke k stari cerkvi sv. Dami» iana. V molitvi klečeč ie začul trikrat zaoored besede: «Frančišek, idi in po» pravi moio hišo ki jo vidiš tako raz» padlo v grobljah!» Frančišek, mis'ec. da mu je naročeno, naj jako razpadlo cerkev sezida izno» va, je vstal in dal duhovnu te cerkve nekaj denarja ... Doma pa ie vzel iz očetovega preda'a več kosov sukna. je» zdil ž njimi v FoHnio. nrodal ondi ko» nja in sukno ter nrišel s sl-u^Ičkom k чепНотмапчкетпи diihovn'ku. Ponudil mu ie denar za nonravo cerkve in ga prosil, da bi smel ostati pri njem, A duhovnik denarja ni sprejel, dovo» lil pa mu je, da lahko pri njem stanu» je... Medte n je Frančiškov oče zvedel o sinovem početju. Ves togoten je prišel z več prijatelji v St. Damijan, da bi postavil sina na odgovor. Frančišek se je iz strahu pred njim skril v neko luknjo in s solzami prosil Boga pomoči. Nato se je vrnil v Asisi. Ko je šel ves medel in prepaden po mestnih ulicah, so ga smatrali ljudje za blaznega. Metali so kamenje in bla» to za njim, ga zasmehovali in zmerjali. Frančišek pa je šel mirno in tiho svo» io pot. Nenadoma je prihrumel oče, ga po» tegnil v hišo, psoval, zmerjal in prete» pal, končno pa zaprl v temnico. Ko je moral oče kmalu nato po opravkih z doma, je Frančiška iz temnice izpustila mati in mu je z lepim prigovarjala, naj postane drugačen. Ker pa ni pri njem opravila nič, ga je pustila zopet oditi v Št. Damijan. Ko se je oče vrnil domov, se je začel nov krik in vik nad materjo in sinom. Sin je moral priti zopet domov in le s tem, da mu je Frančišek denar za ko» nja in sukno vrnil, se je dal oče neko» liko utolažiti.. Ker pa je oče domneval, da mu je sin pobral še drug denar in ga zapravil za svoje norosti, ga je za* tožil pri sodniku in tudi pri škofu. Ko ie Frančišek prišel pred škofa, mu ie škof prigovarjal, naj vrne očetu de» nar. «Gospod,» je odgovoril Frančišek, «dal mu bom vse, kar je njegovega, še svoje obleke!» Nato se je slekel in dejal: «Poslušaj* te in dobro me razumejte! Doslej sem Petra Bernardona imenoval svojega očeta, odslej pa lehko in svobodno smem reči: Oče naš, ki si v nebesih..!» Tako se je Frančišek svetu popolno» ma odpovedal. Star je bil takrat 25 let. M. Aleks: V bolnici Št. 12. Dve vrsti postelj. Bele in ne» čiste rjuhe, nočne omarice in jedila in steklenice na njih, črne tablice in di» jagnoze in temperatura in vonj po ma» zilih in zdravilih. Dvanajst nesrečnih ženskih bitij. Razpledeni lasje na ob« jokanih blazinah, krvave, otekle oči in upala, razjedena lica. Dvanajst bolnih teles in duš. In v kotu Kristus. (Pravi» jo: pred dvatisoč leti je bil križan Člo* vek»Bog, da je odrešil svet. Gledam teh dvanajst krščenih in odrešenih bi« tij in dvomim, dvomim, da je mogel biti — človek.) Hodim po kirurgičnem, po internem oddelku, hodim po veneričnem. Tam so se po bolniških sobah znašli ljudje, ki jim je vzrok bolezni vsakemu dru« gačen: bil je pijan, pa se je v krčmi sporekel s tovariši in dobil z nožem; gelni kamen v tej žalostni hiši venerič» Po slovanskem svetu Znanstveno delo v sodobni Rusiji Dvestoletnica Ruske znanstvene akade-friie je zbudila v Nemčiji mnogo pozornosti in od takrat potuje dolga vrsta nemških učenjakov v boljševiško državo. Profesor iz Jene dr. Schaxel je na kratko opisal najbolj važne znanstvene akademije, ki so se ustanovile oziroma reorganizirale po revoluciji. So.iuz socialističnih republik si ie določil cilj: uresničenje socializma v družabni in državni obliki. V tem znamenju se tudi ru-ska znanost razlikuje od čiste in vzvišene znanosti. Spojena je neposredno s praktičnim življenjem. O starih učenjakih vemo. da so mnogi med njimi iz osebnih vzrokov odšli, ker so jih pregnali. Vendar je večina ostala doma in s porročio odbora »Zekubu« preživela dobo glndu in pomnnikania, čuvala laboratorfie in knjižnice. Ti znanstveniki dsnes nemoteno znanstveno deluiejo. Tako dela n. pr. fiziolog Pavlov, ki so ga evropski kolegi že leta 192Л. šteli med žrtve gladu, a zdaj vodi svoi odsek v I-ieningradu. kier so ga našli obiskovalci akademije in obcudova'i njegovo delo. Akadcmiia znanosti ie zdai najvišji znanstveni zavod Soju za ter ima svoje pokrajinske zavode po celi državi, niene ko-rrisije raziskujejo prirodne in produkcijske sile dežel. »Centralnemu Izpoinitelrremu Komitetu« države sta podrejena tudi: 1. Marx - En-gel so v inštitut, ki ga je ustanovil D. B. Rjazanov in ima prvo popolno knjižnico zgodovinskega marksizma; zavod je izdal že nad pol milijona ruskih knjig: 2. Zavod za proučevanje O r i j e n t a. ki ga je ustanovilo »Društvo za spoznavanie O—a«: zdaj je. pod vodstvom oroi. Pavloviča, žarišče orientalske Moskve in ima še velik pomen za bodočnost. Komunistična stranka je ustanovila »Institut V. I. Ljenina*. ki ne le izdaja vse Ljeninove spise in zapiske, temveč znanstveno goii Ijeninizem, na katerem sloni taktika tretie internacijonale. Ruske republike (RSFSR) imajo »Komunistično akademijo«, ki proučuje pravni sestav Soiuza in izdaja sovjetsko enciklopedijo. Tukaj vodi znani ideolog Prenbraženskii posebne tečaie za nadarjene boljševike. Narodni komisar za prosveto Lunačarskij (Narkompros) je združil sociiološke zavode v društvo, ki goii arheologijo, umetnostne vede. zgodovino, filozofijo, jezikoslovje, pravo in ekonomijo. Tu delujejo znane osebnosti: Pokrovski. Rotstein. Bu-harin, Deborin in drugi. »Institut rdečih profesorjev« pripravlja absolvente univerze za visokošolsko kariiero. Študij se vrši v seminarjih samostojno in sicer v pet odsekih: za filozofijo. ekonomijo, zgodovino, pravo in naravoslovje. Timirjazov inštitut za naravoslovje v Moskvi nosi ime do slavnem biologu in skuša uvesti materialistično pojmovanje sveta med široke liudske plasti. Diskusije so v raznih vprašanjih zelo ostre. Tudi ostali komisarijati (ministrstva) imajo svoje inštitute: posebno znamenit jc »Drž. inštitut za ljudsko zdrav-j e « (ustanovitelj komisar Semaško), ki ima celo vrsto zavodov in naprav, da že lahko tekmuje z ameriškimi vzorci. Praktično ga j vodi »Znanstveno - medicinski sovjet«, ki ustanavlja higijenske naprave, opazovalnice in preiskovalnice. Pravo znanstveno delo se ie začelo šele v ktu 1924.: Takrat so reformirali univerze. tako da ima danes vsaka univerza poleg starih fakultet še delavsko, kier se delavci v treh letih pripravijo za vstop na visoko šolo. Mnogo univerz so ustanovili šele po revoluciji; tako n pr. v Smolensku. kier je bilo lani že 1900 študentov in sicer 662 pedagogov, 816 medicincev: ostali so bili na delavski fakulteti. Univerze podpira domača repu-blika, deloma pa tudi zemlia-Гг-stv-i in »Strokovna zveza«, ki ie gospodarski regulator celega Sojuza. Centrala te zveze ie ustanovila »Centralni inštitut za delovno vedo«, ki študira razne metode za pridobitev delovnih sil. Politično pa ima velik pomen »Kitajska univerza« v Moskvi, kier je bilo T-ni 250 kitajskih študentov, ki študirajo politično zgodovino, delavsko gibanje, rusko revnluciio. socijalni razvoj Azije, vlado kapitala itd. Vsi zavodi nove ruske znanosti imaio mnogo praktičnega dela: zdaj izdajajo knjige v poljudem slogu za ljudstvo, učne knjige. prevode v številnih jezikih, dajejo pobudo za nujne prosvetne akcije in teoretično podpirajo državno delo. To so ogromne naloge, ki zahtevajo mnogo glav in še več pridnih rok. Od tega dela Pa ie odvisna bodočnost Rusije in njenega območja. — Kongres češkoslovaških muzejev se bo vršil v binkoštih v Olomucu. Udeleže se ga zastopniki vseh muzejev v Češkoslovaški re» publiki Razpravljali bodo o vseh vpraša« njih, ki se tičejo te stroke. — Poljskosčeška pogajanja o zrakoplov» skem prometu se vrše v Krakovu. Meritorne razprave so se pričele 16. t m. Češkoslova» ški delgaciji načeluje min. svetnik Roubik, poljski sek. šef Moskwa. — Praga in Varšava. Mestni občinski svet v Varšavi je povabil občinski zastop v Pra« gt, da poseti prestolico Poljske. Primator Prage dr. Baxa jc z radostjo sprejel to va» bilo in v kratkem se napoti v Varšavo po» sebna deputaciia praškega občinskega sve» ta, ki jo bo vodil ali sam primator dr. Baxa ali pa eden izmed podžupanov. V Varšavi pripravljajo češkim gostom sijajen sprejem. — Poljsko' češka vzajemnost. «Mladoslo» vanski spolek» v Varšavi priredi dne 21. t. ra. slavnostno akademijo v spomin velikih čeških piscev Svaiopluka Čecha in Julija Zeyerja. Pokroviteljstvo prireditve so pre» vzeli predsednika parlamenta in senata, pro» svetni minister Stanislav Grabski, češkoslo« vaški poslanik dr. Flieder in varšavski 2u« pan Bilinski. — Kako živi prezident češkoslovaške re. publike? Bratislavski «Slove®sky Dennjk» piše povodom 76k«tniee prezidenta dr. Ma. saxyka: «Največ časa posveča prezident dr. Masarvk v zadnjem času pripravami za tvojo novo knjigo «Konkretna logika». Deila na tej knjigi po dopoldanskih refera, tih in se zcipet vrača k nji popoldne, koli. kor pač to dovoljujejo politične konference. Pri tem ni'kdar ne izpušča svojega vsa. kodnevnega sprehoda na konju, četudi je vreme neugodno. Vsak dan Jaha daleč v praško okolico Mnogo časa vzamejo gospodu prezadentu dolžnost! družabne eezn. ne na praškem gradu, M se zaključuje koncem tega meseca. V nadaljnam pro. gramu gosp. prezidenta je udeležba na VIII. vsesokolekem zletu. Po končanih rletskih slavnosti odide prezident v svoje običajno letovišče v Topolčankah na Slovaškem. Prvotno je btlo v programu poto. vanje prezidenta dr. Masaryka v Egipt in Palestino, te dni pa je bil ta program spre. menjen in prezident ne odpotuje na jug » — O gospodarskih stikih med Jugosla. vljo In češkoslovaško je te dni govoril v »Prumyslovem klubu« v Pragi upokojeni polkovnik P. Lazarevič, sedaj član uredništva beograjske »Politike«, ki spremlja našo letalsko delegacijo, mudečo se sedaj v češkoslovaški prestolici. Tenor njegovih izvajanj Je bH: Češkoslovaška ima industrijo, Jugoslavija pa ruorje. Problemi gospodarskega sodelovanja je v tem, da bi Jugosloveni vedeli česa ima češkoslovaška v izobilju. Tega dosedaj ne ve niti velik del inteligence. Sele. ko bomo dosdovno iz-vajali geslo »Svoji k svojim«, bo mogoče ustvariti mogočno medsebojno organ i za. eijo. Politično in vojaško zvezo med če-hoslovaško in Jugoslavijo je tçeba raztegniti tudi na gospodarsko polje. Po predavanju se je raz viša živahna debata, v katero so posegli zlasti češki govorniki. — »Če-ské Slovo« pripominja k. temu predavanju: »Z r.a.še strani Je treba v gospodarskem pogledu več inicijative in vztrajnega dela. S tem ne pravimo, da dTžimo roke kri-žem. Toda delovali smo doslej nesmotreno, — Vzor narodno zavednega delavca. Te dni je prišel k notarju dr. Pelcu v Moravski Ostravi oudotni delavec, ki neče biti imenovan, in mu Izročil 6500 Kč s prošnjo, naj to vsoto razdeli tako-le: «Sokolu» v Moravski Ostravi 1000 Kč, Prosvetni Matici v šlezijslci Ostravi 1000 Kč, Osrednji Matici šolski v Pragi 1000 Kč, Matici v O pavi 1000 Kč. Narodni Jednoti 1000 Kč, društvu «КовнчгекЈ1» ca Dunaju 1000 Kč in za zlati zaklad repubîiike S00 Kč. Izjavil je, da je vso življenje štedil, аa bi si prihranil toliko, da bi mogel kaj darovati v narodne svrhe. In ros prišted.fl je 6500 Kč lin ta prihranek sedaj polaga kot zvest državljan, ki so mu sveti narodni ideali, na oltar domovine. V največje zadoščenje mu je, da mu večer življenja ozarja zavest. da si je tudi on s svojim delom prihranil toliko, da je lahko v dejanju pesve-dočil svojo ljubezen do narodne stvari : ster.) Rim 2030: Vokalni in instrumentalni kon, cert: Verdi, Puccini, D'Annunzio (La Nave), Mendelssohn, Wagner, Corel!: itd. Brno 19: Orkestralni koncert. (Ruski skia, datelji.) 20.10: Odlomki iz operete «Doriiia,. (Sodelujejo člahi operete brnskega Na< rodnegi gledišča.) Torek 23. 111. Berlin 20: «Jožef - Egiptu», opera v 3 aktih od E. N. Méhnl. Dunaj 20.15: «Sramelkvartet». 21.15: Beethovnovi godalni kvarteti: Opus 74 Es»dur. Breslau 20.30: Orgije. — Fr. Liszt: Fantazl» ja in Fuga o koralu: Adnos ad saluta» rem undam. 213: Pihala šlezijskega Deželnega orkc> stra (Beethoven). Rim 20.30: Večer lahke glasbe. Brno 19: Koncert: R. Straufl, Wagner. Bcr. liszt, Weingartner. 20.10: Iz opere «Dve vdovi» (Smetana). Sreda 24. III. BerRn 2030: Alfred Kerr. (Proslava.) 2130: Vesele melodije; igra radiofonski orkester. Dunaj 1930: Prenos iz velike koncertne dvorane. — Robert Schumann: «Das Paradies und die Peri». Breslau 20.15: «Zlata Eva», veseloigra v 3. aktih. Rim 20.30: Vokalni in instrumentalni kon< cert: Glinka, Reyer, Leoncavallo. Bel. lini, Thomas, Alvarcs itd. Brno 19: Orkestralni koncert: Meyerbeer, Maillart, Adam. 20.10: «Zbujenje.» (Marionetno gledi« šče.) Četrtek 25. III. Berlin 20.30: «Katastrofa». (Roman za r;i» diofonsko družbo.) 21: Koncert: aNach Feierabend». Dunaj 20.15: Koncertna akademija: Zams» ra. Donizetti, Monquet, Kjerut, Gior* dano, Verdi. Breslau 2030: Pesmi in dueti. 22: Vesela ura. (Recitacije, pesmi, or« kester.) Rim 20.20: Odlomki iz opere «II paese dci campanelli» (Ranzato). Brno 17: Koncert prof. drž. konservatonja v Brnu Sad. Maly. — Dvorak, Sevčik. 20.10: Iz operete «Ciganski baron->. (.!. StrauB.) Petek 26. III. Berlin 20.30: Richard StrauBov večer. Dunaj 20.15: «Faschingsfce-», opereta v A aktih. (Spisala Willner in Osterreicher, uglasbil Robert Kurmann. Breslau 20.10: Koncert rudarskega orkestra iz Gleiwitza. Rim 20.30: Sinfonični koncert radiofonske» ga orkestra: Mendelssohn, Mozart, Ci» lea, Massenet, Mascagni, Charpentier, Gounod, Wagner, Smetana. Brno 19: Orkestralni koncert: Wcber, Lcon> cavallo, Auber, Jcnsen. 20.10: «Moja žena je z operete»; burk« v 1. aktu. Sobota 27. III. Berlin: 20.: «Hudi duh Lumpacija Vagabun da»; burka s petjem v 3 dejanjih (Nc« stroy). Dunaj 19: Prenos iz velike koncertne dvo» rane. — Johann Sébastian Bach: Pasi» jon sv. Matevža. zidar je zaman opozarjal stavbenika, da je oder trhel, pa se je sesul pod njim in si je polomil rebra in ude; pri» šel je z dispozicijo za tuberkulozo na svet. delal je v cementarni in obne» mogel; turista je na planinah zatekel dež in mu nakopal pleuritis. Tako so jih čisto različne usode zbrale tu v bolnici in prav zato so kakor bratje med seboj: drug drugemu šepetaje umirajo, drug z drugim se vračajo v zdravje in svet. Hodim po veneričnem oddelku. So satiri tod, ki so rajali in se do same poslednje ure ne bodo izrajali; so si» romaki, ki so svojo mladost in mo» škost presanjali v želji za enim samim trenutkom do smrti slastnega naturne» ga užitka, pa so ob cesti pobrali sad in ko je minila sladkost, je črv še ostal. So prostitutke, ki so postale to ali od hede ali od prirojene sle ali pa po iz» računanem spoznanju: z rokami slu» žimo in z glavo, zakaj ne bi z vsem? So žene, ki so jim možje s potovanja, iz vojske, iz prepite noči in od drugod prinesli ta blagoslov. Toda vsi so po isti poti prišli na ta kraj, vsem je ista zvezda bila vodnica: nagon. In po za» s'uzenju njih vseh je še nedolžnim starcem in starkam in deci pripadel žalostni delež. — V nedolžne in krive c« ločijo A v nikogar očeh ni nihče čisto nedolžen, nihče nikomur vsega niti ne verjame niti ne zaupa, sosed ni sosedu ob smrtni uri tolažnik in ko se vrnejo v zdravje, se "eč ne spomnijo oddelka in ne poznajo tovarišev. Št. 12. Ob vratih stoji Hana, kmečko dekle, in govori vsem. Ob razposajeni uri je Hana pozabila na fanta pri vojakih in je z drugim šla v greh. Ni bilo teden dni, zdavnaj je prešla že razposajenost in slast, greh pa je ostal v udih in v krvi. Razjedal je telo, razjedal je dušo: je še njen fant? Mesec dni je ležala, grebla je vase in tuhtala. Ni se mu spovedala in on ni pisal. Pozneje bo zvedel in vsega bo konec. Umirila se јз naposled in čaka. Hana stoji ob vratih v umazani pisa» ni halji in govori vsem. «Če me moj fant več ne bo maral, vem, kaj storim. Na hrbet si navežem slamnico, rdečo luč v roko, pa se posta» vim na trg. Poceni bom spočetka, sama dobim odjemalcev. In kakor bo rastlo njih število, bo rastla cena. Še na tiso» čak pridem.» Smeh. Še ta smeh je bolan in je po» mešan z vonjem gnoja in mazil. Na koncu sobe leži bela — še v grdi bolezni bela in lepa gospodična. Njej so veljale Hanine besede. Potegnila je odejo čez beli obraz in frizuro, tako da le njena roka gleda na dan. Kaj naj ta mala, mehka roka počne drugega pod solncem, kakor da vabi in mami? In ti dolgi negovani prsti so za kaj drugega mar, kakor da dražijo pohoto in spre» jemajo prstane v plačilo? Ne vem njene poti, ni je razodela so» sedam. Toda prišla je z detektivom, in ko okreva, pojde z njim. In takšna je izobčena sredi drugih, ki jih ne vodi detektiv. Slutim njeno zgodbo: Lepa je, delo pa je sramota. Spočetka je delala, pa so ji rekli, da je škoda nje» nih rok in lic in života. Ni ji bilo težko kakor med Scilo in Karibdo; samo med težkim in sladkim ji je bilo izbirati. Majhna je bila in' šibka in še tako otročja, da je bila vesela bonbonov. In ko se je prvikrat udala, ji je bilo prav tako sladko in tako tesno kakor tedaj, ko je prvikrat materi skrivaj jemala sladkor iz omare. Ni vedela tedaj, kam gre. Zdaj pa ni več poti nazaj. Kaj boš čevljarju, ki pet let, deset let vrši svojo obrt, svetoval, naj se loti drugačnih opravkov? In če čevljarju ne boš, kaj boš njej, ki je v početku šla za glasom svojega otročjega srca, zdaj pa hodi za razbrzdanim, razdivjanim nagonom ka» kor kak majhen Napoleon preko tri» umfov in oooia v neizogibno propast? Gospa Bajda, priletna ženska, ki je bila po možu postala deležna sifilide, sedi na postelji. Všeč ji je Hanin dov» tip, jezna je na lepo grešnico. Vstane srdita, priziblje se d^ njene postelje. «Kako se pači. lajdra! Ne morem gledati te pregrehe. Še tu koketira!» In povleče odejo z njene glave in ji seže v kodre. «Pustite me!» Na pol razgaljena se brani lepa greš» niča. Dvoje golih, lepih, voljnih, pa močnih lakti potiska togotno gospo stran. Gospa Bajda vidi pred seboj njen obraz in oči in obrvi in lase, čuti meh» kobo njenega života in rok in za eno samo kratko sekundo ji omamno zapo» I je v krvi. (Kakor prostitutkam, tako sc pacijentkam in pacijentom na venerič» nem oddelku suče življenje okoli ene samo osi — spola. Njih položaj jim podžiga nagone in jih obenem duši. Če bi se ti nagoni mogli oprostiti kje ob zdravju in lepoti, koliko čutne naslade in koliko maščevalnega zadoščenja bi prinesli njih dušam!) Veselo ji zapolje v krvi, pa se zave, sovraštvo in zavist j; dasta moči in bije s pestjo. «Le dajte jo, vlačugo!» Vsa št. 12 je vzkipela. Ženske, ki so ostale zaprte druga pred drugo in ki samo ene tajne niso skrivale med seboj — da so sifilitične in gonorcične — so se razodele v skupnem srdu. Hana ob vratih, trudna starka v kotu, gospa tr» govka (njen mož ji je bil s potovanja prinesel lepo ročno torbico v dar in bolezen), vse te v krvi in koži in še v svojem potomstvu iznakažene ženske so strnile svoj srd v pesteh gospe Bajde. «Le dajte jo, vlačugo!» (Kaj ni to do omame leno žensko te» lo vir vsega gorja v družbi, kaj ni vo» gelni kamen v tej žalostni hiši venerič-nega oddelka?) In gospa Bajda bije, da jo sestra ko« maj pomiri. — Gospa Bajda je sedla na svojo po» steljo, utihnile so druge in grešnica se je odela čez glavo. Samo tišina po št. 12 in vonj po grdih boleznih. Kam so zabredle misli teh onečašče» nih žensk? Je mar sleherna njih poro» mala v poslednji, skriti, nedotaknjeni in neoskrunjeni kotiček svoje duše — svetišče, ki ga ohrani tudi najbolj iz» gubljeni vagabund? So mar poromalc tja, da se pomenijo z Bogom med šti« rimi očmi — pomenek, v katerem ni ne zavijanja ne olenšav? Če so poromale, tedaj so vse po vrsti klonile tilnik in priznale: Na dnu vsega smo podobne njej, ki smo jo bilé in preklele. Ona se nudi vsem, ki jo žive, ne samo enemu, ki nas živi. Toliko svobode si je vzela, da ji je sužnja in žrtva: me smo sužnje in žrtve svoje sužnosti. S to sužnost.io ie potisnjen k tlom naše življenje in je še s to bolno svo= bodo zagrenjeno. Ta oddelek, št. 12, me vse pričamo s krvjo to bridko res» nico. Na tihem grem iz št. 12. Ta tišina, ta vonj po gnoiu in zdravilih, ves ta vene» rični oddelek se mi zdi kakor okence do črne resnice sveta. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri. Vrdelja, 21.: ob 15.: «Naša kri». Ljudska predstava po znižanih cenab. Izv. Ob 20.: «Pvgmalion». Izv. pondeljek. 22.: «Obrt gospe Warrcnove». A Torek, 23.: Zaprto. ;rfda, 24.: ob 16.: «Če pride čarodej» Otro» ;ka predstava društva Atcna. Izv. Ob 20. »Druga mladost». E. hetrtek. 25.: «Pvgmalion». Izv. I?etek, 26.: «Ana Christie». D. Jchota, 27.: ob 16.: «Če pride čarodej». Otroška predstava društva Atena. Izv. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20 uri |\'cdelia, 21.: «Grofica Marica». Izv. Pondeljek, 22.: Zaprto. ■Torek, 23.: «Boheme». Gostuje gospa Ada I Poljakova. Izv. Iš,cda, 24.: «Zongler naše Ljube Gospe». F. Ičetrtek, 25.: ob 15.: «Manon». Gostuje ga. Ada Poljakova. Izv. Ipetek, 36.: Zaprto. Išsbota, 27.: Koncert ge. Ade Poljakove. Izv. Mariborsko gledališče |\edelja. 21.: «Grofica Marica». (Kuponi.) Torek, 23.: «Beneški trgovec». D. (Kuponi.) Celjsko mestno gledališče. IScdelja, 21.: ob 16.: «Elga». Ljudska pred« stava po znižanih cenah. Šentjakobski gledališki oder |\edelja, 21.: «Nebesa na zemlji». Repriza. 1 Ob 20. Mrijonetno gledališče Nedelja, 21.: «Gozdni kralj Lavrrn». Ob 3. pop. in ob 6. zvečer. — Predprodaja vstopnic v nedeljo dop. od 10. do 12. in pol ите pred predstavo v Mali dvorani Nar. doma; Nedelja v Narodnem gledališču v Ljub lljani. V nedeljo, dne 21. L m. » v ljub. 1 lanskem Narodnem gledališču tri predeta. Ive. Ob pol osmih zvečer se poje v operi I Kal m a nova opereta «Grofica Marica^. Dra-lia pa igra popoldne ob treh Flnžgarjevo Toirodno Igro «Naša kri», zvečer ob osmih ponev: Shawovo dramo «Pymalkm». Po cManeka dramska predstava je ljudska Ipred stava pri znižanih cenah. Drama v Ljubljani. Snoči je bila pre-Imiera «Pigmaliona», ene najtežjih кскше. |č:J B. Shawa. Predstava v M. Pugljevi re-piji je bila prav dobra tn publiki vsa igra «vidno zelo všeč. Eliza ge. Nablocke, sme |tar, njen oče gosp. Lesarja in prof. Hisçius gosp. Rogoza izvretnl Igralo se je dobrem tempu, tako da je bila petdejan. Irka veJezabavna tn duhovita komedija te p 10. gotova. Več čim preje. Marljonetno gledallJče «Atena» uprizo. danes v nedeljo zadnjič v teboènji sezoni ЈргЦјиШјеао pravljično Poccijevo petdejan. fo «Gozdni kralj Lavrin», igro z godbo In petjem, fci Je doslej vedno privabljala ob. Jčfcistvo. Začetek prve predstave je ob S. «opoldne, druga^ večerna predstava pa se Ične kot običajno ob 6. zvečer. Predpro. |iaja vstopnic ee vrti v nedeljo dopoldne »i 10. do 12. pred malo dvorano v Narod-Jiem domu in pol ure pred začetkom pred. Irave. Ne zamudite si ogledati «Lavrtaa», Ii! se letos igra poelednjič. Za prihodnjo peieljo pripravlja marijometno gledališče Irrirno novost: lutkovno Igro v 8 slikah iKraljevič Tugomll», ki io ja spisal Miran (jsrc. Pravljice za deco v ljubljanski drami. |2<ш?ко telovadno društvo «Atena» priredi r rredo 24. t. m. ob štirih popoldne v dram Vtem gledališču poslednjo prireditev te vt-pte, prt kateri bo ena pravljica tudi sce-lično prikazana. Opozarjamo starše in Ijti. Atelje otrok na to pred-stavo. Pravljice bo bripovedovala ga. Vanda Gorčeva, v însce-fciranem komadu pa nastopi članstvo naše firame. Gostovanje operne pevke Ade Poljako. J*« v Ljubljani. Kakor že javljeno, gostuje prihodnje dni odlična umetnica, soprani-lia ga. Ada Pdljakova v ljubljanski operi torek, dne 23. marca, v četrtek, dne 25. лг v soboto, dne 27. marca. Prvič gostuje Innetnlca v Pnecinljpvi operi c Bohème», f.rugiè pa v Maesenetovi «Manon». V sobo. fi, dne 27. t. m. pa bo v operi njen kon. prt, na katerem bo pevka izvajala celo vr-najlepših pesmi iz bogate ruske ia dTU-svetovne literature. Torkova predstava izvem ter se vstopnice dobe v predpro-fjji od nedelje dalje pri dnevni blagajni Ponovitev Hauptmannove »Elge, v Ce. liu. V nedeljo, dne 21. t. m ob 4. popol-pne se vrši v еевјвкетп mestnem gledališču repriza Hauptmannove drame «Elga». Predstava je ljudska pri znižanih cenah ln fjoiarjamo nainjo posebrao občinstvo z de. p!e. Zveze z vlaki so ugodne. Hudožestveniki v Mariboru. V najkraj iMrn času posetfjo Marfbor zopet Hudože. ptronild, H ac želi pravkar v Nemčiji, zla- sti v Monakovem, največje uspehe. Dali bodo Oetrovskega «Siromaštvo ni greh», Tolstega dramo «živi mrtvec» In še eno od že v Mariboru Igranih stvari (Dostojev. she «Sejo Steipančikovo» ali Gogoljevo «ženltevs). «Beneški trgovec» na mariborskem odru Maribor, 17. marca. Napol komedija, napol bajka, to ie temeljna ideja teža dela. ki nas očara z živ ali no fantazijo ter s psihološko uterrelienlm risanjem značajev. Zvezdnato nebo Benetk tvori ozadje te pravljice - komedije, pod katerim se odigravajo Ijubavne avanture mladih kavalirlev ter resna drama trgovca Antonija. V ves ta siiaj mesečine in mlade ljubezni pa pade kako;, temna, pošastna senca, tragedija krvoločnega Žida. Shyla-kov značaj je tako verno risan, da so mnogi režiserji dolga leta postavili njega v središče, napravili iz komedije, pravljice — tragedijo. V zadnjem času pa smo se povrnili povsod k pravilnemu — ker pesnikovemu — pojmovanju dela. Tako je tudi Belmcntsko dejanje prišlo do veljave, ta nežni »dvospev*. odnosno »sekstet« v mesečini. Inscenacija g. B r a t i n e je bila. kakor vedno. veleokusna. podčrtavala je pravljič-nost. zadržavala tragedijo v umerjeni liniji. Еигко je tmdi Shylock (g. Bratina) postal organičen del celote, nekakšen sovražen princip, ki ogroža idilo. V sodni sceni je splamtel divje še zadnjikrat, kakor plamen, ki dogoreva. Židovska zarotna ocena le bila poimovana tudi čisto demonsko, pošastno. Žal, da Tubal nj vstrezal. Porzia ge. B u k š e k o v e ie bila dobra v Igri, dasi za naš okus morda. prezairišljena. brez one dekliške hudomušnosti, katero pokazuje mestoma Porzia. Vsled Indlspozlcile glasovno ni mogla podati prepričevalne iluzije mladosti. Naslovno vlogo je igral g. Rasberger medlo in brezbarvno, preveč pasivno za značaj, ki že itak ni preveč aktiven. Bassa-nio g. Groma Je bil prav dober, eleganten snubec in kavalir. v Ijubavnih scenah bi pa želeli več srca Grazlana ie igral gospod 2 e I e z n i k hudomušno in temperamentno, izvrstno zlasti v sodni sceni. Mladega Lorenza je dobro karakteriziral gosp. Tomašič. Das| se še bori z jezikom, je vendar. zlasti v belmontskih scenah našel mnogo toplote in čustva. Njegovo tevoljenko Jessico je podala gdč. K u c 1 j e v a z nežno poezijo. Gdčna. S a v 1 n o v a ie bila prav hudomušna spreirnica Nerissa. Divje strastnega. izbornega Marokanca ie podal gospod P i r n a t, le glas bi bil lahko sonorneiši. Aragonec g. Bratina le bil še dosti srečen, lahko pa bi afektiranost značaja še ostrejše očrtal. Prav originalen starček ie bil gosp. Urvalek. vreden sinko mu Lancelot gosp Harastoviča. ki e našel mestoma prav prisrčne tone Žal, da včasih pretirava. Ostale male vloge so bile več ali man na mestu. Sledniič še par opomb: Režlia je bila v celoti dobra, le tempo bi bil lahko hitrejši, vsaj v veselih scenah. Preveč na temnico nas spominja ozadje sodne dvorane, črn za-stor bi tu učinkoval bolie. Tudi Antonio kot toženec ne sme nositi meča. A to so le malenkosti, katere se lahko odstranilo takoj. Celoten vtis ie zadovoljil zopet nas je obiskal Shakespeare In zato smo hvaležni. Dr. L V. Mariborski koncert Ade Poljakove V sredo 17. t. m. smo čuH rusko operno pevko Iz Pariza. Ado P o 1 i a k o v o, v našem gledališču. Spored ie obsegal deloma operne arije, deloma pesmi Velika arija iz »Aide« je otvorila večer, v Puccitrijevi ariji iz >Bohemes ie kazala pevka fino. toplo prednašanie Krasna arija iz »Carieve neveste« od Rimskii Korsakova ter koloraturna arija iz »Traviate« Verdija so bile enako dobro prednašane. V drugem delu smo culi BTatrmsove ciganske pesmi, ki pa imajo malo ciganskega na sebi. sugestivno. ritmično velezanimrvo špansko pesem Balakirewa. ljubki Rimskli-Korzakovov Zvonček ter globoko občuteno Romanco, v kateri nam ie očaral pevkln krasni mezza - voce. Schumannove pesmi niso bile baš srečno izbrane (»Gozdni pogovor« ter »Ne srdim se« zahtevata moški glas). Pevka ie odpela svoi program z izredno požrtvovalnostjo, boreča se s hudo mdisoo-ziciio. Na ta načun gre tudi rezkost višine in pretirano nazalni nastavek tonov. Kljub temu pa na n je kopazala umetnica visoko glasbeno kulturo ter čustveno pojmovanje in prednašanie skladb. Dodati le morala še Hrističevo pesem, simpatično domačo, v narodnem duhu zloženo popevko ter Čajkovskega pesem »Sredi plesa«. G. Oskar S m o d e k. operni ka-pelnik iz Zagreba, ii ie bil vseskozi ide- Dogodbice I. Nodier v zaporu. Charles Nodier, ki ie bil ob Napoleonovem času v Ljubljani knjižničar in še med Tfrogimi iz naših krajev napisal roman o Plagotvorneim razbo.inf&u Jeanu Sbogariu. fs okoli 1. 1830. mnogo občeval z založnikom Ladvocatom Ker ie bil Nodier dober povničar. ga ie založnik često prosil, naj ni napiše kak uvod za to ali ono knjigo, pce- ga tako suhoparno delo ni veselilo, fendar v denarni stisfti le hote alt nehote PPravljal tak posel. Slično ga ie Ladvocat fekoč prosil, nai mu za drugo •jutro pripravi fskai strani rokopisa. »Ne bo nič.« ugovarja Nodier, »nisem pri h'oliu 'No. bomo videli.« s« po daijšem prička-razsrdi knfigar. Naglo vstane, odhiti iz ' be. zaklene vrata za seboi In avtor Ja-p^i Žbogarja je tičal v pasti. •Nodier, prijatelj, na mizi imate vse. kar Jwtrebujete za Pisanje.* mu ie zaklical skozi (pčavntco. »Dokler ne bo predgovora, twdete odtod.« ^Amnak če si še toliko glavo belim, ne paidem nič.« »Ce ie tako, pa počakajte, da vas Mo-<-r'ca navdahne.« »Pa to bo treba Precej časa. Medtem lah-f o oe vršila v Djakovetn v nedel:o dne 14. marca glavna skupščina JSS. pred njo pa so bile še nekatere druge seje, ki so potrebne, da se izvršilo pred skupščino. Prva ie bila seja zbora žtipnih načelnikov, pri kateri Je bilo zastopanih 15 žtrp. navzoč ie bil tudi odposlanec načejstva ČOS iz Prage. Po prečitanih poročilih bivšega saveznega načelnika br. A m b r o -ž i č a in n jegovega namestnika br. P o ž e-n e l a se je vnela dolga debata o odstopu br. Ambrožiča. Končno ie bilo poročilo odobreno z vsemi glasovi, razen enega, in sicer potoni poimenskega glasovanja, ki se je delegatom tako pril'ubilo. da se je nato pri vsakem g!asovaniii zahtevalo isto. Pri volitvah ie bi! za načelnika izvolien zopet br. Ambrožič. do soglasne izvolitve mu :e manjka! samo glas celjske žuoe. — Načel-ništvo ČOS ie predlagalo, da imenuje jugo-slovensko Sokolstvo za čas zletnih tekem v Pragi izmed svoie srede namestnika voditelja tekme in podpredsednika prizivne komisije. Za prvega je bil izvoljen br. Am-brožič, za drugega br. Voiinovič. Izpitna komisija za savezne prednjaške izpite ie ostala ista kakor doslej. — IzpreTenien je bil sklep, da se mednarodnih 'ek -m ne sme nihče udeležiti, kdor se ni udeležil domačih tekem. Izbirna tekma zn Lyon ie bila določena za 23. marca. Kot prireditve za tekoče leto so bile odobrene: praški zlet in župne izbirne tèkme za zlet, predniaSki tečaj. lahkoatletične tekme v rešeni in tečaj za zimske panoge. Poudarjalo se ie, da naj žup= prirejalo župne tečale. savez pa nai priredi savezni tečai za take predniakc, ki Imajo že župni tečaj. — Pri predniaškib izpitih se sme priznati odlični uspeh le onim kandidatom, ki imaio v glavnih predmetih odlično oceno. — Župne izbirne tekme morajo biti končane do konca maia. prijave za praško tekmo pa mora:o dospeti do 6. junlia saveznemu tehničnemu odboru v Ljubljani. Pri irbirnih tekmah nai se tekmuje Po češkerr tekmovalnem redu in ocena naj bo stroga. K praškim tekmam smeio biti prlpuščeni le oni tekmovalci. Vi so Pri izbirnih tekmah dosegli 75%. — Žuoni načelniki so javili, da bo tekmovalo v Pragi 24 vrst č!amw v nižjem oddelku ln 4 vrste v višjem oddelku, 5 vrst moškega naraščaja, ena vrsta članic in ena vrsta ženskega naraščata. Ti podatki so pa nepopolni. Člani pod 26. letom starosti, ki se ne udeležijo župni h izbirnih tekem v prostih vaiah, ne smejo v Prago, članicam se priporoča, da si nabavijo slavnostni kroj za Prago, smeio pa nastopiti pri povorki tudi v pristnih narodnih nošah. — Po dolgi debati ie bilo sklenieno, da smeio člani nastopiti tudi v starih (sivo-zclenih) krojih v Pragi. Pri telovadnem kroju ženskega naraščaja se podaljša bluza tako. da pokrile de! krila. Izrazila se ie želja. da b! ostal iugoslov. sokolskl naraščaj v Pragi tudi za časa glavnih zletnih dni. 0 tem se bo dogovorilo starešinstvo JSS s ČOS. Za leto 1927. je bil predložen predlog, da irai se vrši pokrajinski zlet v Skoplju in pokraiinski v Splitu. Po dolgem razmotriva-n.iu sta bila oba predloga zavrniena in določeno ie bilo. da naj se prihodn'e leto porabi za izpopolnitev vzgojnega dela v društvih ter irai se izkoristijo uspehi praškega zleta. — Predlog zdravniškega odseka, izpopolnjen po saveznem tehničnem odboru, je bil sog'asno spre'et in predložen glavni skupščini, da ga odobri. — Sklenieno je bilo, da se mora pred zletom v Pragi vršiti še seja zbora župnih načelnikov in sicer 30. mala v Ljubljani. Seja saveznega prosvetnega zbora je bila popoldne, navzočih je bilo 18 žup. vodil jo Je predsednik prosvetnega odbora br J e -r a s. ki ie podal poročilo o delovanju v preteklem letu. Poročilo je bilo po daljši debati odobreno. Priporočalo se je. da se društva, ki ne vršijo predpisaneea prosvetnega dela. objavijo v Pokolskem Glasniku. Posamezni župni prosvetarji so kritizira'i delo prosvetnega zbora in zahtevali večie postavke za prosvetno delo v proračunu, točne načrte za prosvetno delo, ker iim prosvetni minimalni program ne zadostuie. nabavo skiop-tikonov, večjo pažnio kniižnicam itd. O novinarskem delu ie poročal br. B a j ž e 1 j, ki je priporoča! propagando v dnevnih listih, dopisovanje v savezno glasilo in širjenje sokolske literature. Predsednik ie še posebej priporočal nabavo zletne spomenice in ostalih .sokolskih edicij. Sprejet ie bil predlog. da vsaka župa izdela eno temo za predavanja. ki rtai se nato objavijo. Načrt za poprej starca štel za mrtvega, in mu je rekel viiudno: »Hvala, gospod, hvala vam lepa...« 3. Tenkočutno darilo. Lamartina. ki je v svojih Potopisih toli-navdušeno proslavljal Srbijo, ie neznan pesnik pismeno prosil, da bi mu smel posvetiti svoja dela. Veliki lirik pa mu ie odpisal, da želi videti rokopis. Pesnik ie prišel. Njegovi stihi niso bili preslabi: tu pa tam je bi! kak lep utrinek. Med čitaniem ie Lamartine pogledal avtorja: bila ga ie sama beda in siroščina. Možak Je bil nezadostno oblečen: po vsej Priliki ie stradal. »Spremem,« ie dejal Lamartine, »in podpišem za prve izvode.« Pri tem mu je stisnil nekai zlatnikov v roko: drugi se je kar topil od zahvale. Slavni pesnik »Meditacij« ga ie spremil do prednje sobe. Bilo ie pozimi. Ubogi po-setnik ni imel na sebi drugega kot ognl,;en in zakrpsn letni snknfič, ki ga pač nI mogel braniti mraza. Lamartine le vzel nlašč. povsem nov plašč, ki le visel na obešaln. Sam ie z njim ogrnil obiskovalca, češ: »Svoj plašč ste pozabili.« »Sai nI mo*.« Je ugovarjal Desoiar. »Mora pač biti vaš,« ie rekel Lamartine, »ker ni več moj.« 4. Izpraševalec In IzpraSevanec. Učeni pisateli in sorbonskl profesor Vil-lemain (1790-1^ » 4..... učni minister je moral včasi predsedovati državnim izpitom A se ie kaj hitro naveli-ličal: že tretji dan le bil razdražljlv, neenakomeren. tupatam ujedliiv. Na zasedanju I. 1S32. (tiste dni ie bil objavi! svojo razpravo o grškem slovničarju Laskarisu. a je z njo doživel neznanski polom) se 'e zaganjal v nesrečnega kandidata. že napol zmedenega, in sicer tako daleč, da mu ie s posmehom da! proslulo vprašanie: »No. pa vzemimo kaj lažiega, ko v našem obrtniškem g banju ni vse tako, kakor bi že moralo b'ti. Nezadovoljnost je boljša nego ravnodušnesi In brezbrižnost Gonilna sila je v vseh organizacijah pr razmeroma malem številu. ManJS'na tvori Jedro in žarišče ter prednjnči po svojem inicijativnem delu Obrtniki se morajo tru-dti. da se vedno izpopolnjujejo. Dr. Win. di'cher je govoril o cbrtnških kreditih, o obrmem pospeševanju, o obrtnem nadaljevalnem šolstvu, o potrebi preuredbe Javnih d ba.v in javnifo del, o davčnih bremenih, zlasti o davku na poslovni promet ter o položaju v bolniškem in nezgodnem zavarovanju. Iz starega časti polnega g:b3 ceSsfcih grofov si vzemo obrtniki kot svoje geslo ta vodilo tri zvezde vodnice: vero v bodoSnost obr tniškega stanu, ljubezen do svoiega poklica m poštenega dela ter upanje v napredek n povzdigo obrtniškega stanu. Obrtniki kot možje vsakdanjega resnega dela hočejo strem ti po Izboljšanju sroJega položaja ta delati na to, da pride stan do veljave, vpoštevanja in ugleda. Iz zadutšne tišine, ki vlada sedaj v- gospodarstvu, hočemo m moramo do boljših razmer po svoji marljivosti in potrpežljivosti. Vsak v svodem poklicu in v svoji organizaciji si prizadevaj za napredek in pov. zdigo stanu, tako da bo enkrat ob obrtniškem pravniku, ki naj bo mejnik vsako, letnega poglavja ustvarjaj očega dela, dopustno геб: Zdaj smo izcela, zdaj je obrtništvo skup in na pravem potu! i-npregovoril je nato v imenu organ'zi-rantih hrvatskih obrtnikov g. Čupak iz Zagreba ter prinesel prisrčne poprave hrvatskih obrtnikov. Razpravljal je o Obrtni banki ta o obrtnem delavniku. G^sp d Novak je prinesel pozdrave Obrn'ôkega društva v Kranju. Predsednk g. Rebek Je nato dal besedo društvenemu tajn'ku g. Cepinu, ki je predlagal resolucije, v katerih so izražene glavne zahteve naših obrtnikov Resolucije so bile soglasno sprejete. Ob navdušenosti zbora je predsednic prspod Rebek predlagal, da se cr vanjem v hotelu Jugoslavija. Preko 120 brtnlkov se ie zbralo do 10. d po'dne. Zborovanje je otvoril žiupan mesta Šoštanja gtosp'd Vrečko. Pozdravi je zborovale ta od-p-slanca »Zveze« gosp da Zabkarja iz Celja in predlagal za predsednika zbora g. Novaka, za zapisnikarja pa g Га J n I. k a. G. Zrbkar ie v enotirnem govoru orisal pomen in namen obrtn'Skega prazn ka in očrtal vsa važna vprašanja ob"tn!š va. Predlagal Je tudi udanostno brz-javko kralju, kar je blVo z navdušen'em spjejeto Sklenjene so ble razne resolucije, katere se odpošljejo Zvez' obrtnih društev. V«a čast zavednemu obr niStvu v Šoštanju, da se Je v tako lepem številu »dzvah klicu obrtnega društva. Hva4a -ta čast tudi vrlemu županu gospodu Viečku, k Je znal ceniti pometi obrtnega prazn'ka. Na njegovo miia'BaJvo Je bilo mesto v zastavah. Popoldne so napravili Scšt?njčan izlet v Ve. lenje, kjer se Je vršil skupen sestanek z velenjskim' tovariš v gosflnl g. Raka. G Zabkar je tudi na tem sesfnVu govoril o obrtniškem gibanju ta vprašanjih Stališče ljubljanskega naprednega obrtništva Poročali smo že o krasno uspelem obč. zboru Naprednega obrtniškega društva v Ljubljani, na katerem Je Wl izvoljen do. sedanji agitai p, dipredsedn'k društva g. J, Rebek za predsednika te lepo se razv.Ja-j-oče važne stanovske organizacije, i Na občnem zboru je imel g. Rebek dalj. Si govor, ki Je lepo očrta! najaktualnejša vprašanja, istočasno pa ie bil krasen dokaz politične treznosti ta doslednosti našega naprednega obrtn štva. G. Rebek ie med drugim izvajal: Le.o 1925 je bld pestro v svojem p teku. Obilo novih bemen in težav se je na nov naprtilo o;< b to obrtništvu, katero že težko ieči pod vsem tem tovorom Dav.n0 vprašanje, najb Ij pereče vprašanie v vs>-j zemlji je os al o nerešeno. Obetajo nam za'w;n o izenačenju da\kov. a obrtništv s strahom g'edi "in e boj. da postane ta z:i-kon -krpucalo katerega korist se b do nanašale vse prej na druge in'erest k" t ри v boljšo gosp darško hod čno< . Naše obrtništvo stoj trdna na stališču, d: se s tem zak nom ne gre preko n'e?a ter za. hteva, da se mu da pred sklep.niem o'nu-tek v upogled in izjava. Veliko važnes je polagaj društvo na davčne kom sij č. kjer je Uspelo, da zastopajo naše ibrtniS'vb ljudje našega zaupanja. . " ""' Splošna' stagnacija ta ostra konkurenca so pognale obrtn ka v težko borbo za ob. stanek Narodna banka ie utvorila vrs o kred tov, katere ie v p:s!ednj dobi rudi nekaj zvišala n sicér po 100.000 Din na vsako oblast N.so to velik; kred ti. vendar -brtnrš vo rado ta' z uspehom sega po njih Težnja vsega obrtništva pa ie Drž. obrtna banka katere zakonski osnutek ie bi! že sprejet od Narodne skupščne: treba je samo. da se ga realizira in zopet bo nek'il ko pomagano. Mnogo in z uspehom se ie trudil društvo pr razn h dobavah v korist svojega članstva. Vendar le p trebno. da obr n!š'vo povzdigne svoj glasi da se osobrto pri dr. žavnlh licitacijah dobave do gotove vso e izročajo izključno obrtn'kom n da se kar najstrožje upošteva člen 140 zakona o delu, ki določa, da imajo prednost v d bi vi domači obrtn ki pred" inozemskimi, čeprav bi b li 10 odstotkov dražji. Tekoče lea-. nam prnese volitve v Tr. govsko in obrtno zbornico, to do'sedaj najvažnejšo ustanovo za gespdarske sloje sploh. Društvo stremi in bo vse stori'o, da zasedejo v zborn'ci mesta možje našega zaupanja, za katere vemo. da b do zastavili vse sile v korist in povzdigo obrtništva Ne zadovoljujemo pa se samo s Tr. govsko in obrtn Zbornico, temveč nam ie mnogo ležeče da se vendar enkTat ož vi državni Gospodarski svet. ker v njem vidimo našo popolni zaslombo. Kakor vidite, stojimo še pred celo kopi. co nerešenih vprašanj. Rešil i'h bomo v našo splošno korist ',g, če botrr složno in skupno nastopili. Skušnje so pokazale, da pri nas razredne stranke nimajo obstoja. Za tem tudi obrtništvo ne stremi. Ono ie tre» no dovolj ta ve. da lé v stranki, kjer so si složni vsi sloji, v «franki z visokim ciliem in naprednim programom Je treba Lskatf resnih uspehov. To ie Sam"6tojna demo. kratska stranka s pred-ednikom Svetozar-jem Prib:čevičem m našim v "d'tel jem dr. Žerjav-m. Neizprosna d "slednost ta vžtaj. nost teh dveh mož nam ie v največjo p v budo ter smo trd-,o prepričan. da le na njihovi strani so nam uspehi zagotovlleni. Strnimo se v mrčne vrs e tovariši, orga. nizirajmo še druge v obrtnih organizacijah Demokratske stranke! Končno se Je z. Rebek še posebej zohva-H1 bivšemu mn:stru dr. Žerjavu n nle. goverru pomočniku g. Mohoriču za ni Ju naklonjenost društvu, nadalie gerentu Josipu Turku ter gg dr 'Wind'scherju, dr Pessu, dr. Pre Tierii' in Žagarju za ni'h"vo pomoč z nasveti naprednemu časopisju ter vsem gg. odbornikom, kateri so s svoio vztraj. nosejo mnogo podprli delovanje društva Na vseh zborovanj h je b'Ia sprejeta sledeča reso!uc?ja Obrtniki zbrani na zb^ru. ka erega Je sk'icalo Občeslovencko obrtno d"uštvo v Celju povodom obrtniškega praznika dne 19. marca 1926. so soglasno sprejeli sledeče resolucije: I. Obrtniki poždravl!ajo ukrep Varodne banke glede dovoljevanja brtniJfc h kred', tov ter prosilo upravo Narodne banke, da posveča temu vprašaniu rajno vso svoio nak'onjeno p izTnost. Trdno se nadeiamo. da bo Narodna ban^a že v blrfrj<" nost' pomnožila kred'te za ob-tn'ke ta d Ia na razp^'ago 73 Slovprni^ veči k^od tni kont:n"ent, pa bk'atu d vWa, da e d"ie. io obr n kom krediti vsaj do zneska 10.000 drta"'iev 2 Trdno u^-erjen' o p-t-eb; dobre n »e-me'ïite strok-vne Iz^bra'bo kak r tud pre. pr'ê-'n' o ve'iki p'?kt;*n: koristi «tro'ov"e-ga šolstva, ooz'vljalo zborovlcl vlad . da oosveča "br n-oosoe'e' î'-In' akc'Ji v<-o svo. jo p^ornost ta nro ijo da vlada ukrene vse. kar le ootTebno v ta nsnvMi Sedrrtji sredstva "o nerad stna za sm-treno ta redno vršitev nre^trebneg? obrtnega pospeševanja ta za i>ot|ov?nie obr nonadalie-vata'h šol Sedanji kredit' nkak-r ne od govariaJo d'na5nl:m potrebam obrtn na. dalipva'mh šol v Sloven'ji. 3. Spričo trajno rast čega p-man.iVanja dela ta ra^oče brezp^etaosti ima obrtništvo največji ta eres na . tem. da se more uveljaviti ori Javnih dobavah m de"h Se. danji predo'si zakona n državnem rač"n^-vod^tvu oviralo širše obrm'ïVe k-"ge na udeležbi pri iavn'h Hc'tacH^h. ker se za. htevajo prev'soke tak«e ln kavcMe 'n so dolženi za zvrš;tev d bav orekratki dobavni r~4r Trrba orel. da «e « рг!т*гл1т Omftierirm cf>â*nt h ore'i>!*ov fkma o •■ >r~çi p-r-duk. tivn:m z-drugam kakor р-«?т"гп!т obrtniškim podjetjem udeležbo pri vseh večjih državnih dobavah. Zbog večje obre. nenitve ln dražje produkcije v tuzemstvi je treba, da se pri državnih dobavah ved. no vpošteva določbe zakona o radjama ta daje domačemu dobavitelju prednost, tud če Je njegova ponudba za 10% dražia od cene inozemskega ponudnka. Končno inost davkoplačevalcev. zlasti pa obrtn h gosp dariev. V času ežke spi šne gosp darske krize, pomanjkanja Jeia in ^ el ke brezp selnosti potrebujemo zdatnega olajšanja d vin h bremen Današnji zbor zategadeli zahteva znižanje dohodnine na ta način, da stopi na mes.o davčne ledvice v kr nah estvica v dinarjih, nadalie zahtjva današnji zbor znižanje davka na p slovn promet na polovico n brezpogo'n osv b d tev ro^odet. cev davka na poslovni promet. Glede osta- lih davčnih zahtev se izrekamo soglasno m odiočno za resolucije sklenjene na zboru gospodarskih korporacij v Ljubljan. lir,; 23. oktobra 1925 5. Spričo težke obremenitve naš h cbr. nikov in n-kt delcev po dajatvah za boin -ško ш nezgodno zavarovanje katen ne vpošteva v potrebni meri gospodaishe strukture ta socijalnh prilik v naši državi, zahteva današnji zbor emeljrto reviz.io obstoiečega zakona o zavarovanju delav. cev ob sodehvaniu poklic.n h zast p-tev gospi»darsk:h krogov. Pr- tej reviziji i« treba uveljaviti načel avtonomije v stvarnem m eritortjalnem p gledu, poen«>siav t! je treba poslovanje, uvesti pr nezgodnem zavarovanju mešan sistem kap talnega nakladalnega kritja, revd rat' ie treba vat. nostno razvrsti.ev ta uvesti absolutno ka-renčno dobo štirih dni za b in ško zavaro. vanje. 6. Zahtevamo ustanovitev podružn:c Obrtne državne banke za Slovenijo v Ljubljani m Mariboru. Klerikalna reklama za Jutro" Saj ne nademo besed da izrazimo dovolj svoje začudenje, da so začeli klerikalni naši listi »Slovenec«. »Sociialna Misel« in mariborska »Naša Straža« prav velikopotezno re'lamo za naše »Jutro« in posebe za »Jutrove« romane Ta reklama obstoja sicer iz bedastega pavšalnega pso-vanja in iz grobo debe ih laži toda ljudje so opozorjeni- v »Jutru« se čitajo reči. ki so »strašne In zato prav posebno zanimive. Po navadi se zarečenega kruha največ pojé. in prepovedana jabolka so že od Evinih časov narbob mikavna Zato vemo. da bo postei zaniman:e za »Jutrove« romane ta za »Jutro« sploh še večje, kakor doslej. Ker ie zaloga naših romanov že majhna, se bojimo, da niti vsem naročnikom ne bomo .Togli postreči. Toda vedno smo pripravljeni, da Izdamo nove ponatfske. Vsi naši Čitatelji vedo. da so naši romani po vsebini in po obliki vedno zanimivi, polni. napetega dejanja ter bogati misli, ki razburjajo ves moderni kulturni .svet. Fr. Erjavcu prav zato niso všeč. a Al. Dumasov zgodovinski roman »Zvestoba do groba« z originalnimi francoskimi ilustracijami je priznano grandiozna umetnina, ki ie prevedena v vse jezike. Maurice Leblanc, čegar roman »TI,™rovl zobje« smo prinesli, je eden naislavne.ših francoskih .noderjev avtorjev. Jeana de la Hira fantastični roman »Lucifer« pa je senzacija vseh največjih dnevnikov na svetu ter je izšel v raznih prevodih že v neštevilnih ponatlsklh. Harry Sheffov velikanski poljudno - zgodovinski roman »Hči papeža« je informativno popularno delo, ki. je zelo razširjeno v Nemčiji. Fereala Cuendasa velfki zgodovinski, roman »Veliki inkvlzltor« je na temelju španskih arhivov in znanstvenih monografij zgrajena veličastna slika borbe proti inkviziciji in španskemu zločinskemu klerikalizm.u. Roman je Izšel nedavno kot knjiga tudi v hrvatskem jeziku in posebej v 'istku zagrebške »RiječU Claude Farrère in niegovi Gusarji so znani po svetu vsakemu Izobražencu; njih zgodovinska snov in romanska oblika pa so pravcata literarna delikatesa. Fr. Hellerja »Blagajna velikega vojvode«, prekrasen družabni roman, in »Prigode gospoda Colllna«, šaljivi detektivski roman, sta prišla iz Norveške skoraj na. vsako boljšo mizo. v vsako knjižnico ter v nešteto dnevnikov kot originalna, duhovita umotvora prav posebnega čara. In divni. poetični, idiiske romantike polni J. O. Curwoodov arrerikanski roman »Onstran pragozda« ponuja z opisi impozantne severoamerlške narave ter »psihe« psa Pika tudi najbolj razvajenemu čitateliu izreden užitek. Kot historično - socralen ta političen roman iz Slovenije ie doseza! seveda tudi naš »Pater Ka'etan« po vsi domovini, zlasti po deželi velikanski uspeh Roman ie spisan po pisanih in tiskanih virih ter po pripovedovanju še živih prič Materija! ie dala zanj torej cela vrsta oseb in avtorjev. Kdo je vse te vire osebe, avtorie 1 dr povezal v literarno formo ie naša uredniška tajnost Pripisovati avtorstvo g Fr G pa ie čisto navadna predrznost G Fr. Eriavec očivid-no romana »Petar Kajetan« sploh ni prečl-tal. Vsebina kakor !o on podaja le namreč na-avn^f» faMf'kat ln ravno nasprotje res- nični vsebini Junak romana je naridealnejši s'ovenski duhovnik, iunakinja ie naipotte-nejš« dekle a vrsta vzornih posvetnih 'edovniških duhovnikov ie posneta po resničnih mučenikih svojega poklica ter klerikalne strahovlade pred nekako tridesetimi leti v Sloveniji Mi samo pravitro roiaki. berite »Patra Kajetana« in sodite sa.nl! Besnenje kleri-kalcev ie dokaz da ie roman resničen in da je zadel v živo. Tudi Sax Rohmeriev veliki detektivski roman » Rdeči detektiv« Izide v ponatisku ker je silno zanimal. Opozarjamo na na? novi Lerouxov izredno originalni fantastični roman »Prikazen v Operi«, ki ga začnemo objavljati. G Eriavcu ln njegovim »trobentam« pa s« zahvalujemo za izvrstno reklamo. Le Se večkrat! Prosiro m - že vnaprej- hvala1 Zadnja moda re ažut in entlant ctpke v perilu -Ugodne nizke cene prt. TO M JAUElt-CKRNE. Liubljana. Dvorni trg 1. 122? Lesne stroke zmožen poTi\ i K: po srednji Itdlji, ki razpolaga z izvrstnimi ferencami In potnimi abonementi Išče zastopstvo serozne 1 rme za lesno produkcijo 1 < 18 a Cenjene ponudbe na G ulio Mandolesi Grottam*re (Itali Staro 2e?ezo vsake vrste in vsako količino k u p n j e 1731-a tvrdka Viktoriia Panholzer. Ljubljana Ppažakova u'Ioa Za Velikonoč! Praške gnjati in vsakovrstne mesne izd Ikt- «i In zaklano perutnino, čajno mas o, kom ote,sadn< soke, vino v buteljkah, ča\ .um, komak pripoiofi delikatesna trgovina tss Д. PIBERNIK, Vodnikov trg. ШХДХЕЕДДЗХХДДЈХХТХОХПТ Inženjer ' državljan S. H. S. sedaj tehnični in komercijalni ravnatelj večjega tovarniškega podjetja, želi spremeniti službo v tovarno izven Ljubljane. Ponudbe pod .Kemik 220" na upravništvo lista. ■ЖЈиииии Јиииодзпшиииирсох]^" POZOR ! POZOR ! Kdor namerava zidat in tabi: nosilke, cement, Stukador, betonsko m drugo železo, o tov je, štedilnike, peči, mre-ie za ograjo in vse v to stroko spadajoče predmete, dobi iste ceno in v veliki izbiri pri C. 16 Schneider & "erovšek. Točna oostpeiba Vabimo centeno občinstvo, da nas - bšče v naših o/ih prostorih SELEN-BUB09VA ULICA it I, kjer vam .udtmo vse običa no droge« bUiio, kem Kalije, zdravstvene in kozme ične preparate itd.; najfme še francosao, Beniko in ANO LES SO parfumirano in navadno mi o. parfume vseh vrst in znamk, creme, pudei i^d. ; fotografske aparate in različne poirebščine. kakor plošče, pa' pir itd. svetovnoznamh tovarn Bogata zb'raî (ene zredno nzke! Izborna kakovost! Se priporoča cenjenem občinstvu Dmjcerll« „Artrl je" Ljubi ana, seda] Šeienburgova ul. 1. 1753.a Gospodarstvo Tedenski borzni pregled ja tržišču privatnih vrednot ni sprememb. , Vojna škoda čvrstejša. — Dinar zadnje dni prillčno stabilen. Zagreb, 20. marca. Tržišče bančnih in Industrijah vrednot tudi ta teden ni zabeležilo osebnih spremfemb. Promet je bil običaj-majhen. Izgledi na preokre.t so prav ajhni. V izvenkuKsnih papirjih sploh ni 10 prometa. V V o j n i škodi je bila tendenca prve 11 tedna precej mlačna ob prav majhnem ■ometu. V pondeljek se je promotno bla-I trgovalo po 279.—280. a za bližnje ter-ine Po 1—2 Din več. Prfflčno takšen po-žai je bil do včeraj, ko se je tendenca iriilčno okrepila, baje zaradi vesti, da je prava Narodne banke odobrila kredit 20 i'ono v Din za lombardiranje obveznic Vojne škode. Takoj v početku borznega ?ta.n.ka se je začela trgovati po 283. a «lčala je na višini 285.5. Govori se. da ) Narodna banka vsakemu imetniku Vojne škode lemba.rdira.la do 50.000 nonii-iale. in sicer po 200 Din za komad Dinar je ta teden v Curihu valoval ipoč=tka v ozki meji, a zadnje dni se je istalil na isti višini 9.14 ln pol. Na zagrebškem deviznem tržišču se r začetku tedna začela tendenca v mali eri krep.ti zaradi pomamjkanja blasra. •av je bilo popraševanje zmerno. DnevDi ram et ee jt gibal med 5—6.5 milijona Din «p devize beležijo tekom tedna majhen yig. Narodna banka je dnevno intervenira nekatere dni pokriH-a vse povpraše. ranje. današnjem svobodnem pronletu je bila tendenca za Vojno škodo dalje precej 'rrsta Zjutraj se je trgovalo prompt.no ago po 2S6. V devizah je bila v svo-mlnpm premetu t 36 Din za kg. Jajca: 1.70—2.25 Din s nar. Sadje: jabolka 3.50—8. orehi 12, sščeni 30—32, suhe češplje 10—12 Din kg. špecerijsko blago: kava 40—76, ražena 56—100, sladkor, kristalni 13.50, v kockah 15.50, riž 10—12. čaj 75 Din kg. Mlevski proizvodi: moka «0* 'o. za kuho «1» 5.25, črna krušna moka 5» 3.75, Ješprenj 6—8, Ješprenjček 10—13. irščična moka 3.50—1, turščični zdrob 4 ia 4.50, pšenični zdrob 4—4.50 Din za kg. ■ ito ln stročnice: pšenica 330—345_ i 260—290, Ječmen 240—260. ovès 230 do MO, j,roso 275—300. nova sušena turščica »'1-210. aida 2S0—300. fižol ribničan 350. Erah 400—500, leča 600 Din za 100 kg. iurjava: premog trboveljski 44 Din za "'od šifro «Čevljar 3961». 7247 Potnik starejša moč, specerijske in kolonialne stroke, trezen, z letnimi spričevali, dobro vpeljan pri trgovcih po Sloveniji, Koroški in Prek-murju, vozi sam z avtomobilom, uspeh zajamčen, išče stalne službe pri večji tvrd-ki ali tovarni kot potnik, gre tudi kot družabnik s 60.000 Din proti dobri garanciji. — Cenjene ponudbe pod «Agilen 3973» na upr «Jutra». 7253 Natakar pošten in zanesljiv, išče službe pri dobrem gospodarju. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru. 7300 Prodajalka želi premeniti službo. Najraje v mlekarno. Gre tudi kot sobarica. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «1000». 7124 Praktikant za lesno industrijo kateri mora imeti najmanj 5 razredov meščanske Šole, se sprejme. Hrana, stanovanje in razsvetljava prosto, ter se po možnosti potem nastavi kot uradnik. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Praktikant». 7177 Vsak inteligent v Mežiški in Dravski dolini ter okrajih Slovenjgra-dec in Šoštanj lahko zbolj-^a eksistenco s posredovanjem življenskih zavarovanj — Izredo visoka provixija! prcdal^S,П Preval je!: Lep zaslužek morejo doseči akviziterji (ce) s prodajo zdrav, aparata pri privatnikih. — Kavcija 100 Din. Ponudbe na naslov: Zagreb 6, pretinac 65 7190 Gospodično zanesljivo, nridno, nepokvarjeno, čeano, ali dekle z dežele sprejme sodnijsko ločen starejši posestnik. trgovec in obrtnik z otroci. Ponudb« z navedbo plače in dosedanjega opravila na upravo «Jutra» pod značko Potnik dobro vpeljan pri trgovcih in gostilnah na deželi, »e i 8 če u razpečavanje dobrega predmet* proti proviziji. — Osebne ponudb« r-osi tvrdka H. Kenda v jubljani. 7033 Natakarico pridno in pošteno, čedne zunanjosti, do 30 let staro, ki je vajena tudi nekoliko šivanja, iščem. Ponndbe na naslov: Gostilna pri Urški, Litija. 7116 3 čevljar, pomočniki se takoj sprejmejo Za stanovanje in brano je preskrbljeno. — Ponudbe na naslov: Anton Mali, Straža pri Novem mesta. 7067 7224 Slamniki po najnovejših originalnih pariških in dunajskih modelih od 50 din naprej. — Preoblikovanje slamnikov točno tn solidno v domači delavnici Svileni klobuki pod lastno ceno pri M. Jeglič, modistinja. Slomškova ulica 27. 7135 Radio-klinika popravlja sestave, dele. slušalke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev J Go'ec. Ljblj kreditna banka 25-a II Štampilje izdeluje S Petan v Mariboru, nasproti glvanega kolodvora. 71-a Mesarijo na prometnem kraju kupim ali vzamem v najem, udeležim se tudi pri večjem podjetju. Dopise pod šifro «Mesarija» na podružnico «Jutra» v Mariboru 7150 Vulkanizira vse vi str gumija parna vulkanizacija P Ska fat v Ljubljani. Rimska cesta 11 KO T. RABIČ *] o. Ljubljana "^VORSKPV^ Slike za legitimacij izdeluje najhitreje fotograf Rugon Hibšer, Ljubljana. Valvazorjov trg. 168 Popravila Prosimo cenj odjemalce, da nam jih čimprej vpošljejo, radi pravočasne izgotovitve Modni salon Stuehly-Maške Ljubljana, Židovska nI. 8. 7062 RÏ! ЧГ. PREMOG - ČEBIN. Wolfova НП. Telefon: 56 481/1 Gozdno busolo kompletno s stativom, pripravno za gozdarje in ja-momerce, proda gozdar Fišer, Radovljica. 6896 Tovorno dvigalo (Lastenaufzug) za 500 kgf teže, za transmlsijski ali motorni pogon, se proda. Dopise na upravo «Jutra» pod «Priložnost». 6840 Velikonočne razglednice in drage, pisemski papir itd n« debelo in drobno kupite najceneje pri L. Pevaleku v Ljubljani. Židovska ulica. 6582 460 kg težak voz prvovrsten, nov, dvovpre-žen. proda po nizki ceni Jakob Kapus, kovač v Novi vasi, pošta Lesce, Go-renjsko. 6291 Kolo moško in damsko se poceni proda na Dunajski cesti štev. 9-1, dvorišče, desno. I. nadstr. 6998 Žage jarmcnice (gaterice) in za venecijanke ia remšeidski izdelek tvra. ke J Clouth. Remscheid — zastopstvo in zaloga Rudolf D e r ž a j. Ljubljana. Kolodvorska ulica 28. 4044 Lokomobilo 25 HP, Wolfovo. rabljeno, dobro ohranjeno in polno-jarmenik (55 cm premera) proda Josko Majarou, Borovnica. 70 Sveže ribje olje najboljše znamke se dobi v lekarni dr. G. Piccoll, Ljubljana, l-'unajska c 6. Naročila «e točno izvršujejo. 480/1 Vrtnice večletne v najkrasoejši izbiri po nizkih cenah nudi in se priporoča vrtnarija Korslka, Ljubljana, Blel-welsova cesta Istotam se dobe razna preizkušena ze-lenjadna in rožna semena. Zahtevajte cenik 6827 Drva odpadke od žage ln parke-tov, kratko žagane, dostavlja na dom po znižani ceni Cirna žaga V. Scagnettl, jubljana. 63 prodam dobro ohranjen prek in registrirno blagajno Naslov pov« uprava «Jutra» 7016 Kleparske stroje in kompletno orodje proda Ivana Arko, vdova, Ribnica 151, Dolenjsko. — Istotako prodam tudi vinske steklenice različnih vrst. 7008 Salonski gramofon dobro ohranjen, s 50 ploščami ter fotografski aparat v velikosti 13 X 18 z vsemi potr bščinami, pTodam po izredno nizki ceni. — Naslov in čas ogleda pove uprava «Jutra». 7032 Gričar & Mejač Šelenburgova ulica Pravi angleški gumiplašči od 200 Din naprej Nepre-močljivi lodni za pelerine, plažče in športno obleke. 80 Več nagačenih živali in 28 pasti za polhe proda po nizki ceni 1. Robida, Tržaška cesta 22. 7094 Otroški voziček naprodaj. Naslov pove upr. «Jutra». 7241 Pletilni stroj št. 8—29. dobro ohranjen, se ceno proda. Naslov v upravi «Jutra». 7269 Motorno kolo angl. «Triumpch», 500 cm8 model 1925, se ugodno proda. — E. Zisseri, Studenci pri Mariboru. 7298 Peugeot bicikli, v kvaliteti in oeni brezkonkurerčni. Lahki mo-tocikli HP po 6975 Din in 2V3 HP po 12.250 Din. Izdelki «taroznane svetovne znamke. Dobava promptna od glavne zaloge: O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva uiica št. 11. — Samoproda-ja za razne kraje v Sloveniji se pod ugodnimi pogoji odda. 7272 Hrastova omara miza. kuhinjski stoli, police, polica za knjige, majhen štedilnik, se nujno poceni proda. 7242 Bukovih drv večjo množino popolnoma suhih, za takojšnjo dobavo proda tvrdka D. Marušič, Sv. Petra ceeta 40. 7244 Pozor! Pozor! Več fotografičnih predmetov kakor tudi sobna in kuhinjska oprava, se radi od-potovanja proda. Naslov v upravi «Jutra». 7229 Starinska ura krasna in 2 starinski omari se prodajo. — Istotam se o d d a Mayerjev konver« Lexikon. — Rožna dolina, cesta II, štev. 7. dvorišče, Vič pri Ljubljani. 7248 «Indian Skaut» in motorno kolo s priklop-nim vozom proda Peter Škafar, Ljubljana, Rimska Moško kolo dobro ohranjeno, poceni proda Antonič, Florijaneka ulica 24. Elektromotor in ventilator 4 s HP za 150 Volt napetosti, se proda. Naslov v upravi «Jutra». 7214 Poceni se proda na Poljanski cesti ШТ, levo ena omara, lepa in dobro ohranjena sofa, vič slik različne velikosti in nekaj obleke. 7167 Kolesa 2 moška se poceni prodasta v L'nbljaui. Blelweisova r. št. MI., desno. 7165 Velika palma za vestibnl ali vrt s« proda pri hišniku na MikloMčt-vi cesti 6. 7193 Izprašan kurjač z večletno prakso, išče službo. Naslov pove uprava «Jutra». 7198 Žensko kolo proda za ИП0 Din Rožanc, Glince II, 12/1 (Umek). 7197 Bela, sirova svila 4 mtr. se proda. Naslov v upravi «Jutra». 7220 7 skobelnikov po ugodni ceni proda Franc Erznožnik, Brebovnica. pošta Gorenja ras nad Skofio Loko. 7207 Konkurziu masa «Juhan» d. z o. z. v Ljubljani proda: razne steklenice, balone, stroje, nekaj gotovega blaga «Juhana», pravico do registrirane marke, pisarni, ški invetar, tehtnice itd. — Ogleda se lahko v Zgornji Šiški pri «Kamenitl mizi», proti prejšnjemu o4)vestilu upravitelja mase Ivana Justina. LJubljana, Rimska c. št. 23, na katerega se naj tudi naslove pismene ponudbe do 7. aprila t. 1. 7203 Za Veliko noč dobiš lep in poceni klobuček pri J Stembergcr-Reš, Dunajska cesta fitev 9. — Priporoča se za popravila 7073 Manufaktunia in galanterijska zaloga se z opremo zelo ngodno proda. Ponudbe pod šifro «Blago» na upravo «Jutra» 7156 Parni stroj 6 HP s 43 mm močno, 12 m dolgo transmisijo, kotel na 6 atm. pritiska, 2301 vsebine, jermeniee in razno orodje, 6e poceni In pod ugodnimi plačinimi pogoji pro^a. — Meznarič Rado, Maribor, Glavni trg št 21. 7152 i-esta št. 11. T212 Uprava Auerspergovega ve-leposestva v NamrSelju, p. Studenec- Ig ima naprodaj lepe 8 in iletne presajene Smrekove sadike Cena 1000 komadov sno Din franko postaja Škofljica. 7118 Različno pohištvo se radi selitve proda v Rožni ulici št. 15/1. 7297 Velike mize 1'25 v kvadrat, pisalna miza in velika železna peč so proda v Dalmatinovi ul. št. 15. 7281 Hmeijski sadeži (Golding) močni, se oddajo v Celju, Gaberje štev. 21. 7183 Trgovska moč z večletno prakso, išče službe v kakšnem boljšem podjetju. Naslov pove uprava «Jutra». 7129 Gospodična samostojna knjigovodkinja, dobra korespondentinja in hitra strojepiska, išče primerne službe. Cenj. dopise na upr. «Jutra» pod šifro «Pridna 3029». 7290 Absolventlnja trg. šole, z daljšo prakso, zmožna strojepisja, knjigovodstva in drugih pisarniških poslov, išče službo. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Absolventlnja 5». 7294 Mlada dama izobražena in simpatična, г nekaj pohištva in perilom, želi mesta gospodinje pri boljšem, dobro situiranem gospodu — Ponudbe na upravo «Jutra» jod šifro «Skupna pomoč v življenju». 7022 Prodajalka galant., f'.rlikatesne ali mešane stroke, z večletnimi dobrimi spričevali in kavcijo. sc sprejme. Ponudbe pod «Vestna prodajalka» na upravo «Jutra». 7225 Samostojno gospodinjo srednjih let, išče vdovec « 4 otroci, za takojšen nastop Ponudb« na upravo «Jutra» pod «Gorenjsko». 7132 Šivilje izvežbane v konfekciji pla-ščev, sprejme Jerin, Zitni-kova 9. Rožna dolina, Kas-sikova delavnica. Vpraša se lahko danes do 6 zvečer. 728S Absolventinja trg. akad zmožna, sloven ske in nemške stenografijo ter strojepisja, kakor tudi vseh pisarniških del. išče primerne služb«. — Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava «Jutra». 7280 Strojepiska ln stenogr-finia išče mesta. — Ponudb« na upravo «Jutra» pod značko «Mesto 4». 7X78 Kdo potrebuje ta poletno sezono treznega in zaneslji-vega, mladega šoferja z dveletno prakso, izučene-ga tudi ključavničarstva? Naslov pove uprava «Jutra» 7234 TisU1101*1* Se riV^-ff!SJSsS Stf t*^ > P , nie* ^ F0" xase. i» fcik.1»1 Damski klobučki svileni ln slamniki v veliki izbiri od 75 Din naprej pri Franji T u S & r, modistinja. Jesenico-Sava. 7166 ICufxim Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih c«nab Černe, juveHr Ljubljana, Wolfova ulica Zlato, srebro in srebrne krone kupim ter plač.nn po najvišjih cenah F Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 40 Akacijo rumeno, eno- aH dveletno ter rabljene, a zdrave vinske sode od 300 lit naprej kupi V Gregi v Brežicah ob Savi. 7007 Mizarski stroji Kupim kotni in valjčni stru-žilni stroj (Abricht- in Ho-bel-maschine) Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Ze rabljene 3822». 7045 Kdo ima naprodaj vso let-uike revije «Naši Zapiski» ln brošuro «Kaj hočemo?» — Ponudbe na uredništvo «Jutra». 7031 Pomarančne lupine suhe. vsako množino kupuje Pojasnila daje Anton Kane sinova. Židovska ul. 116 Drva in oglje kupuj« ln prodaja samo na vagone, proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore, Ljubljana. Knafljeva ulica 15. SI Kože V6eh vrst divjih živali D. Zdravič, Ljubljana, Flo-rijanska 9. 91 Kovčeke dobro ohranjene, kupim. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Kovčeki». 7102 «Indian Princ» malo rabljen, se takoj kupi Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Indian Princ». 7101 Zlatnike lOkronske plačam po 100 in 20kronske po 200 Din. Količine boljše! — Poštni predal 6, Prevalje. 7065 Blagajna št. 4 ali 5 se kupi. Ponudbe je nasloviti na: Na-bavljalna zadruga uslužbencev drž. železnico v Ljubljani VU. 7128 Anastigmat dvojni, dobro ohranjen, go-riščnica 13'5—15 cm v Com-pur zaklopu, kupim. Ponudbe z navedbo lirme in na upr. «Jutra» pod roni cene «Anastigmat». 7201 Sušilnica za hmelj znamke «Linhart», se kupi. — Ponudbe na naslov: F. Kolšek, Ljubljana, Gradišče št. 3/1. 7186 Smrekov les okrogel ali desko 4, 5, 6 in 6^4 cm debelih, izrecno çostoletnih, se st?lno kupuje. Ponudbe z navedbo najnižje cene. postavno oddajna postaja, na: Poštni predal 152, Ljubljana. 7235 Pisalni stroj s« kupi. Ponudbe pod šifro «Znamka in cena» na npr. «Jutra». 7260 VrtiUU* Orehe domače, prodaja M. Geršak v Ljubljani, Prečna ul. 4, vhod Mestne zastavljalnice Sir polnomasteu, uležan, pol-emendolee v hlebih po 15 do 40 kg, Ia po Din 30 kg, II. vrste po 28 Din in Ш. vrste po Din 25 kilogram franko postaja Zagorje ob Savi nudi Mlekarska zadruga Izlake. 6165 Cvetličnega medu proda 100 kg Ivan Rudolf, Slivnioa pri Mariboru. 7151 Krompirja belega, zbranega, kupim vsako množino. Točne ponudbe pod «Krompir» na podružnico «Jutra» v Celju 7171 P r e d n o sklenete kupčijo pri nakupu vina obrnit« se zaupno na vinsko agenturo Ivan Klem-sche, Maribor. Aleksandrova cesta 12/11. Posreduje proti zelo reclul proviziji. 7182 Semenski krompir lep. zbran in debel, razpošilja na vagone franko vsaka postaja v Sloveniji po Din 1'« kg Jos. Hartmana nasl. V. Sbil, Velike La;č« 7175 Zgodnjega krompirja rdečega in belega semenskega, ima vcijo množino naprodaj Franc D i č m a n, Stožice pri Ljubljani. 7246 Parcela 065 ш3, et proda za Bežigradom Naslov pure upr «Jutra» 6e»6 Dvonadstropna hiša v Celju 20 ш doljja, 8 ш široka, zraven pritlična hiàa 20 ni dolga. 5 m široka, z obzidanim dvorišč» ir. m1, v hiši vodovod, e U ktrlka — stoji ob prometni clavui ce-t i tik železnice 5 minut Od kolodvora SpodUji prostori za podjetje, stanovanje 1. in II nadstropje na razpolago — s« pro^lenja v dru-gr.in obralu. ugodno proda t'ouudlH- lia upravo «Jutra» pod «Kemična tvornica». 6622 „Posest" Realitetna pisarna d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 24 proda■ HIŠO, enodružinsko, dobro ohranjeno, 4 sobe., elektrika, vodovod, lep vrt, 20 minut od centra — 80.000 Din; HISO, visokoprltlično, lep ograjen vrt, 3 sobo. elektrika, vodovod, parketi, v mestu 135.000 Din; VILI slično hišo, 4 sobe, lep vrt, v Zeleni jami — 100.000 Din; VILO, visokoprltlično, kom-fortno, 6 sob, v Spodnji Šiški — 180.000 Din; VILO, novozidano, na Mir-Ju, 6 sob, lep vrt — Din 200.000; HISO, novozidano, enodružinsko, 5 sob, elektrika, vodovod, vrt, predmestje, 100.000 Din; ISO pritlično, za obrt. ie, 100.000 Din; HIŠO pritlično, : trgovino, krasen vrt, lepo stanovanje, na Tržaški cesti, 110.000 Din; HISO v Rožni dolini, 3 stanovanja, velik vrt — Din 80.000; TRGOVINO, BRIVNICO, le-pa hiša, 4 orale posestva, v večjem kraju Dolenjske, 75.000 Din; GOSTILNO v trgu Savinjske doline, enonadstrop-na hiša, gospodarska poslopja, 2 orala zemljišča, 125.000 Din; STAVBISCA pod Rožnikom po 820, 1000—1900 m> PARCELE v Sp. Šiški po 466. 486, 624 m», à 20 D; PARCELO 664 mi v Rožni Dolini za 7500 Din; RAZNE hiše vile, trgovine, gostilne, kmečka, graščinska posestva najugodneje «POSEST» izdaja lastno glasilo ter oglašuje prodaje brezplačno. 7266 Posestvo izv&nredno lepo. v bližini Dobrnskih toplic, je po nizki ceni proti golov mi naprodaj — Pojasnila daj« posestnik Maks Kraus, ženske toplice, Dobrna pri Celju. 6979 Enodružinsko hišo v dobrem stanju, a nekoliko vrta ter takoj prostim stanovanjem kupim. Dopise na upr «Jutra» pod značko «Plačam takoj 3821» 7044 Hiša štev. 62 Stožice (Saferjeva vila) 4 sobe^ 2 kleti, vrtič spredaj, vrtič zadaj, ob strani velika njiva, za 100.000 Din naprodaj Vprašati je: Poljanska cesta štev. 87/1. 7021 Opekarna v bližini L'ubljane s strojnim obratom za zidake, se proda, event. odda v najem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Opekarna». 7014 Enodružinsko hišo z lepim sadnim vrtom, ob koncu katerega je drog za napeljavo električne razsvetljave, prodam Nahaja ee 10 minut od ielezn. postaje v Kranju in 15 minut od mesta v Stražišču. Natančne infomacije daje Geršak. Ljubljana, Kolodvorska uiica 11. 7107 Hiša ee proda z vt»em goepodar-ekim poslopjem. velikim sadnim vrtom in njivo — Naslov pove uprava «Jutra» 7106 Najugodnejši nakup in prodaja zemljišč, stavb in dr. posreduje Agrarni biro Ljubljana, Šelenburgova 7/1 (nasproti poŠte). — Preklic nalogov vedno mogoč, nihče ni vezan na kake odpovedne roke Običajna provizija plačljiva samo ob sklepu kupčije z našimi Interesenti. Kdor proda sam. ne plača nič. — Kupoprodajne pogodbe brezplačno! 7130 Majhno posestvo idealno, « 6 sobami, event. s pohištvom, se proda. — Hoče št. 46 pri Mariboru. 7140 Kupim hišo v mestu, po možnosti z lokalom. Ponudbe na naslov: Kuhar, Slomškova ulica 27. 7270 Velika trša v Ptuju z mnogoterimi trgovskimi lokali ln skladišči. v»čjimi in manjšimi stanovanjskimi prostori, z lepim vrtom, na najbolj obljudeni točki mesta, se poi ugodnimi pogoji proda. Naslov pove uprava «Jutra». C945 Prostorna hiša I» Je , г ob'N'î^nîtr prodaj Nj< «ov iviv «Jutru» oprat; Enonatfstropna h"sa z v r toni v Kr£ e.n pripravna m trg loka!, pru-la. Dopise na Lena Ашпап, Krt ko. Prod;.:n posestvo blizu i^Urara, obstoja njiv, travnikov, gozda, . nograda iu gO>pod:ir-krs {и)Лорја, na prometr,. m stu. Ou.i nizka. Na.l Brnčič, Zagrob. Novave Parcela na .Mirju se proda. - Naslov po-, uprava «Jutra». Pritlična h?sa x vrtom in njivo, ob ni o^sti Spodnja IIudinja ; v bliilci t^elja. рпеттпа^ obrt. t»e ugodno proda Karel Gojznikar, Griže r< Celju. Vilo eno- ali d vodružinsko. . tudi hišo z vrtom, biij centra Ljubljane, kuj.im plačam takoj. Ponu-tU », značko «Enodružinska vila na upravo «Jutra». Maribor hiše, rile, posestva, m*v bišča, gostilne, trgovint Mariboru in okolici, in prodajo, novogra-iajo adaptacije preskrbi Zamenjam stanovanji B eob, blizu kolodvora, drugim manjšim. — Našlo pod «Zamena S8S4» na u;» «Jutra». 7io Sostanovalec ee takoj sprejme v poj strešno sobo z elektriir razsvetljavo proti mes» najemnini 100 Din. — Ni slov pove uprava «Jutra» Opremljeno sobo veliko, г električno гл: svetljavo, v I. nadstropji» v bližini Mestnega doc. oddam, nairaje ariavmn uradniku. Naslov v uprav «Jutra». Soba z vso oskrbo, se odda м lidnemu gospodu v cer.tn mesta. Elektrika, po?ebo vhod. Naslov pove uprav «Jutra». Opremljena soba se išče. Na?lov naj se sti v upravi «Jalra» šifro «Oiicir». Posodim 20.000 Dii onemu, ki mi da stanovat/ za obresU. — Ponudbe ' npravo «Jutra» pod znaifc «Posojilo 3T~K>». Opremljeno sobico iičem s 1. aprilom, i':*-1-250 Din. Naslov v upu' «Jutra». TISi Sobo z elektr. razsvetljavo, go separiran vhod. v вм^» ni mesta, išče eoliden spod. Ponudbe na upra« «Jutra» pod «Strogo : riran vhod». Čisto stanovanje 2 sob s pritiklinami, no in zračno, v mirni bifi na lepem kraju, zamen? trgovec z 1 mirnim otokom, z enakim ali v.-лј ' sob, v bližini glavne po^ pod ugodnimi pogoji. -Naslov oddati v upr. Juin Opremljen? soba se odda goepodu. Naaloj \ upravi «Jutra». Stanovanje novo zgrajeno, obstoj« 1 2 sob, kuhinje in pntikli* parketirano, elektr. raz-'1'1 ljava, vodovod, suho svetlo, kompletno opremi;* no iu urejeno za z z uporabo klavirja, p« 4' k o j odda, ali proda e ^ lim inventarjem v KonjuàS ulici žt. 7, stavba OgriS; Opremljeno sobo zajtrkom oddam ali s 1. aprilom soli •spodu ali gospodični. rska ulica 19Д, de?^ Vogelno hišo v predmestju, tia z«-lo prometnem kraju, pripravno za veako obrt, (»ro-lnm. Poleg hiše velik vrt. Kupeu stanovanje takoj na razpolago Naelov pove uprava «Jutra» 7300 Soba s po.«el*ilm vbodom In trično r»zsv*«tlj:.vo, ee f> koj od.la Naslov pov«- i «Jutra». Stanovanje novo. komfortno. 4 kopalnica, kuhinja, priti^ ne. se o d <1 * * 1. пмј<* proti me*rčni najemnini 2500. Naslov pove upra^ «Jutra». 7Л» IS Nedelja 21. III. 1926 :dino največje in modernejše pod« etje te vrste v Sloveniji. MEZNARlê RHO©, Maribor, Glavni trg stev. 21 Tal. interurban 476 Braejav IHeznarič Maribor. Trgovci, zahtevajte ponudbe. ш Sostanovalka ■» *ТПЛ. — N'iilov .Jutra». JŽtii Prazno sobo > 1. шајеш šivilja. ki ! j dan udr-otua, ttajraje Zekni j*mi Ponudbe j «Jutra. pod Siiru SDK». 7233 Sobico : SolnčuO, v uiestu, irtDOsti. x elektr. ras-i i f e mirna eo-Fonulbf pod èiiro l:iua bobica 4». 7336 Oddam 2 sobi alj»*»! ali prazni. — pove utTava «Jutra. Tin Soba „f'-.nim rbodom. t eno ; т-ша posteljama -e l — N"a*JoT j*>ve npr. } 7254 j |5t0l stanovanje ioja in vrt.) — pojfOji. Naslov pove «Jutra». 7257 •ni Si iubiot: Trgovina c шАТши blagom i *w zaloço aH brez nje, na nro-ieeioi i, poleg ve like iaifatitrije, se da v najem. i>f/pi>e r.j upravo «Jutra» {-od «Promut 100». 7007 Restavracijski, ozir. kavarniški in barski prostori elegantno opremljeni, ca Bledu in Rogaški Slatini 14 o-liiall v najem. — Natlov pove oprava «Jutra» 7200 Trgovina dobro idoča, v indwirij-ek«m kraju, na najpromeu uejèew prostoru, se radi druge obrti, ukoj odda v caj<-m z vnem inventarjem. 1'otreben k s pital 60.000 Din Ponudb* na upravo «Jutra» pod «Redl.a prilika Î&13». 719;' Lokal t 'wUAbo v Ljubljani, iS-*« Stefauovič, Zamikov» ulica U. 911. 7223 Veliko verando stanovanjem In r^hrt pripravno ■•■.rtr.ika. dam v najem *. 7256 Večjo sobo event. 3 manjši л uporabo pi*ame, e por=ebnim vbodom ifè^m И Ukoj. Najraje v Poljaoekviu okjaju — Po-nool.*- Da upravo «Jutra» pod «Pisarna C>. 7259 epa prazna soba ealMr. p e odda * • boty&i (roapod.6ii lovi brez otrok. — pove uprava «Ju«ra» 7276 Stanovanje M>h e kabin jo Ш pri-v Ljubljani. ÎV-? ;ka hrea otrok. — Po-k upravo «Jutra.» «5: ar. o van jo RL 4711» 7276 Stanovanje r.<*c\ v sredini me-»obami, zamenjam Kohanii. event. pro-iii^iro. Ponudb*1 na «Jutra» pod značko •a m»*ta 8933». 7268 Vçîika soba z elehtjiftoo ra*f>v«*t-odda *akon?ketnu Naslov po^e uprava 7279 60.000 Din posojila tfcč^m o n j b o proti dobri varoooli. ali varnem Ukoj drulabnika. ki mu prepustim *v«ot. tudi ftez pol leta r« lo trgovino, ki je aelo dobro vpeljana» z vsem inventarjem vred za dobo 3 \*i let. katero pa event. t odi podaljšam. Trgovin* j* zdrua«t»a t velikim lo-kulom, fekladie^m. kJetjo, b-pim in prostornim stanovanjem. zo&p poslopjem, velikim vrtom, njivo in travnikom, vs* tik ob okr 06»ti — Naslov pri upravi «Jutra» pod «T'godno 3». 6957 Kateri gospod bi posodil drî. uradnici «a 4 ali '"s leta 4000 Din po 15 %. Dopis« pod ugodni-W1? proda. Odda f-e tozadevni lokal v 1. ptropju — Kaplov f>ove »Jutra». 6121 Znova znižana lijorrmina za kp po-fcl lokal v pritličju Po-picekêga m voda v Ljub-r: G^.'alUka u.lica. — ohMnji iz 2 pofrlov-protorov, ki fce 0 Din. za pi-•9 ali kako Če-aiČno ogledne robine. — Dopise fod znamko «Prva pomlad» ua podr. «Jutra» v Celju. 7189 Hiromant psihografolog in fisionomist N. Sadlucki sprejema dnevno od 9—12 dopoldne ln od 2—7 popoldne. Nebrojna zahvalna pisma od klientov Skofja Loka, hotel «Cene» 7249 Ljubček! Iskrena hvala opisu. Sporoči dan prihoda. Drugo ob svidenju. Tinček. 7287 Rožica priklila sem iz tal; vrtnarja si želim, da življenja bi mi dal. Ponudbe na upr. «Jutra» pod «Cvet- 3978». 7264 Klavirje Tovarna in zaloga klavirjev prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Ugla-éevanj* in popravila z« Glasbeno Matico, Konserva^ torij in tudi t* dru^e in-žtitute se izvršujejo obn!a Peter, Ljubljana, Gosposka ulica IG. 7196 Dve kozi Švicarci, molzni, se proda-sta v 21gornji šiški, grad Lukman. 7252 Denarnico večjo vsoto je izgubila včeraj 19. t. m na potu od deželne bolnice do po-kopali&a sv Krila revna deklica. — Pošten najditelj naj jo odda v upr. «Jutra» 7216 Beležni koledarček za leto 1026 se je izgubil. Ker je za izgubltelja važen, a za najditelja brez v.4ake vrednosti, »e najditelj vljudno prosi, da ga izroči v upr. «Jutra» proti primerni nagradi. 7218 Močan nov brek odjemalno nepremočljivo streho, od jemal nimi stran-kiml sedeži, pripraven za poŠto, trgovca, sejmarja ali lovce, prodani. Kupim nov potniški avto ali motorno kolo s priklotv ko. Makso Zargi, Kamnik. 7112 Avtobus IStedežeu, generalno popravljen Dajmtor. ?e zamenja za ve^.jejra. Naslov v upravi «Jutra». 7082 Zahtevaj samo « 1 d e s » črnilo v korist Jugo-dov. Matice. 328 Lov na veleposestvo — ba goz«'a na Doču. 15 minut od kolodvora v PoljČanab, se odda v гакпр najboljšemu ponudniku za 1 leto. (Divjačina: trne, divji pe-teliri. merjasci itd.) — Ponudbe na upravo «Jutra» do 28. t m pod oglasno št t-v 6843 CS43 [i. Fischer, m, Jorišičeva 6. Sudnička ul. 3, dobavlja privatnike m dvokolesa bidkiie) ■ n dele za iste, šivalne itroje. nogometne žoge, iehnične potfi'b'rne io najnižjh cenah Smrtna društva mehan ki in ob tn.ki dobe popust 7i> Zahtevajte brezplačni i.ustrovani cenik. ČISTO LIGE dobit« tajam, бепо z medicinsko bioloS-ki'n ^rodstvom * Venue» ter se i* »i prvim tlnem uporalw iagube vte gubo. zajedai't:, poSnčue pt'ge, moriji, pike Itd . koša lica dobi mladostno svetost io rotnat videl - ijarnitnra 110 Din. — Aiijski uok u r«pt obrvi in trepalnic. 45 Um. — rtibra potpeiuje tu-i!i rast obrvi in trepalnic tvr jib pobarva istočasno v teran! barTi? «0 Din — Al-buia najboi,j^a Iranc krenia ia n^j/ovan;o polti, 85 Din. — «CharmTesse» (raccoeki tokoti puder, n.nadomoet-Ijlvo гл plete, 5Л Din — Diamant daje motnim otem kra.-en in sijajen bleek, 60 Din — Preparati, zajamčeno neškodljivi — SchrBder-Scfcenke, Paris, Cnrib Zastopnik Milan S. Hojka v Začrebu, Kukoviieva nI. 8a Zahtevajte brezplačne cenike in navodila. 47-a Trgovski lokal prometnem kraju predmestju, oddajo z-i IM riobo v najem. — ' r°ve uprava «Jutra. 7210 pokojen uradnik srednjih let, ieli znanja t bogato vdovo brez otroT iet-e starosti, v evTha > nitve. Popi«) pod «Last' dom roti» ua upr. «Jutr^ 721 Gospodična srednjih let. Ieli »nanja «vrbo takojšnje ienitve gospodom — event.. tu vdovcem. Le re&ne ponu be na upravo .Jutra» p-.Srefca bodočnost »17- Gospodična srednjih let, ieli znanja gospodom. Prednost ima žele.zničarski uslužbonci tudi vdovci z 1 otrok., niso izkljuîeni. — Tajni zajamčena. Dopise pod šii «îenitev» na upr. «Jutra <.3 'jame v vseh barvah, combaiaste Din 13"50. flor 1 mit 17'-, flor pristne 23 — ilor fine 28 —, sviiene 40"-7.a gospode Din 8'—, 10'— 15--, 20 —, za ot oke dinarjev 7-—, 8--, 9'-, 10 - i-1 raipoillja veletrgovina R. Stermecki, Celje, št. 20. . u; ci maimfrkture se pošljejo za 8 dni v ■ogled, ilustr rani cenik s čez 1000 slikam aznli domači i potrebščin pa zastoni. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu piimer no povrnitev vožnje. Trgovci entres cene Kompletno serijo ellk treba 1« oalatl naravno«! na B I R *-ivU>ar*ko tovarno „T O BI E B" ail njenema flavnrmn aaatop- [ ______»trn xa kra' Jevlno S. & S *«in]e aUAlo«. - Kdor »bere stilOOraf. SfeatliitO Za таП!к|ГаП'е itd ..0B0H0T-, Beograd. Knje-•erlje 40 komador ellk od it. >"lu3,a,t,r al41lu " inaiiMioii.c iiu. Цв1(1вв n loa «tev. IS. - Ml - 340 tnhlnz. dobi —--Telalon été». 31-89. 74-a ODJEMALCEM čokolade == „T0BLER" = kos tokalada .ТОВШГ eo dar A DMiiestaiio preime se I POMOCA1K- PBUiEZOt'ALEV ZA fhLJO KAtilO-SAŽAO TOVARNO F BLIŽ1M LJUBLJANE HEtLEK-URA SE LE NA DOHRO MOČ. ZADOVOLJIVI PRE-tEMKI, STALNO MESTO. PONUDBE POD „MARLJIV" 1593-a NA UPRAVO ,.JUTRA" POD ŠTEV 1333. O- CERNE, Ljubljana MikloiUeva C. 6, nudi v nakup brez provisije za kupca in prodajalca spodaj navedene objekte. Priložite znamko pri vprašanjih. Ameriške zadeve, posojila, prevodi, pogodbe, trgovske informadte. Lepo posestvo (Trgovina na debelo gospodar, pri Bledu ob s poseetvom (IS sob) ob i*- . *________l..Tniet v Ronini.t; dntini Novo zidana hiša - . ,x gostilno la gospodarskimi postaji, 15 ha," trgov., kleti loznici v Savinjski dolini,^^poslopji v trgu B. ob Savi, — prav ugodna eena. goepodarska poslopja, vod-B „j, opremljenih za tujce, Posestvo ro ziilano, z gospodarski-poslopji, skladišče pri Posestvo z gortilno trgovino, ixïgatec, gospodar. vodovod, elektrl- na sila s turbino — 16 HP. 7 ОГ11ОТ prvovrstne zem-jlje — S80.000'— dinarjev. novo mi _ Ljutomeru. 12 oralov prvovrstne zemlje, ugodna cena ^oslopje.^ Modema vila , ________ 9 opremljenih sob, 2 kuhi-, РаГПа Žaga 350.000'— dinarjev, nji, gospodar, poslopje, za , , . . . stalno bivaliSie tn letovišče1 eleMr- NoTa L»nz-loko- Hiša pri Celju i K«StaTS « "tula,,vse ' (v pogonu, stanovanjska hi- ita dovrSena leta 1925, me- Veletrgovlna izredno dobro eidano poslopje, skladišča, hlevi, vodovod, elektrika, vrt, v promet, kraja blizu Ljubljane в sob, pekovska pcJ s de- P0seStV0 V S10V6H-sto M StiJ'' 750 000 Din-lavnico. volik vrt, blizu 170.000 Vili stična hiša kolodvora Di"^ skih Goricah blizu poetaje. S8 oralov Enonadstropna hiša «ffiu^lV^^ l^Tmoi^oTe««^ Enonadstropna hiša 5 sob. parket, kopal., pri Kamniku — zelo moderno Mlin na Krki urejeno, vrt - 60.000 Din. poslopje sredi parka s kras- dan ls moderno preure v dobrem stnnju. a loka- r.im stanovanjem, 20 glav poslopje za stanovanje, hlev, lom. trgovino, porabno za živine, veliko gospodarstvo, velik vrt. Pripravno za lee-gostilno — v Laškem. — 860.000 Din — pod «elo no industrijo vsled bli-Cena 100.000 dinarjev. —'ugodnimi plačilnimi pogoji, ime Auerepergovih gozdov z gostilno, trgovino in trafiko, električna razsvetljava. velik vrt — blizu Kranja — 130.000 dinarjev. Priporoča se novo in moderno urejeno specijalno 121-a podjet e za fiio ia elegantno Tovarna pohištva AESANN, Tržič. imate v hiši če peret« z ,ZLAT0R0G' тт\шм том . . i Zamenjam j enonadstropno hišo v Radovljici za lo- g kal z malim stanovaniem v Ljubljani. Hiša je pripravna za večjega obrtnika. ^ zlasti za plelarstvo. ker se ta obrt že Ž dolgo vrsto let izvršuje v hiši. Pred leti S je Dila hiša v najemu dr?avne pletarske 5 in košarske učne šole. Ponudbe na lastnico ra Minka Horvat, Llubljana, f 1619-a Dalmatinove ulica 10 II. f iiAJdOUI i tli 2A KO« JE OČI 7ahtevajte samo orig nain' „Smrt žulje-vimaMi U apotekama m drogeriiaroa 1 zavo 10 Dinara. LABORATORIJA LAMICO. Beograd Kondina 11, fi-a Državno zdravilišče toplice Dobrna pri Celja. Sezija se prične v zdravilišču letos že 15 apr la in se dovohuiejo do zaki učno 14. junija izredni popu-ti »s m državnim uslužbencem, čas nikom, svečen kom, ptn^ionisiom, vojnim invalidom m rodb članom vteli leh navtdemh, nadalje svo-cem pomrl h in padlih vujakov, vojnim sirotam, ru k m invalidom, ruskim beguncem. name?čen-cem samoupravnih mtst m članom boln škili blaga;n. — Vsak izmed navedenih plača za 20-dne4no zdravljenje enkratni pavšalni znesek D n 1555-a 1.34)"— in dob : Vožnjo iz Cel a na Dobrno, stanovanje, dobro celodnevno hrano: zjutraj, opoldne, popoldne in zve er, 20 kopeli zdravniško preiskavo in vožnjo nazaj v Ceije. Prijave je poslati upravitelist*u zdraviliška. — Vsi drugi imajo do IS uniia 25°.'o popusta pri vseh cenah. Za glavno sezjo so to leto cene zelo ugodne, takse znatno znižane. Obširni prospekti na razpolago. Klobnfc brezplačno dobi 1П dama ak0 kupi novega vsaka «U. UOIIIu v modn. salonu E. Djukanovifc, L.jubljanaf Sv. Petra c. 27 (poleg houia Tratnik) Brezplačno klobuk so dobile : i. Amaliia Ankon, Sava ; 2. T. Grošel, Poljanska c 3. Mihca orof. Ravnikova, Liubliana 4 Velkavrh, Sv. Petra nasip. j» h- u- li- H- il" H" 11- li^liUi^imrJi! Lekomobil 70 — 100 HP. dobro ohranjen, po možnosti s stolbnorešetkovim vatralom (Trep-penrostleuerung) se ta takoj kupi. Ponudbe na g. Franca Daicnca v Pia niai pri Bakoitu. im » ••■■•■■•■•••■•■••••■■•■■•■•»•■•••■■•■•niai 8 i „Specirum" d. d. j №. Ш DÈly in Krstit j tvornica ogledal in brušenega stekla UUBUANA VII, Medveduva ulica 38, telefon 755 67 Zagieb, Beograd, Osijek. Središnjica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašlnsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in o bi kah, kakor tudi brušene pro/.orne šipe, izbočene plošče, istekle-vanje v med. Fma, navadna ogledala. ■■■■■■■■■■»"•■■■a* NADPAZNIK. Išče se za takoj nadpaznik, k e že delal v kovinskih rudnikih za novo odprti svinčeni rulniK v Srbiii. Plača dobra Pismere ponudbe ie poslati pod-ctjo „RUDAR". Beograd Vuka Kara džiča ulica 8/iII 1645-a Mastna občina v Slovenski Bistrici razpisuje mesto občinskega tajnika Ponudbe do 1. aprila 1926. Reflektira se na boljšo in strokovno izobraženo moč. 1723-a is»« TVOR NICE Н0ГВЕЗВ-8CHRANTZ-С1ЛУТОК. 8НДГТ SWORTH BUDAPEST -WIEW IŠČEJO SE ZASTOPNIKI za otvor-jenje skladišč z odgovarjajučo garancijo za Ljubiiano, Ceije, Maribor, Metliko, Črnomelj, Mursko Soboto, Ljutomer, Vr-bovsko. Glino, Petrinjo, Otočac, Gospič, Sibenik, Salit, Metkovid — Obširne ponudbe z opisom dosedanjega zaposlenja je poslati na Generalno zastopstvo Jolio Lanš i drug d. d., Earreb, Petrinfska ulica 26 Za Veliko noč priporoča veliko Izbiro različnih ročno 1670-a izdelanih in tovarniških = čevljev = po najnžjib cenah trgovina ANGELA G0RŠE, LJubljana, Stari trg 15 Razpis. Stavbeni odsek na Laverci razpisuje dovršitev v surovem dograjene zgradbe osnovne šole in gasilnega doma na Laverci. Interesentom so na razpolago vsi tozadevni podatki pri načelniku odseka vel. pos. gosp. Ivanu Ogrinu na Laverci. Ponudbe je vložiti v zapečateni kuverti z napisom „Osnovna šola in gasilni dom na Laverci" do 12. ure dne 25. marca pri imenovanem odseku. Stavbeni odsek si pridržuje pravico delo oddati po lastnem prevdarku. Ш6 a ■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■»■■■■■■■■■neaaaaaa »ti „ Franu Sviselj na Dresu, p. Borovnica, se dobi vsaka množina orvovrstnih smirkovih plošč izsvetovnoznane tovarne Mayer & Schmldt, Offen-bach na Meni. Cene zmerne 11 62 . Zahvala 1 Vsem, ki so z nami čutili, vsem, ki so pokojnico obsuli s prekrasnim cvetjem in jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti, naša naj-iskrenejša in srčna zahvala. V Ljubljani, 20. marca 1926. Žalujoče rodbine: Kušar, Zamida, Košir. «JUTRO» št. fi6 16 = Nedelja 21. III. 1926 EVMATIZEM no]hltie:e, nolradlkolnele in najuspešnejše zdravi RADIO-BALSAMIKA 1544 1 dr. Rahleieva O tem pričajo neštevilna iahvalna pisma in priporočila s strani zdravn kov Laboratoriji Kosovska ul. 43. Beograd. SVILENE kLOHikE in slamnike v veliki izbiri, dobri■ biago. nizht < ene nudi m a d n i sai o n SI ii r h l y - Д/ o š li c. Uubtiana Židovska ulica b 1680 » n brzorezne p stružnice, žeping- stroie >ent e.no viorne mala no est ob žt-ezniii Prevza-nejo se l*h o onusljske naloge pi ih lirin, vsled fçsai odp d. več|i ooratni kapital. L resn do isi na upravo „Jutra" ood 80 ) 000 : 1 ■ 84 p kupovat, ker ima veliko izbiro 1717 moških modnih štofov in dnsri drujega različnega blaga, katerega Ti on na cenete da Vsakovrstne StfOjê in modele za izdelavo cementnih izdelkov dobavlja špecijalna tovarna Fr.Wawerka, Upnik n.B. Мзга/а Lil Nsipopotnefii Stoewer Šivalni stroji za šivilje i^rojače nčeviareter za vsak dom. Pri den si nabavite stioj, ogleiie si to izrednost pi< tvidki Lud. Baraga, Ltbliana. Šetenbui go«.. ulica 6 I. Crezoiaten pouk. IS-ictn» garanti» telefon št. 98" ii3 Vel ko denarja izgubite ико pred Veliko nočjo kupite čevlje drugod, kakor v detajlni prodaji ivrdke Kari Pollak d. d. Uubl ana Duna aka cesta 23. na dvoritčn. • t ALUMINIJ kompletna garnitura 12 k°m kakor na sliki franco dom samo D.n 300 Hfltt t lOew, ,• U lit "■тлпгка indujfrij« IHŽ.JiH.B0HL .flaribor, 5H.5 Proti medp'afflii ali povzetji Cerkven1 zvonovi, armature In surov' odlitn Važno za trgovino, industrijo in obrt! ® Naznanilo o otvoritvi špecijalne delavnice in popravlialn ce tehtnic na Velikem Straconn it. II (ot 1688 a Opekarski cesti) Delavnico otvarja g. Karol Ussar, ki je v tej stroki nedvomno špecija ist. Vsled njegove doi go'etne izkušnje v stroki decimalnih, precizijskih m mostu h tehtnic bodo vsa dela izšla iz te delavnice biezhibna in za aesljiva. — Za naročila se priporoča KAROL USSAR, (ZDELOVATELJ TEHTNIC IN UTEŽE — LJUBLJANA Našim odjemalcem prinesemo ja Veliko noč veliko ireseneCente. Ciiajte pazljivo časopis v pnhodnnh H dneh in shranite ta oglas' Izrežite ga! ' 1569» w п I iS3>a tolaži i ob boezni. ziasti g. okrajnemu zdravniku dr Haringu v Ljut meru, gg. zdra nikom. pri duhovnikom, častitim sestiam dež bolnici, gospodom Častnikom in godbi nravske divi/iiske ш last' za ča tno sprem stvo ter vsem sorodn kom, prijatei « m in znancem, ki so pre dragega pokojnika spremili na zadnji rot prisično zahvalo Liubliana, dne 21 marca 192->. Globoko ta n oft- ostali. 'SHHESHCT POZOR 115 ženini in neveste Žimnice matracc, tH)-te jne mr< e, železne nos'el e (zložljive) oiomane, divan, n i?P' m«kf Ike nudi ceneje ^udo!i Rsdovar a etn k Хгеко« trg ste« 2 pole* Mestni ga i.oma afassasET «aifloveiia znadba ire/ kvanenta blaga i-e mično sna/enie m »sa-Huvrstno barvanji* oblel. Anton Boc Ljubljana jeienDurgova mica 6-1 Gl nce - V:č 46 I^O-H {■O) peCaie 1 «tik« e, flraverstvo [ SITAR & SVETEK J 1Ф LJUBLJANA 0>1 X A / 119 J. Stjepuštn И1МИ1ФИИИ1Ф1И1 «Jutrov» roman LUCIFER kat*»t«4ra 4kozini*ko» оарИа v m« hi na (•«»•{•I H*'d» • lao u-tifnimt м(4иНч]1 e» fHka I- kcn.»» ki t*ina fajo oav«lot*>D**mo KiUt**ljo • tpt**r«a«ntnim raznutn vanji-m v«ak hit ^♦•nj» k ma t** «Ip!UO