ILUSTRIRANI SLOVENEC
leto VI
8. junija 1930
ŠteV. 23
Naša kraljica Marija s kraljevičem Andrejem
178
Hrvatje v vladi
Nikola Prekn, luivi minister za soc. politiko in ljudsko zdruvje.
Dr. Ivan Shvegel, minister brez portfelja.
Dr. Stanko Šibenik,
novi minister za kmetijstvo in agrarno reformo.
Vsa država je gotovo z največjim zadovoljstvom pozdravila zadnjo rekonstrukcijo naše vlade, pri kateri so končno vstopili \ kabinet še legitimni zastopniki hrvaških ljudskih mas. Tako predstavlja danes naša vlada v resnici vse tri sestavne dele Jugoslavije, s čimer je podana tudi vsa garancija, da se ji po tolikih peripetijah posreči popolnoma konsolidirati državo. Vsakega rodoljuba je zlasti še razvese ila zadnja izjava g. ministra dr. Šibenika, s katero je nedvoumno označil idejne temelje vse rekonstruirane vlade in v kateri je med drugim dejal: »Le dober Hrvat. Srb in Slovenec more biti dober Jugoslovan.,. Prepričani smo, da daje šele zavarovano in zajamčeno srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo pravo pcvdlago za izgradnjo jiigoslovanstva. ker šele te tri sestavine tvorijo jugoslovansko vsebino...« Novi minister <lr. Shvegel, po rodu
.Slovenec. j(* graščak v Rečici pri Bledu.
Slovenska kulturna delavka v Južni Srbiji. Gdč. Minka Rožnikova, dobro znana širom .Slovenije kot voditeljica neštetih gospodinjskih tečajev, deluje sedaj že dalj časa v Južni Srbiji, Sandžaku in Črni gori. Povsod z največjim uspehom prireja gospodinjske tečaie, pri katerih pa uči udeleženke tudi brati in pisati. Slika na desni nam kaže gdč. Rožnikovo na poti od vasi do vasi, slika na levi pa kaže udeleženke nekega njenega tečaja.
Na desni:
Ping-pong mo.štvo SK »Ilirije«,
ki si je osvojilo prvenstvo Ljubljane. Ping-pong ali namizni tenis se je kot sport uveljavil pri nas šele v zadnjem času. Radi svoje enostavnosti si je pridobil veliko število prijateljev tako hitro, kakor doslej še nobena športna panoga. Pri igranju te igre potrebujemo jako malo prostora, zato se je priljubil zlasti v rodbinah. Prvenstvo sveta in Kvrope v ping-pongu imajo Madžari.
179
Zdrava slovenska kršranstka rodbina.
Zadnje mesece so naši listi ponovno opozarjali na belo kugo, ki se širi po mnogih pokrajinah Jugoslavije in katere se nioiamo ubraniti mi Slovenci 7, vsemi sredstvi. Spodaj in na levi objavljamo dve sliki, ki nam pričata, da pri nas še žive prave slovenske in krščanske rodbine.
Zgoraj nu desni: Oom in rodbina g. Fr. Naveršnika, posestnika in lesnega trgovca v Gornjem Doličn (župnija Sv. Florjana). Mož živi že od 1. 191 (. ^ srečnem zakonu s svojo ženo Marijo, ki mu je povila že 15 krepkih in pridnih otrok. Oče je dopolnil 50 let, mati pa komaj 38. Oče je bil lani tudi odlikovan.
Najmlaj.ši in najstarejši župnik ljublj. školije. Zgoraj na levi g. Ant. Vovk, župnik v Tržiču, star komaj 30 let, na desno od njega g. Jurij Rozman, star 84 let, župnik v Kovorju pri Tržiču, ki je odšel v zasluženi pokoj šele pred 3'tedni.
l)oiii/..)lska  dekleta,  ki
so .>e udeleževale preteklo zimo in pomlad tamoŠTije   gospodinjsko
nadaljevalne .šole. Na tlcsni: Josip Eberle, eden najugl(«lnejših urarjev v .Sloveniji, ki je slavil nedavno 30 letnico ob.stoja svoje znane iirurske trgovine. Jubilantova tvrdka je izvršila pred kratkim tudi liro za dvorno čakalnico v Lescah,
l'opnlnonia udomačene srnice uu zoološkem \ rtu ljubljanske II. drž. gimnazije, ki vzbujajo zaradi s\<>jc ljubeznivosti splošno pozornost.      Koto V. Pišot.
Na levi: Gojenke gospodinjsko-kuharskega tečaja v Sodra-žici, ki se je vršil v tamošnji šoli pod vodstvom ge. Olge Vodopivčeve.
I8O
I8l
Šmartno pri Kranju in njegov novi prosv. dom
župnija obsega dele štirih političuih občin, namreč Stražišče, Sv. Jost, Mavčiče in Kranj. Pri zadnjem ljudskem štetju je znašalo število prebivalcev 270(), od takrat pa se je to število .še zelo pomnožilo. V vaseh Zgornje in Srednje Bitnje bivajo potomci nekdanjih naseljencev iz Bavarske. Prebivalci se pečajo s kmetijstvom, velika večina je pa delavcev po tovarnah. Znana je sitarska dornača obrt v Stražišču in sosednjih vaseh. Konjsko žimo dobivajo iz raznih krajev sveta, največ iz Poljske in Rusije. Iz žime, ko se opere, sortira in tudi pobarva, se izdelujejo sita, ki se zooet razprodata io skoro do
celem svetu. Odkod in kdaj je prišla sem ta obrt, ni znano; najbrž iz Nemčije. Po vojni je začela ta obrt propadati, mlajši rod gre rajši v razne tovarne. Daleč naokrog slovi tudi spre-dena žima za zimnice, ki se izdeluje v Stražišču; tvrdka Jos.Knific sc peča s to obrtjo in trgovino že sto let. Po vojni so nastale v župniji velike tekstilne tovarne. Zadružno življenje je v župniji zelo razvito, saj obstoji tu pet zadrug.
Župnija Šmartin pri Kranju je ena najstarejših na Gorenjskem. Že 1.1286. omenjajo zgodovinski viri Viljema iz Loke, »Guilelmus de Lock«, kot župnika; župnijo pa so že ve iko prej ustanovili misijonarji, došli iz Ogleja. Njen obseg je bil prvotno veliko večji, kajti župnije Ovsiše pri Po<inartu, Mavčiče in Besnica so bile nekdaj podružnice šnmrtinske: tudi vasi Struževo, Okroglo in Žeje na levem bregu so spadale sem; še le za časa Jožefa II. so se priklopile župniji Naklo. Prvotno je stala župna cerkev ob Savi, blizu sedanje postaje Kranj: starejši ljudje še sedaj imenujejo ta kraj »stari šmartin«. Ker je bila cerkev premajhna, so jo podrli in 1736 sezidali sedanjo cerkev pri Stražišču.
Slov. kat. izobraževalno društvo v Šmartncni pri Kranju je u.stauovil g. kaplan V. Paulus leta t902. Društvo je živelo, delovalo in se polagoma razširjalo. Največja ovira društvu je bila ta, da ni imelo lastnih in primernih prostorov. Zgledi drugih župnij so nas končno opogumili. O božiču 1927 je omenil g. župnik A . šareč, da bi pričeli s pripravami za novi dom, poleti 1928 je bil blagoslovljen vogelni kamen, dne 1. decembra 1929 je bil že novi dom otvorjen. letošnjo pomlad pa do konca dograjen, tako da se vrši prihodnjo nedeljo njegova slovesna blagoslovitev. Dom je v kras in ponos župniji in novo važno ognjišče ljudskoprosvetnega dela na Slovenskem.
Na desni: Pogled na Straži.šče in šmartinsko cerkev, na (lesni v ozadjji šmarjetua gora. na levi Sv. Jost.
Spodaj: Cerkev sv. Jošta. širom Slovenije znana božja pot. kjer je tudi dr. Krek prirejal svoje zgodovinske dijaške tečaje.
Spodaj na desni: Alojzij šareč, župnik v šmartncii) pri Kranju, ki sla\i 22. t. m. 25-letnico svojega župnikovanja v tej U-pi fari.
Kalvarija iia poli i/ Kranja v .Stražišče, oziroma na Šmar jetno goru.
Zgoraj na desni: Šmar-tinska župna cerkev takoj po ))ožaru dne 10. februarja 1922.
Na desjii: Kulise odra v novem »Šmartinskeni domu«, delo gledališkega   moj.stra  Skruznyja.
Odbor Prosvetnega društva v šniartnem pri Kranju, ki je zgradil novi monumentalni prosvetni dom. Spretlaj sedijo od leve na desno: učiteljica .4ng. Hafner, predsednik Miha Cegnar in blagajničarka D. Kodran zadaj pa sedijo: pevovodja Fr. Korečič, kaplan in dejanski zgraditelj doma Fr. Urbanec ter tajnik ia šolski upravitelj Fr. Keržič.
Na levi : Novi >šmartinski dom«, ki je eden najlepših v Sloveniji in ki bo slovesno blagoslovljen prihodnjo nedeljo. Ob tej priliki se bo vršil v šnmrtnem tudi prosvetni dan za vso Gorenjsko.
Spodaj:   Sv. Jost nad Kranjem od južnozapadne strani. -
Spodaj na levi: Basar Frant, župan stražiški, ki načel ju je občini že od ]. 1921.
Sava v soteski Drulov-ka pri Kranju, ki pa
spada še v šmartinsko faro.
Zgoraj na levi: Znameniti   križ  pod   smreko pri Sv. Joštu.
Na levi: Pogled na Stražišče pri Kranju, ob sprednjem robu osnovna šola, v ozadju Sv. Jo.št.
182
Oh deset- letnici LNP
Y dneh o<l 29. maja do (. junija je praznovala ^Ljubljanska nogometna podzveza« desetletnico svojega obstoja. Kaj znači 10 let dela v najvišji nogometni instanci Slovenije, si lahko predstavlja samo tisti, ki pozna življenje za kulisami nogometnih klubov.
Ko se je po končani vojni pričela zbirati mladina okoli klubov, ki so obstojali pred vojno (Ilirija. Slovan) se je takoj pojavila potreba po skupni organizaciji. Zato je na občnem zboru Ilirije sprožil g. Betetto misel, naj se ustanovi nekak forum, v katerem bi bili včlanjeni vsi klubi Slovenije. To se, je zgodilo dne 27. februarja 1920 in dne 29. marca se je že vršil prvi medklubski sestanek (Ilirija—Slovan—Sparta). Na sestanku je bil izvoljen tročlanski odbor sestoječ iz Betetta ter dr. Bercela in Brancica, ki sta bila tedaj že odbornika v JNZ v Zagrebu. To je bil prvi pripravljalni odbor, ki je sestavil predloge za ustanovitev LNP in stopil v dogovor s takrat novoosno-vanimi klubi v Celju in Mariboru. Med temi pripravljalnimi deli je pa JNZ izdelal osnovna pravila za vse snujoče se nogometne podzveze (Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Split. Belgrad). Dne 24. aprila se je vršil petem prvi ustanovni občni zbor, ki si je izvolil odbor, sestoječ iz gg. Juga, Betetta, Brancica, Pretnarja, Logarja, Planinska, dr. K loa rja. Re-beuška (Celje), Šepca in dr. Grossa (Maribor). Podzvezni kapelan je bil Pelan. Novo ustanovljena podzveza je imela 7 klubov, in sicer: Ilirija, Slovan, Sparta, Celje v Celju, Ra-
pid, Herta in Rote KIT. ki se je pozneje spremejiila v Mariborski atletski klub. Zanimivo je, da zaradi takratne   železničarske  stavke ustanovljenemu   občnemu   zboru   niso prisostvovali  delegati  iz Celja in Via ribora.   Takoj   po   ustanovnem zborovanju  se je prijavilo še trinajst   novih   klubov,   in   sicer   v Ljubljani:   Piimorje,  Hermes,   Jadran, L.VSK in Svoboda; v Celju: -Vtletik, SK Svoboda. Slavija in pa SK Vojnik (ta je bil pa kmalu raz-puščen); v Ptuju SK Ptuj: v Mariboru I. SSK Maribor in SV V\^sna; a v Kranju Sava (pozneje Triglav). Tajniško poročilo na prvem rednem glavnem zborovanju 27. TL 192t navaja, da šteje LNP 20 klubov s 598 verificiranimi igralci, 876 izvršujo-činii člani in 255 luuaščajniki. 1'rvi občni   zbor   je   razdelil   Slovenijo športno - upravno   na   ljubljansko, celjsko in mariborsko okrožje.  Ta razdelitev je v veljavi še danes. Izmed siiortnih delavcev, ki so v tej dobi vodili slovenski nogomet, bi ])redvsem omenili gg. Betetta, Bulje-viča, Jugu (ta je bil 7 let |)redsed-uik). Jakliča (sedaj podpolkovnika) ir: linančnega svetnika Zajca. .Sedaj Ijredsedujc   zvezi   g. Miloš   Bibar. Pivenstvo ptnlzveze si je osvojila osemkrat   SK.  Ilirija,  dvakrat  pa .'\SK Primorje. To je kratek pregled ogromnega  dela,   ki ga  je  izvršil LNP v .Sloveniji. Vršijo ga z mravljično   marljivostjo   razni   tajniki, med katerimi je omeniti Deržaja in K n reta.    V   jnbilejnen)   letu   šteje I..NP 27 klubov članov in dva začasna kluba člana s .skupno 7.1MK) člani. Od ttli je  IJIHi i/v ršujočili  igralcev   in ukoii bOO uaraščajnikov.
Prvo   moštvo   »Ilirije«
nogometni   prvak   Slovenije s svojim trenerjem, g. Baarom v sredini.
Na desni: Mariborski »Rapid«, najstarejši mariborski nogomet, klub, večletni okrožni prvak. Spodaj: Prireditveni odbor za proslavo desetletnice LNP. Spredaj pokal za zmagovalca v medmestnem turnirju, ki se vrši ob tej priliki. Pokal je dar mestne občine ljubljanske.
.Na desni: Športni sprevod ob priliki olimpijskega dne 15. aprila 1924 ki je bil doslej največja športna manifestacija v Sloveniji. Spodaj: Prizor s tekem ob priliki jubilejnih slavnosti.
Spodaj: Upravni odbor LNP ob priliki desetletnice. Na sliki je videti predsednika M. Rybafa (1), tajnika NI. Kureta (2) in N. Buljeviča, enega ¦ najzaslužnejših naših športnih delavcev.
Pogled na igrišče -Ilirije« ob priliki jubilejnih prireditev. Na levi: Evgen Betetto, organizator in ustanovitelj ljubljanske LNP. Betetto je eden naših najzaslužnejših športnih delavcev in predvsem njegova zasluga je, da je danes naš sport na toliki višini.
183
.Moštvo ASK »Primorje«, ki je poleg »Ilirije« najboljše sloven.sko nogometno moštvo. Na levi: Maštvo SK »Maribor«, ki je sedanji  mariborski okrožni
prvak. Spodaj: Moštvo SK »Slovan« v predvojnih letih. Razen »Ilirije« je sSlovan< edini naš klub. ki izvira .še iz predvojne dobe.
.Na levi: SK Celje, celjski okrožni prvak, ki je uvedel nogometni sport med tamošnjimi Slovenci.
Spodaj: Prizor s tekem ob    priliki    jubilejnih sla v nosti.
Spodaj: Zbirka znakov vseh slovenskih nogometnih kinbov, ki so sploh uvedli svoje znake. V sredini je znak LNP.
Moštvo SK Ilirije iz 1. 1920, ki si je prvo osvojilo podzvezuo prvenstvo. Med njimi je videti popularne športnike: <lr. Tavčarja (1), Omaiui (2), Pela na (5), Vidmaverja (4) in Deržaja (5). Na desni: Ivan kosec, svoječasni znani nogometni igralec, sedaj športni referent »Slovenca« in »Uustr. Slovenca«.
184
Naš filatelistični kotiček
Saarska pokrajina,
redne znamke s krasnimi pokrajinskimi panoramami.
A.Derental:
Singapurska krasotica
Povest
Kate ga je dvomljivo pogledala. :Čula sem, da ste bili včeraj v onem zoprnem Malajskem gledališču, kamor noben beli človek ne gre. To so torej Va.ši novi opravki?«
O, ta stari Raga-Matu, da bi ga strela! To bo njegovo olje!'s si je dejal Rahmanov na tihem, na glas pa je odvrnil: ; Tudi v to gledališče zahajajo podjetniki, ki iščejo umetnike iu igralce. Tam sem poiskal nekega znanega ravnatelja... Menda je že čas. da se pobrigava za novo pogotlbo! Ali pa Vi morda že imate na vidiku kak zaslužek?«
Kate se je nenadoma vzradostila. sOh, George! Če je res tako, potem bom zelo, zelo vesela, da ...« »Česa boste veseli?«
Kate se je samo nasmehnila: »Tega Vam pa ne povem! Torej pridete danes zvečer?«
; Res ne vem, ali mi bo mogoče. Vsekakor pa se bom potrudil!«
Kate je .Rahmanovu stisnila roko in jo zadržala v svoji roki trenutek dalj, kakor se to navadno stori. Njene plave oči so potemnele. Hotela je še nekaj povedati, a si je premislila in urno odšla. Rahmanov je gledal za njo, dokler se njena postava ni izgubila med množico. Potem je rekel rikši, naj ga popelje v botanični vrt. A s seboj ni bil bogvekako zadovoljen.
Singapurski botanični vrt, eden največjih in najlepših na vsej zemeljski obli, se nahaja nekoliko kilometrov daleč iz mesta. Rikša je prožno, kakor mlad konjiček, tekel po belem od solnca razbeljenem prahu. Vo-
ziček je tako mehko tekel na svojih gumijevih kolesih, da je Rahmanov naravnost plaval v viočini in solnčnih žarkih naprej. Bilo je strašno .soparno. Iz jarkov med kokosovimi palmami na obeh straneh ceste je dišalo po plesnobi in vlagi kakor iz naše kmečke kleti. Onstran ograj se je videlo neznano listje tujih in čudnih rastlin. Tu pa tam so se sredi palmovega gaja pokazale livade z igrišči za tenis in nogomet. Angleži, tukajšnji gospodarji, so stanovali v hišah, ki so se zdele v to tropsko okolico prenesene naravnost iz londonskih predmestij. Poleg njih so čepele med grmovjem skrite bajte malajskih domačinov: iz bambusovega trsja spletene in z riževo slamo pokrite so bile prav tako uboge, kakor one. v katerih so sto in sto let poprej stanovali njih predniki.
Rikša je stekel skozi vrtna vrata in zdaj zadržal korak. Njegov, kakor kava rjavi hrbet je potemnel od potu in se zdaj lesketal na sol neu. kakor da bi bil z oljem namazan. A rikša sam ni bil niti upehan. Še vedno je tako prožno prestavlja! do beder gole noge in vlekel voziček v hrib, ne da bi se moral najmanj napenjati. Glavni drevored, dvojna vrsta Rahmanovu neznanih, jako visokih dreves s sivimi debli, se je vzpenjal v klanec, vrhu katerega je bila s peskom in pro<lom posuta planota. Tu je stala pod kokosovimi palmami kamenita klop. Odto<l so se videli spodaj drugi drevoredi: raztezali so se v obliki pahljače na vse strani in bili zdaj popolnoma ne-obljudeni. Razen psov in tujcev v Singapuru ob tej uri nihče ne zapušča hiše. Zato je rikša odobrilno tlesknil z jezikom takoj, čim se je izza ovinka v drevoredu nenadoma prikazal drug voziček s Harum Čandano. Vzpodbudno je pomežiknil Rahmanovu in mu naznanil: čakala bova oba s tovarišem na sahiba in la<ly tam spotl.ij. Sahib naj samo zažvižga, kadar naju bo rabil, pa bova takoj tu!« Nato je nemudoma stekel proč in odvlekel tudi voziček. Sledil mu je tudi drugi rikša.
ftaHrottak Jugoalov, UaHfirne v Cfitlfititni — P<m»m po^tmeamp »H* doupi/e« le • prtpoiieni^m wre«»»i*/«q