Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. lihaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K Piiimim ilnllhu II *• Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Bokopisl se nei vračajo Inserati: Enostopna pett-vrstica* (Širina 88 mm) za enkrat SO vin.-večkrat po dogovora. 61. štev. V Ljubljani, v torek, dne 24. maja 1910. Leto XIII. NASLOV A: Za dopite in rokopise ra list: Uredništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo j Bdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. Deficit in marinistične zahteve. 400 milionov i« dreainoughle. Par tednov je, odkar se je razlegalo irce razdirajoče tarnanje po avstrijskem državnem zboru in po časopisju. Mila Bieaerthova vlada in njen finančni minister Bilinski so nam pripovedovali, da bo vsega konec, če se ji ne dovoli, da sme izpum-pati Se okrog 200 milioaov kron na račun davkoplačevalcev. V proračunu je hotel finančni minister izbrisati celo vrsto nujnih zahtev, ker ni denarja za pokritje. Proračun ima deficit, kar je prva stop* nja do bankrota. S temi klavernimi državnimi financami soglaša gospodarski položaj prebivalstva. D ra giaje ni konca ne kraja, namesto da bi se ublažil*, še vedno narašča, zaslužek delavnega ljudstva se pa aikakor ne more izboljšati, zakaj v industriji je še vedno kriza, dela je premalo ia brezposelnost strašna. Gospodarski položaj ▼ Avstriji'je torej neugoden P Treba je torej varčiti, paziti aa vsak vinar P... Kaj Se! To se Vam le zdi, prijatelji! Morda ste slabo gospodariti, morda ste preveč zapili Pa se motite. Imenitno se nam godi. Briga nas za vinarje! Mi sa lahko postavljamo. Mtlione lahko razsipljemo kakor pleve. Ce ne verjamete, vprašsjte našo vojno upravo, pa boste vedeli vse. Avstrijski marinizem ne zahteva nič več kakor 400 milionov za nove čolničke, za dreadnoughte, ki so nam po njegovem zatrjevanju potrebnejši od kruha in soli. Ljudstvu ni treba nič druzega, kakor poseči v žep, pa položiti 400 milionov na oltar militarističnega malika. Odkod bo vzelo denar v času, ko ga nima dovolj za krompir in kaSo, naj skrbi samo. Marinizem zahteva in > tem je opravil svoje «težko», «patrio-tično» delo.-------------------------------------------- Štiristo milionov za barke, ko nima država groša za Sole, za bolnišnice, za delavsko zavarovanje, za železnice, za kanale, za svoje uradnike in uslužbence, za učitelje, za pospeševanje industrije, za ljudska stanovanja, za boj proti tuberkulozi i. t d., i. t. d. Razburja Vas to P Zli se Vam, da bi se moral dvigniti vihsr po vsej državi in z elementarno silo odpihniti vlado, ki bi se upala, v teh žalostnih časih dovoliti le en vinar za nepotrebne barke in enake reči P Nikar se ne razburjajte, prijatelji, ker ne bi nič pomagalo. Ali poznate gospode »patriote*, ki imajo večino v državnem zboru in v delegacijah P Ce jih poznate, tedaj ste lahko prepričani, da bo dobila vojna uprava do zadnjega vinarja vse, kar zahteva. Morda bodo gospodje poslanci nekoliko zdihovali, ampak glasovali bodo vendar, kakor ukazuje vlada. Gospodje admirali in gospodje minUtri dobro vedo, da bo tako. Prepričani, da bodo dobili denarja kolikor bodo hoteli, so ža dovolili stavbo novih čolničkov. V tržaškem Stabilimento' tecnico se že gradi dvoje dreadnoughtov, dasi jih še ni dovolil aoben državni zbor in nobena delegacija. Gradita se — na pr i vat e n račun ! Kdor je včeraj prišel z lune, bo verjel to. Kdor pa je rojen na zemlji in živi v Avstriji, razume dobro, da je stvar nekoliko drugačna. Stabilimento tecnico ne bi nikdar gra ilo takih ladij, če mu ne bi bilo zgotovljeno, da jih bo država kupila. Kajti kaj naj Stabilimento samo počne z dreadnoughti P Stabi-limenlo pozna vlado, vlada pozna poslance. Štiristo milionov zahteva marinizem in dobil jih bo. Za sedaj. Kajti ko bomo imeli dva dreadnoughta, bo to premalo, kadar bomo imeli štiri, jih bo treba šest in kadar jih bo plavalo otem po Jadranskem morju, bo neizogibno, da dobimo ša štiri in tako dalje brez konca.-------------------------------------- Ne razburjajte se, prijatelji, ker ne bi nič pomagalo. Plačali boste tistih 400 milionov. V, delavci jih boste plačali in vsi, ki ste odvisni. Gospodar, ki bo moral plačati več davka, ga bo poravnal na ta način, da bo Vas nekoliko bolj izkoriščal. Stara pesem! Ne razburjajte se, ampak storite nekaj druzega. Storile t), kar lahko pomaga, če že ne danes, pa vsaj jutri. Pojdite med svoje tovariše, med delavce in kmete, pa jim povejte, kaj je in kako je. Razložite jim, da ne more biti drugače, dokler se PODLISTEK. Savičev pesimizem. Konec. — In kako dolga je še večnost! Koliko časa ima človeštvo še, da se razvije, da napreduje, da doseže vrhunec, katerega ne moremo danes niti sanjati? ... Končno je moral sam v sebi priznati, da ima to dekle prav. — In kaj giblje vse to? Kaj ustvarja ves napredek in izpreminja vse razmere? — Delo ... — A ideal mojega življenja je bil vsa ta dolga leta — nedelavnost... Šolsko leto je že davno minilo. Savič ni niti opazil, kako. Tonka je bila gotova s šolo. Prišel je zopet čas vpisovanja in Savič se je spomnil, da Tonka ne bo več njegova učenka. — Učenka! Kakšna ironija! Jaz sem bil njen učenec... In sedaj je na bo več v šolo ... Prestrašil se je, kakor bi se bil domislil ne-če#a groznega. Ne bo . je več v šolo — morda je sploh ne bo več. To — bi bilo strašno. Ali bi mogel tedaj še živeti? Brez Tonke? Kako daleč sega ta misel... Brez Tonke — je dejal. Kaj je to? Tako ne misli profesor o učenki, ne učenec o učiteljici. Ali mu ni ona že več? Tovarišica? Prijateljica? In brez nje naj bi ostal ?... Razni občutki, o katerih je menil, da so že povsem zamrli v njegovem srcu, so se tekom zadnjega leta zopet povrnili. A to ... to je kakor povsem novo čuvstvo. Ali je morda to ljubezen? Enkrat je ljubil! — Olga! Ljubil sem Te! A v zvezdah sem vzel slovo od Tebe. In sedaj — ne vem, kaj je to. Ako je to ljubezen, je vse drugačna, nego je bila ona do Tebe, Olga! Ali bi bilo mogoče, da bi prišel konec sedaj ? ... Oh, ne, ne. Sedaj ne, ta konec bi bil grozen, to bi bila poguba. A kdo pravi, da bi moglo biti drugače? Ali sme upati... Ali je le enkrat čital v njenih očeh — ljubezen? Da, ljubezen, ljubezen. Sedaj ve, da je to ljubezen. ljudstvo ne organizira, dokler pošilja v državni zbor gospodo in dokler ne spozna socializma. Agitirajte in organizirajte. Le v tem je pomoč. Vse drugo je od muh. Volitve na Francoskem. Rezultat volitev aa Francoskem je povečjem znan. Od 597 prstancev je izvoljenih 595, ki se grupirajo tako: 124 radikalcev z 1,009 500 glasov, 132 socialističnih radikalcev z 1,107.000 glasovi, 24 neodvisnih socialistov z 182.000 glasovi. Te tri stranke tvorijo jedro vladne stranke, torej 280 poslancev z 2,298 500 glasovi. Zmerno opozicija šteje 74 republikancev levice z 656.000 glasovi, 68 re-publinkancev naprednjakov z 565.000 glasovi. Ti predstavljajo srednjo stranko. -/ Potem opozicija šteje 41 liberalcev s 340.000 glasovi, 49 konservativcev s 481.000 glasovi ia 9 nacionalistov z 59.500 glasovi. Te tri skupine predstavljajo klerikalno-monsrhistično stranko: skupaj 99 poslancev z 880.500 glasovi. — Zedinjeni socialisti, to je socialisti v našem smislu so narasli od 55 poslancev na 74 z glasovi 629.000; ti socialisti v svobodomiselnih, demokratičnih in kulturnih vprašanjih glasujejo z vlado, sicer pa stoje v opoziciji. Pri sedanji sestavi, 280 vladnih poslancev in 241 raznovrstnih poslancev tvorijo torej zedinjeai socialisti odločujočo stranko. To razmerje na Francoskem je poučljivo za celo Evropo, ker je Francoska postala nekak tip, kako se parlamentarizem in konstitucija bodeta morali razvijati tudi drugod v drugih evropskih državah. Nove socialne in demokratične struje so torej na Francoskem v ogromni večiai: od Motilcev štejejo 2,928 000 glasov proti starim liberalnim in klerikalnim strankam, ki štejejo le še 880 500 glasov. Liberalizem in klerikalizem je po naravnem razvoju v vsaki napredni državi obsojen na smrt ali pa na brezpomembno opozicijo. Pri nas na Slovenskem caruje seveda še absolutno klerikalizem; storil je le eno važao vlogo, da je obnemogel do cela lažiliberalizem, ter tako dal duška socialnem gibanju. Po naravnem razvoju pride tudi ra klerikalizem dober propad — vsled probujanja delavske ljudske mase. — Tonka! Brez Tebe! Pa še enkrat tisto grozno življenje ... Bilo je že pozno zvečer. Ta ljubezen ga je grizla v glavi, kakor škorpijon. V spomin so se mu povrnile vse peklenske muke iz tistih časov. In izguail je vso moč nad seboj. Ta hip ni mislil, da je pozna ura, sploh ni mislil ničesar nego to, da ne more niti uro več živeti v tej grozni negotovosti. Bal se je noči, ki je spuščala svoje sence na zemljo, bal se je, da bi legla noč tudi v njegovo dušo, tista črna noč, katero pozna samo on. In kakor vihar je pohitel tja ... Tonka je stala na pragu. Bila je sama. — Tonka! Ali bi bilo mogoče? Tonka? ... Čudno! Ona je vedela, kaj hoče vprašati. Odkod? Kako? Kdo ji je povedal? — Ne, ne, to ne bi bilo mogoče, ne meni, ne tebi! — Ali me ljubiš? — Zakaj sem Te hotela privabiti v življenje, iz katerega si bežal? Zakaj sem Ti hotela dvigniti srce? “**■ Moja Tonka! Moja ljuba žena! Moje srce je s Tvojim v višavah! In to je bilo res... Danes se na Francoskem vse presoja v gospodarski in socialni smeri; z bujnim prenavljanjem in prelivanjem struj in slojev združeni sp različni, navidez neugodni pojavi, ki se dado izrabljati posebno proti neukim masam — no, vse kaže novo življenje, ki bode moralo biti vzgled celi Errop. Dežela brez boja za življenje. Ena najzanimivejših dežel na svetu je otok Nova Zelandija, ležee južaozapadno od Avstralije v Tihem oceanu. To je otok v pravem pomenu besede; ljudstvo na njem, ki šteje okroglo milion duš, je popolnoma ločeno od sveta in prihaja komaj od slučaja do slučaja v trgovinsko dotiko z oslalim človeštvom. Ta popolna osamljenost sredi velikega morja je v zvezi z raznimi ngod-nimi razmerami omogočila, da se je v Novi Zelandiji razvilo skoraj popolnoma socialistično življenje. Vseskozi je uveljavljen osemurni delavnik, brezpogojen nedeljski počitek, poldneva počitka med tednom, zelo visoke plače; vsa stanovanja so zdrava, čista, prostorna in udobna. Starostno zavarovanje zagotavlja vsakemu človeku brezskrbno starost... Tisočletja so bila minila, preden je stopila človeška noga na ta otok. Prvi njegovi prebivalci so bili ubežni Malajci s kakšnega polinezkega otoka. S seboj so pripeljali neko vrsto psov, ki so jih krmili in rabili za hrano. Kovine so jim bile še neznane; orodje so si izdelovali iz kamna. Tega in sicer zelenega so našli na otoku v izobilju. Po njem so dali novi deželi ime. Prisiljena niso bili povsem brez kulture. Toda sčasoma so pojedli vse pse in zašli v silno bedo. Lakota je iz njih napravila ljudožrce in njih število se je močno skrčilo. Pozneje je prišel Anglež Cook na otok; vpeljal je krompir in prešiče ter z mnogimi težavami odvadil domačine kanibalstva. S časoma se je naselilo veliko število Evropejcev, s katerimi so se domačini polagoma pomešali. Nekdanjih prebivalcev je na otoku še okrog 60.000, o kakovem narodnem sovraštvu med njimi in poznejšimi priseljenci se pa ne sliši nič. Otok je jako plodovit in ima še ogromne prašume, v katerih so se pa udomačili naši ptiči. Tudi evropejske rastline so se zasejale in uspevajo izvrstno. Prebivalci tega otoka žive jako ■rečno in imajo le eno sku) in en boj: Med drugimi našimi živalmi se je zaplodil tudi naš domači zajec in ta spaka dela prebiyalstvu preglavice. Toliko ga je že, da ljudje ne vede, kaj bi počeli. Da varujejo svoje poljske nasade, jih imajo zagrajene z gostimi plotovi iz žice, ki so globoko zakopani ▼ zemljo. Vrhutega pa neprenehoma pazijo čuvaji, da se mtcina ne prerije pod zemljo na polje in vrt. Drugih življenskih bojev ne poznajo na Novi Zelandiji. Na otoku bi bilo prostora še za milione ljudi, ki bi našli dovolj rodovitne zemlje za obdelavanje. Toda tujce plašijo visoke mezde in dež, katerega imajo včasi nekoliko preveč. Damače ljudstvo si pa sploh ne želi tega, ampak je zadovoljno v svoji osamljenosti. Ce pa pride tujec slučajno tja, se čudi. Po šestih zvečer ne dobi v nobeni gostilni nič. V nedeljo večer sploh ni odprte gostilne, vse služabništvo je prosto in izvzemši bolnike, si mora vsak sam pomagati, kakor zna. V deželi ni beračev, pa tudi ne zločincev. Čemu krasti in ropati, ko ni treba? Tudi sodišč v našem zmislu nimajo, ampak le razsodišča za poravnanje prepirov. Vendar to življenje ne more biti vzor socialni demokraciji. Razvilo se je iz razmer, ki so povsem različne od naiih in je seveda le v popolni osam* ijenosti mogoče. Na Novi Zelandiji nimajo industrije. Sirovine se izvažajo na Angleško, odtod se pa vpeljujejo getovi izdelki. Vsled tega ni nobene konkurence v deželi, kar seveda še pospešuje mino, brezskrbno življenje. Industrija ae ne da socialistično urediti samo v eni deželi, dokler je po vsem drugem svetu kapitalistična. Saj zato mora biti socialna demokracija mednarodna. Posledice popolne brezkrbnosti imajo pa tndi tvojo slabo stran in ta se opazuje na Novi Zelan* diji. Stavilo prebivalstva namreč nazadnje, plodo-vitost rodu se zmaniuje, Ideal socializma je pač drugačen. In razume ae, da n tako lenobno življenje, kakor na Novi Zelandiji, ne bi moglo raaviti po vsem svetu. Indu« atrija ae lahko socializira in v marsičem reformira, ne more se pa odpraviti. Saj potrebujejo njene izdelke tudi Zslandčani, le da prepuščajo izdelovanje drugim. Prav to se pa maščuje nad njimi, ker jih mehkuži. Socializem ne gre za tem, da bi odpravil dde, kar je itak nemogoče, ampak urediti ga hoče na podlagi pravičnosti. Vendar je pa Nova Zelandija s svojim razmerami zanimiva, ker nam kaže, da človeštvo lahko živi brez bede in brez hudodelstva. Nova Zelandija pokazuje, da je zločin posledica socialnih razmer In da ima socializem res ne le materialen, ampak tudi visok etičen pomen. Politični odsevi. * V proračunskem odseku se nadaljuje razprava o proračunu za ministrstvo notranjih zadev. Minister Haerdtl poroča o odredbah, ki bi naj administrativno službo preuredile tako, da bi se dalo priprostejše in hitrejše poslovati. Glede očitanj, da je drž. policija pristransko postopala, pravi, da je to neresnično in da se je zakon popolnoma nepristransko varoval. O razpustu ruskih društev v Bukojini pravi minister, da ne more podati še nobene končn? sodbe, vendar pa se mn zdi po došlih poročilih, da društva niso zasledovala samo kulturelnih namenov, temveč tudi tendence, ki so nevarne ra obstoj države; zategadelj so morale oblasti posredovati. Vendar pa bode ministrstvo celo zadevo natančno preiskalo. * 0 Ugledih iprarnlh konieronc m češkem se poroča iz Prage: Kakor se sliši iz tukajšnjih čeških političnih krogov, ne vlada v češkem agrarnem taboru popolno soglasje, ali se naj češki agrarci udeležijo sporazumnih konferenc z Nemci ah ne. Isvrševalni opbor stranke ni mogel priti v tem oziru do nobenega sklepa, zato se je odločitev prepustila razširjenemu eksekutivnemu odboru, ki bnde zboroval dne 23. maja. * 0 nameravanem cesarjevem potovanja po Boinl poročajo: Skupni finančni minister Bnrian je sestavil definitivni program za cesarjevo potovanje v Bosno. Cesar se odpelje iz Budimpešte v nedeljo, 29. maja ob peti uri zjutraj. Potem se pelje skozi Doboj, Zenico, Visoko v Sarajevo, ka- 1 mor dospe 30. ob 3. uri 4 m popolne, 31. maja ob 9. uri zjutraj se začno avdijence v konaku. 1. junija v sredo, se vrši parada, 2. junija ogledovanje trdnjav, popoldne se cesar peljo v llidže k virom Bosne, kjer se mu bo pokazala kmečka poroka s plesom «Kolo>. 3. junija se odpelje cesar v Mostar, kamor dospe ob 12. uri. Nazaj se odpelje cesar isti dan ob 6. uri 30 minut zvečer. * V proračunskem odseka je dr. Kramaf pri postavki »ministrstvo za notranje zadeve" govoril o ljudskem štetju ter predlagal, naj se štetje izvede po načelu, da se ima dognati narodnost prebivalstva, ne pa občevalni jezik. Nadalje je zahteval od vlade, da prepreči pri ljudskem štetju vsako nasilstvo. tako s strani vladnih organov, kakor tudi s strani privatnikov. Naj bo pri ljudskem štetju vsakemu dano na svobodo, da se vpiše kot pripadnik te ali one narodnosti. * Odsek se (spremembo zborničnega poslovnike je v sredo sprejel predlog dr. Šušteršiča, ki se glasi: »Ker smatra odsek vladne predloge v vseh glavnih delih za nesprejemljive, sklene, da se ima izvoliti referent, ki naj dobi nalog, da mora odseku predložiti tekom 14 dni samostojen elaborat, ki naj bo obsegal predloge novih zakonov o reformi poslovnika in nov poslovni red.* * Vseučlllikl odbor nemika-naclonalne parlamentarne svese je imel sejo, katere so se udeležili tudi zastopniki nemških visokošolcev. Odbor se je izrekel proti Dunaju kot sedežu laške pravne fakultete. Dvorni svetnik profesor Wett-•tein je izjavljal, da bi se tako Dunaju lahko utisnil pečat dvojezičnosti. Tega mnenja da je tudi večina dunajskih vseučiliških profesorjev. Poslanec Hoffmann Wellenhof se je izrekel proti Trstu kot sedežu laške pravne fakultete ter predlagal Rovereto. Temu nazoru pritrja tudi nemško-nacionalno parlamentarno zastopstvo. * Hrvefeki sabor je sprejel takozvano volilno reformo tudi v tretjem čitanju. * Ogrske volitve. Sepeški škof Parvy je suspendiral župnika Richterja v Spod. Kubinu (na Ogrskem), ker je ta kandidiral s programom vladne stranke. Richter je proti temu apeliral na konzistorij v Erlavi, ki pa je škofovo odredbo potrdil. Richter se bo obrnil na rimsko kurijo, kjer se bo ogrska vlada zanj zavzela. Doslej je določen rok za volitve v 343 okrajih; ostane ie 70 okrajev za določitev. Največ volitev se bode vršilo dne 1. junija, v sredo; takrat pade odločitev v 296 okrajih. 2. junija voli 83, 3. junija 11 okrajev; ostali se razdele na druge dneve. * Praske gosposke sbornies je v drugem čitanju sprejela s 127 glasovi proti 82 vladno volilno reformo za deželni zbor. Kakor znano, je ta reforma navaden politični rop. Socializem In delavstvo. Predavanje dr. H. Tume dne 24. aprila 1910 v Triiču. Dalje. Delavsko gibanje je nastalo v treh smereb, vse s končno svrho, priboriti si boljil način iivljenjs, tako je delavsko gibanje ustvarilo socializem; zato je delavsko gibanje istovetno s socializmom. Lahko bi torej imenovali socializem stremljenje delavstva po izboljšanju oblike življenja, po enakopravnosti in svobodi. Iz te sinteze delavstva, angleškega in francoskega, je Karel Marks ustvaril teorijo socializma in poleg njega Lassalle podlago sedanje organizacije delavstva. Po razvoju zadnjih 50 let je iz obeh nastal moderni socializem ter sodaldemokratična stranka kot njiju predstaviteljica in nositeljica. Praktični, moderni socializem se najlepše izraža v programu socialnodemokratične stranke v Avstriji, ki je moj-stersko delo sodruga dr. Viktorja Adlerja. Poleg praktičnega socializma pa se znanstveno razvija vedno širje in širje teoretični socializem, ki je danes zavladal in obvladuje skoraj vse vede, katerega vplivu se ne more nihče odtegniti, ne resen učenjak, ne svež umetnik. Teoretični socializem se razvija kot samostojno, ponosno svetovno naziranje, praktični socializem pa je že uresničil prve točke programa ter izvojeval splošno volilno pravico, t j. priznavanje demokracije. Priboril je delavstvu zavarovanje in zboljšanje mezde, priboril mu je spoštovanje ostalih družabnih slojev. Zato si delavstva ne moremo drugače misliti, nego v zvezi s socializmom in sotialnodemokratično stranko. Življenje samo je naredilo iz delavca socialista. Zato pa, ker je le življenje prva in zadnja moč človeka, ostane le delavstvo jedro socialnodemokratične stranke. Kakor je teorija raztezljiva in omahljiva, tako je neodoljiva sila dejansko življenje in ž njim združeni interes, — zato je tudi prvi in najboljši cilj delavstva in socialnodemokratične stranke, priboriti človeku zdravo in zadostno hrano, obleko in stanovanje. — Zdravo, krepko delo je predpogoj zdravi, krepki duši. Ako nam nasprotniki očitajo, da nam gre pred vsem ie trebuh, govore sicer trivijalno, a resnično. Dokler nima delavec in njegova družina zadostnih sredstev za življenje, nima tudi želje po odmoru, nima želje po izobrazbi in hrepenenja po višjem. Očitajo delavstvu »trebuh* le oni, ki ne poznajo gladu in pomanjkanja. Brž pa, ko si je delavstvo priborilo prvi uspeh, ter si zboljšalo kolikor toliko dnevne dohodke, prestopi takoj na drugi cilj: dosega odmora. Ako je telo izmučeno po dnevnem 16 urnem delu, potem človek ne čuti druge potrebe, nego naspati se, ne more imeti višjih zahtev in potreb. Zato terja delavstvo, brž ko si je mezdno stanje nekoliko izboljšalo skrajšanje delavnega časa, terja 8urni delavnik. V deželah visoko razvite industrije in fabrik uvidevajo sami gospodarji upravičenost te zahteve in konštatirajo dejanske koristi tudi za-se, češ: Spočit, inteligenten delavec stori v 8 urah toliko, in še več ter bolje, nego v 14—16 urah izmučen in lačen delavec. Tretji cilj, ki nastopi takoj, ko je delavstvo doseglo kolikor toliko prvo in drugo stopnjo, pa je liobreibi la isbavs. Ko ima delavec zadostnega živeža in spodobno stanovanje, in ko mu po storjenem delu preostane nekoliko dnevnih ur, mora ta čas izpolniti, in bolj ga ne more izpolniti, nego z izobraževanjem, t. j. z razvojem svojega duha ter z zabavo, to je z razvojem svojega čuvstvenega življenja. Dobro je, ako se ozremo nekoliko na pota gospode in delavstva v tem oziru. Gospčda, ki ima prostega časa več kot dovolj. — kako si išče izobrazbe in zabave? V kavarni pri biljardu in kartah, v restavracijah pri pivu, in z brezplodnim besedičenjem, ali pa v bordelih in varietet Le malo število išče zabave v predavanjih, sprehodih v prirodi, ali v koncertih in glediščih, in ie tu velika večina gospdde prodaja bolj zijala, nego pa uživa. S tem ravno je bila gospdda dosedaj pogubonosna učiteljica delavstva. Zabava, katero je videl delavec pri gospodi, je prevzel kot svojo: Alkohol, karte in ženske. Zato je alkoholizem in sifilis najhujši strup za delavstvo; ubije mu zdravje, ubije mu um. Naravnost hudodelski je pojav alkoholizma, katerega sta vzgojila in trpela duhovna in posvetna gospdda v državi, t. j. oni organizciji, ki naj dviga človeštvo! Konec prih. Sodrnil, soniSljtnitt! sy*A.« tifinc ii brifslci, Kjer Je n uzpolaid UU PSkiSS JtftB Pnjor“! Domače vesti. — Mizarska dela n obrtno iolo v Ljubljani ae po sklepu zadnje seje občinskega sveta oddajo »Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev. V občinskem svetu je bil radi tega hud boj. Dr. O raže n se je jezil, ker je župan na zadnji seji njegov predlog, ki je bil takrat sprejet, imenoval nemoralen, dr. Švigelj, ki sploh jako rad Šviga z jezikom, je pa svoje tovariše v občinskem svetu kar nahrubil, češ, da nekateri postanejo tele pametni, kadar zapuste sejo. Za »slogo* v liberalni stranki je to pač čudno znamenje. Radi sklepa se pa togoti tudi *Slovenec», ki po svoji stari navadi zopet infamno sumniči, kakor da se socialni demokratje letos zato niso udeležili občinskih volitev, da bi mizarska zadruga dobila delo. Takih falotarij smo pri klerikalnim trobilu že vajeni. Toda zakaj se pa klerikalci niso udeležili občinskih volitev? V ljubljanski občini ima doslej £e jako malo delavcev volilno pravico; to vedo pri c Slo vencu* prav dobro. Kar imamo glasov v tretji, sedaj še privilegirani kuriji, smo jih že parkrat prešteli. Da bi mogli v privilegirani kuriji zmagati, nismo nikdar mulili ne mi, ne klerikalci in gotovo tudi ne liberalci. Zato bi morali biti liberalci preveliki tepci, če bi nam ponujali kš6ft za abstinenco pri volitvah, pri katerih itak ne morejo izgubiti mandatov. Povod za udeležbo ali neudeležbo pri takih volitvah more torej ležati le pri nas. To omenjamo le zato, da se vidi, kako trapasto je »Slovenčevo* natolcevanje. Kar se pa tiče oddaje dela naši zadrugi, menimo, da ne bo imela občina ničesar obžalovati. Ce tudi ponudba zadruge ni bila pajcenejša, je bita vendar razlika med njeno in Tdnniesovo tako majhna, da pri celi svoti sploh ne more priti v poitev, To se pa o ponudbi »združenih mojstrov* ne more trditi. Prepričani smo tudi, da bo zadruga pazila ne le na dobiček, ampak tudi na svojo čast. Na-zadnje je pa vendar v »Slovenčevi* jezi še nekaj čudnega. Teoretično neprenehoma zagovarja zadružništvo. Teoretično je redno « prijatelj* delavcev. Cim pa dobi zadruga delavcev kaj dela, je pa v praksi pri teh zadrugarsko delavsko prijateljskih klerikalcih takoj ogenj na strehi. — Zakoniki načrt o veterancih, o katerem smo že pisali, hoče doseči združitev vseh veteranskih društev v enoten »Kor vojščakov*, ki bi bil podrejen vojni upravi. Za načrt se ogrevajo posebno krščanski socialci, ki so po svojem značaju itak rojeni veteranci. Po načrtu bi vsa koru pripadajoča veteranska društva smela nositi na svojih zastavah drž. orla in veteranom bi bilo dovoljeno v bodoče imeti bodala in sablje kakor vojaki. Društveni funkcionarji dobe kot veteranski častniki in podčastniki primerne naslove; veteranski kor bo smel uporabljati znamenja s trom-peto in Bobnom kot redna armada. Da bi bili pripravljeni za slučaj vojne, bodo društva gojila vaje v streljanju in bodo dobila za to državno podporo. Istotako se bodo smeli veteranci pod gotovimi pogoji sprejemati v vojaške bolnišnice in jih bodo zdravili vojaški zdravniki. Vrhutega se bo olajšalo članom zavarovanje proti bolezni in pa proti bolezni združeno s plačilom pogrebnih stroškov. Vse zadeve tega veteranskega kora bode upravljalo ministrstvo za deželno brambo. Ako zakon obvelja, ne bodo smela obstati veteranska društva izven tega kora. — Posl. Bugetto je izdelal in odjavil načrt državnega jezikovnega zakona, kateri skuia urediti jezikovno rabo pri državnih oblastih in uradih, g 1. našteva obširno določbe g 19. tem. drž. zak. o splošnih pravicah tistih jezikov, ki so priznani kot v posameznih deželah navadni; § 2. določa pojm v okraju navadnih jezikov, prepušča pa deželnim zborom v odločitev, kateri jeziki imajo veljati za v okraju navadne. Deželni zbor ima o tem sklepati na temelju odločitev deželnega odbora, namestnije in pristojnega višjega deželnega sodišča. Ostale točke čisto kratkega zakonskega načrta vsebujejo .določitve o jezikovnih mejah v narodno mešanih okrajih, o notranjem in zunanjem uradnem jeziku pri državnih uradih in o jezikovnih zmožnostih državnih uradnikov. Postava ima v prvi vrsti namen določiti kompetenco deželnih zborov in državnega zbora v jezikovnih vprašanjih. Zadnje vesti. ■ladealfekl ahod v Gorici. Gorica, 22. maja. Današnji mladeniški »hod se je nad vse pričakovanje dobro obnesel Dvorana je bila nabito polna. Referati in resolucije, predlagane od sodrugov Petejana, dr. Dermote in dr. T u m e so bile sprejete z navdušenjem. Ljubljansko mladinsko organizacijo je zastopal sodrug Franc Svetek Obširnejše poročilo sledi. Poljaki nacionalni demokrati. Lvov, 23. maja. Včeraj je bil tukaj strankin zbor poljskih nacionalnih demokratov. Načelnik poljskega kola Glombinski je pozival navzoče, naj se oklenejo velikopoljske ideje. Poslanec Žarno yski je ostro kritiziral politiko finančnega ministra Bilinskega in dejal, da ne bo spravil ne ene svojih finančnih predlog pod streho. Stališče finančnega ministra je po govornikovem mnenju omajano. (»Slov. Narodu* poročajo še, da je Glombinski na tem zboru dejal, da je poljsko kolo sestavilo lanjski Krek-KramsFev predlog o izpremembi poslovnika in da ga je vložil dr. Krek, ker poljsko kolo tega ni maralo storiti iz razlogov oportunitete. Nemško-liberaloi strankin zbor.Praga, 23. maja. Nemška napredna stranka je imela včeraj svoj strankin zbor, na katerem je dr. Eppinger govoril tudi o političnem položaju in o jezikovnih predlogah vlade. Dejal je, da se Nemci ne bodo izogibali pogajanju s Cehi in z vlado, ampak da bodo previdni. Na vsak način bodo zahtevali, da se jim prizna pravica, da smejo sami odločati o svoji usodi. Poslanec dr. P er gel t je dejal: Položaj je tak, da je nujna sprava v državnem in v deželnem zboru, sicer bi se rešitev morala iskati po drugi poti, kar pa bi lahko imelo slabe posledice za oba dela. — V resoluciji, ki se je sprejela, se naglaša narodna samouprava. (Te govorance in resolucije bi bile jako lep?, če bi ljubeznivi nemški »naprednjaki* sami tako ravnali, kakor govore. Ampak gospodje se ogrevajo za narodno avtonomijo na Češkem, kjer so v manjšini, odklanjajo jo pa povsod, kjer so v večini. Tako pa ne gre; če je narodna avtonomija dobra, se mora izpeljati povsod. Samo na taki podlagi je mogoča rešitev narodnega vprašanja.) Zopet veleizdaj niška afera. Trst, 23. maja. Tukaj je policija aretirala 36 oseb, ki so osumljeni zaradi veleizdaje. Očita se jim, da so imeli tajno organizacijo, kateri je bil namen, primorske dežele po sili odtrgati od habsburške monarhije. Pri nekaterih italijanskih draštvih so bile hišne preiskave. Najbrže gre zopet za kakšno prav budal asto romantično otročarijo. Resen človek ima za take »zarote* težko kaj drugega kakor pomilovalen posmeh. Italijansko vseučilišče. Dunaj, 23. maja. Nemško-nacionalni poslanec Hofmann v. Wellen-hof se je izrazil, da naj se sploh opusti ustanovitev italijanskega vseučilišča. Italijanski politični krogi so radi tega zelo razburjeni. Ogrsko volitve. Budimpešta, 23. maja. Grof Khuen Hedervary je imel včeraj svoj programni govor. Dejal je, da so Madžari izgubili simpatije Evrope, katere pa nujno potrebujejo ker so sicer v nevarnosti, da izginejo. Evropa ni sentimentalna, ampak računa. Ogrski proračun razodeva žalostni položaj dežele. Pred desetimi, petnajstimi leti smo bili vzorna država, sedaj imamo deficit V zadnjih štirih letih so se izdatki dežele zvišali za 40 odstotkov, dočim bi smelo naravno zvišanje znašati kvečjemu 5 odstotkov na leto. Kbnen Hederrary je govoril tudi o militarizmu in ta odstavek je tudi za Avstrijo zanimiv. Dejal je: Omeniti moram, da nas čakajo težka bremena, in sicer pod naslovom, ki morda ni popularen, katerega izpolnitev je pa vendar „prva dolžnost* (1) Ako hoče narod obstajati na mestu, ki mu je določeno, mora v vsakem pogledu izpolnjevati svojo dolžnost Le tista država je močna, ki je za obrambo svojih interesov pripravljena tudi na Žrtve. Vojska se mora ohraniti v takem stanju, da brezpogojno varoje nedotakljivost dežele, pa tudi da daje garancije tistim, ki ao z nami v zvezi. To je težka dolžnost. Z njo j e s p o-je n o pomnoiesio izdatkov; ampak tega se ne amemo ustrašiti (l). (Zofismi ogrskega ministrskega predsednika so stvar zase. Z njimi se bo še treba baviti. Ampak važno je, da je Kbuen vsaj povedal, o čemer naši ministri molče: Da hoče militarizem navaliti ljudstvo nova težka bremena.) F o ga ra s, 23. maja. V Marginenu so se včeraj spopadli pristaši vladnega kandidata W e r n e r j a in »imunskega kandidata Vajde. Zandarmerija je nastopila. Dve osebi sta ubiti, dve ranjeni. Krečanske bomallje. P a r i z, 23. maja. ,Temps‘ javlja, da so varstvene sile sklenile, varovati vrhovno oblast Turčije nad Kreto. Carigrad, 23. maja. »Tanin* piše, da je navzočnost turškega brodovja v krečan-skih lukah potrebi.-., da sr nši potrebni vpliv na razprave radi rešitve kre .iškega vprašanja. Carigrad, 23. maja. iurško brodovje je zapustilo luko. Poveljn k ima zaprto povelje s seboj. Odhod brodovja je nedvomno v zvezi s krečanskim vprašanjem. Solun, 23. maja. Povsod se oglašajo prostovoljci, ki so pripravljeni, marširati na grško mejo. Vata|a v Nikaragvi. Novi Jork, 23. maja. Iz Bluefielsa se javlja, da so vstaške čete pod vodstvom generala Mene popolnoma obkolile vladno vojaštvo in mu odrezale dovoz živil. AKo 5« niste, poSljitc naročnino! Iz stranke. o Pulj. (Novo delo.) Kakor je bilo že javljeno v »Rdečem Praporu*, se je vršila dne 15. maja t. 1. konferenca istirskih in dalmatinskih socialistov v Spljetu. Istrske socialista sta zastopala sodruga Haramina in Furlan, ki sta bila prisrčno sprejeta in pozdravljena. Delo se je začelo že ob 9. dopoldne s shodom, na katerem je govoril sodr. Haramina celi dve uri. Za njim je pozdravil dalmatinske sodruge o imenu strokovno organiziranih istrskih delavcev sodr. Furlan. Nato so šli dele-gatje v spremstvu članov političnega odbora obiskat očeta dalmatinskih socialistov, bolnega in starega sodruga Pasinoviča v bolnišnico, kjer se je nudil ganljiv prizor. Na trdi postelji je ležal, boreč se s smrtjo stari mučenik Pasinovič in držal v rokah tri akte radi zaplembe lista »Glas Mal o g P uka* kot odgovorni urednik in se milo amehijal, S težavo se je dvignil in s tresočim glasom pozdravil došla gosta z besedami: »Naprej, mlada brača, da zmaga človečanska ideja 1 Ne se strašiti jeze birokratizma, ječe in drugih neprijetnosti, kajti prišel bo dan, ko bodemo računali z današnjo gnjilo družbo in ko nam bo ta črno-žolta svojat poplačala vse prizadete krivice.. .* Po kratkem pogovoru so je bilo treba ločiti od drazega starčka, ki je ginjen gledal za odhajajočimi, katerim je on začrtal pot Popoldanska konferenca. Ob treh popoldne so se zbrali vsi odbori strokovnih organizacij (politični odbor), uredništvo in administracija lista ter delegacija istrska in se je takoj začelo stvarno dogovarjati in pretresovati nadaljno skupno delovanje. Po šesturni debati se je sklenilo o skupnosti lista, ki bo zastopal dalmatinske-istrske interese proletariata, sledeče: I. Ust naslov: »Glas Radnoga Naroda*, organ dalmatinskih in istrskih socialista. II. List je imetje obeh strani in stroški se imajo poravnati skupno. III. Format lista se ima povečati na dostojno veličino in posamezne številke stanejo osem vinarjev. IV. Glavno uredništvo je v Spljetu. Rokopise, dopise in druge stvari za Istro se morajo pošiljati na: »Zastopno uredništvo »Glas Radnoga Naroda* v Pulj, Delavski dom, Clivo Castello št. 2, in ravno tako naročnino, reklame itd. Kar se tiče Istre pa na upravništvo Lista v Pulj. Kar se tiče dalmatinskih stvari, kolikor enega toliko druzega v Spljet. V. List se bo bavil z domačo in parlamentarno politiko, strokovnim gibanjem in propagando. VI. Vesti in članki iz litre se dobijo v listu pod naslovom: »Istra* a dalmatinske pod: »Dalmacija*. VII. V nujni važnosti ae lahko priobčijo tudi italijanski članki. Izključni jezik Usta je hrvatski. Nadalje se je sklenila resolucija, katera se ima poslati v Ljubljano na izvrševalni odbor in na strokovno komisijo na Dunaj. Po kratki debati je predsednik sodrug Gabrič zaključil konferenco ob devetih zvečer s prisrčnim pozdravom za istrski proletariat. Istrskim sodrugoml Sodrugil Somišljeniki! Nastopil je moment, katerega smo vsi željno pričakovali! Moment, ko bodemo dne 27 maja t. 1. pozdravili s veseljem naš istrski list, naše orožje, naš, proletarski ščit Z tistim momentom napovemo kulturni boj našim zagrizenim in zakletim sovražnikom: kapitalistu, klerikalizmu in liberalizmu. Na Vas, dragi sodrugi in somišljeniki, stoji usoda in trajni obstanek lista, ki bo zastopal Vaše, proletarske interese in jih branil pred napadi drogobarvnih strank priviligiranih slojev. Povsod, kjer boste, v družbi, ob vsaki priliki glejte, da boste kolikor je v Vaši moči, nabirali za list dobrovoljne prinose in naročnike ter agitirali % vsemi svojimi močmi, da se bo Vaše glasilo razširilo, razvilo. Nobene hiše, kjer delavec stanuje, nobene gostilne, nobene kavarne ne sme biti bres lista, kamor Vi zahajate. Zraven tega pa Vam polagamo toplo na srce: ne pozabite Vašega dosedanjega lista »Rdečega Prapora*, ki bo tudi od sedaj naprej kakor dosedaj vedno zastopal in branil interese zatiranega in potlačenega delavca. Tudi ta list se mora širiti z novim listom 1 Torej sodrugi, delavci 1 spogledajte in poglejte v Vašo prihodnjo bodočnost in premotrite sedanji žalostni položaj, v katerega Vas je pahnila roka črno-žoltih karikatur. Citajte, razširjajte, agitirajte in nabirajte dobrovoljne prinoae za Vaše časopisje!! S tem napravite Vašo sveto dolžnosti Dragovi 1 na poaaol Zastopno uredništvo »Glas Radnega Naroda* organ dalmatinskih-istarskih socialista, Pulj. Svoji« čitatellem priporočamo, d« »e otiralo na tafce tvrdke, U tolerirajo t našem listu. Xahteva|to po Tieh gostilnah, kavarnah Id v brivnicah WtT W Velika nesreča vsled nevihte. 20 delavcev mrtfIb. Iz Weiz* se poroča o strašni neirefii, ki se je zgodila v petek ponoči v rabski soteski na Štajerskem. Za povečanje tvorniških elekričnih sil v Weizu se gradi v omenjeni soteski velika vodna naprava. Dsla ima stavbna tvrdka firuss in tov. Napraviti se ima rov skozi skalo, da dobi voda primeren strmec. Na ta način bi se pridobilo tisoč konjskih sil. Za odvod rake je nad takozvanim knežjim mlinom napravljena jez. Pod mlinom so stale tri barake. Ena je služila izključno za stanovanje delavcev, ki so večinoma Hrvatje. V drugi je bila tudi kovačnica. Obe sta stali tik struge Rabe. V tretji baraki, ki leži nekoliko više, so pomožni stroji. O polnoči je zadivjala nad sotesko strašna nevihta, ki je zadela zlasti občine Plenzengrent, Breitenau, Wallbutten, Schdskelgraben, Bollinggra-ben, Geigental, Burgitall, Arzborg in gorenjo rabsko dolino. V Plenzeogreutu in Wallhuttenih so mo-rali prebivalci nekatere biše hipoma zapustiti in zbežati na višje kraje. Vodovje je odneslo mlin, žago, ves les in vse mostove. Raba se je izpre-menila v deroč veletok. Pri jezu se je nagrmadilo do 1000 kubičnih metrov lesa, debla, drva i. t. d. Voda se je zajezila in nastalo je hipoma velikansko jazero. Delavci, ki so po težkem delu mirno spalj, niso imeli pojma, kaj se godi. Okrog 7,2. ponoči je vodovje prodrlo skozi rov ter se udrlo čez barake, pa vse uničilo in odneslo > seboj. Tudi ipeče ljudi. V kratkih minutah so bili mrtvi. Štirinajst mrličev so našli, sedem jih pogrešajo. Mrtvi so delavci Ilija Radulovič, Ilija Moravič, Petar Moravid, Franjo Logac, Martin Bondic, Franjo Ferenc, Gjnro Maro-vič, Sava Marovič, Gjuro Stančič, Ilija Stipana vič, Martin Vukelič, Mile Marovič, Franjo Brelen. Ime štirinajstega ni znano. Tudi za ostale, ki jih pogrešajo, mislijo, da so mrtvi. Sedem izmed njih je bilo oženjenih. Pet jih je imelo družino s seboj. Našli so tudi žensko truplo brezglave. Po nekem poročilu od sobote večer pogrešajo le dvanajst oseb. V motorni hiši in v rovu II. so nekateri delavci slučajno še pravočasno opazili nevarnoit in se rešili. Strokovni pregled. Ali sme pripadati strokovno organizirani delavec podpornim ln drugačnim meščanskim društvom? Ts nam dokazujejo zgledi iz vsakdanjega živ-ljenja. Kdo organizira stavkokaze P Kdo lovi volilce za parlament, potem pa v parlamentu kuje proti-delavske postave P Ali niso to tisti, ki se bc?e protf našim organizacijam P Liberalci vseh barv P Klerikalci vseh barv P Vri taki dogodki* nam pričajo dovolj, kake nujno potrebno je, da pripadajo delavci kot člani aamo eni strokovni organizaciji, ki je res samo delavska in da se ogibljejo vseh navidezno sličnih druftev, naj so že podporna ali kakršnakoli, ki so pod vplivom kake meščanske stranke, ali pa so ustanovljena v ta namen, da se goje v njih stanovske razlike, v tej ali oni stroki, da se ločijo proferionisti in drugi delavci, ker je povsem dognano, da postanejo take posebne organizacije v organizacijah ali v strokah ognjišče, kjer se odlaga netivo in polaga ogenj za prepir v organizaciji, tudi če je tako posebno društvo ustanovljeno v področju organizacije; tembolj pa, če se snujejo enaka drbštva pod pretvezo podpor že s tem namenom, da škodujejo obstoječim delavskim organizacijam. Od takih društev morajo organizirani delavci proč* če se še do danes to v delavskih interesih tako utemeljeno načelo ni izvedlo, s« bo moralj izvesti ipak. Ne čudim se, če mladi člani tekajo in drve za takimi društvi, zakaj neizkušeni so in šele potom izkušenj, naobrazbe, s Čitanjem in po predavanjih dojdejo do spoznanja, ker jim prej ni bila dana prilika, da dobe npogled v socialna razmere našega kapitalistiškega reda. Pač me pa vznemirja, če ču-jem, ti in ti starejši, izkušenejši člani organizacije so se vpisali v t« ali to nasprotniika organizacije. Kaj P Zakaj? Čudim se, pravim! Poglejmo lel Vsak starejši delavec vendar 'e da je solidarnost, ki se doseže le potom organizacije, tista sila. ki je potrebna za izboljšanje delavskih razmer. Dalje se mi zdi, da tak Človek nima nič ponosa v sebi, če išče zaslombe pri nasprotnikih delavstva, če pomaga cepiti aile organizacije I Te, po mojem mnenju vsaj, pač ni značajnost, ni možatosti To se pravi ve-doma izpodkopavati disciplino v organizaciji, vedoma ali pa celo iz zlobnosti cepiti sile, ki je njih složnost v organizacijah tako nujno potrebna. Pa še neko čudno naziranje srečavamo v nekaterih organizacijah po Slovenskem. Društveniki pravijo namreč: Na shodu, kot društveniki smo enaki, moramo biti solidarni, zunaj pa je vsak prost, gre naj k društvom, katerim hoče, politično naj bo prepričanja katerega hoče i. L d. Sam sem mislil nekoč, da pomeni to stališče nekako popolnost organizacije. Danes pa trdim prav nasprotno 1 To znači slabost dotične organizacije, to kaže veliko hinavščino njeno. Člani se boje jasnosti, se boje nasprotstva, se boje notranjih bojev; zaradi-tega se tako izgovarjajo, da jim ni treba reči o tem jaane besede. Tako razmerje ni zdravo. Je že res nekoliko opravičeno stališče, da strokovne organizacije niso politične, in da ni vsaj v teh razmerah mogoče zahtevati od člana, da bi moral pripadati socialne-demokratični stranki, res je pa tudi, še bolj res, da je dolžno st vsakega delavca in vsakega organiziranega delavca, da se ogiblje protidelavsk h strank, protidelavskih društev, kjer bi škodoval posredno ali neposredno sebi in tovarišem. Dolfnoit strokovno organiziranih delavcev je pa pač, da sodelujejo v politiki tako, da varujejo delavske interese. Ali ni vse to tako naravno 1P V tem zmislu belo ■•rala itrokovne organi« aaolje delovati. L. J. Socialni pregled. Mizarji, poiorl S Sušaka nam javljajo, da je tam izbruhnila stavka. Podjetništvo se obrača na vse strani, iščoč stavkokazov. Mizarji in strojniški delavci naj ne iščejo dela na Sušaku in na Reki. Zidarji ln ildarakl delavci, pozori Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne izpolnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad enajst mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kier se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mission der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v Švico J Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju. Raznoterosti. t Povzročitelj pelagre. Tridentinski list Alto Adige poroča, da je dognal vscučiliščni profesor Alessandrini v Rimu pravega provzročitelja bolezni pelagre, ki se ne nahaja v koruznem zrnu, pač pa v alabi pitni vodi. t Dovetkratal morilec. V Moravski Ostrovi sta aretirala orožnika v kolodvorski restavraciji delavca Josipa Toapata, katerega se je iskalo že dve leti. L. 1908. je umoril Tospat v Temešvaru dve rodbini, skupaj devet oseb, in sicer je nastopil tačas v uniformi žendarma, da je lažje dobil dostop k omenjenima rodbinama. Izdalo ga je pa to, da je nosila njegova žena lišp umorjenih družin. t Opatija. Za nakop nasadov v Opatiji se je osnovalo delniško društvo z glavnico 8 milionov K. Drnštvo ima sedež na Dunaju. t Devetleten deček Francke v Kromangenu v Prusiji je ustrelil 13letno deklico, nato pa hotel ustreliti samega sebe, pa se je le lahko ranil. f Zrakoploveo Illner se je dvignil 17. L m. zjutraj s svojim monoplanom » v Dunajskem Novem mestu v zrak ter poletel na Dunaj. Ob 8. nri se je izkrcal na simerinškem polju. Darila. Prijateljska družba ▼ Kranju na