CELJE, 11. JANUARJA 1979 - ŠTEV LKA 1 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Pred vami je prva letošnja številka NT v novi tehniki in na boljšem
papirju. Zato tudi ni čudno, če smo se odločili, da bo letos tednik za
dinar dražji. Že dolgo nismo povišali cene, stroški tiska pa naraščajo.
Jasno, s tem se je nekoliko povišala tudi celoletna naročnina.
Prepričani smo, da bomo letos dvignili tudi kvaliteto časnika in ne
samo cene.
Sicer pa še to! V uredništvu že pripravljamo izlet 100 kmečkih žena na
morje. Več v prihodnji številki.
MILAN SENIČAR
Letošnji prehod iz starega v novo leto je bil v celjski porodnišnici miren, saj je prva
mamica rodila šele na 1. januarja 1979 ob 9,45 dopoldne. To je bila Sonja Marinček iz
Celja, ki je povila sina Mateja. Obema smo čestitali, predstavnik Trgovskega podjetja
MODA iz Celja Leopold Klovar pa je srečni mamici izročil darilo.
FOTO: DRAGO MEDVED
POGLED V 78:
MNOGO JE ŠE OSTALO
Najhuje na cestah - lani 147 mrtvih
Redakcijska zadolžitev
na prvi seji v letošnjem letu
je bila, da mora vsak novi-
nar napisati prispevek o po-
dročju, ki ga je spremljal v
lanskem letu. Sam sem pred
dilemo o čem naj pišem. Ali
o gasilcih in požarni pre-
ventivi? Ali o vojski in živ-
ljenju v JLA? Ali o družbeni
samozaščiti? Ali o proble-
matiki v avto moto druš-
tvu? Ali o športu, telesni
kulturi in rekreaciji? Ali o
kriminalu? Ali o cestah,
prometu in vsem, kar sodi
zraven. Področij, ki jih po-
krivam ali naj bi jih pokri-
val je veliko, za današnji se-
stavek pa sem izbral verjet-
no eno izmed najobčutlji-
vejših tem današnjega časa,
to so naše ceste, promet in
človeško etiko sredi tega.
Prometu smo skozi vse
lansko leto v naših radijskih
oddajah in zapisih v Novem
tedniku odmerjali veliko
prostora, saj smo tudi tako
želeli dati svoj prispevek k
reševanju prometne proble-
matike, ki je vedno bolj za-
skrbljujoča. V naših zapisih
in radijskih pogovorih so so-
delovali ljudje, ki se s pro-
m.etom lahko rečemo študij-
sko ukvarjajo. Promet in
prometna problematika jim
je več kot samo izpolnjeva-
nje delovnih obveznosti. Vse
je potekalo v želji, da tudi na
ta način ljudi opozarjamo
pred nevarnostmi, ki prežijo
na cestah in katerim se lahko
izognejo z lastno pametno
odločitvijo. Ali smo v tem
uspeli?
Popolnoma - prav gotovo
ne, kajti če bi, potem ne bi
razpolagali z novimi grozlji-
vimi podatki. Tako je samo v
lanskem letu na cestah širše-
ga celjskega območja izgubi-
lo življenje kar 147 oseb in to
v 135 prometnih nesrečah.
Vseh prometnih nesreč pa je
bilo 1307. Ta številka bi bila
sicer večja, če bi prišteli tudi
tiste nesreče, pri reševanju
katerih ne sodelujejo več mi-
ličniki. Med smrtnimi žrtva-
mi prevladujejo pešci in med
njimi večina po lastni krivdi.
Precej je tudi žrtev med mo-
toristi, kolesarji in traktori-
sti, torej tistimi, ki so v cest-
nem prometu v bistvu naj-
manj zavarovani. Sami se te-
ga še ne zavedajo, zato tudi
toliko žrtev. Med vzroki za
nesreče z najhujšimi posledi-
cami sta na prvem mestu ne-
primerna hitrost in na dru-
gem alkohol. Oboje nikoli ne
pride samo od sebe, ampak
od človeka in prav človek je
tisti, ki bi to lahko odpravljal
in zmanjševal črno kroniko.
O podrobni analizi pro-
metne situacije v lanskem le-
tu bomo še pisali. Zdaj doda-
jamo samo še to: lani je bila
organizirana vrsta preventiv-
nih prometnih akcij, dobro
deluje svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu,
vse bolj se uveljavlja pro-
metna vzgoja od vrtcev pre-
ko osnovnih do srednjih šol,
pripravljena so bila predava-
nja s slikovnim materialom,
pisali smo, govorili, opozar-
jali ... Vse skupaj pa ni padlo
na kaj prida plodna tla. Vzro-
ke za takšno stanje bo treba
raziskati in jih odpraviti," kaj-
ti črne asfaltne ceste ne sme-
jo postati krvave reke. Večji
red na naših cestah bo mo-
goč takrat, ko bo vsak posa-
meznik prispeval svoj delež
k večji varnosti. Gre za reci-
mo kategorijo srčne kulture
v prometu. Avto in ostala
prevozna sredstva niso zato,
da neobzirno divjamo, izsi-
ljujemo prednost, naganja-
mo strah v kosti pešcem in
kolesarjem, ampak je verjet-
no za popolnoma kaj druge-
ga. In nobene preventivne
akcije pa vzgoja po šolah ter
predavanja ne bodo zalegah,
če človek sam ne bo v sebi
naredil reda in uredil svoje-
ga odnosa do obnašanja na
cestah. To pa so po mojem
najbistvenejše naloge, ki so
ostale za reševanje v letoš-
njem letu. Človek mora rav-
nati tako, da bo manj člove-
ških žrtev, kajti tega ne bo
storil nihče drug, tudi ne
najboljše ceste in do konca
recimo izpopolnjeni avto-
mobili. V vsej lepoti tehni-
ke je vedno kanček zahrbt-
nosti in prav to mora od-
pravljati človek sam.
TONE VRABL
ROGAŠKA
SLATINA: AOP
Tri največje delovne orga-
nizacije v Rogaški Slatini,
Zdravilišče, KORS in Ste-
klarna, bodo v letošnjem le-
tu začele združevati sredstva
za ustanovitev centra za av-
tomatsko obdelavo podat-
kov. Ta center naj bi bil pod
okriljem tudi novoustanov-
ljenega poslovnega centra,
ki bo imel svojo poslovno
stavbo (po predvidevanjih)
med hoteloma Trst in Sonce.
Za učinkovitejše združeva-
nje sredstev bi bilo najbrž
dobro, bržkone pa tudi še za
koga potrebno, da bi storil
podobno kot »veliki trije« in
se jim pridružil.
><:;sfc^      MST
CELJE
NA TRDNIH TLEH
Dvodnevni obislf dr. Antona Vratuše
»Imamo dobre načrte, ve-
mo kaj hočemo in lahko bi
napravili dosti več, kot smo,
če bi delali bolj zavzeto., od-
govorno in če bi sproti od-
pravljali vzroke kriznih ža-
rišč...«
Tako približno je predse-
dnik celjske občinske skup-
ščine, Jože Marolt, ocenil
stanje in prizadevanja v celj-
ski občini za izpolnitev spre-
jetih obveznosti na razgovo-
ru, ki so mu poleg najvidnej-
ših predstavnikov domačih
občinskih družbenopolitič-
nih organizacij in direktor-
jev nekaterih delovnih orga-
nizacij ob koncu prejšnjega
tedna prisostvovali tudi
mnogi člani republiškega
izvršnega sveta pod vod-
stvom, predsednika dr. Anto-
na Vratuše. V tej skupini sta
bila tudi oba podpredsedni-
ka Izvršnega sveta SR Slove-
nije Mara Zlcbnik in Zvone
Diaf^uSi, Laittfr-. predsednik
komiteja za varstvo okolja
dr. Avguštin Lah, predse-
dnik komiteja za plan in fi-
nančni sistem Jože Zakonj-
šek, republiški sekretar za
industrijo Tone Kovic, se-
kretar za urbanizem Marija
Zupančič-Vičar, zatem pod-
predsednik in generalni se-
kretar Gospodarske zborni-
ce Slovenije Boris Lasič in
Lojze Fortuna ter predstav-
nika Ljubljanske banke -
Združene banke Mirko Ja-
mar in Stane Zagoričnik.
To je bil delovni razgovor,
delovno srečanje v pravem
pomenu besede, saj je šlo ne
samo za oceno stanja, mar-
več veliko bolj nalog, ki jih
ima staro industrijsko mesto
in občina na poti do večjih
uspehov, do močnejše uve-
ljavitve doma in v tujini...
skratka do vseh nalog, ki se
kažejo na gospodarskem in
družbenem področju. Zato v
oceni stanja in nalog ni
manjkalo novih pobud, niti
kritičnih pripomb, tudi na
račun sistemskih rešitev.
V razgovorih so dobile tež-
nje po preusmeritvi indu-
strijske proizvodnje polno
podporo, prav tako tudi
spoznanje, da se delovni lju-
dje zlasti v celjski občini sre-
čujejo s široko paleto proble-
mov. In ne samo to, očitni so
lepi premiki, veliki rezultati.
Vsekakor dokaz zdravega ra-
zvoja in lepe perspektive.
»Všeč mi je, da se na tej
poti prizadevanj naslanjate
na lastne sile, da želite pro-
bleme in naloge rešiti sami.
Uspehi, ki jih dosegate, so
tudi rezultat dobrega sploš-
nega razpoloženja, visoke za-
vesti. V tej sredini je veliko
smisla za realnost in za spo-
štovanje ter uveljavljanje sa-
moupravne socialistične od-
govornosti«, je med drugim
poudaril dr. Anton Vratuša.
In ko je v razpravi sodelo-
val Zvone Dragan, je zlasti
opozoril na izpolnjevanje
srednjeročnega plana in na
nalogo, da se moramo ne sa-
mo v Celju, marveč v vsej
Sloveniji, načrtno lotiti od-
pravljanja starih žarišč one-
snaževanja okolja. To so žari-
šča, stara več desetletij in za
njihovo sanacijo niso odgo-
vorni samo delovni ljudje v
teh krajih, marveč širša
družbena skupnost.«
Razgovori pa niso tekli sa-
mo na sedežu občinske
skupščine, marveč tudi v Li-
beli in Cinkarni. In tudi tu z
enako zavzetostjo in kon-
kretnostjo. Ko pa jih je v ce-
loti zaključil predsednik
celjskega Izvršnega sveta
Venčeslav Zalezina, je med
drugim pozdravil pobudo re-
publiškega izvršnega sveta,
da s takimi srečanji in tudi z
razgovori s predstavniki ob-
činskih izvršnih svetov dose-
že večje usklajevanje in so-
delovanje med občinami v
naši republiki.
M. BOZIC
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 11. januar 197j
MOZIRJE
RAZGIBANO V SZDL
Na pragu volilnih konferenc
že takoj ob vstopu v novo
leto čaka organizacijo Socia-
listične zveze v mozirski ob-
čini veliko dela. Te dni se
bodo namreč pričele v kra-
jevnih skupnostih oziroma v
krajevnih organizacijah
SZDL volilne konference.
Priprave nanje segajo precej
nazaj, še posebej kadrovske
in prav tako za organizacij-
ske.
»V vseh krajevnih skupno-
stih delajo tudi krajevne or-
ganizacije SZDL,« je med
drugim dejal sekretar Občin-
ske konference SZDL, Stane
Krajnc.
Gre torej za deset Krajev-
nih skupnosti in za prav toli-
ko krajevnih organizacij
SZDL. V vseh primerih so to
enovite krajevne organizaci-
je, razen v Mozirju, Nazarju
in na Ljubnem, kjer bodo
imeli še vaške odbore SZDL,
in sicer v Mozirju dva (Smi-
hel in Lepa njiva) ter v Na-
zarju enega (Kokarje) in prav
tako na Ljubnem, kjer bo tu-
di poslej delal vaški odbor v
Radmirju.
»Priprave na volilne kon-
ference krajevnih organiza-
cij SZDL so bile več kot
skrbne. V njih smo se tudi
odločili, da bomo na teh zbo-
rih v glavnem razpravljali o
treh vprašanjih, čeprav seve-
da tudi drugih ne bo manjka-
lo. Ne gre za omejevanje raz-
prave, marveč za njeno
usmeritev in ža oceno tistih
vprašanj, ki so trenutno več
kot aktualna. Odločili smo se
seveda za temeljito ocena de-
la vseh krajevnih organizacij
SZDL, zatem za oceno dele-
gatskega sistema v krajevnih
skupnostih in za analizo dela
društev,« je poudaril Stane
Krajnc.
Izbira osrednjih tem je ute-
meljena. Volilna konferenca
mora izreči oceno dela kra-
jevne organizacije SZDL in
njenih organov. Povsem ra-
zumljivo. Ocena delegatske-
ga sisterha sodi že v redno
nalogo, saj ni prvič, da bodo
tudi v krajevnih organizaci-
jah SZDL rekli besedo, kri-
tično in pohvalno, na račun
uveljavljanja delegatskih od-
nosov. Tokrat pa bodo spre-
govorili še o delu društev.
Prav tako razumljivo. V mo-
zirski občini je več kot sto
najrazličnejših društev, ki
vključujejo veliko število de-
lovnih ljudi in občanov. Gre
torej za izredno razgibanost
in za dejavnost, ki ji zlasti
Sociali'stična zveza posveča
veliko pozornost. Zato bo
splošna ocena o delu teh
družbenih organizacij našla
pravo mesto tudi na volilnih
konferencah SZDL.
»V organizacijskem smislu
smo se odločili, da bodo v
sedmih krajevnih organiza-
cijah SZDL delale konferen-
ce, v treh pa bomo kot naj-
višji organ ohranili zbore čla-
nov. To gre za tri manjše kra-
jevne organi-zacije, in sicer v
Solčavi, v Novi Štifti in Boč-
ni, kjer tudi ni gospodarskih
delovnih organizacij in kjer
je sploh manj ljudi in zato
tudi manj članov naše orga-
nizacije. In še nekaj je treba
povedati, prvi stiki med kra-
jevnimi organizacijami
SZDL in sindikati so že po-
kazali dobre strani. Seveda
še ne gre povsod in v vseh
primerih za najboljše rešitve,
toda, prvi rezultati že kažejo,
da bo tudi ta povezava več
kot koristna,« je zaključil
Stane Krajnc.
M. BOZiC
AVTOBUSI
NISO IZJEMA
Zlasti zdao je živo srebo
globoko pod ničlo. Tudi
avtobusi so občutljivi na
mraz. Tudi pri teh velikih
vozilih nastajajo težave,
ko jim vozniki zjutraj ho-
čejo pognati motorje. Sa-
mo zavijanje in nič prave-
ga glasu.
Zato tudi zamude. Nav-
zlic naporom, da z dodat-
no energijo oživijo aku-
mulatorje. Zima je zima
in ne prizanaša nikomur.
Tudi avtobusom nel
Zavoljo tega zlasti te
dni malo več razumeva-
nja ne bo odveč. Pri pot-
nikih namreč.
-AN
TEDEN MLADINSKE
SOLIDARNOSTI
Ob mednarodnem dnevu za odpravo rasne diskriminj
cije, to je 21, marca se bo v Celju začel tudi Teden mladij
ske solidarnosti Slovenije.
Komisija za mednarodne odnose pri celjski občinsi
konferenci ZSMS je v ta namen razpisala poseben nagrj
dni natečaj, h kateremu je pozvala vse člane ZSMS
šolah, organizacijah združenega dela, krajevnih skupni
stih ter v družbenih organizacijah in društvih.
Natečaja se mladi lahko udeležijo z risbami, fotograf
jami, poezijo in prozo, ročnimi izdelki in podobno. Tem
pa so naslednje: KAJ TI POMENI SVOBODA, KAKO B
POMAGAL ŽRTVAM VOJNIH GROZOT, PISMO NEZN/
NEMU PRIJATELJU (v Južnoafriški republiki, Rodezij
Palestini, Cilu itd.)
Vse izdelke za natečaj je treba poslati do 1. marca 191
na Občinsko konferenco ZSMS Celje, Gledališka 2
MITJA UMNIl
ŽALSKA KOVINSKA INDUSTRIJA
PREMALO NALOŽB
Rezultati zadnjih treh let ugodni
z rastjo družbenega pro-
izvoda, družbenega proiz-
voda na zaposlenega in za-
poslenosti so v občini zado-
voljni. Precej zaslug za to
ima SIP s svojimi izjenmi-
mi rezultati. Premalo inve-
sticij se lahko kaj kmalu
slabo obrestuje. TOZD
Strojna bo povečala svojo
servisno dejavnost, v Sipu
pa letos in prihodnje leto
načrtujejo »izbruh« naložb.
V šempeterskem Sipu kar
precej presegajo naloge za-
dane v srednjeročnem načr-
tu razvoja. Ta trditev pa ne
velja za področje naložb. Za-
pisati je treba, da le te pri-
pravljajo in do intenzivnega
investiranja naj bi prišlo že
letos ter prihodnje leto. Kar
za 200 odstotkov je v Sipu
večja rast družbenega proiz-
voda in družbenega proiz-
voda na zaposlenega. Inve-
sticije, ki jih načrtujejo bodo
pogojile stoodstotno poveča-
nje proizvodnje. Sip se bo ra-
zvil v visokomehanizirano
tovarno pogonskih strojev,
za kar bodo kupili 76 novih
avtomatskih strojev, poleg
tega pa načrtujejo še gradnjo
nove poslovne stavbe, ki bo
merila 8400 kvadratnih me-
trov.
V Ferralitu ugotavljajo
prenizko rast celotnega pri-
hodka in družbenega proiz-
voda, zaostajanje v naložbah
in nezadostno rast produk-
tivnosti. Vse to poraja v dvo-
me v uspešno realizacijo
srednjeročnega načrta. V le-
tih 1975 do 1977 so realizirali
le 14 odstotkov naložb, lani
33 odstotkov. Na voljo nima-
jo dovolj lastnega investicij-
skega denarja, poleg tega pa
je prisotno še odlivanje ka-
drov in to v glavnem zaradi
težkih delovnih pogojev. Le-
tos sicer načrtujejo zamenja-
vo strojne opreme, v pripravi
so načrti za nov strojni obrat,
vendar kot smo že zapisali -
lastnega investicijskega de-
narja primanjkuje. K vsemu
temu je treba dodati še ka-
snitev naložb v livarno (dolgi
postopki za pridobitev uvoz-
nega dovoljenja za opremo)
ter pomanjkanje kvalificira-
nih livarjev.
V Sigmi dosegajo s pla-
nom zastavljene stopnje ra-
sti najpomembnejših kate-
gorij, kljub vsemu pa TOZD
na Vranskem še vedno po-
sluje z izgubo. Omeniti velja
še zaostajanje pri naložbah,
pa neodobritev povišanja
cen, kljub naraščanjem cen
materialov in premajhno do-
govarjanje pri planiranju fi-
nančne konstrukcije sred-
stev za investicije. Nezado-
voljivo stanje na področju
investicij bodo deloma po-
pravili z investicijo na Vran-
skem v višini skoraj 13 mili-
jonov dinarjev. Tudi v Hme-
zadovi TOZD Strojna lahko
vidimo splošno sliko stanja
industrije v žalski občini.
Tudi tu smo priče premaj-
hnemu investiranju in pre-
počasni rasti družbenega
proizvoda, ki zmanjšujeta
delež industrije v strukturi
gospodarstva občine. TOZD
Strojna naj bi postala delov-
na organizacija z dvemi
TOZD. Razviti želijo trgovi-
no in povečati obseg servi-
sne dejavnosti. Za razvoj ser-
visne dejavnosti načrtuje]
za 20 milijonov dinarjev m
ložb. Ostale težave: fluktu^
cija kadra, upadanje družb^
ne produktivnosti dela t^
dajatve, ki znižujejo ostand
čistega dohodka in vplivaj
na poslovni sklad. j
Z rezultati kovinske indi
strije v celoti so na prvi p«
gled sicer vzpodbudni, tod
predvsem po zaslugi izj(
mnih uspehov šempetersta
ga Sipa. Družbeni proizvo
nominalno narašča za 34 o<
stotkov, kar zadošča nač
tovani letni stopnji 10,9 oi
stotka za kovinsko industi
jo. Približno takšna ugoti
vitev velja tudi za družbei
proizvod na zaposlenega i
celo zaposlenost se giblje
načrtovanih okvirih. Le m
ložb je premalo. To pa ute|
ne ogroziti sedanje so«
zmerno ugodne rezultate.
__JANEZ VEDENIl
PRIZNANJE
TITU
Minulo sredo so se v tova
ni kmetijskih strojev SI
Šempeter zbrali na slavnos
no skupno zasedanje delegi
ti delavskih svetov TOZI
DSSS in DO ter odločili, d
bodo letošnje leto, ko slavij
svojo 25. obletnico kot prv(
mu podelili SIP priznanj
predsedniku republike tov)
rišu Titu. V tem delovnel
kolektivu so namreč vpelja
kot priznanje posebno za
služnim delavcem in občs
nom izvirne miniaturne grs
vure, ki simbolizirajo njihd
vo dejavnost in samouprav
no odločanje. Prav to prizni
nje pa bodo kot prvemu p<
delili tovarišu Titu. Ob U
priložnosti so tovarišu Tit
poslali tudi pozdravno p
smo.
T. TAVCAI
VELENJE: RUDARJI SLOVENIJI
Prvi januarski dnevi niso »postregli« samo z mrazom
ampak sporedno s tem tudi s pomanjkanjem kurjave.
posebej primanjkuje premoga, zaradi katerega so posebni-;
upravičeni - krik in vik dvignili zlasti v Mariboru. Da bi
situacijo vsaj delno rešili, so začeli iskati rezerve povsod;
kjer se je to le dalo. Na pomoč so tako kot vedno priskočili
velenjski rudarji, ki so se odločili najprej, da bodo tudi i
januarju delali vse sobote in nedelje ter da bodo dnevne
»nakazali« za Maribor 300 ton premoga. To je njihov prispe
vek k reševanju trenutne »toplotne« krize v Sloveniji.
V
FRČEČI STIROPOR V LAŠKEM
Prizadevanje, da bi Laško za novoletne praznike primerno
okinčali, je sicer hvalevredno, ni pa kaj prida ideja, kako so
to storili. Pred leti so v Laškem ob novoletnih praznikih že
gorele živopisne luči, toda to je bilo najbrž predrago, ali kaj.
Pred letom so si omislili velike »snežinke« iz stiropora, ki s£
hitro lomijo in cefrajo, tako da so letos za novo leto viseli n^,
žicah le še ostanki, večjidel pa so snežinke popadale na tla U
se pomešale s snežno plundro. Ker je stiropor lahek, povr
šine simbolov pa vehke, jih je veter a en kup, tako da je bi
laški novoletni kinč dokaj rna zadeva.
Bo drugo leto kaj bolje?
Et
SINDIKALNI SEMINAR ZA ŠTIRI OBMOČJA
VSKLAJENO V AKCIdO
Za uresničevanje kongresnih sklepov
Danes je v Rogaški Slatini
zaključna konferenca tri-
dnevnega seminarja za vo-
dilne sindikalne delavce šti-
rih regij naše republike: celj-
sko, dolenjsko, zasavsko in
posavsko. Osnovni namen
seminarja je strniti družbe-
nopolitično oceno v sindi-
kalni organizaciji, dogovoriti
usklajeno uresničevanje
kongresnih sklepov in še po-
sebej dodobra osvetliti neka-
tera najbolj aktualna vpraša-
nja, kot so uresničevanje za-
kona o združenem delu, sin-
dikalna lista, pa tudi financi-
ranje sindikatov.
Sicer pa so bile glavne te-
me predvsem naslednje: pri-
zadevanja za učinkovitejše
gospodarjenje in gospodar-
sko stabilizacijo, za izboljša-
nje delovnih in življenjskih
pogojev delavcev, za izbolj-
šanje organiziranosti in me-
tod delovanja zveze sindika-
tov in druga aktualna vpra-
šanja sindikalnega delova-
nja. Te teme so bile v temelji-
tem pretresu prvi dan semi-
narja, drugi, včerajšnji dan je
bil namenjen oceni samo-
upravne organiziranosti in
usklajevanju normativnih
aktov organizacij združene-
ga dela z določbami zakona o
združenem delu ter uveljav-
ljanju samoupravnih druž-
benoekonomskih odnosov.
Današnja razprava na zak-
ljučni seminarski konferenci
mora dati predvsem vsa
glavna programska in delov-
na izhodišča za poenoteno
politično akcijo naših sindi-
katov v letošnjem letu.
MITJA UMNIK
OBRAZI
ALEKSA
GAJŠEK-
KRAJNC
Leta mladostne zagna-
nosti tako hitro minejo.
Pred človekom se prične
odpirati svet, ki mu nudi
številne možnosti za spre-
hode v čustvene in razi-
skovalne pustolovščine,
obenem pa že opozarja na
pomembnost drobnih
opravil, kijih družba terja
in jih tudi najprej zaupa
mladim. Tako je pričela
svoje srečanje z »družbe-
nim« svetom tudi Aleksa
Gajšek-Krajnčeva in moj
spomin nanjo se veže v
čase mladinskega aktivi-
zma, ki je nam vsem sku-
paj dalo toliko teoretič-
nih, še več pa praktičnih
izkušenj za tisti jutri, kije
pravzaprav venomer pred
nami in nam ga nikoli ne
uspe zagrabiti z obema
rokama.
Brez znanja je težko po-
globljeno spremljati naš
družbeni razvoj, težko je z
nepopolnim zadoščenjem
dajati družbi nekaj, za kar
veš, da bi lahko bilo še
bolje. Zato jo je pot vodila
iz šole v šolo in nazadnje
na filozofsko fakult. *o,
kjer je 1976 leta diploriA-
rala psihologijo in nai Ja
svojo prvo službeno na-
sto v celjskem Razvoj-
nem centru.
Trenutno opravlja svo-
je redno delo kot psiholo-
ginja v šoli za gospodar-
stvenike. Ravno v zad-
njem času se v naši javno-
sti vedno bolj izpostavlja
pomembnost psihologije
v naši družbeni stvarnosti
in s svojim delom skuša
izpopolniti mozaik po-
treb te specifične vede v
samem združenem delu.
Kultura je sestavni del
našega življenja, pravi
Aleksa, to pa je bilo tudi
njeno osnovno vodilo, ko
je sprejemala funkcijo
predsednice skupščine
Kulturne skupnosti celj-
ske občine. To ni misel iz
nekega romantičnega,
pietetnega gledanja na
kulturno življenje, ampak
stvaren odnos do neke
določene družbene dejav-
nosti, ki ji je treba brezpo-
gojno zagotoviti z načrtno
politiko in pravim me-
stom v zavesti našega člo-
veka tisto mesto, ki ji gre.
To pa bo v veliki meri
možno tudi z zavzetim de-
lom v samoupravni inte-
resni skupnosti, z bitko
za bolj kakovostne samo-
upravne odnose v kulturi,
ki pogojujejo vse ostalo.
V tej vlogi vidi svojo veli-
ko dolžnost, a najbrž tudi
tiho zadovoljstvo, kakrš-
nega nosijo nekje globo-
ko v sebi vsi tisti naši lju-
dje, ki skušajo z dejanji
bogatiti našo stvarnost.
Komunistka že vrsto
let, sekretarka OO ZK v
svoji temeljni organizaciji
združenega dela. Povsem
brez pomena je na tem
mestu naštevati vse njene
funkcije. Naj bo dovolj to.
da je komunistka in s tem
se tisto, kar mlademu člo-
veku naše socialistične
skupnosti to dejstvo, da
je komunist - pomeni!
Zato je tudi odveč ra-
zmišljanje, ali ima dovolj
časa kdaj tudi zase in za
družino, ki je pred krat-
kim postala bogatejša za
mladega člana. Le redki
so trenutki za knjigo, za
tiho, intimno branje, za
odhode na drsališče, v na-
ravo. Delovni dan je neiz-
prosen aparat, ki terja ce-
lega človeka. Družina
tudi.
A navsezadnje je ven-
darle človeku lepo, četudi
nima na pretek časa zase,
da se ob tem, ko se ozre za
hip na prehojeno pot, za-
veda, da njegovo delo le
nekomu služi, da za vsa-
ko nočjo pride svetloba
dneva in za kakšnim razo-
čaranjem tudi radost
uspeha.
Brez dvoma so to tisti
najbolj svetli kantoni ob
življenjski cesti Alekse
Gajšek-Krajnčeve.
DRAGO MEDVED
št. 1 - 11- januar 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
KADROVSKA POLITIKA V ŽALCU
ZA IZOBRAŽEVANJE
Na mnogih delovnih mestih neustrezno
Premalo je v žalski občini
delavcev z zahtevano viso-
ko in višjo strokovno izo-
brazbo. Vso pozornost bo
treba nameniti izobraževa-
nju. Programiranje dela je
osnova za uspešno izvajanje
kadrovske funkcije. Stro-
kovno zasedena kadrovska
služba je predpogoj za na-
črtno izvajanje kadrovske
politike. Vključiti tudi dru-
ge nosilce.
Ko pregledamo kadrovsko
strukturo v žalski občini,
nam takoj postane jasno, da
je tudi tu prisoten velik raz-
korak med zahtevanim in
dejanskim stanjem. Da bi
dvignili izobrazbeno struk-
turo v vseh delovnih sredi-
nah bo treba iskati lastne ka-
drovske vire z načrtno šti-
pendijsko politiko, podeliti
bo treba več kadrovskih šti-
pendij, vključiti delavce v
izobraževanje ob delu in še
bi lahko naštevali. Več po-
zornosti bo treba nameniti
programiranju dela, ki je
osnova za uspešno izvajanje
kadrovske funkcije. Ob tem
se bo treba posluževati so-
dobnih metod planiranja. V
občini že sprejemajo družbe-
ni dogovor o osnovah ka-
drovske politike, v katerem
so zajete osnovne smernice
za delo na tem področju. V
Zalcu so doslej dajali preveč
prednosti ustanavljanju dru-
gih strokovnih služb, preko
katerih se uresničuje poslov-
na politika. Predpogoj za na-
črtno izvajanje kadrovske
politike pa je ustrezno stro-
kovno zasedena kadrovska
služba, ki vnaša v delo na
tem področju nova spozna-
nja kadroloških ved. Da pa
bo vse skupaj zares uspešno
bo treba v vseh delovnih sre-
dinah v večji meri vključiti
tudi druge nosilce kadrov-
ske politike (DPO, ustrezne
odbore, komisije v delovnih
organizacijah in širši družbe-
ni skupnosti).
Da bo treba k tem nalogam
resno pristopiti dovolj zgo-
vorno izpričujejo nekateri
zanimivi podatki. Kar 2,93%
vseh delavcev v občini bi
moralo imeti visoko izobra-
zbo, kar 1,76% delavcev pa
takšne izobrazbe nima. Višjo
strokovno izobrazbo ima le
3,73 odstotka delavcev, mo-
ralo pa bi jo imeti 6,48 od-
stotkov. Za ostale zahtevane
kadrovske strukture so
manjša odstopanja. Številna
delovna mesta zasedajo torej
neustrezno usposobljeni
strokovni delavci. Razvese-
ljiv je podatek, da se vedno
več delavcev izobražuje ob
delu. Samo v lanskem šol-
skem letu se je na območju
občine izobraževalo ob delu
21 odstotkov več delavcev
kot leto poprej, ko se jih je
512. Zanimiva je tudi ugoto-
vitev, da kar v enajstih de-
lovnih organizacijah ne skr-
bijo za strokovno in organi-
zacijsko izpopolnjevanje.
Brez dvoma je štipendij-
ska politika ena izmed te-
meljnih oblik uresničevanja
kadrovske politike. Se leta
1976 sta šla v žalski občini
kadrovska in štipendijska
politika vsaka svojo pot. Ni
bilo usmerjevalca, ki bi na
osnovi ugotovljenih potreb
po kadrih usmerjal mlade v
poklice, ki jih združeno delo
potrebuje. Stanje se sedaj že
občutno popravlja. V tem
šolskem letu je v občini že
215 štipendistov, ki poleg ka-
drovske štipendije prejema-
jo tudi štipendijo iz združe-
nih sredstev. Kar 264 štipen-
distov prejema štipendijo iz
združenih sredstev. Mesečno
je treba za štipendije izplača-
ti 373.157 dinarjev, na voljo
pa je le 319.000 dinarjev. Me-
sečno manjka torej 54.157 di-
narjev. Izvršni odbor podpi-
snic samoupravnega spora-
zuma o štipendiranju je za
manjkajoči denar zaprosil
republiško komisijo podpi-
snic družbenega dogovora.
Štirinajst jih v tem šolskem
letu prejema štipendije iz Ti-
tovega sklada. Med njimi je
tudi pet mladih delavcev.
V Žalcu že leta nazaj ugo-
tavljajo, da razvoj kadrov-
skih služb še vedno zaostaja
za razvojem drugih strokov-
nih služb v organizacijah
združenega dela. Problem
bo rešen le, če ho čutiti večjo
družbeno podporo za delo
teh služb, ko jih bodo enako-
pravno obravnavali z dru-
gimi strokovnimi službami,
ko bo na voljo več denarja za
njihovo ustanavljanje in ko
bo na voljo več strokovnih
kadrov, predvsem z visoko
in višjo strokovno izobrazbo.
V bodoče bo treba posvetiti
več pozornosti spremljanju
uspešnosti dela delavcev s
posebnimi pooblastili in od-
govornostmi. Se posebej ta-
krat, ko gre za uresničevanje
samoupravnih odnosov, ure-
sničevanje sprejetih družbe-
nih dogovorov in samou-
pravnih sporazumov, pa ra-
zvojnih in planskih nalog.
Pri tem bodo morali imeti
pomembno nalogo samou-
pravni organi in družbeno-
politične organizacije v de-
lovnih organizacijah in tudi
širša družbena skupnost.
JANEZ VEDENIK
CELJE
LETOS VEČ V
IZVOZ
Za člane Izvršnega sveta
celjske občinske skupščine
tudi ob koncu prejšnjega le-
ta ni bilo predaha. Delo je
teklo brez zastoja, z velike
zavzetostjo. To so terjala tudi
vprašanja, ki so se vrstila na
dnevnih redih. V mnogih
primerih je bilo treba pripra-
viti končna stališča za bliž-
nje zasedanje delegatov vseh
treh zborov občinske skup-
ščine. To velja tudi za pred-
log resolucije o izvajanju
srednjeročnega družbenega
plana občine v letošnjem le-
tu, ki je že v prvi fazi, v
osnutku, naletela na mnoge
pripombe. Prav tako v poz-
nejši razpravi. Sicer pa je tu-
di ta ocena opozorila, da
mnoge naloge, zlasti pri in-
vesticijah, ne bodo uresniče-
ne ne letos, ne do konca
srednjeročnega načrta. To-
da, navzlic temu jih bo treba
vsaj začeti, če že ne končati.
Več kot aktualna je bila tu-
di razprava o prizadevanjih
združenega dela za poveča-
nje izvoza. Tudi to gradivo
bodo na seji 30. januarja
obravnavali delegati občin-
ske skupščine. V izvozu zao-
stajamo. Letošnje napovedi
so sicer optimistične, realne,
čeprav nekatere organizacije
združenega dela napovedu-
jejo celo stoodstotno poveča-
nje. In vendar so izvozniki,
tudi na seji izvršnega sveta,
opozarjali na nekatere teža-
ve. Tudi zaradi cen, zaradi
slabe konkurenčnosti in tudi
zaradi dejstva, da izvozne sti-
mulacije niso stimulativne.
Člani izvršnega sveta so na
zadnji lanski seji med dru-
gim sprejeli načrt dela v le-
tošnjem letu. Čaka jih veliko
nalog, veliko zahtevnih in
pomembnih vprašanj.
Ni naključje, če so zahte-
vali od posebne komisije ta-
kojšnjo rešitev vseh vpra-
šanj v zvezi z gradnjo avto-
poligona. Ne gre za vpraša-
nja okoli gradnje. Tu je bilo v
kratkem času in z majhnimi
sredstvi veliko napravljene-
ga. Tudi po zaslugi številnih
prostovoljcev. Gre za drug
problem: za samoupravni
sporazum in za deleže, ki jih
naj prispevajo podpisniki
sporazuma.
Izvršni svet je nadalje, ne
brez pripomb, sprejel pred-
log, da celjska občina tudi v
prihodnje sodeluje z ustrez-
nim deležem pri financira-
nju modernizacije lokalne
ceste prve kategorije Gorica-
-Sodna vas, ozirom.a zdaj na
odseku Grobelce-Loka pri
Zusmu. Celjska občina bo
pri tem strošku sodelovala z
deležem treh milijonov di-
narjev. V tem deležu bodo
tudi prispevki nekaterih or-
ganizacij združenega dela,
predvsem tistih, ki zaposlu-
jejo delavce s tega območja.
Gre torej za nadaljevanje so-
lidarnostne akcije med tremi
občinami: šmarsko, šentjur-
sko in celjsko in prav tako za
dela, na katerih sodelujejo
tudi mladinske delovne bri-
gade. In končno gre za delež
celjske občine v prizadeva-
njih za hitrejši razvoj gospo-
darsko manj razvitih obmo-
čij.
V delu izvršnega sveta
celjske občinske skupščine
v zadnjem obdobju lanskega
leta zasluži posebno pozor-
nost stališče, da naj bi v Ce-
lju vendarle prišli do samo-
upravnega sporazuma o
ustanovitvi občinske počit-
niške skupnosti, pa ne za ce-
no združevanja obstoječih
počitniških kapacitet, mar-
več veliko bolj z nalogo po
združevanju sredstev za
gradnjo novih zmogljivosti
in za koriščenje nezasedenih
kapacitet v domovih, hišicah
in drugih objektih, ki jih
upravljajo posajnezne orga-
nizacije združenega dela, pa
ostajajo morda nezasedene.
Lahko bi jih zasedli člani ti-
stih organizacij združenega
dela, ki nimajo svojih počit-
niških domov, vsekakor pa
na podlagi dogovorov in
skupnega razporejanja teh
zmogljivosti.
M. BOZiC
TRŽNICA -
LANSKI TELOH
Celjska tržnica je v teh dneh skromno založena. Novi
upravnik IVAN ROVNIK je povedal, da gre to pripi-
sati tudi izredno mrzlemu vremenu in zato tudi proda-
jalke iz bližnjih krajev Celja kaj nerade prihajajo na
tržnico. Sicer je pa takole: jajčka so po 3-4 din, siri
vseh vrst po 32, smetana po 40, fižol v zrnju 35-^0, kislo
zelje in kisla repa 5, solata po 25-30, česen po 50-60 in
hren po 60 din za kilogram. Izjemno veliko je tudi
luščenk (bučk) po 6 din kozarec, možno pa je kupiti
tudi teloh, katerega šopek je po 5 deloh so nabrali v
zadnjih dneh lanskega leta in to na sončnih straneh
Celjske koče ter Svetine. Ker pa se je vreme vsaj v
torek nekoUko otoplilo je pričakovati v petek in še
posebej soboto ponovno več »robe« na celjski tržnici.
TV
STEZE
PODALJŠAL!
VELJAVNOST
PROMETNEGA
mVOLJENJA
v ŠMARJU UGODNO
RAZMERJE
Šmarsko gospodarstvo v izvozu sicer ni močno, vendar;
predstavlja danes izvoz pomembno postavko v načrtih ra-1
zvoja. Mnogokje zadovoljujejo zgolj osnovne devizne po- j
trebe, ponekod pa gredo še naprej in ga povečujejo iz leta v ^
leto. Izjeme se celo preusmerjajo v proizvodnjo za tuje trži-'
šče, kar velja še zlasti za mestinjsko lesno industrijo, ki
proizvaja vrtne garniture. Precej ga gre na tuje tudi v Ste- j
klarni Boris Kidrič in v KORSU, podobno v kozjanski j
Metki, ki zelo uspešno plasira na tuje tržišče posamezne^
artikle posteljnega perila. \
Tudi v letu 1979 se bo izvoz precej povečal in sicer za 24%, \
v celoti pa naj bi znašal 210 milijonov dinarjev. Uvoz bO;
predvidoma poraste! za 55%, kar velja predvsem za uvoz^
opreme v tozdu Polnilnica v Rogaški Slatini in v mestinjski
lesno predelovalni industriji.
Kot menijo v šmarski občini, bo razmerje med izvozom in i
uvozom kljub nesorazmerju relativnega porasta izvoza in j
uvoza še vedno ugodno, saj bo izvoz še vedno večji za skoraj i
trikrat (2,8). MST;
SVET IN MŠ
PIŠE IVAN SENIČAR
1
NOŽ REŽE
KRUH IN PRSTE
v jugovzhodni Aziji so spet odprli
vrata peklu. In to po receptu, da se
hudič menja, raženj pa se vrti
naprej. Vietnam in Kampučija sta
bila v vojni. Ljudje, ki so se pobijali
med seboj, so si pred leti pomagali,
si skupaj reševali kožo in si orali
krvavo brazdo v svobodo. Vietnam
in Kampučija sta neuvrščeni in
socialistični državi. To daje
spopadu poseben okus, najbrž
slasten mnogim tistim, ki so
uvrščeni ali nesocialistični.
Lani januarja smo izvedeli, da na
meji obeh dežel poka. Vzroki so bili:
nerešena mejna vprašanja, razvit
apetit Vietnama v Indokini,
medsebojna nezaupljivost in
strupena sapa tistih, ki so od zunaj
pihali v ogenj.
Meja mad obema deželama je dolga
1200 km. Na njej so sporne zanke, ki
so jih štrikali tudi Francozi in
drugi, ki so v zgodovini str igli volno
s teh ljudstev. Lani spomladi je
Vietnam ponujal mir in razgovore o
sporih, Kampučija pa je bila gluha
za take tone. V vietnamski roki ni
videla oljčne vejice, ampak kij:
Vietnam ima okoli 50 milijonov
prebivalcev (Kampučija le 8) in
okoli 80.000 vojakov (Kampučija
manj kot 10.000). Potem septembra
lani ponudi roko pomiritve
Kampučija, Vietnam pa je ne
sprejme. Oktobra je bilo že vse
narobe. Vietnamski radio je obvestil
svet o upornikih v sami Kampučiji,
v začetku decembra pa je bila
ustanovljena »Združena fronta za
narodno rešitev Kampučije«.
Bliskovito je sledila ofenziva in
zasedba cele Kampučije. Moskva in
varšavski pakt sta podpirala
upornike in Vietnam, Kitajska pa
zakonito kampučijsko vlado.
Umikajoča kampučijska vlada je
pozvala na pomoč vse dežele sveta
in OZN, toda prepozno.
Ostaja slab začetek tega leta v Aziji.
Ali so Kampučijo zasedli uporniki -
ali pa je to storil Vietnam. Zmagala
je sila. Toda tisti, ki zareže v živo
telo drugega, mora vedeti, da vsak
nož lahko reže poleg kruha tudi
lastne prste.
KAJ SMO
IN KAM GREMO
Novoletno sporočilo predsednika
Tita je jasno in kratko. V vse
boljšem, toda nemirnem svetu, je
naš najvišji nacionalni interes, da
smo v mednarodnih odnosih
neodvisni in da je ta neodvisnost
čim bolj trdna.
To ni sebičen cilj. Tak naš položaj
zdaj in taka naša odločnost za
naprej sta dobra tako za nas kot za
svet. Samo kot neodvisna
Jugoslavija lahko zares prispevamo
k urejanju problemov, ki obtežujejo
svetu vrat in grozijo, če jih ne
razrešimo, da mu padejo z vratu in
mu polomijo noge. Neodvisnost, kot
jo imamo in za katero stojimo
enotni, želimo tudi vsem drugim
narodom in deželam. In če bi bili
neodvisni vsi narodi in vse dežele
sveta, in ne bi bilo nobenega
agresorja, bi bila naša neodvisnost
še trdnejša.
Naš poglavitni prispevek v
preteklem letu je bil v gibanju
neuvrščenih. To je tudi naša naloga
v prihodnje. Labirint sveta ima še
črne zagate, kot so oboroževanje,
nasilje, revščina, sebičnost močnih
in lažen up, da lahko ohraniš lasten
senik, čeprav zažigaš druge. Ima pa
tudi svetle zarje, kot so volja
ljudstev, da dobe ali obdrže
neodvisnost, njihovo
samospoštovanje in priznanje
drugih in da prevzamejo svojo
usodo v svoje roke.
Leto bo v Havani na Kubi šesta
konferenca na vrhu neuvrščenih
dežel. Tam je bila te dni tudi naša
državno-partijska delegacija, vodil
jo je Stevan Doronjski, na proslavi
20-letnice kubanske revolucije.
Nujno bo, da bo Jugoslavija tudi na
tej konferenci eden od
katalizatorjev moderne zgodovine.
Ta vrh bo pomemben dogodek v
tem letu. Zahteval bo vso našo
pošteno zagnanost, pa tudi napore
vseh udeleženk, ne nazadnje
kubansko prizadevanje, da uspe - ne
sama konferenca - ampak naslednji
korak večine človeštva, ki je zunaj
blokov.
V takem našem naporu pa so zajete
vse ostale razsežnosti naše zunanje
politike: skrb za dobre odnose z
vsemi sosedi, pa s Sovjetsko zvezo,
ZDA in Kitajsko, z vsemi deželami,
ki sprejemajo načela OZN, z
nepriznanimi ljudstvi in
osvobodilnimi gibanji ter z vsako
napredno mislijo in prakso, ki se je
ali se bo pojavila.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 11. januar 1979
CINKARNA
SANACIJA TEČE
Obeta se družbeni dogovor
Vprašanje ekoloških na-
ložb v Cinkarni je treba re-
ševati z namenskim združe-
vanjem sredstev. Za to pa
veliko obetajo priprave na
sprejem družbenega dogo-
vora o združevanju sred-
stev za odpravljanje obsto-
ječih ekoloških žarišč v Slo-
veniji. To je ena najpo-
membnejših ugotovitev iz
zadnje informacije o izvaja-
nju sanacije v Cinkarni, ki
nam jo je poslal izvršni svet
celjske občinske skupščine.
Ob tem, ko smo v prvem
poročilu o ekološki sanaciji
v Cinkarni brali, da bosta
najpomembnejša ukrepa le-
tos namestitev filtrov v to-
varni titanovega belila in pri-
četek rednega obratovanja
čistilne naprave na odtoku v
Zepini, je družbeni svet, ki
nadzira in usmerja ekološko
sanacijo v Cinkarni naredil
že prve korake k še bolj celo-
vitemu uresničevanju spre-
jetega programa sanacije.
Med najpomembnejšimi za-
htevami, ki so jih postavili
na seji družbenega sveta so
ob osnovni, da se pospeši de-
lo in da podpirajo sklenitev
družbenega dogovora o
združevanju sredstev za eko-
loške sanacije v Sloveniji, še
sodelovanje    vzhodnonem-
škega partnerja v ekoloških
naložbah in to z nepovratni-
mi sredstvi, ter da predsed-
stvo republiške gospodarske
zbornice ponovno prouči in
poenoti stališča do sanacije
Cinkarne ter se skladno s po-
gramom del tvorno vključi v
njegovo uresničevanje.
Družbeni svet je tudi sez-
nanjen s stališči bank, ki so
pripravljene zagotoviti 100
milijonov dinarjev za reševa-
nje ekoloških' problemov v
prehodnem obdobju, torej
do sklenitve družbenega do-
govora, ki naj bi ga sklenili
še letos.
SB
Pred tovarno malih gospodinjskih aparatov Gorenja v Nazarju
VELENJE
VELIKO, A NE VSE
V Gorenju precej novega
Lanski terminski koledar
dela se je v-Tovarni gospo-
dinjske opreme Gorenje v
Velenju iztekel 25. decem-
bra. Preostale dni zadnjega
meseca lani so imeli delavci
Gorenja kolektivni dopust.
V tem času pa so vzdrževalci
opravili nujno potrebna
dela.
Delavci Gorenja so lansko-
letne naloge sklenili s spoz-
nanjem, da so proizvodnjo in
prodajo povečali, navzlic te-
mu pa z doseženimi uspehi
niso bih zadovoljni. Lani so
proizvedli nad 2,3 milijona
različnih izdelkov v skupni
vrednosti 5,3 milijarde dinar-
jev. Kolitinska proizvodnja
je bila v primerjavi s 1977.
letom večja za devet, vre-
dnostna pa za trideset od-
stotkov. Navzlic temu vsega,
kar so si začrtali, niso dose-
gli.
Na domačem tržišču so
prodali za 4,10 milijarde iz-
delkov, izvozili pa so za 61
milijonov dolarjev. Celotni
prihodek bo predvidoma
znašal 6,56 milijarde dinar-
jev, družbeni proizvod pa
1,15 milijarde dinarjev.
Za letos napovedujejo za-
četek prestruktuiranja v pro-
izvodnih enotah, zatem spe-
cializacijo in uvajanje novih
programov, med drugim tu-
di v računalništvu itd. Do-
končati bodo morali začete
naložbe, sicer pa za letos na-
črtujejo proizvodnjo v vre-
dnosti 7,5 milijarde dinarjev.
HINKO JERCIC
ŠENTJUR
NOVA POZO
Ivana in Karle Kumperger
Člani Izvršnega sveta Ob-
činske skupščine Šentjur pri
Celju so na svoji zadnji seji
lani razpravljali o dotoku ne-
katerih davkov in zatem izre-
kli upravičeno kritiko na ra-
čun obnove ceste na Planino
pri Sevnici, na kateri so do-
slej dela opravljena le na rav-
ninskih predelih, medtem
ko sta Planinski klanec in
Jezerce ostala v slabem ma-
kadamu. Izvršni svet bo vlo-
žil vse napore, da bodo z deli
na Planinskem klancu nada-
ljevali letos.
Prvega januarja je pričela z
delom POZD »Orodje-opre-
ma« Ivana in Karle Kumper-
ger. Zato sta Izvršni svet in
Oddelek za gospodarstvo
prevzela vrsto nalog za ne-
moten pričetek dela te Po-
godbene organizacije zdru-
ženega dela.
Izvršni svet je nadalje skle-
nil, da naj v tem letu prične z
delom interna banka, ki bo
marsikdaj lahko priskočila
na pomoč gospodarskim or-
ganizacijam. Denar samou-
pravnih interesnih skupno-
sti namreč dostikrat leži
neizkoriščen na žiro računih
in bi ga za krajša obdobja
lahko dali na voljo gospodar-
stvu.
Lastništvo stabve Krajev-
ne skupnosti Gorica pri Sliv-
nici bo po zasedanjih zborov
skupščine brazplačno prene-
seno na gospodarsko organi-
zacijo Aurea iz Celja, ki bo v
Gorici pri Slivnici osnovala
dislociran obrat. Ta bo poleg
dislociranih obratov Aero v
Dobrini, Tola na Planini in
Alposa na Ponikvi že četrti
tak obrat.
ERNEST RECNIK
V DRAMLJAH
VODA PO
KAPLJICAH
Nov vodovod je bil
zgrajen predlansko leto,
vendar je bila voda men-
da speljana v premajhen
rezervoar (po besedah
predsednika skupščine
Kramlje Franca Trupeja),
število porabnikov pa se
je med tem občutno po-
večalo. Zgradili so nov
stanovanjski blok, trgovi-
no, zato zdaj primanjkuje
vode posebno ob koni-
cah. Sedanja faza vodovo-
da je v bistvu še nedokon-
čana, saj bodo morali
zgraditi nov rezervoar na
višji legi, da bo tudi pri-
tisk boljši. Ne smemo po-
zabiti, da je v gradnji no-
va šola, ki bo rabila ob-
čutno več vode kot starn
da se že kažejo močne po-
trebe po gradnji še enega
stanovanjskega bloka.
Torej bo treba vodne pro-
bleme čimprej rešiti.
V Dramljah pa si ne že-
lijo samo več vode, am-
pak še kaj, kar bi pripo-
moglo k hitrejšemu ra-
zvoju kraja. V mislih ima-
jo kakšen manjši indu-
strijski obrat, ki bi nudil
možnost zaposlitve pred-
vsem za ženske in ki seve-
da ne bi onesnaževal oko-
lja.
D. M.
KONUSOVA POGLEDA: NAZAJ IN V LETO 1979
USNJU ODBILO?
Zaradi izgub v preusmeritev
Preteklo leto je bilo za ko-
njiški KONUS eno najbolj
dinamičnih. Označujejo ga
predvsem tri problemska
področja: konstituiranje
delovne organizacije v skla-
du z zakonom o združenem
delu, zaostrena situacija po-
slovanja v TOZD usnjarske
proizvodnje, saj je prišlo tu-
di od 100-odstotnega pove-
čanja izgub, tretje področje
pa pomeni izdelavo dokonč-
nega predloga koncepta
druge faze preusmeritve de-
lovne organizacije KONUS.
Po mnenju generalnega di-
rektorja dipl. ing. Jureta Po-
korna, je bila osnovna značil-
nost poslovanja TOZD proiz-
vodnje v povečanju izgube v
vseh treh temeljnih organi-
zacijah združenega dela, ki
proizvajajo usnje. Pri tem pa
se je povečala stopnja renta-
bilnosti poslovanja v vseh
TOZD kemijsko-predeloval-
nega dela in razrešene so bile
izgube v TOZD KOKO in
TOZD Konfekcija Majšperk.
Na področju zunanje trgo-
vinske menjave so bili v Ko-
nusu izpostavljeni izredno
zaostrenim pogojem glede
na dogovorjeni ključ vezave
uvoza z izvozom v okviru
skupnosti za zunanjetrgo-
vinsko menjavo. Kljub te-
mu, da so bile možnosti uvo-
za zmanjšane za 35 odstot-
kov, so z mnogimi ukrepi
vendarle zadovoljevali po-
trebe svojih TOZD po nuj-
nem uvoznem materialu. V
bodoče  računajo  na večji
izvoz, poleg tega pa iščejo
možnosti za zamenjavo uvo-
ženih surovin z domačimi,
pa tudi uvoz preusmerjajo
na takšen trg, ki je z vidikov
celotne jugoslovanske zuna-
nje trgovinske politike inte-
resantnejši in lažji. Pred-
vsem pri povečanem izvozu
računajo na rezultate, ki naj
jih zlasti v letih 1979 in 1980
pokaže preusmerjanje začr-
tane proizvodnje.
In kakšen je Konusov po-
gled naprej, v leto 1979?
Pričakujejo, da bo tudi le-
tošnje leto izredno dinamič-
no in predvsem naporno za
tisti del kolektiva, ki bo v
glavnem nosil težo Konuso-
ve preusmeritve oziroma, ki
bo    uresničeval    program
preusmerjanja proizvodnje.
Prav gotovo bodo morale ve-
lik del te teže in odgovorno-
sti nositi družbenopolitične
in samouf)ravne sile v konji-
škem Konusu. Pri tem je tre-
ba pričakovati še poostrene
sistemske mere s strani zvez-
nih in republiških organov,
zlasti, če upoštevamo po-
slabšano jugoslovansko zu-
nanjetrgovinsko bilanco, re-
lativno visoko stopnjo infla-
cije v letošnjem letu in sploš-
no slabo ekonomsko situaci-
jo v vsej Jugoslaviji prav v
usnjarstvu.
Vsekakor so v Konusu
prepričani, da imajo v sebi
dovolj moči in ambicij, da
bodo tudi letošnje poslovno
leto zaključili uspešno.
MITJA UMNIK
O DELAVCIH NA TUJEM
Nezmanjšana skrb za naše delavce na začasnem delu v
tujini se zrcali tudi v vztrajnih prizadevanjih koordinacij- j
skega odbora za vprašanja naših delavcev na začasnem delu;
v tujini pri občinski konferenci SZDL v Celju, ki ga vodi I
Roman Vrbančič. \
Danes opoldne se bo omenjeni odbor sestal na svoji 5. i
redni seji, kjer bodo njegovi člani ocenili obisk v Giiterslohu !
lanskega novembra in obravnavali program sodelovanja s;
športnim društvom Slovenija v omenjenem mestu. Raz-;
pravljali bodo tudi o novi prilogi slovenskih časnikov za'
delavce na začasnem delu v tujini. Zanimivo je namreč to, i
da lahko prilogo, ki nosi naslov Naš delavec naročijo naši;
delavci le kot brezplačno prilogo enega od triintridesetih
slovenskih časnikov ali revij, ki so sklenili samoupravni;
sporazum o financiranju te publikacije. Med podpisniki tega j
sporazuma je tudi Novi tednik.
D. M.^
ZBNOVV CELJU
USPEŠNO LETO
SESTANEK Z
ZDOMCI V
LAŠKEM
Ob koncu minulega le-
ta je bil v Laškem sesta-
nek z zdomci, ki so prišli
v svoj domači kraj na no-
voletne počitnice. Zdom-
cem so bili na razpolago
odgovorni za razne zade-
ve, k lahko dajali pojasni-
la. Zdomci so se pred-
vsem zanimali za krajši
postopek pri pridobiva-
nju gradbenih dovonj, na-
dalje o možnosti odpira-
nja obrti, o prešolanju
otrok po vrnitvi v domo-
vino, o uvozu predmetov
za osebno rabo in za pro-
izvodne potrebe. Zanima-
li so se tudi za zaposlitev,
predvsem pa za to, kakšni
profili so v občini potreb-
ni in kakšen bi bil osebni
dohodek.
-EC
Ob zaključku preteklega leta je bila v Celju peta
redna seja Občinskega odbora ZZB NOV. Poglavitna
točka dnevnega reda je bil pregled uresničevanja
programa dela za leto 1978. Nalog je bilo veliko, saj je
v preteklem letu bil tudi zvezni kongres ZZB NOV, ki
je terjal od organizacij veliko aktivnost. Borci celj-
ske občine so tudi dosledno izpolnili svoj delovni načrt
za preteklo leto. Posebno aktivni so bili borci pri izpol-
njevanju nalog okoli oživljanja tradicij NOV. Sodelo-
vali so pri proslavah krajevnih in občinskega praznika,
v jubilejnem letu »Kurirčkove pošte«, pri proslavah ob
zgodovinskih dnevih iz NOB. Sodelovali so pri organi-
zaciji obrambnih dni po šolah, pri proslavi dneva JLA
in kar je razumljivo, tudi pri komemoracijah ob dnevu
mrtvih. Plodno je bilo tudi sodelovanje s specializira-
nimi mladinskimi organizacijami kot so to pohodniki,
taborniki, mladinski klub, planinci in drugi. Posebno
pozornost so posvetili varstvu spomenikov in obeležij
NOB. Med naloge, ki jih je občinska organizacija ZZB
NOV v Celju z uspehom opravila je tudi sodelovanje
pri sprejemu vlaka »Bratstva in enotnosti« in pri orga-
nizaciji državnih praznikov skupaj z občinsko organi-
zacijo SZDL.
Uspešna je bila tudi komisija za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito, ki se je posvetila predvsem
šolam, aktivom borcev NOV v združenem delu in kra-
jevnih skupnostih, društvih in klubih ter se zavzela za
razširitev tiska kot je »TV-15« in »Naša obramba«.
Obilo nalog so imele tudi druge komisije, kot na
prirner za bivše politične zapornike, internirance, de-
portirance in vojne ujetnike; komisija za vojaške vojne
invalide, komisija za stanovanjska vprašanja udeležen-
cev NOV.
Veliko dela so nalagale tudi zadeve okoli priznaval-
nin, uveljavljanju posebne dobe, zdravstvenega var-
stva, letovanje članstva. Lotevali so se še vedno nedo-
voljno rešenega dispanzerja za borce. Tako so v lan-
skem letu obravnavali 209 primerov za priznavalnine,
odobrili 193 primerov za topliško-klimatsko zdravlje-
nje itd.
Ob tej priložnosti je treba povedati tudi to, da se je v
minulem letu občinska organizacija ZB NOV spet ob-
čutno skrčila. Umrlo je 71 članov.
Na koncu so sprejeli program dela za leto 1979, ki je
ravno tako kot v lanskem letu zelo obsežen.
J. K.
1-11. januar 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
OBMOČJE
TURIZEM V1978. LETU
Še vedno preveč razdrobljeni
s koledarskim se je zaklju-
čilo tudi turistično leto. Za
nami je leto, ki je tudi v turi-
stičnem gospodarstvu veliko
pomenilo. Prineslo je marsi-
kaj novega, veliko pa je ohra-
nilo tudi starega. Dobrega in
slabega.
Ocena lanske turistične se-
zone je dobra samo za jugo-
slovansko in slovensko me-
rilo. Na celjskem območju ni
bilo čutiti tiste konjunkture,
kot so jo zabeležili zlasti ob-
morski kraji. Zato tudi manj
gostov in manj nočitev, kot
so jih imeli drugje. Po zaen-
krat še nepopolnih podatkih,
ki pa se od končnih prav go-
tovo ne bodo veliko razliko-
vali, je bilo lani na celjskem
območju 894.812 nočitev
vseh gostov. Domači gostje
so imeli 742.370 nočitev ah za
7 odstotkov več  kot leta
1977. in tuji 152.552 nočitev
ali za dva odstotka manj kot
leto dni prej. Sicer pa je
skupno  število  nočitev v
1978. letu večje od tistega v
1977. letu za pet odstotkov.
Celjsko območje je torej
zaostalo za jugoslovanskim
in slovenskim povprečjem.
Na vsak način je to podatek,
ki veliko pove, še več pa bi
se morali iz njega naučiti. In
ne samo to - zlasti ukrepati.
Za celjsko območje je še
vedno značilna prevelika
razdrobljenost gostinstva in
turizma. Se vedno hodijo te
delovne organizacije vsaka
po svoji poti. Zato ni skup-
nih in močnejših nastopov
na širšem domačem in še po-
sebej na tujem tržišču. Inte-
gracija te dejavnosti - fizična
ni edina - je več kot nujna.
Nujna zlasti v poslovnem je-
ziku.
Čeprav smo pridobili več
novih gostinskih oziroma tu-
rističnih objektov, ne samo
lani, tudi prej, je za celjski
širši predel še vedno značil-
na slaba kvaliteta nočitvenih
zmogljivosti. Gostje so odha-
jali tudi zaradi slabo oprem-
ljenih sob, zaradi pom.anjka-
nja sanitarij in podobno.
Veliko premalo je bilo na-
pravljenega za skupno pro-
pagando. To ne velja samo za
Celje, tudi za območje. Tu
šepamo in to močno. Skoda.
In če kje, se je zlasti na tem
področju poznala odsotnost
povezovalnega organa, Po-
slovne skupnosti za turizem.
Skupnost je bila sicer usta-
novljena, pa nič več. Razen
nekaj sej njenega izvršilnega
odbora in prvih prizadevanj
za močnejšo uveljavitev, tu-
di v okviru turizma severov-
zhodne Slovenije, ni napra-
vila ničesar. Sicer pa ni niti
registrirana. Od tod tudi že-
lja in pričakovanja, da bo le-
tos vendarle drugače. Celje
ima za delo te skupnosti veli-
ko odgovornost, tudi kot re-
gijsko središče. Zato bi nje-
no delo moralo zaživeti. Čim-
prej. 2e jutri in ne čez nekaj
mesecev.
' . er pa se je odsotnost
območne Poslovne skupno-
sti " ^urizem poznala še na
drugih področjih in ne samo
na propagandnem. Tudi pri
vsklajevanju celotnih pro-
gramov turističnega razvoja,
tudi pri investicijskem načr-
tovanju in sploh pri spozna-
nju, da turizem ne pozna me-
ja, še zlasti ne občinskih in
regijskih.
Leto, ki je za nami, je pri-
neslo precej novosti pri turi-
stičnih, zdraviliških in go-
stinskih naložbah. Pričela se
je gradnja težko pričakova-
nega hotela na Dobrni, če-
prav so temeljni kamen po-
ložili že nekaj prej. Dobili
smo hotel Atomske toplice
pri Podčetrtku, dobili nov
gostinski objekt v Trebčah,
prav tako v okviru spomin-
skega parka Kumrovec -
Kozjansko. Ob koncu leta so
v Zrečah odprli prelep hotel
in tako napovedali močnejši
pohod na tem področju. Zla-
sti na Rogli, kjer so prav tako
pričeli z gradnjo novega ho-
tela visoke kategorije.
Tik pred koncem leta se je
prižgala zelena luč za letošnji
začetek gradnje penziona
Turške mačke in za adapta-
cijo ter novogradnjo hotela
Evrope v Celju. V Šentjurju
je celjska Merxova temeljna
organizacija za gostinstvo
pričela z gradnjo novega ho-
tela oziroma motela, ki bo
hkrati prvi družbeni gostin-.
ski objekt v tej občini in ki
prav tako napoveduje nove
čase v razvoju turizma pri
celjskih sosedih. V Rogaški
Slatini so nadaljevali z mo-
dernizacijo starejših hotelov,
predvsem pa njihovih noči-
tvenih kapacitet. V Žalcu so
vgradili temeljni kamen za
nov motel »Rubin - Gol-
ding«, za naložbo, ki je rezul-
tat bratskih odnosov med
dvema občinama, Žalcem in
Kruševcem.
Tik pred koncem leta je tu-
di sprememba na Golteh na-
povedala novo obdobje turi-
zma v Gornji Savinjski doli-
ni. Zdaj ni šlo samo za nove-
ga  upravitelja centra pod
Medvedjakom, marveč tudi
za združitev vseh gostinskih
in turističnih prizadevanj v
mozirski občini. To je seveda
naloga letošnjega in morda
še kakšnega leta.
Ob vsem tem pa gre še za
neštete druge pridobitve, tu-
di za turistični dom pred ja-
mo Pekel, ki ga je postavilo
šempetrsko turistično druš-
tvo, tudi za številne priredi-
tve, predavanja, itd. Turistič-
na društva na-celjskem ob-
močju so lani pripravila več
kot sto prireditev, zatem več
kot štirideset različnih pre-
davanj, da ne omenjamo izle-
tov in drugih akcij, pred-
vsem olepševalnega značaja.
V vsem tem delu se zrcali
aktivnost turističnih dru-
štev, velika prizadevnost
amaterskih delavcev in še
kaj. Ce bi teh marljivih ama-
terskih turističnih delavcev
ne bilo, bi čutili veliko praz-
nino. Zato ob tej ugotovitvi
tudi priznanje za njihov de-
lež. Ta ni bil majheni
Takšna je torej Bilanca tu-
rističnega dogajanja za lan-
sko leto. Na vsak način glo-
balna, kot radi rečemo, tista,
ki daje splošno sliko in oce-
no. Z njo smo lahko zado-
voljni, tembolj, ker je v veh-
ki meri rezultat dela turistič-
nih društev in Celjske turi-
stične zveze. Zdaj pa je na
vrsti območna Poslovna
skupnost za turizem, da se
pokaže in uveljavi.
MILAN BOŽIC
NOV HOTEL IN PRIZNANJE
Ob koncu lanskega leta so Zreče dobile svoj prvi hotel. Da, dobile po zaslugi kolek-
tiva domačega UNIORJA, kolektiva, ki se je odločil za pomembne in velike korake tudi
na turistični poti - v Zrečah, na Rogli in celotnem območju Južnega Pohorja. - Na
posnetkih je novi hotel in trenutek z njegove otvoritve, ko predsednik konjiške turi-
stične zveze inž. Branko Korber (desno) izroča glavnemu direktorju UNIORJA dipl. inž.
Marjanu Osoletu zlati znak Turistične zveze Slovenije.
Foto: MB
KOLEDARČEK
INFORMATOR
Celjska turistična zveza je
tudi letos, sicer pa že petič
po vrsti, izdala Turistični in-
formator, ki ima koledarski
dodatek.
Tej tradiciji je ostal zvest
tudi namen izdaje: na krat-
ko, sicer pa zelo pregledno
predstaviti širše celjsko turi-
stično območje in v tej zvezi
posredovati tudi najbolj
iskane turistične informa-
cije.
»Koledarček - Turistični
informator« je po tej strani v
celoti izpolnil svojo nalogo.
Poleg tega pa si zasluži poh-
valo še po oblikovni in gra-
fični plati.
Koledarski del je povezan
s kulinaričnimi recepti. V
predstavitvi celjskega turi-
stičnega omobčja zaslužijo
posebno pozornost etnograf-
ske posebnosti, muzeji, spo-
meniki NOB, zdravihšča, ri-
bolov in lov. Zbrane in opi-
sane so planinske krožne in
vezne poti, prav tako planin-
ske postojanke pa smučar-
ske vlečnice in žičnice, ko-
palni bazeni in še kaj. Kul-
turni spomeniki v tem okvi-
ru niso izostali.
Pomemben je tudi prikaz
in opis triindvajsetih turi-
stičnih krajev na širšem ob-
močju.
»Koledarček - Turistični
informator« je vsekakor iz-
daja, ki si zasluži pozornost,
prav tako priznanje.
MB
KDAJ STE BILI
NAZADNJE
V GLEDALIŠČU!
KAKO DOLGO VESELJE NA
LEDU?
Kogar je zadnje nedeljsko popoldne zvabilo v ijaravo
in še posebno, če se je napotil na Smartinsko jezero, je
bil nemalo presenečen. Vse jezero je imenitno zarnrz-
njeno in po njmse je veselo drsala množica mladih
Celjanov, pa tudi manj mladih in kompletnih družin ni
manjkalo. Lepo in sončno vreme je vsem dalo dosti
športno-rekreacijskih užitkov na zaledenelem jezeru.
Debelina ledu je »menda« najmanj 15 centimetrov.
No, prav pri tem »menda - podatku« pa sem se vpra-
šal, ah je dovolj poskrbljeno za množico zimskega
veselja na ledu lačnih občanov? Odgovor je negativen,
čeprav je oskrbnik jezera postavil vrsto tabel o tem, da
je vožnja in hoja po zaledenelem jezeru prepovedana.
S tem se je seveda športno društvo NIVO ogradilo od
eventuelne odgovornosti za dogajanje na ledu. Pa ven-
dar poleg tabel o prepovedi, množica drsalcev še ve-
dno uživa to redko zimsko veselje v naravi. To je
dejstvo! Razmišljam, ah smo premalo »inventivni«, da
bi si lahko privoščili bolj organizirano in predvsem
bolj odgovorno zimsko športno rekreacijo. Pa še redke
so zime, ko je jezero tako dolgo zamrznjeno.
Mogoče bi kazalo zbrati in ponuditi vsaj nekaj podat-
kov: o debelini ledu, o varnosti, o pretoku vode, vo-
dnem nivoju in še o čem. Mogoče bi kazalo razmisliti o
teh rečeh, predno se začnejo zimske počitnice in se bo
množica drsalcev verjetno potrojila s šolarji... Mogoče
bi kazalo razmisliti o mnogih hudih posledicah nena-
dnega topljenja ledu... Zdaj je led trden, kaj pa jutri?
MITJA UMNIK
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 11. januar 1979
Od jedra starega zdravilišča v Rogaški Slatini sta ostala sprehajališče (nizka, dolga
stavba pred hotelom Donat v ozadju) in lopa za koncerte. Sprehajališče propada vse
bolj, zatorej je razumljivo, da zdravilišče tega »spomenika« ni posebej veselo.
NEZMOŽNOST DOGOVARJANJA
KAMEN SPOTIKE
Je sprehajališče v Rogaški Slatini
Pokrito sprehajališče v
Rogaški Slatini, domačini
ga imenujejo kar Wandel-
bahn, kljub nenehnim vro-
čim razgovorom med zdra-
viliščem Rogaška Slatina,
spomeniškim varstvom iz
Celja, republiško kulturno
skupnostjo pa domačo,
šmarskim in rogaškim
združenim delom pa še
kom, vendarle še naprej
ostaja problem številka ena
v tem znanem zdraviliškem
kraju.
Rogaška Slatina, ki zad-
njih pet let, po zgraditvi ho-
tela Donat, praktično ne poz-
na prekinitve sezone, pač pa
le delitev na poletno in neko-
liko siromašnejšo zimsko in
jesensko sezono, si s spreha-
jališčem drugim najpo-
membnejšim klasicističnim
spomenikom v kraju, ne dela
nikakršne slave. Nanj kažejo
s prstom zlasti tujci, ki že iz
večkrat čiste zlobe pridno
obračajo vanj kamere in fo-
toaparate. Sicer ohranjena
stavba, postavljena v letih
1842-43, ima na zunaj narav-
nost neugledno lice, precej
neugledno pa je tudi vsakrš-
no razpravljanje okoli ohra-
nitve ali odstranitve tega si-
cer za kraj pomembnega kul-
turnega spomenika.
Bitka za sprehajališče v
kakršnem koli smislu traja
pravzaprav pet let - od otvo-
ritve hotela Donat, ko je bilo
s strani zdravilišča glasno
povedano, da je treba objekt,
nad katerim so se zgražali
vsi, podreti. Takšnemu stali-
šču so se seveda uprli stro-
kovni sodelavci celjskega za-
voda za spomeniško varstvo,
ki menijo, da je treba našo
kulturno dediščino na vsak
način ohraniti. Uprli so se to-
rej tisti, ki - po izkušnjah so-
deč, vsaj v regiji - ne morejo
kaj dosti storiti, da bi prisko-
čili na pomoč. Združeno de-
lo, ki bi podobno kot ostali
tore^ občani, moralo odločati
in ne le to pač pa se tudi
zavzemati za ohranitev takš-
nih in podobnih spomeni-
kov, nima sredstev. Tudi
zdravilišče je obremenjeno z
odplačili za hotel Donat pa
za obnovo hotelov. Znano je
tudi, da je šmarsko združeno
delo, torej tudi v Rogaški
Slatini, že sedaj preobreme-
njeno z različnimi prispevki,
ki jih komaj zmaguje. Repu-
bliški zavod za spomeniško
varstvo prepušča rešitev
celjskemu, nekje v zraku pa
lebdi ugotovitev, da bi bil
storjen velik vandalizem nad
kulturno dediščino, če bi ga
podrli. Vsem je tudi jasno.
da bi za obnovo slatinskega
sprehajališča potrebovali
precejšnje denarce in da
takšno, kot je, ne more delati
neugledne konkurence hote-
lu Donat in - kar je najhuje -
kazati našo naravnost nera-
zumljivo malomarnost in ne-
zainteresiranost za kulturno
dediščino, ki jo svet ceni. Ne
pozabimo na Poljake, ki so
po drugi vojni obnavljali kar
cela mesta, ki so bila del nji-
hove nacionalne zgodovine,
na katero so tesno prirastli.
S takšnim odnosom, kot
ga kažemo v primeru spreha-
jališča, si delamo medvedjo
uslugo v očeh tujcev.
Prav bi tudi bilo, da enkrat
za vselej ugotove, kam prav-
zaprav res sodi ta spomenik
in ali je res tako pomemben
in če že na vsak način meni-
mo, da nismo sposobni zbra-
ti dovolj denarja, da bi spre-
hajališče rešili, potem ga pač
podrimo. Rešitev bo treba
najti, četudi bo še tako neu-
godna in - poniževalna. Naj-
manj pa bi smela biti nene-
hno odklanjajoča, zavarova-
na v svoje lastne interese.
Ker so že lani spodleteli
vsi poizkusi, da bi rešili ali
da bi vsaj kaj naredili, upaj-
mo, da bo letošnje leto bolj-
še, Vsaj pri dogovarjanju.
MILENKO STRASEK
CELJE - INDOK CENTER
OŽIVUENO DELO
Sprejeta programska usmeritev
Naš socialistični samou-
pravni razvoj in potrebe de-
lovnih ljudi ter občanov v
procesu dogovarjanja in od-
ločanja terjajo, da so le-ti o
vsem pravočasno, vsestran-
sko in objektivno obveščeni.
To nalogo med drugim ali
predvsem opravlja tudi In-
formacijsko dokumentacij-
ski center (INDOK) Celje, ki
je bil ustanovljen 1976. leta
na podlagi posebnega druž-
benega dogovora pa v prete-
klem letu zaradi nekaterih
objektivnih težav - več me-
secev je bil brez vodje - ni
mogel opraviti vseh nalog
dovolj celovito in uspešno.
Zato so na seji Sveta za in-
formiranje pri Občinski kon-
ferenci SZDL v Celju, no-
vembra lani, sprejeli temelj-
ne programske smernice za
delo v letošnjem letu. Potrdi-
li so tudi stališče, da se mora
INDOK dokončno samou-
pravno, organizacijsko in
vsebinsko utrdili ter uveljavi
delegatskem sistemu obve-
ščanja. Imenovan je bil tudi
novi vodja centra, pedagoški
in aktivni družbenopolitični
delavec, Mirko Vrečko, ki bo
deloval v okviru dejavnosti
občine Celje.
In katere so konkretne ak-
tivnosti in kakšno bo delova-
nje INDOK centra v letoš-
njem letu?
Zaradi potreb po kvalitet-
ni in celoviti samoupravni
organiziranosti informacij-
skega področja, informacij-
skih aktivnosti in povezova-
nja uporabnikov ter izvajal-
cev na področju informira-
nja, bo v celjski občini orga-
nizirana samoupravna inte-
resna skupnost za informira-
nje.
INDOK center oziroma že
bodoča skupnost bo tudi po-
budnik za oblikovanje infor-
macijske funkcije v vseh or-
ganizacijah združenega dela
in krajevnih skupnostih. Vrh
tega bo sodeloval pri uspo-
sabljanju kadrov in organizi-
ranju skupin oziroma služb
za informacijsko dejavnost.
In ne samo to. Organizaci-
je združenega dela, krajevne
in interesne skupnosti ter
druge samoupravne subjek-
te bo spodbujal k oblikova-
nju takšnih informacijskih
aktivnosti, ki bodo delovnim
ljudem, občanom in delega-
tom pravočasno in vsestran-
sko dajale pregled nad vsemi
dogajanji in omogočale kva-
litetno dogovarjanje in odlo-
čanje, saj je to eno bistvenih
pravic delovnih ljudi in ob-
čanov.
V vrsti nalog gre tudi za
opredelitev medsebojnih ob-
veznosti, nalog in soodgo-
vornosti ter vsebinske uskla-
jenosti vseh sredstev infor-
miranja in glasil v celjski ob-
čini. Gre tudi za to, da bodo
informacije aktualne, kon-
kretne, objektivne in spod-
bujevalne.
INDOK center bo nadalje
skrbel za analitično in razi-
skovalno delo na področju
obveščanja v delegatskem
sistemu. Kot temeljna nalo-
ga bo tudi v prihodnje doku-
mentacijska dejavnost, kate-
re gradivo bo dostopno vsem
uporabnikom. Seveda bodo
»INDOK Informacije« tudi v
naprej služile za najširše ob-
veščanje občanov.
Realizacija tako zastavlje-
nih nalog je seveda odvisna
od aktivnega odnosa vseh
družbenih dejavnikov, sama
institucija INDOK bo torej
lahko uspešno opravljala
svoje naloge le, če bo infor-
macijska dejavnost postala
gibanje, odgovornost in se-
stavina vseh samoupravnih
procesov, katerih temeljno
gibalo je obveščanje, kot po-
goj za sporazumevanje in od-
ločanje.
ZA NOVO LETO V CELJSKI PORODNIŠNICI
MIRNO DO DEVETE
Prva je rodila Sonja Marinček sina Mateja
že vrsto let zapored prvi
ali drugi dan v komaj roje-
nem novem letu obiščemo
celjsko porodnišnico, kjer v
imenu uredništva Novega
tednika in Radia Celje če-
stitamo tisti mamici, ki je v
Novem letu kot prva poda-
rila življenje fantku ali de-
klici. Pri tej akciji pa vedno
sodeluje tudi Trgovsko po-
djetje MODA iz Celja, ki za
prvorojenca prispeva da-
rilo.
In takrat, ko si drugi zdra-
vijo novoletnega mačka po
bolj ali manj uspešno prevo-
ženi silvestrski noči, se »veli-
ka četvorka« predstavnikov
NT in RC ter MODA zbere
pred celjsko porodnišnico.
Ker ne želimo »novopeče-
nih« mamic vznemirjati že
prvi dan, naredimo bojni
načrt za obisk za drugi dan v
letu in to vedno ob deveti uri
zjutraj. Predhodno obvesti-
mo osebje celjske porodniš-
nice, da bomo ponovno priš-
li in lahko zapišemo, da nas
vedno sprejmejo z odprtimi
rokami. Pred glavno akcijo
sledi kratek posvet, kajti ni
kar tako za iti v porodnišni-
co. Šopek rož s čestitko, da-
rilo. Dragov fotoaparat, be-
ležka, magnetofon in vstopi-
mo v sobo, kjer predhodno
sestre že pripravijo na obisk
mamico, ki je rodila prva.
Letos je to bila SONJA
MARINCEK iz Celja, ki je
sicer zaposlena v Elektro Ce-
lje, mož Andrej pa v Plinar-
ni. Na prvi porod pa so letos
morali Celjani čakati kar
precej časa oz. lahko zapiše-
mo, da je letošnja silvestrska
noč bila za porodno posadko
sorazmerno mirna. Sestra
Pavla, živi vir podatkov,
nam je povedala, da so v celj-
ski porodnišnici imeli zadnji
porod na Silvestrovo ob
21,39 uri, ko je KRISTINA
AJZNIK iz Zbelovega pri
Ločah rodila fantka. Potem
je bil mir vse do 9,45 dopol-
dne na prvi dan letošnjega
leta, ko je privekal na svet
zdaj že imenovani mali Ma-
tej, katerega je povila mami-
ca Sonja. Tudi po tem poro-
du je nastopil daljši premor,
saj je kot druga v letošnjem
letu ob 12,56 rodila RUZA
ZRNIC iz Celja prav tako
fantka. Tako so zadnji v lan-
skem in prva dva v letoš-
njem letu fantje, to pa bi lah-
ko pomenilo, da bo letošnje
leto vsaj na našem območju
v znamenju močnejšega spo-
la. Do 3. januarja dopoldne
pa so imeli v celjski poro-
dnišnici že 19 porodov (da-
nes jih je že mnogo več!), ta-
ko da je start vsaj na tem
področju več kot uspešen.
Seveda ob tem zapisu ve-
ljajo vsem »novopečenim«
mamicam, zlasti pa še prvi
Sonji Marinček iskrene če-
stitke, kjer prevladujeta be-
sedi zdravje in sreča. Sicer
pa so tako vse mamice in z
njimi tudi očetje dobili naj-
lepše novoletno darilo.
Sonja Marinček je bila vi-
dno ganjena, ko je sprejema-
la naše čestitke, še posebej
pa je bila vese podjetja MO-
DE iz Celja, katerega ji je v
imenu samoupravnih orga-
nov izročil in čestital predse-
dnik delavskega sveta LEO-
POLD KLOVAR. Drago
(Medved - op. p.) ne bi bil
Drago, da ne bi med fotogra-
firanjem strokovno izjavil,
da sta se Sonja in Andrej Ma-
rinček dobro »našla«, kajti
ona je zaposlena v Elektro,
on pa v Plinarni. In tako če
zmanjka toka je plin in
obratno. Ko je Drago z ble
stečim flešom zabliskal v
spečega Mateja, se je le ta
prebudil in eno oko narahlo
odprl. Valter (Leben - op. p.)
pa ga je takoj posvaril, da ga
slika Medved in Matej je kot
raketa znova zatisnil oči. Ma-
tej ob našem obisku še ni bil
star en dan (manjkalo mu je
tričetrt ure!) in že takrat vi-
deti »medveda« ni kar tako.
Stisnili smo si roke, še en-
krat zaželeli zvrhan koš sre-
če in predvsem zdravja ter
odšli. Čez leto se vrnemo!
TONE VRABL
FOTO: DRAGO MEDVED
Predstavnik »Mode« izroča nagrado srečni mamici.
POZDRAVI
PRVO-
ROJENCEV
Leta 1977 se je že ob 00,31 na
novega leta dan kot prvi rodil v
celjski porodnišnici ROBERT
SUHOLEŽNIK iz Vojnika. Tako
kot lani je tudi letos pisal v re-
dakcijo, se zahvalil za takratno
darilo in s pomočjo mamice Pri-
de napisal:
»Srečno, zdravo in uspešno No-
vo leto 79 vam kakor tudi celot-
nemu kolektivu NT in RC želi
Robert Suholežnik z domačimi
(prvorojeni v letu 1977)«.
Hvala Robert, čestitke pa tebi
in tvojim vračamo.
Leta 1978 so v celjski porodniš-
nici dosegli slovenski rekord, saj
so opravili s prvim celjskim in
istočasno slovenskim porodom
že ob 00,02 na novega leta dan. V
šali so takrat dejali, da so »malo
zadrževali«, samo da so bili prvi
v Sloveniji! Kakorkoli že, takrat
se je prva rodila KARMEN TAM-
ŠE iz Liboj. Tudi ona je s pomoč-
jo mame Dragice in očeta Tomi-
slava čestitala novo leto in to Tr-
govskemu podjetju MODA, ki
vsako leto obdari prvorojenca v
celjski porodnišnici.
Hvala tudi mali Karmen!
ZVEZA TELESNOKULTURNIH
ORGANIZACIJ - CELJE
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen
čas s polnim delovnim časom iz okvira
delokroga
Strokovnega tajnika za področje šolskega
športa
Pogoji za zasedbo:
- visoka ali višja izobrazba
- najmanj 5 let delovnih izkušenj
- organizacijske in komunikacijske sposobnosti:
Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 10
dneh po objavi na naslov:
Zveza telesnokulturnih organizacij, Celje,- Hala Golo-
vec, p. p. 37
Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu v 15 dneh
od poteka roka za prijavo.
§^ 1 _ 11. januar 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
PREOBRAZBA PRAVOSODNEGA SISTEMA
»PRIBLIŽATI SODSTVO UUDSTVU«
Razgovor s predsednikom Temeljnega sodišča
v Celju Marjanom Beletom.
NOVI TEDNIK: Tovariš
predsednik, še zlasti leto
1978 je potekalo v znamenju
intenzivne preobrazbe na-
šega sodstva, tako rednega
kot samoupravnega. Pro-
sim vas, da povzamete bi-
stvo sprememb za oba dela
sodstva? Ali pa naj vpraša-
nje kar takole zastavim: ka-
ko bo sodstvo delalo po no-
vem v letu 1979?
MARJAN BELE: »Pravno
podlago v ustavni preobra-
zbi sodstva najdemo v po-
membnih zakonih, ki so bili
objavljeni v Urad. listu SRS,
štev. 10/1977. To so: zakon o
samoupravnih sodiščih, za-
kon o rednih sodiščih, o jav-
nem tožilstvu in drugi. Ko
govorimo o ustavni preobra-
zbi, ne mislimo zgolj na reor-
ganizacijo rednega sodstva
in na ustanavljanje samou-
pravnih sodišč, čeprav de-
jansko pojem kot tak zajema
tudi reorganizacijske spre-
membe. Vsekakor je bistvo,
da gre vsebinsko preobrazbo
celotnega pravosodnega si-
stema.
Ce najprej na kratko obde-
lam naše redno sodstvo, mo-
ram opozoriti na razlike, ki
jih bo treba v bodoče pri de-
lu vse bolj upoštevati glede
na rakso. Ena od pomemb-
nih nalog bodočega rednega
sodstva je, da se »sodstvo
čim bolj približa ljudstvu«.
Od tu tudi izhaja težnja po
prenosu pristojnosti, po delu
na posameznih težjih ali laž
jih sodnih zadevah na eno-
tah temeljnih sodišč.
VEČJA
SPECIALIZACIJA
SODNIKOV
Druga važna sprememba
pa je kvahtativno izboljšanje
dela v rednem sodstvu, ki
naj bi se odražalo zlasti v pri-
čakovani in načrtovani spe-
cializaciji sodnikov za posa-
mezna pravna področja. De-
lo, ki ga danes opravljajo
pravosodni funkcionarji, to-
rej sodniki, javni tožilci, jav-
ni pravobranilci in drugi
strokovni ter ostah pravoso-
dni delavci je namreč že tako
široko zastavljeno in ima to-
liko zahtev napram posa-
meznikom, da je dejansko
nujna specializacija v dolo-
čeni smeri, na določenem
pravnem področju.
PRVA STOPNJA ZA
VSE ZADEVE
Za občane bo prav gotovo
zanimiva zgradba temeljne-
ga sodišča v Celju, ki je pri-
čelo z delom od 1. 1. 1979.
dalje kot novo TEMELJNO
SODISCE v CELJU - Zna-
čilno za temeljno sodstvo, ta-
ko tudi temeljno sodišče v
Celju je, da na prvi stopnji
obravnava, torej kot prvosto-
podišče vse zadeve, tako ka-
zenske, civilne, gospodar-
skokazenske, gospodarske
civilne in ostale zadeve, ki so
jih sedaj obravnavala delo-
ma občinska, deloma pa
okrožna sodišča ter okrožna
gospodarska sodišča v Slo-
veniji. Temeljno sodišče v
Celju bo imelo sedež v ni
stavbi na Trgu v. kongresa,
kjer bo tudi enota temeljne-
ga sodišča v Celju. Sodno
funkcijo pa bo seveda te-
nieljno sodišče v Celju izvr-
ševalo po vseh svojih eno-
tah. In to za začetek na sede-
žih nekdanjih občinskih so-
dišč. Se pravi: na enoti te-
meljnega sodišča v Celju, v
Velenju, v Zalcu, v Sloven-
skih Konjicah in v Šmarju
pri Jelšah. Na enotah se bo-
do poslej obravnavale vse za-
deve glede na krajevno pri-
stojnost, ne glede na to, ali so
zadeve prej spadale v pristoj-
nost okrožnega ali občinske-
ga sodišča. Edinole kazen-
ska preiskava, mladinsko
kazensko sodstvo in gospo-
darsko sodstvo bodo še na-
prej ostali kot posebni orga-
nizirani oddelki pri sedežu
sodišča, torej na enoti v Ce-
lju.
RAZVIJATI
SAMOUPRAVNO
SODSTVO
V tem se torej izraža naka-
zani smisel preobrazbe »pri-
bližati sodstvo občanom«,
saj bo sedaj zadeva, ki je
konkretno iz Velenja, ali Slo-
venskih Konjic, ali iz Žalca,
tudi tam obravnavana.
Posebej se velja pogovoriti
o samoupravnem sodstvu, o
samoupravnih sodiščih, ki
jim zakon tudi omogoča
mnogotere oblike in razne
načine uspešnega delovanja.
V ustavni preobrazbi stva
gre namreč prvenstveno za
podružbljanje pravosodnih
funkcij. Le-te pa bomo dose-
gli zlasti z razvijanjem sa-
moupravnih sodišč, torej sa-
moupravnega sodstva. Pozi-
tivne izkušnje že imamo ob.
dobrem delu sodišč združe-
nega dela. V letu 1978 smo se
tudi pri rednem sodišču
znatno angažirali v pomoči
poravnalnim svetom v smi-
slu novih zakonitih predpi-
sov in tudi novega načina
njihovega dela. Brez izjeme
so vsi sodniki bili vključeni
kot predavatelji na seminar-
jih, ki so vsaj po moji oceni
rodili dokaj lepe uspehe.
Ugotaljamo, da so v celjski
občini, kakor tudi v večini
občin širšega celjskega ob-
močja poravnalni sveti že za-
čeli z delom po novem, če
lahko to tako imenujem. Ko
ugotavljamo, da so poravnal-
ni sveti v krajevnih skupno-
stih zaživeli, in pričeli z de-
lom, je na drugi strani žal še
premalo iniciativ in tudi de-
jansko ustanovljenih porav-
nalnih svetov v temeljnih or-
ganizacijah združenega dela.
Prav tako na širšem celj-
skem območju še ni zaslediti
teženj po ustanavljanju dru-
gih samoupravnih sodišč.
Mislim, da moramo biti ne
samo na sodišču, in sicer v
rednem sodstvu, temveč vsi
občani v celjski regiji živo
zainteresirani za hitrejši ra-
zvoj in oživitev samouprav-
nega sodstva. Tak je končno
tudi koncept družbene sa-
mozaščite.
PORAVNALNI SVETI
NISO VSE
Zakon o samoupravnih so-
diščih ponuja široke možno-
sti pri ustanavljanju nadalj-
njih samoupravnih sodišč.
To so na primer stalne arbi-
traže, priložnostne arbitraže,
notranje arbitraže, samou-
pravna sodišča pri družbe-
nih organizacijah in društvih
in druga. Ali smo o tem do
sedaj dovolj razmišljali? Tu
se resnično zastavlja vpraša-
nje, na katerega bi najbrže
lahko odgovorili, da nismo
bili učinkoviti. V rednem
sodstvu smo posebej zainte-
resirani za uveljavitev in na-
daljnji hiter razvoj samo-
upravnega sodstva, saj vse
tiste pravosodne funkcii jih
podružbljamo, naj opravlja
organ, se pravi samoupravno
sodišče, ki jih zmore kvali-
tetno in hitro izvršiti. Ob pri-
merni afirmaciji samouprav-
nih sodišč je nedvomno pri-
čakovati, da bo v interesu
delovnega človeka in občana
njegova prizadeta pravica
bržkone zelo hitro rešena
brez specialnih postopkov-
nih formalizmov, ki sicer ve-
žejo redno sodstvo. Pri re-
dnih sodiščih bo šele nato
možno posvečati več pozor-
nosti družbeno zahtevnejšim
zadevam, ki so v naši pristoj-
nosti in, ki jih bomo lahko,
kot želimo in zmoremo, kva-
litetno, hitro in učinkovito
reševali. Naša vodilna misel
je namreč: skrajšati postop-
ke, ki so predolgi, kar je se-
veda posledica preobreme-
njenosti ob trenutno vse več-
jem pripadu sodnih zadev.
VEČJA UČINKOVITOST
Čeprav pri rednem sod-
stvu v novi organizaciji ne
izstopajo elementi podružb-
Ijanja, saj gre končno še na-
dalje za državno sodstvo, za
državne organe, pa gre ven-
dar tudi poudariti kot bistve-
no vsebinsko spremembo -
krepitev socialistične zako-
nitosti s poudarkom razre-
dnega značaja sojenja. Novi
zakoniti predpisi na temelju
Ustave in Zakona o združe-
nem delu nudijo namreč za-
dovoljivo generacijo, da bo
skrb za delovnega človeka in
občana vedno v ospredju tu-
di pri delu rednih pravoso-
dnih organov.«
MITJA UMNIK
TRGOVINA
MIMO
POTROŠNIKA
V Libojah pravijo, da
so trgovino zgradili z
udarniškim delom. Vča-
sih so imeli celo dve -
trgovini namreč - zdaj
imajo samo eno in še ta
vsaj po odpiralnem času
ne ustreza krajanom.
Brez predhodnega po-
svetovanja s krajani,
svetom potrošnikov in
ostalimi so začeli trgovi-
no zapirati ob 10. uri, sa-
mo ob petkih - torej en-
krat na teden - je odprta
do 17. ure. To pa ne odgo-
varjagazinu, ki trenutno
skrbi za to trgovino, ute-
meljujejo skrajšan odpi-
ralni čas s pomanjka-
njem delavcev! Nekaj so-
li je prav gotovo tudi v
tem, vendar bi le kazalo
poiskati druga pota, da
bi bili zadovoljni vsi.
KOZOLEC, KI TO VEČ NI
RODILI SO SPAKA
V Dramijah vse večji problemi vikendaštva
Razumljiva in nekje lo-
gična je vse večja žeja nas
vseh, da si iščemo daleč od
vsakdanjega mestnega hru-
pa svoj mirni kotiček v na-
ravi. Zato ni nič čudnega, če
so deli naše pokrajine ve-
dno bolj izpostavljeni urba-
nizaciji, ki pa je žal največ-
krat neurejena, stihijska in
kar je najbolj zaskrbljujoče,
daljnosežno škodljiva. Ve-
mo, da je vsak poseg v na-
ravno okolje tvegana stvar,
potrebna premisleka, torej
načrtnega dela. Kadar go-
vorimo o vikendih, ki iz leta
v leto rastejo kot gobe po
dežju, je stvar načrtne urba-
nizacije še bolj izpostavlje-
na, ampak ne vedno v skrbi
za njeno reševanje, ampak
bolj kot trenutek zaskrblje-
nosti nad že zamujenim.
S takšnim problemom se
srečujejo tudi v Dramljah;
Krajevna skupnost (kjer naj
se začne in konča samou-
pravna abeceda občana) je
pričela opozarjati na vse več-
je število vikendov, ki so
vzniknili po okoliških grič-
kih in tudi dobesedno spod-
kopali na hribu cerkev Sv.
Uršule. S tem ni ogrožen sa-
mo kulturno zgodovinski sa-
kralni spomenik, uničen je
tudi krajinski motiv, saj si je
vsak svoj vikend gradil iz
lastnega pragozda bujne
oblikovalske domišljije. Kul-
turna krajina močno trpi sre-
di naše potrošniške, oblast-
niške mentalitete. Le redki
so, ki po pameti delajo, ra-
zumno, preudarno. Največ
pa je takih, ki za vsako ceno
hočejo ugoditi svojemu stan-
dardu, pa četudi za ceno ne-
popravljive družbene škode.
Žal pa je družba mnogokrat
sama nepripravljena na takš-
ne ugrize v svoj organizem.
Redke so občine pri nas, ki
bi imele dosledno načrtno
urejene urbanistične progra-
me, še posebej za vikende.
Med take, ki to nimajo nare-
jenega, sodi tudi šentjurska
občina, čeprav bi nemara
lahko del svojega nerazvite-
ga položaja lahko zdravila
tudi s smotrnejšo izrabo po-
vršin načrtno namenjenih za
vikende, ki brez dvoma, so
potrebni.
Pravi porog vsemu se je
pojavil v samih Dramljah,
nekaj sto metrov od gasil-
skega doma, kjer je posest-
nik Slavko Zdolšek prodal
svoj kozolec Borisu Flisu iz
Celja. Ta je zaprosil skupšči-
no občine Šentjur, oddelek
za gradbene zadeve, da bi
kozolec podzidal z betonski-
mi zidaki kot gospodarsko
poslopje (izjava načelnika
oddelka inž. Mileta Budiše)
in oddelek mu je to tudi ugo-
dil. Za svojo vlogo je Boris
Flis na občini plačal uradno
pristojbino v znesku nekaj
nad 40 dinarjev in to je bilo
tudi vse. Na oddelku nimajo
nikakršne gradbene doku-
mentacije o omenjeni podzi-
davi kozolca, kjer naj bi šlo
za to, da bi z betonskimi zi-
daki zamenjal lesene rante,
ki so pri klasičnem kozolcu
običajne.
Boris Flis pa je postavil
pod kozolec pravi vikend.
Lepa hiška, z vrati in okni,
stilizirano, lepo šik! Takore-
koč sredi Dramelj je nastala
enkratna gradbena pogrun-
tavšiča, še najbolj podobna
spaku. Ste že videli kozolec z
dimnikom? Zdaj si ga v
Dramljah lahko ogledate!
Kaj je tu nelogično, kaj je
tu, kar je vredno naše skup-
ne pozornosti in našega jav-
nega reagiranja?
Najprej to, da je človek za-
čuden nad dejstvom, kako
lahko posameznik izigra
družbene norme! Potem
spet začudenje, kako da pri-
stojni občinski organ ni že
prej ostreje ukrepal proti tej
očitni anomaliji, saj je bil vi-
kend postavljen že lani po-
mladi? Kako to, da Dramlje
nimajo podrobnega načrta
za gradnjo vikendov, ker je
to področje zaradi lepe okoli-
ce izrazito izpostavljeno na-
valu vikendašev, ki z grad-
njo drobijo kmetijske povr-
šine, četudi v višjih hribov-
skih legah? Kako to, da kra-
jevna skupnost v nekem
smislu ne ve za takšne stvari
prej in je vsako njeno poz-
nejše reagiranje v bistvu zvo-
nenje po toči. Zato je upravi-
čeno tudi to vprašanje, kako
bo s črnimi gradnjami na
sploh, tudi po novem zakonu
od katerega si občine toliko
obetajo in bodo imenovale
posebne komisije, ki bodo te
gradnje ocenjevale in jih
predlagale za rušenje.
Da se razumemo: nihče ne
zavida občanu Borisu Flisu
vikenda. Ce si kdo lahko vi-
kend postavi s pošteno pri-
dobljenimi sredstvi, je to
lahko le naš skupni družbeni
ponos. Ne moremo in ne
smemo pa se strinjati z nači-
nom, kako negativno prera-
čunljivo je bilo to storjeno.
na kakšnem kraju in kakšne
so lahko posledice. Z ome-
njenim objektom je bilo stor-
jeno posilstvo nad pojavom
značilnega dela slovenske
arhitekture - kozolcem. Vi-
kend sredi Dramelj nima
svoje funkcije, niti estetske-
ga mesta. Zato naj bo ta pri-
mer kot opozorilo vsem dru-
gim krajem v drugih obči-
nah, kajti tudi drugod se do-
gajajo podobne napake. Vsa-
ko odlašanje z izdelavo urba-
nističnih načrtov je porazno.
Vsaka nedoslednost odgo-
vornih organov v občini je
vzrok za nezaupanje obča-
nov v delo teh organov. Vsak
naš nekorekten odnos do
okolja je krajšanje njegove
življenjske dobe. In tudi na-
še seveda. Zato ne bi smel
biti daleč čas, ko bi takšni
pojavi morali priti v nemi-
lost družbene samozaščite in
njene domene.
A najbrž bomo vendarle še
morali kar precej časa čakati
na ta zgodovinski trenutek.
BESEDILO    IN    SLIKA
DRAGO MEDVED
Takšen objekt kot je sedaj, ni ne vikend, ne kozolec.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 11. januar 1975
USPEH ZBORA RTV V CELJU
POSLUŠALI SODOBEN SPOREO
ODLIČNO VODSTVO MARKA MUNIHA
v dobi svojega 30-letnega
delovanja je Komorni zbor
RTV Ljubljana dosegel šte-
vilna jugoslovanska in me-
dnarodna odličja, ki so do-
kaz njegove kvalitete. To je
potrdil tudi na abonmaj-
skem koncertu v Celju v
sredo, 13. decembra. Diri-
gent Marko Munih je izbral
na moč sodoben spored, ki
je že sam obetal, da bo nalo-
ga zbora težka. Vrstni red je
bil smiselno sestavljen za-
čenši s poznim romantikom
Regerjem do slovenskih so-
dobnikov.
Tri pesmi Maxa Regerja je
uvodoma zapel ženski zbor z
zanesljivo intonacijo in z
muzikalno izdelanimi fraza-
mi. Regerjeve skladbe so
pretkane z barvito harmoni-
jo, s kromatiko v večglasju,
ki zastavlja pevcem visoke
zahteve. Ženski zbor RTV
jih je zapel tako prepričljivo
in s toliko občutenimi ak-
centi, da težav skoro ni bilo
opaziti. Mešani komorni
zbor je v nadaljevanju izve-
del sedem pesmi Francisa
Poulenca s sigurnostjo in do-
živeto v različnih razpolože-
njih od mirno tekočih melo-
dij do ostrih staccatov. Za-
htevne modulacije so bile či-
ste, kar je dajalo izvedbi po-
seben čar. 2e pri Poulencu
se je jasno pokazal muzikal-
ni koncept Muniha, ki je
izvabil iz zbora vse dinamič-
ne odtenke ter oblikoval ce-
loto v očarljivo doživetje.
Namesto programirane
kantate Poljaka Koszewske-
ga smo poslušali pet pesmi
Petra Ebna z naslovom »Lju-
bezen in smrt«. To je sodob-
na literatuta s pestrimi har-
monijami, z ostrimi disonan-
cami, ki pa so vse logične,
muzikalno pogojene in obli-
kovane. Zboru dajejo obilo
možnosti za doživeto muzici-
ranje, za dinamično kontra-
stiranje, seve pa so intonacij-
sko zelo zahtevne. Drugi del
programa je navajal izključ-
no dela slovenskih skladate-
ljev: Simonitija, Ukmarja,
Ježa in Pavla Mihelčiča. Zdi
se mi, da so vse pesmi nove
in prvič izvajane, skoro vse
predstavljajo za zbor visoke
in najvišje zahteve. Razme-
roma »krotek« je še Simoni-
ti, ki zapiše vse pevcem po
duši. Njegov zborovski sta-
vek vedno zveni, njegovih
šest pesmi je nov prispevek
k slovenski vokalni zakla-
dnici. Zelo zahtevna je Uk-
marjeva humoreska »Vaške
klepetulje«, v kateri je bil
staccato pesebno dobro izde-
lan. Jež je bil zastopan z zbo-
roma »Tista noč« in »Samo-
ta«, obe na besedilo koroške-
ga pesnika Andreja Kokota.
Čedalje bolj pogosto srečuje-
mo Ježeve skladbe na pro-
gramih mladinskih in odra-
slih zborov. Ustvaril si je
svoj stil, ki sloni pretežno na
polifoniji, z vmesnimi recita-
cijami, z melizmi na različ-
nih vokalnih in z učinkoviti-
mi gradacijami. Koncert je
zaključila Mihelčičeva
»Srce«, eksperimentalna
kompozicija z izrednimi za-
htevami za osem do dvanajst
glasov, muzikalna vrednost
pa je problematična.
Poslušalci so sprejeli zbor
in dirigenta s simpatijami, ki
so se odražale v močnem
ploskanju pri vseh pesmih,
celo pri najsodobnejših. Ve-
like intonančne težave je
prebrodil zanesljivo pri če-
mer muzikalni izraz ni prav
nič trpel. Nasprotno, čutiti je
bilo, da služi tehnična dospe-
lost le kot sredstvo za muzi-
ciranje. Zbor je izenačen v
vseh glasovih kar mu daje
možnost zaokroženega obli-
kovanja fraz in celote. Ra-
zmerje glasov je kar se da
ugodno, basi so topli, globo-
ki, enotno barvani, tenorji
bleščeči, le tuintam malo
preostri; celoten moški se-
stav je močna opora ženskim
glasovom. Višine v sopranih
so solidno postavljene, zve-
neče in čiste. Tako sestavljen
ansambel ima vse možnosti
razviti dinamično lestvico od
finih pianov do krepkih soč-
nih akordov. Dirigent Munih
se je predstavil kot mojster
zbora. Vsaki skladbi je vlil
življenje, s preciznimi gibi je
nakazoval muzikalne akcen-
te, jih oblikoval skrbno, z ob-
čutkom za pravo mero. Zato
so sprejemali poslušalci ce-
lovečerni program s pravim
navdušenjem. Zborovodja je
dodal Lajovčevo »Lan« in
koroško narodno »Gor čez
izaro« s skrbno izdelanim
koroškim narečjem in z
izvrstno podano dinamiko.
K uspehu zbora so pripo-
mogli tudi odlični solisti: so-
pranistka Dragica Carman
ter baritonista Peter Bedja-
nič in Andrej Ferlinc. V kro-
niko celjskih glasbenih pri-
reditev lahko zabeležimo:
odličen zbor, odličen diri-
gent, imeniten vokalni ve-
čer.
EGON KUNEJ
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKECA
MUZEJA V CEUU
KOŽICA Z ROČAJEM
Kožica na sliki je bila namenjena predvsem za kuha-
nje na ognjiščih. Ko v kuhinjah še ni bilo štedilnikov in
so kuhali še na ognjišču, so sklede in lonce postavljali
na posebne podstavke - »koze«. »Kozo« so postavili v
žerjavico ah nad ogenj in nanjo dali lonec ali skledo.
Kožica je oblikovana tako, da ni bilo treba postavljati
»koze«, ker je posoda imela že narejene noge.
Posoda, ki je velika kot večji lonček ali manjša la-
tvica za mleko, ima na \Thu rob. Rob je zavihan nav-
zven in ima na eni strani izliv, saj je posoda namenjena
za kuhanje tekočin. Kožica ima stene zelo strme in
spodaj rahlo zapognjene navznoter. Na dno kožice so
na treh straneh prilepljene noge. Na sliki se vidi vbo-
klina na nogi, kjer je lončar nogo pritisnil-prilepil k
dnu. S strani je na steno kožice prilepljen valjast ročaj,
ki je v svojem srednjem delu nekoliko debelejši. Ko-
nec ročaja je izoblikovan v nekakšno glavico, da roka,
ki prime ročaj ne bi zdrsnila. Posodica ni okrašena, je
pa zaradi poroznosti gline zunaj in znotraj loščena.
VLADIMIR SLIBAR
PREMIERA GOGOLJEVE »ŽENITVE«
Slovensko ljudsko gledališče Celje je za svojo četrto premiero pripravilo komedijo
Nikolaja Vasiljeviča-Gogolja »Zenitev« v prevodu Josipa Vidmarja. Pod vodstvom režiserja
Dušana Mlakarja, dramaturga Janeza Zmavca, lektorice Majde Križajeve in na sceni
Avgusta Lavrenčiča ter v kostumih Mije Jarčeve in Cvete Mirnikove se bodo predstavili
igralci Ljerka Belakova, Nada Božičeva, Mija Mencejeva, Jana Šmidova, Borut Alujevič,
Matjaž Arsenjuk, Pavle Jeršin, SandiKrošl, Jože Pristov, Janez Rohaček in Janez Starina.
Premiera bo jutri, v petek, 12. januarja. Slika je s skušnje, na njej pa so Ljerka Belakova,
Sandi Krošl, Janez Rohaček ter režiser Dušan Mlakar.
FOTO: FONDA
ZAGREBŠKO GOSTOVANJE
V ČAST KRLEŽE
Balade Petrice Kerempuha
Prejšnji četrtek in petek
smo si lahko v dvorani SLG
Celje ogledali Balade Petrice
Kerempuha Miroslava Krle-
že v režiji Radeta Serbedžije
in izvedbi Gledališke delav-
nice »Pozdravi« iz Zagreba.
Gostovanje je omogočilo ra-
zmeroma širokemu krogu
gledalcev (tri predstave so
odkupili celjski srednješol-
ci!) izjemno avtentično do-
življanje Krleževe poezije,
hkrati pa seznanilo celjsko
občinstvo z gledališkim sno-
vanjem skupine mladih ko-
medijantov, ki so se po vsej
Jugoslaviji proslavili z izbru-
šenim gledališkim izrazom
že v lonescovih Pozdravih in
Harlekinovi vrnitvi. Tako re-
koč v zadnjem trenutku je to
gostovanje omogočilo tudi
Celjanom, da se na lep način
vključijo v proslave ob 85-
letnici življenja enega najpo-
membnejših jugoslovanskih
besednih umetnikov in revo-
lucionarnih mislecev.
»Balade so v osnovi ple-
bejski upor, izgovorjen v ba-
ročnem jeziku in s simboli
upora proti politični resnič-
nosti ... so trmasto brezkom-
promisen upor proti metafi-
zični in duhovni hierarhiji
ter proti vsem družbenim in-
stitucijam in normam, ki so
ustvarjene na škodo slab-
šihl« (P. Matvejevič: Razgo-
vori s M. Krležom, Bg. 1974,
str. 166). V teh avtorjevih be-
sedah je zgoščeno zajeto bi-
stvo zbirke, ki je zaradi ar-
haiziranega kajkavskega na-
rečja, v katerem je napisana,
nekoliko zahtevnejša za bra-
nje. Prav zato je Šerbedžijev
poskus dramatizacije hkrati
lepa priložnost, da preko raz-
no vrstnejših izraznih sred-
stev gledališkega medija pri-
de sporočilo Krleževih Balad
tudi do tistih, ki te drobne, a
dragocene pesniške poslani-
ce ne bi nikoli prebrali. Njen
prvinski humanizem in v
stoletnem trpljenju vkoreni-
njena vera v življenje samo
ter vrhunski pesniški izraz
morajo učinkovati tudi na
današnjega bralca in poslu-
šalca izrazito živo in so-
dobno.
Tudi ugodne reakcije celj-
skega občinstva so dokazale,
da je mladim izvajalcem
uspelo s skromnimi, a do po-
drobnosti premišljenimi
izraznimi sredstvi ustvariti
prepričljivo, po notranjem
vzdušju raznovrstno, a po ce-
lotnem hotenju enovito
predstavo. Vera Zima, Mla-
den Vasary, Zeljko Vukmiri-
ca in Mile Rupčič so z odlič-
no interpretacijo besedil, z
mimiko, petjem in lastno in-
strumentalno spremljavo ter
živahno gibalno kulturo spo-
minjali na čase pristnega po-
tujočega komedijantstva, ki
je bilo sposobno ustvariti
umetniško komunikacijo tu-
di na cesti, trgu, skratka tam,
kjer se zbirajo ljudje, ki jim
je preprosta, a sporočilno bo-
gata umetniška govorica na-
menjena. Umetniški vrh
predstave pomeni nedvo-
mno Vasaryjeva interpreta-
cija Lamentacije o štibri, do-
miselno sproščujoči zaklju-
ček pa v kmečki razgovor ob
kruhu, slanini in čebuli obli-
kovan Khevenhiller (Nigdar
ni tak bilo...).
Gostovanje zagrebških
gledališčnikcv pomeni vse-
kakor pomembno osvežitev
celjskega kulturnega utripa,
kakršnih si v prihodnje želi-
mo še več.
SLAVKO PEZDIR
IZVRŠNI ODBORI SAMOUPRAVNIH
INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE
ŽALEC
razpisujejo
v skladu z določili statutov SIS
proste naloge oziroma dela
SEKRETARJEV
1. Občinske telesno kulturne skupnosti
2. Občinske kulturne skupnosti
3. Občinske skupnosti socialnega'
skrbstva
4. Občinske izobraževalne skupnosti
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, morajo
kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: višja šolska izobrazba pedagoške-telesno kul-
turne smeri
pod 2.: višja šolska izobrazba pedagoške afi družbo-
slovne smeri
pod 3.: višja šolska izobrazba, socialne pravne, uprav-
no-pravne ali družboslovne smeri
pod 4.: višja šolska izobrazba pravne, upravno-pravne,
pedagoške ali druge družboslovne smeri.
Za vsa navedena dela oziroma naloge mofajo kandidati
imeti ustrezne moralnopolitične vrline in najmanj 3 leta
ustreznih delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15
dneh po objavi razpisa na naslov: Skupne službe SIS
občine Žalec, Savinjska cesta 6., Žalec.
Z »AKTOM« V NOVI GORICI
V petek, torej jutri se bo pričelo v Novi Gorici Goriško
srečanje malih odrov 79, ki že osmič omogoča pregled stva-
ritev malih in eksperimentalnih odrov slovenskega, ter de-
loma, jugoslovanskega in tujega gledališkega snovanja.
Prvič so na to srečanje povabili tudi amatersko skupino s
celjskega območja in sicer skupino za izrazni ples na ago-
škem šolskem centru v Celju, ki jo vodi Ana Pezdirjeva.
Predstavili se bodo z »Aktom«, ki smo ga videli tudi na
lanski Naši besedi.
Strokovni kolegij osmega srečanja v Novi Gorici sestav-
ljajo letos Aleš Berger, Majda Knap, Dejan Mijač, Petar
Selem, Ljubiša Georgijevski in Ljuba Tadič.
Menda ni treba posebej poudarjati, da bo na srečanju
sodelovalo s predstavo tudi Slovensko ljudsko gledališče iz
Celja z Zmavčevo Pindarovo Odo in sicer v soboto zvečer.
VLB VSE VEČ ZA KULTURO
V okrilju sindikalne organizacije v LB Splošna
banka Celje so osnovali kulturno komisijo, ki jo zav-
zeto vodi Anica Milovanovič. V svojem programu
imajo na prvem mestu zapisano dobro obveščanje čla-
nov kolektiva o kulturnem dogajanju pri nas. Na skrbi
imajo abonmajske vstopnice za gledališče, filmsko gle-
dališče in koncerte. Komisija organizira tudi izlete z
ogledom kulturnih ustanov in spomenikov tudi v dru-
gih mestih. Tako so si doslej ogledali opero Gubec Beg
in Jalto v Zagrebu. Komisija pripravlja tudi predava-
nja in pogovore o kulturi. V času Tedna domačega
filma so se pogovarjali z igralcem SLG Celje Aleksan-
drom Krošlom in Zvonetom Agrežem. Novost v delu
kulturne komisije pa je organizacija likovnih razstav v
prostorih LB Splošne banke Celje v Vodnikovi ulici.
Pripravljajo tudi različne proslave v kolektivu, imajo
pa tudi svojo recitacijsko skupino, ki jo vodi igralec
Bogomir Veras. V letošnjem letu nameravajo svoj pro-
gram dela še razširiti. Radi bi pripravili še kuharski
tečaj in ustanovili foto klub, ki naj bi pozneje prirejal
tudi fotografske razstave. TONE SESEL
51 1 _ 11. januar 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
Železarna štore usposablja kadre za prvo libijsko valjamo
ZNANJE ZA
PRIJATEUSKO
LIBIJO
Od vročega poletja do sedanjega skoraj polarnega mraza se v
štorski železarni usposablja skupina mladitt temnopoltih in
kodrolasih Libijcev. Petindvajset jih je, teh vedno nasmejanih
simpatičnih fantov. K njim pa moramo še šteti metalurškega
inženirja HUSNIJA MASOUDA, sicer Palestinca po rodu, ki sije v
desetih letih po diplomi na metalurški fakulteti v Zenici že
zanesljivo pridobil vsaj neformalni status Jugoslovana. V Štorah
opravlja odgovorno in vsestransko vlogo nekakšnega »oficirja za
zvezo« in skupaj z vodjem TOZD jeklarne - valjamo inženirjem
FERDOM HALERJEM oba prav očetovsko skrbita za svoje
varovance. Resnici na ljubo - sta pa oba dobra, a stroga »očeta«!
Se dober mesec ali ne-
kaj več in iz Železarne
Store bo odpotovala na-
zaj v domovino skupinica
mladih Libijcev. Živahni,
temnopolti in kodrolasi
fantje, začasno naši soob-
čani v Storah in Celju, so
že pred nekaj meseci pri
nas vzbudili dosti pozor-
nosti. Sam se spominjam,
da sem na dva izmed njih
naletel pri časopisnem
kiosku pred kinom Me-
tropol, kjer sta se smejoč
na ves glas z obrazom in
rokami pogovarjala s sim-
patično prodajalko. Tudi
njej je šlo na smeh, še po-
tem, ko sta se mi vljudno
odmaknila in prekinila
»razgovor«, da sem si ku-
pil škatlo cigaret. Navse-
zadnje sem se še sam za-
rezal, pa še danes ne vem
zakaj. Najbrž je bilo na-
lezljivo.
No, vsekakor pa smo
jih med seboj zvedavo po-
gledovali, dostikrat s sim-
patijo, včasih pa tudi bolj
po »slovensko zabode-
no«, niti ne vedoč, kam in
v katero deželo bi jih dali.
Gre torej za skupino
mladih Libijcev ng šola-
nju s prakso med štorski-
mi železarji in sicer na
osnovi meddržavne po-
godbe med libijskim mi-
nistrstvom za industrijo
in inženiring poslovno
skupnostjo za gradnjo in-
vesticijskih objektov
SMELT IZ Ljubljane. V
okviru te skupnosti pa že
vrsto let uspešno deluje
tudi Železarna Store, saj
so bih pred dobrimi tremi
leti prav štorski jeklarji
pod vodstvom dipl. ing.
SREČKA SENCICA pra-
vi »krstni botri« tudi prvi
libijski jeklarni v Tripoli-
ju. Prav takrat je ta skupi-
na s svojo zagnanostjo,
prizadevnostjo in zna-
njem na hitro osvojila li-
bijske strokovne in poli-
tične kroge. Prav logično
je, da so po posebnem sa-
moupravnem sporazumu
s poslovno skupnostjo
SMELT prevzeli pripravo
kadrov za prvo libijsko
valjamo, prav tako v Tri-
poliju. Sporazum tudi
predvideva, da so Storani
dolžni še letos spraviti va-
ljamo s kapaciteto 60.000
ton jekla v pogon, in ob
doseženih garantiranih
parametrih v roku dveh
mesecev izročiti valjamo
v Tripoliju libijski državi.
Po pogodbi med Libijo in
SMELT naj bi naši žele-
zarski strokovnjaki z eki-
po dvajsetih valjarjev in
vzdrževalcev ter ob po-
moči mladega in uspo-
sobljenega domačega ka-
dra, le-tega jedro naj bi
tvorila sedanja libijsko-
štorska skupina, še leto
dni nudili strokovno te-
hnično pomoč pri vode-
nju proizvodnje nove va-
Ijarne. Da pa ne bi kdo
mislil, da gre vendarle sa-
mo za kakšno »politično
sentimentalnost«, je tre-
ba povedati, da bo Libija
to delo Železarni Store
tudi plačala v deviznih
sredstvih in najbrž ne iz-
dajam prevelike skrivno-
sti, če poudarim, da gre za
posle v vrednosti 650.000
ameriških dolarjev, kar
na hitro lahko »prevede-
mo« v 12 milijonov dinar-
jev.
Dejstvo je, da se Libija
prav dobro zaveda, kako
era črnega zlata - nafte ni
večna, saj tudi zaloge niso
neizčrpne, in da mora
prav zdaj pohiteti z razvo-
jem industrije, pa tudi os-
novnih pogojev za kme-
tijstvo - to pa je množica
vodnjakov. Libijo, ki ima
seveda dosti denarja, pe-
sti najbolj pomanjkanje
vseh mogočih kadrov, še
zlasti za bitko pri indu-
strializaciji. Železne rude
je dovolj, prav tako ne
primanjkuje plina; se pra-
vi: tudi energetsko je dr-
žava dobro preskrbljena.
Torej kadri! In prav pri
usposabljanju kadrov je
delež štorskih železarjev
neprecenljive vrednosti,
pa pri tem ne smemo po-
zabiti, da gre za pomoč in
sodelovanje s prijatelj-
sko, neuvrščeno Libijo.
»Tako je do sedaj naša
skupina Libijcev že v ok-
viru celjske delavske
univerze obiskovala naj-
prej jezikovni tečaj z
osnovami tehnologije,
šlo je tudi za probleme
predizobrazbe, štirikrat
tedensko je praksa, ob
petkih pa teorija«, mi je
povedal uvodoma ing.
Ferdo Haler in nadalje-
val: «Mi smo jim odprli
tovarno in povedali, da
zanje v njej ni skrivno-
sti. Vzeli smo jih za
svoje!«
Da so tako občutili žele-
zarno in delavce v njej, so
mi takoj potrdih tudi
fantje. Pa tudi, ko sem jih
vprašal, če ni to le njihova
vljudnostna fraza, so mi
energično zanikali. Ob
prevajalski in tudi sicerš-
nji pomoči ing. Masouda,
včasih pa v zanimivi me-
šanici arabščine, sloven-
ščine in predvsem srbo-
hrvaščine, smo se kar do-
bro razumeli. Tako sem le
zbral nekaj podatkov in
njihovih izjav.
Salem Abdel el Salem
el Baškar, 25 let, valjar
na progi, doma iz mesta
Zawia: »Našel sem veli-
ko prijateljstva...« Šele
od drugih sem izvedel,
da je izredno prizadeven
in marljiv.
Ali Abdul Hadi Abu
Saala, 21 let, strojni
vzdrževalec, doma iz Me-
srate: »Dobro se poču-
tim, saj smo naleteli na
lep sprejem...«
Mahmud Hasan
Ismail, 20 let, dela pri
valjarski peči, doma iz
Tripolija: »Pomagajo
nam vsi in dobro sodelu-
jemo ... Ampak mraz pa
imate!«
Said Yusef Abu Aziz,
20 let, elektro-vzdrževa-
lec iz Tripolija: »Čutim
se usposobljenega za
svoje delo... pa koliko
imamo že prijateljev.«
Mohamed Ali Saad el
Trabelsi, 25 let iz Tripo-
lija je šef skupine in po-
sebej še elektrovzdrže-
valcev, sicer pa eden
redkih poročenih, z njim
sta še,dve »Celjanki«: že-
na in 6-mesečna hčerki-
ca: »Bil sem že po pre-
cejšnjem delu Evrope,
ampak iz Štor bo naša
skupina odnesla več zna-
nja...«
Abdulla Ali Said, 27
let iz Tripolija, vodja va-
ljarjev je že »star ma-
ček« v železarni Tripoli,
saj je ognjeni krst doži-
vel že ob prvem obrato-
vanju jeklarne: Vsi snio
veliko pridobili, pred-
vsem pa navezali toliko
prijateljskih stikov, da
jih v tako kratkem času
marsikje drugje ne bi
ogli...« Pa še veliko lepe-
ga je povedal Abdulla in
to lepo po slovensko in
čisto malo srbohrvaščine
je bilo zraven.
Poslovil sem se kot od
starih prijateljev. Zaželeli
smo si še srečno in zdravo
novo leto 1979, ali kot so
me poučili, pri njih se po
arabsko letošnjem letu
piše 1399! Pa naj bosta
srečni obe številki 1399 in
1979 in vsi tisti, ki štejejo
to leto še kako drugače.
Naj zaključim svoj za-
pis z železarskim pozdra-
vom: SREČNO, fantje iz
Libije!
BESEDILO: MITJA
UMNIK
SLIKE: DRAGO
MEDVED
Salem Abdel el Salem el
Baškar
Ali Abdul Hadi Abu
Šaala
Mahmud Hasan Ismail
Said Yusef Abu Aziz
Mohamed Ali Saad el
Trabelsi
Abdulla Ali Said!
Ing. Ferdo Haler
Ing. Husni Masoud
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 11. januar 1979
Kdaj se bo reklo
MEKA TEWIKKWANALE?
FRIDERIK BARAGA - SLOVENEC ŠKOF MED INDIJANCI
Pri pristojnih oblasteh
rimskokatoliške cerkve teče
postopek za razglasitev ško-
fa Friderika Baraga med
blažene, torej za tako imeno-
vano beatifikacijo, ki ji na-
vadno pozneje sledi tudi raz-
glasitev za svetnika. Podo-
ben postopek teče tudi za
škofa Antona Slomška. Slo-
venci nimamo svetnikov.
Sv. Ema ni bila naše krvi,
pri nas je samo prebivala,
sv. Cirila in Metoda si lasti
vesoljno slovanstvo, po en
svetnik je menda v antičnih
časih živel tudi na Ptuj in v
Celju. Bilo pa je to pred pri-
hodom Slovencev. Morda je
prav zato pri nas tako pri-
ljubljeno češčenje sv. Marti-
na, ki je pravzaprav panon-
ski sosed, pa še čez naše kra-
je je moral popotovati, ko se
je za vojščaka šolal v Italiji.
V NAVEZI Z
AMERIČANI
Ce pa je treba razločevati,
kako meljejo »božji mlini« za
Slomškovo in Baragovo svet-
ništvo, se zdi, da je škof Fri-
derik Baraga bliže cilju, ki ga
v svoji skromnosti nikoli ni
hotel doseči. Gledano čisto
uporabno, si namreč Frideri-
ka Baraga Slovenci delimo z
Američani, ki so, ko hočejo
nekaj doseči, nadvse vztraj-
no, lahko bi rekli celo otro-
ško ljudstvo.
Kakorkoli: Friderik Baraga
je velik brez blaženstva in
svetništva, njegovo ime, ki je
v Ameriki znano bolj kot ime
katerega koli drugega Slo-
venca, bi moralo nekaj pove-
dati tudi neverniku. Zgodovi-
na ga namreč prišteva med
tako imenovane velike Slo-
vence. Danes bi bil Friderik
Baraga častni doktor univerz,
akademik in še vse ostalo,
kar spada k temu blišču.
Rodil se je Friderik Baraga
29. junija 1797 na graščini
Mala vas pri Dobrniču na Do-
lenjskem. V dobrniški žup-
nijski cerkvi še stoji stari
krstni kamen, ob katerem so
manj kot en dan staro štruč-
ko krstili za Friderika Ire-
neja.
Baragov rod izvira iz Cer-
knice, predniki so bili grajski
oskrbniki. V bogoslovje je
Baraga vstopil, ko je na du-
najski univerzi diplomiral
pravne vede. Duhovnik je po-
stal v času, ko je skozi števil-
na slovenska duhovniška
srca vel mrzli veter janzeni-
zma, nečloveške strogosti, ki
je v Bogu gledala skoraj sa-
mo ostrega sodnika. Baraga
pa je kot kaplan v Šmartnem
pri Kranju in nato v Metliki
hotel biti služabnik usmilje-
nja in odrešitve. Nikakor pa
ne obsodbe. Ta duh je vel iz
njegovih pridig, imel je ve-
dno polno spovednico, za
njegov molitvenik »Dušna
paša« je pisatelj Ivan Tavčar
dejal, da so to najboljše slo-
venske maske bukve.
PRVI SLOVENEC
MED INDIJANCI
Leta 1830 je Friderik Bara-
ga odšel v misijone, bil je prvi
slovenski misijonar v deželi
Indijancev Očipve in Otava,
ki še danes žive ob Velikih
jezerih na meji med ZDA in
Kanado. Bil je tudi med prvi-
mi raziskovalci indijanskega
jezika, na tem področju je na-
pisal nekaj temeljnih del. Le-
ta 1831 je Baraga prispel v
Cmcinnati, kjer je pričel štu-
dirati otavski jezik. Najprej je
vodil misijonsko postajo Ar-
bre Croche (Krivo drevo) na
vzhodni obali Michiganskega
jezera. Pri Otavanih je Bara-
ga ostal do leta 1835. V tem
času je potoval na Bobrov
otok v Michinganskem jeze-
ru, ki ni veliko manjše od Ja-
dranskega morja, in na kate-
rem so prebivali otavski ribi-
či in pridelovalci javorovega
sladkorja. Leta 1832 je dal na-
tisniti molitvenik v otavskem
jeziku. Naslednje leto se je na
krpljah mimogrede odpravil
v neko 80 km oddaljeno nase-
lje. V snegu, mrazu in nekaj
dneh. Misijonsko delo je Ba-
raga nadaljeval pri plemenu
Očipve ob Gornjem jezeru, ki
se drži Huronskega jezera.
Baraga je naprej prebival v
Sault Sainte Marie, kasneje
se je preselil v La Pointe na
otok Madeline. Preučeval je
indijanski jezik, z Indijanci
na celini je vzdrževal stike v
čolnu iz brezovega lubja, pre-
dniku današnjega kanuja.
Pozimi na leto 1836 je Baraga
napisal pet knjig: tri v očip-
vejskem jeziku ter eno slo-
vensko in eno nemško knjiži-
co, ki jo je sam prevedel tudi
v francoščino. Nekaj jezikov
je zanesljivo znal. Knjigo o
življenju severnoameriških
Indijancev je Baraga izdal na
prošnjo rojakov iz domovine,
pri nas je prvič izšla pod na-
slovom: »Popis navad in za-
deržanja Indijanov polnočne
Amerike«. Knjižica je po-
membna kot etnografski vir.
Leta 1836 je Friderik Bara-
ga odpotoval v Evropo z ro-
kopisi vseh petih knjig. Očip-
vejski molitvenik je dal tiska-
ti celo v Parizu. S seboj v
Ljubljano je Baraga prinesel
tudi muzejsko zbirko indijan-
skih predmetov, ki domala
vsi še danes krase Narodni
muzej. Med njimi so tudi zna-
menite krplje, na katerih se-
strah je Baraga prepotoval na
tisoče milj bele divjine. Rekli
so mu »misijonar na
krpljah".
Avgusta 1837 se je Baraga
vrnil v Ameriko in še to leto
dal tiskati knjigo o osnovnih
pravilih očipvejske slovnice.
Ta edinstveni dogodek v
književnosti indijanskega
ljudstva se je pripetil v mestu
Buffalo, kar še danes vedo.
BELA IN
BRONČENA POLT
Nato je misijonar Baraga
odšel v postajo La Pointe in
tam ostal do leta 1843. Ko se v
L'Ansu belci odkrili bogate
bakrene rudnike, se je naselil
v tem kraju, ki je združeval
ljudi bele in brončene polti.
Deloval je med obojnimi. Le-
ta 1847 je Baraga pisal Leo-
poldinski družbi na Dunaj, ta
ga je dokaj izdatno podpirala
z denarjem, da je končal očip-
vejsko slovnico in začel se-
stavljati slovar. Indijanci Ota-
va so mu sporočili, da so ga
sprejeli za člana svojega ro-
du. Leta 1853 je bil očipvejski
slovar (30.000 besed) končan.
Indijanske besede so bile
dolge, kot Baraga sam piše
»cele vatle«. Njemu, katoli-
škemu misijonarju, so rekli
Črna suknja, kar je v očipvej-
skem Mekatewikkwanale.
Samo za primer. Molitvenik
pa se reče »cbimadisiwin
oma aking«. Očipvejščina
šteje samo 17 glasov. Glasov
1, r, f, v in u nima. Zato Indi-
janci tudi nikoli niso mogli
izgovoriti Baragovega imena.
Sicer pa je Črna suknja več
kot zadostovalo.
V letu, ko je izdal očipvej-
ski slovar, je postal Baraga
tudi apostolski vikar gornje-
ga Michigana pri Indijancih
Očipve. Sedež je imel v Sault
Sainte Marie (Slap svete Ma-
rije). Zaničevane indijanske
knjige je dal pet let kasneje
tiskati v Cincirmatiju. Se prej
pa je moral od cincinnatske-
ga nadškofa Johna Purcella
1. novembra 1853 prejeti ško-
fovsko posvečenje, ki mu ga
je podelil papež Pij IX. Kot
pravi listina, ga za to službo
priporočajo »pobožnost, ver-
ska gorečnost in misijonsko
delo pri Indijancih«.     x
DELA ZA OSEM
ŠKOFIJ
Poleg lastnega apostolske-
ga vikariata je sprejel v
škofvsko oskrbo tudi indijan-
ske dele sosednjih škofij, ki z
njimi škofje, ki niso znali in-
dijansko, skoraj niso vedeli
kaj početi. Indijansko ozem-
lje, ki ga je Baraga oskrboval
drugim škofom, je bilo skoraj
trikrat tako veliko kot njegov
vikariat. Bil je v pravem po-
menu besede »indijanski
škof«, kot so ga imenovali v
Evropi in Ameriki. Samo za
primero: na območju njego-
vega nekdanjega vikariata je
danes 8 škofij.
Prvi duhovnik je prišel v
Sault, ki je postal z Barago
sedež škofije, v začetku 17.
stoletja. Nekaj časa je v teh
krajih deloval tudi Izak Jo-
gues, ki so mu leta 1648 Indi-
janci z bojno sekiro zdrobili
glavo in je bil med drugimi
kanadskimi mučenci razgla-
šen za svetnika.
Za svoj apostolski vikariat
je Baraga nujno potreboval
še vsaj 10 duhovnikov in več
učiteljev ter še mnogo druge-
ga. Zato je sklenil odpotovati
v Evropo.
Ta pot je bila edina, na ka-
teri se je moral skromni Fri-
derik Baraga otepati časti in
ljubeznivosti. Sprejel ga je
dublinski nadškof Cullen (v
Kanadi je Baraga pridigal tu-,
di irskim rudarjem), v Munc-
hnu ga je povabil na obed
nekdanji bavarski kralj Lu-
dvik, pridigal je v ljubljanski
stolnici, v Trebnjem, kjer je
preživel otroštvo, so ga poz-
dravili z zvonovi in s streli iz
možnarjev. Slavnostnemu
kosilu se je izognil, češ, da
takih reči ni vajen. Na
krpljah v Ameriki je res žulil
suh kruh. Obiskal je tudi Ma-
lo vas in Dobrnič, molil je ob
svojem krstnem kamnu.
KOČIJA NASPROTI
Dvakrat ga je sprejel papež
Pij IX. Srečal se je s škofom
Slomškom, ki mu je nasproti
poslal kočijo. Navzoč je bil
pri poroki cesarja Franca Jo-
žefa z bavarsko princeso Eli-
zabeto. Mladoporočenca sta
ga sprejela v posebni avdien-
ci. Cesar mu je podaril zlat
naprsni križec na zlati veriži-
ci, cesarica pa dragocen
prstan z vijoličastim dragim
kamnom, obdanim z diaman-
ti. Križec je moral Baraga za-
radi revščine kasneje prodati,
s prstanom pa so ga pokopali.
V Pragi je Baraga sprejel
bivši cesar Ferdinand, preko
Pariza se je škof napotil v Li-
verpool, od koder je pisal v
domovino: »Za vselej se po-
slavljam od Evrope«.
Potem pa so spet bili samo
divjina, Indijanci, mešanci,
boj s po smehovanjem prote-
stantov. Baraga je med dru-
gim v nasprotju s protestanti
želel, naj bo učni jezik v šolah
indijanščina. Kako je živel
škof Friderik Irenej Baraga,
pove eno njegovih pisem, v
katerem omenja, da mora ob
dežju čez dragocene knjige
na mizi pogrniti plašč, nad
posteljo pa razgrne dežnik, se
stisne v štiri gube in upa, da
sedi na mestu, kjer najmanj
kaplja. In vendar je bil v tako
uborni izbici bolj srečen kot
mnogi v pozlačenih palačah.
Friderik Baraga je bil trd
mož: od sebe je zahteval več
kot od drugih. Zaradi enega
samega krsta se je Črna suk-
nja na krpljah odpravil 50 ki-
lometrov daleč, Baraga je je-
del suh kruh, po zaobljubi ni-
koli mesa. Se bolj je zavračal
alkohol, videl je namreč, koli-
ko gorja je naredil njegovim
Indijancem. Friderik Baraga
je bil tako mož na mestu, da
so ga spoštovali celo prote-
stanti.
SVETOST V
ZEDINJENJU Z
BOGOM
Na znamenitih krpljah se je
Črna suknja ■ odpravel leta
1860 skozi pragozd do rudar-
skega naselja blizu Ontana-
gona, dve leti pred smrtjo je
preselil sedež škofije v mesto
Marquete, kjer je leta 1868 tu-
di umrl. Na fotografiji, ki ga
kaže v letih pred smrtjo, je
Friderik Baraga podoben
modreiriu indijanskemu po-
glavarju.
Po učenju rimskokatoliške
cerkve je svetost v zedinjenju
v Bogom. Ta navidez prepro-
sti stavek pa vsebuje na tiso-
če s parpetjo in časom napisa-
nih strani.
Postopek za beatifikacijo
škofa Friderika Baraga je bil
sprožen pred dobrimi 50 leti.
Vodstvo postopka je zaupano
človeku, ki mu pravijo postu-
lator. Ta je Američan, ker je
bil Friderik Baraga pač ame-
riški škof. V Baragovi rojstni
domovini pa deluje poseben
odbor za Baragovo beatifika-
cijo, na čelu je prof. dr. Vilko
Fajdiga. Slednji je tako ime-
novani vicepostulator.
Ce vso zadeov zelo posplo-
šimo, je moč trditi, da je do
svetnika težko priti. Domači
(američki) škof mora sklicati
škofijsko sodišče in izvesti tri
postopke. Najprej mora so-
dno, to je s pričami in prei-
skavami potrditi, da se božje-
mu služabniku (Baragu) ni-
koli ni kazalo javno češčenje.
Ta postopek je škofija v Mar-
quettu že opravila. Drugi po-
stopek je pregled spisov, kaj-
ti dokazati je treba, da v njih
ni nič takega, kar bi naspro-
tovalo verskemu nauku in
nravnosti. Treba je zbrati vse
kandidatove (če se temu lah-
ko tako reče) spise, tiskane in
pisane, tudi zasebna pisma.
TRETJI POSTOPEK
Slednji, tretji in najvažnejši
postopek, ki mu pravijo in-
formativni, mora dokazati, da
obstaja o Baragu »obči sloves
o svetosti, ki je nastal sam od
sebe, torej ni bil umetno ali
namerno povzročen. Obči
sloves o svetosti obstoji pri
poštenih in resnih ljudeh, je
trajen, vsak dan večji in še živ
pri večini ljudstva«.
Tako naroča cerkveni pred-
pis. Ta informativni posto-
pek, beremo dalje v ome-
njenm predpisu, naj se začne
čimprej. Ce se ne začne v 30
letih po smrti božjega služab-
nika, je treba dokazati, da ni
nihče kriv za zavlačevanja.
Baragovemu procesu more-
biti škoduje prav dejstvo, da
so z njim odlašali.
Po ameriškem obisku ljub-
ljanskega nadškofa dr. Jožeta
Pogačnika so se tamkajšnji
škofi lotili postopka za beati-
fikacijo Friderika Baraga s še
večjo odločnostjo. Bilo je tik
pred 200-letnico Združenih
držav Amerike. Posebno se je
v tej zadevi potrudil škof Se-
latka, Poljak po rodu, ki je
zbral okoli sebe zavzete ljudi.
Američane in Slovence. Gra-
divo tega procesa, zbrano v
16 knjigah, je papežev nuncij
v Washingtonu oddal kongre-
gaciji za svetnike v Rimu. Ta
potem še enkrat pregleda, če
je vse teklo po zapletenih in
strogih predpisih.
Na koncu pa se kongrega-
cija sprašuje o čudežih, s ka-
terimi bi bilo neizpodbitno
dokazano, da o svetništvu
Friderika Baraga ni treba
dvomiti.
NEKAJ ČUDEŽEV
Po predpisih se morata
zgoditi dva potrjena čudeža,
da ga razglase za blaženega,
za svetniški sij pa sta potreb-
na še dva dodatna čudeža na
njegovo priprošnjo. Veljajo
samo čudeži po kandidatovi
smrti.
Kot trdijo za to odgovorni,
so na škofijskem procesu v
Marquettu ugotovili, da je na
Baragovo priprošnjo v tre-
nutku ozdravel pisatelj Lam-
bert, ki mu je sklepni revma-
tizem zvil roke in noge. Bilo
je na prvi petek januarja
1970, ko so se mu v cerkvi
roke in noge v hipu poravna-
le. Prav tako naj bi bili dokazi
tudi o čudežnem ozdravlje-
nju inž. Morana, ki je imel
raka na ledvicah. Oba čudeža
sta ameriška, o slovenskih ni
poročil. Vsaj takih ne, ki bi
šla na pismeno v Rim, čeprav
je tudi pri nas vrsta uslišanj
(tako trdijo) na Baragovo pri-
prošnjo. Sicer pa je izšla v
Argentini tudi knjiga »Bara-
ga uslišuje«, v kateri je za 300
strani uslišanj na Baragovo
priprošnjo.
Po sedanjem cerkvenem
pravu je razglašanje blaženih
in svetnikov pridržano pape-
žu. Z razglasitvijo za blažene-
ga ali »beatifikacijo« papež
na manj slovesen način izre-
če dovoljenje, da se v omeje-
ni obliki in .v krajih, ki jih
papež določi, božjemu slu-
žabniku sme izkazovati javne
češčenje kot blaženemu, to-
rej resnično zveličanemu.
Razglasitev za blaženega pa
ima samo prehodni značaj.
Kot smo že omenili, je narav-
nana na razglasitev za svetni-
ka in je nekakšna priprava
nanjo.
TRUD ZA SVETNIKE
Za svetnike, predvsem svo-
je, se bori veliko ljudstev. Po
uradnem poročilu obredne
kongregacije iz leta 1962 je
tedaj teklo 1133 postopkov za
razglasitev blaženih in svet-
nikov. Pri dosedanjem nači-
nu dela bi mogli ti postopki
trajati kar več stoletij. Govor
je sicer tudi o nekakšnih bliž-
njicah, vendar še ni dogo-
vora.
Za nekoga je Friderik Ire-
nei Baraga verski fanatik, za
drugega temeljit etnograf, za
tretjega duhovnik, ki se je
ustrašil pritiska jauzenizna,
za četrtega človek, ki je pač
hotel samo dobro, vendar po
svoje. Vsekakor pa je bil po-
gumen, pameten, skromen,
izobražen in vztrajen. Neke-
mu ljudstvu razglasitev nje-
govega pripadnika za blaže-
nega ali svetnika na noben
način ne škodi.
Je še na tej zemlji ljudstvo,
ki bi reklo sv. Mekatewikk-
wanale? Med ljudstvom s to
govorico je namreč Friderik
Irenej Baraga tudi živel in
umrl.
MARJAN BAUER
št. 1 - 11. januar 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
VAŠA STRAN
ISMA
PREDLAGAM
Sem Vaš dolgoletni naroč-
nik in seveda bralec. Zdaj
ugibate o novem romanu v
nadaljevanjih. Mnogi se zav-
zemajo za Mlinarjevega Ja-
neza. Da bi bil izbor širši,
predlagam še nekaj naslo-
vov: Tropi brez zvoncev, Boj
za pravico. Veliki trgovec.
Pisana mati, Svetloba in
senca.
Želim Vam srečno in uspe-
ha polno Novo leto.
JOŽE ORAC,
Celje, Kovinska 13
UREDNIŠTVO: Hvala za
predlog in hvala za čestit-
ko. Tudi Vam želimo srečno
in predvsem zdravo Novo
leto.
HVALA ZA OBJAVO
Z veseljem sem prečital v
št. 43 Vašega lista (lanski let-
nik, opomba uredništva) moj
prispevek »Celje pred 60 le-
ti«. Zahvaljujem se vam za
objavo. Škoda, da se je v pri-
pombo uredništva vrinila
netočnost. Jaz namreč kot
upokojenec ne delam v ure-
dništvu tukajšnje Politike in
tudi nisem nikoli delal v tem
uredništvu, pač pa vzdržu-
jem zveze z uredništvom tu-
kajšnjega dnevnika »Privre-
dni pregled«, kjer sem imel
do svoje upokojitve funkcijo
urednika.
Ob tej priliki Vam sporo-
čam svojo željo, da v Vašem
listu spet obnovite rubrike o
smrtnih slučajih in porokah,
ker ti podatki zlasti nas, ki
živimo daleč od Celja, stalno
zanimajo.
Vsej redakciji želim mno-
go uspehov v novem letu!
S tovariškim pozdravom!
RADE PECNIK, novinar,
Beograd
UREDNIŠTVO: Hvala tu-
di za to pismo in opozorilo.
Oprostite našemu škratu, ki
vas je postavil tja, kjer ni-
koli niste bili. Saj veste, da
rad zmeša štrene, še posebej
tam, kjer to ni treba.
Hvala tudi za predlog in
hvala za čestitko. Tudi Vam
veliko delovnih uspehov in
dosti zdravja. Pa pišite še
kaj!
PRIJETNO SREČANJE
Kot že vrsto prejšnjih let,
so tudi ob zadnjem prehodu
starega v novo leto, delavci
Postaje milice v Celju pova-
bili medse upokojene sta-
novske tovariše. Srečanje je
bilo prisrčno, čeprav seje se-
stav aktivnega kadra zelo po-
mladil in so se povabljeni
upokojenci z mnogimi prvič
srečali.
V imenu vseh povabljenih
se sindikalni podružnici Po-
staje milice v Celju in njene-
mu vodstvu zahvaljujem za
pozornost, ki v nas vseh
vzbuja zavest, da nas aktivni
stanovski tovariši še niso po-
zabili.
FERDO SIRCA,
Celje
STE PREBRALI
TA TEDEN
KAKŠNO KNJIGO?
PROSIM ZA
ODGOVOR!
Dne 8. novembra lani sem
v servisni delavnici »Avto-
motorja« v Ipavčevi ulici v
Celju kupil za Fiat svečko in
žico za kilometer-števec. Za
ta dva dela so mi zaračunali
poldrugo uro dela v znesku
145,60 din. Zaračunali so de-
lo, ki ga niso opravili, ker
sem si vse to montiral sam
doma.
Nadalje sem 12. decembra
lani znova obiskal ta servis,
ker sem hotel kupiti žico za
ročno zavoro. Ko sem čakal
pred blagajno, da poravnam
svoj dolg, sem opazil na ra-
čunu še znesek 200,00 din za
delo dveh ur, torej spet za
delo, ki ga niso opravili!
Na vprašanje pri delavcih,
ki izdajajo material iz skladi-
šča, nisem dobil pozitivnega
odgovora. Zato prosim vas v
uredništvu, da z objavo tega
zapisa skušate dobiti odgo-
vor, zakaj pri Avtomotorju
zaračunavajo delo, ki ga ne
opravijo!
SLAVKO MERLAK
Kolodvorska,
Slovenska Bistrica
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje je torej zastavljeno, zelo
konkretno. Zato prosimo
odgovorne pri Avtomotor-
ju, da nanj odgovorijo. Že v
naprej hvala za razumeva-
nje in sodelovanje.
NAJ POČIVA V MIRU
Minuli mesec smo v Vita-
nju, popolnoma na tihem,
brez proslave in govorov,
slavili drugo obletnico, od-
kar je po dolgi in težki bolez-
ni, baje neozdravljivi, v pet-
najstem letu svojega življe-
nja, zatisnil oči naš vitanjski
kino. Sreča le, da je pokojnik
še za časa svojega življenja s
svojim slabim programom
poskrbel, da njegova smrt za
domačine ni bila preveč bo-
leča. Ker bodisi ni hotel, ni
znal ali pa ni mogel pred svo-
MED MUZEJEM
REVOLUCIJE IN
SLOVENIJA-
LESOM
JE PA NAŠE
UREDNIŠTVO
je platno povabiti več ljudi,
si je svoje smrti nekoliko tu-
di sam kriv. Krivo pa je tudi
mnenje, da so za kulturno
življenje v Vitanju tri gostil-
ne kar dovolj in da je torej
kino popolnoma odveč. Da
je vse odvisno od zanimive-
ga programa, kaže tudi na-
slednji primer. Ker so se po-
javljali predlogi, da naj bodo
predstave vsaj občasno, če ni
pogojev za redno delo, je bil
pred nedavnim prvi poskus,
ki pa se ni uveljavil. Ce bi
torej kino, kar se tiče izbire
in kvalitete filmov, namera-
val nadaljevati staro pot, pot-
lej je bolje, da je sploh ne
poskuša, ker bi ne uspel. Za-
sluga za to gre drugim, zlasti
celjskim kinematografom, ki
se zavedajo, da obstajajo na
svetu razen streljanja in po-
bijanja tudi še filmi z nekoli-
ko drugačno, bolj zanim.ivo
vsebino, o kakršni pa smo v
Vitanju skozi vsa leta lahko
samo sanjali.
Pa še to, Vitanjčani še ni-
smo in najbrž še dolgo ne
bomo zreli za kino, sicer se v
njem gotovo ne bi tako obna-
šali, kot smo se. Prav zaradi
takšnega vzdušja v dvorani
tudi ob najkvalitetnejšem
programu ni mogoče računa-
ti na obisk resnih in solidnih
krajanov, saj je živcev na
koncu koncev tudi škoda.
Tudi zaradi tega bo morda
res najbolje, da bo dvorana
ostala zaprta. Nemirneži bo-
do pač morali presežke svoje
energije sproščati v kakš-
nem drugem, za to bolj pri-
mernem lokalu.
VITANJCAN
UREDNIŠTVO: Zares nena-
vaden nekrolog ob obletnici
»smrti« kinopredstav v Vi-
tanju. Toda, šalo in kritiko
zdaj na stran. Ali res ni mo-
goče, da bi kino v tem kraju
ponovno zaživel? Kaj pravi
o tem domače Prosvetno
društvo in kaj občinska kul-
turna skupnost?
SMRTI, POROKE,,
Na Savinski vestnik, poz-
neje Celjski tednik, sem bil
naročen takoj po vojni. Zdaj
Novi tednik redno kupujem
v bližnjem kiosku na Mari-
borski cesti.
In ko ga tako redno prebi-
ram, se mi poraja vprašanje,
zakaj ste začeli opuščati po-
ročila matičnih uradov. Me-
ne sicer ne zanimajo poroke,
vendar sem mnogokrat prav
v Novem tedniku zvedel za
smrt znanca ali drugega člo-
veka, ki-sem ga poznal.
Predlagam vam, da ta po-
ročila znova uvrstite v Novi
tednik.
F. Š.
UREDNIŠTVO: Hvala za pi-
smo in pobudo, tembolj, ker
se ujema z načrtom, ki ga
želimo v tem letu povsem
uresničiti.
SLAVJE BREZ
VZDUŠJA
Dvaindvajseti december je
bil za krajane Bistrice ob
Sotli velik praznik. Ne le, da
je ta dan praznik JLA, mar-
več je bila tudi otvoritev ce-
ste Maršala Tita.
Krajani smo se na ta dan
slabo pripravili. V jutru, ko
bi človek pričakoval, da bo
vsa vas v zastavah, cvetju in
slavolokih, se je vzdušje po-
kazalo povsem drugačno.
Med potjo v šolo sem videla
le eno zastavo, ki so jo izobe-
sili delavci Elektro podjetja.
Čeprav se je stanje proti
enajsti uri malce izboljšalo,
se nas je na slavnostni otvo-
ritvi zbralo zelo malo. Bili
smo sami učenci in učitelji
osnovne šole in le nekaj sta-
rejših krajanov, ki so »lah-
ko« za pol ure zapustili dom
in si prišli ogledat svečanost.
Kot kaže, so se že naveliča-
li proslav, naša »vaška go-
spoda« pa noče več proslav-
ljati delovnih uspehov.
Žalostno je, da pridejo celo
iz Ljubljane, da pa je kraja-
nov na proslavi tako malo.
Upam, da se vtis, ki so ga
odnesli od nas novinarji in
drugi, ne bo ponovil.
BERNARDA BABiC,
učenka os. šole
SMO ZA
»MLINARJEVEGA
JANEZA«
Vojničani navijamo za Mli-
narjevega Janeza. V Vojniku
30 to igro predstavili pred
petdesetimi leti. Zato si zelo
želimo, če bi lahko zdaj to
zgodovinsko povest brali še
v Novem tedniku.
Lep pozdrav vam pošilja
zvesta naročnica
MARIJA TROBIŠ,
Konjsko 8. Vojnik
UREDNIŠTVO: Hvala za
prispevek in predlog. Ob
njem smo se nehote vpraša-
li, če res vsi Vojničani navi-
jate za Mlinarjevega Ja-
neza.
POROKE
SLOVENSKE KONJICE
ALOJZ KOTNIK, kovaški
pomočnik in NADA OROŽ,
delavka, oba iz Sp. Zreč;
FRANC SEVŠEK, viličar.
Gorica in CVETKA RUT-
NIK, delavka. Koroška vas;
JOŽEF RUTNIK, brusilec.
Koroška vas in MARIJA LE-
BER, kuharica, Oplotnica;
IVAN VUCINA, str. ključav-
ničar, Kravjek in OLGA BO-
BIK, delavka, Polene; AL-
BIN PUSNIK, sjnik. Rove in
VIDA FURMAN, 23, slašči-
čarka. Konjiška vas; BOJAN
CUBRILO, 27, delavec in
JOLANDA JUHART, 22, na-
takarica, oba iz SI. Konjic;
JANEZ JAZBEC, študent,
Nova Dobrava in MOJCA
STRMŠEK, soc. delavka,
Prevrat; IVAN SOJC, inv.
upokojenec, Ljubnica in
FRANČIŠKA TURNSEK,
gospodinja, Zg. Zreče; RU-
DOLF GORENJAK, ujarski
tehnik in SINTIJA BITENC,
študent, oba iz Konjic.
VESELO
SREČANJE V
ŠOŠTANJU
Krajevna organizacija
Rdečega križa. Krajevna
skupnost in Krajevna
konferenca SZDL Šo-
štanj so ob novem letu or-
ganizirali srečanje kraja-
nov, starih nad sedemde-
set let. Srečanje je lepo
uspelabilu pa so se odzva-
li domala vsi.
Ob prihodu v Kajuhov
dom so goste najprej poz-
dravili pionirji in jim pri-
peli rdeče nageljne, za-
tem pa jih je nagovoril
predsednik Sveta Krajev-
ne skupnosti Miloš Volk,
ki jih je tudi seznanil z
delom krajevne skupno-
sti v preteklem letu.
Sledil je enourni kul-
turni program, ki so ga
izvedli učenci obeh os-
novnih šol in mešani pev-
ski zbor Društva upoko-
jencev Šoštanj pod vod-
stvom prof. Justine Tro-
binove.
Ob zakuski in po njej
pa je za dobro voljo po-
skrbel tudi harmonikar,
domačin Tone Hliš.
V. KOJC
ŽALSKI
VOKALNI
KVINTET
žalski vokalni kvintea-
terem prepevajo Zlatko
Krčmar prvi tenor, Dušan
Žolnir drugi tenor, Karel
Gojznikar prvi bas, Mar-
jan Lebar drugi bas in vo-
dja kvinteta Florijan Les-
jak pi-vi bas, je v sora-
zmerno kratkem času do-
segel vidne uspehe. V
dveh letiar prepevajo
skupao imeli več uspelih
nastopov v Žalcu in oko-
lici. Sodelovali pa so tudi
že na javnih radijskih od-
dajah, ki jih prireja ure-
dništvo Novega tednika
in Radia Celje.
Posebna odlika kvinte-
ta je, da so v svoj reper-
toar uvrstili več skladb,
ki so jih napisali člani an-
sambla, uglasbil pa jih je
pevovodja Florijan Les-
STUDIO
RADIA CELJE
TELEFON
22-009
jak. Tako že prepevajo
pesem Mamino srce, za
katero je besedilo napisal
Zlatko Krčmar, priprav-
ljajo pa še ostale njegove
pesmi, kot so: Prispelo je
pismo iz tujine, V viharni
noči in Razočarani otrok.
Člani Žalskega vokal-
nega kvinteta hočejo po-
stati znani tudi izven Zal
zato pripravljajo samo-
stojen koncert. Ce pa bo
mogočelijo posneti tudi
lastno ploščo. Fotušan
Petek
F. PUNGERCiC
RADIO CELJE
SPORED
od 11. do 17.1.1979
na SV frekvenci 702 KHz
in na UKV frekvenci 100,9 MHz
četrtek, 11. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.30 V živo - ČDK - vse o
stalnem seminarju (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Za-
bavni globus, 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 12. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Rezerviran čas, 17.45 Kulturni feljton, 18.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 13. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna poročila,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Nedelja, 14. 1.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Glasbeni sprehod, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Med
prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni glo-
bus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja,
13.15 Feljton, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja,
14.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 15. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z
vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopol-
danskega sporeda. 15.30Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 16. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Reportaža, 16.00
Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo-
bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domače zabavne
glasbe, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 17. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
QSOTLE-OD RINKE DO SOTLE-OD R^KE DO SOILE-OD RINKE^^^^^ Ov R
Obiskali smo Uboje
CESTE, TELEFON, ZDRA VSTVENI DOM IN t
Keramična je lani odprla vrata likovnim umetnikom in^
pripravila keramični simpozij. S to obliko bodo nadalje-j
vali tudi letos, po simpoziju pa bo razstava v likovnem;
salonu v Žalcu. Nekaj najboljših izdelkov z lanskega sim-;
pozija so odkupili in bodo verjetno kmalu zagledali luč;
sveta na libojski keramiki. Lani je sodeloval tudi akadem-;
ski slikar specialist Matjaž Schmidt iz Ljubljane in med j
drugim napravil naslednjo keramično varianto.
»Ce krenemo na cestnem
križišču s savinjske magi-
strale po cesti tretjega reda
skozi vas Petrovče proti ju-
gu, dospemo po desetminut-
ni lagodni pešhoji med zele-
nimi hmeljišči in rodovitni-
mi polji do kasaškega mo-
stu. Zgradili so ga po osvo-
boditvi v sodobni leseni
konstrukciji na moč soli-
dno, da bi omogočili naglo
razvijajoči se promet v in-
dustrijski središči Liboje in
Zabukovico. V slednjo zara-
di tega, ker še vedno niso
zgradili griškega mostu, ki
je bil v dobi okupacije poru-
šen.
Onkraj, na tem mestu ra-
zmeroma široke Savinje,
nas pozdravlja prijazna va-
sica Kasaze... Redko pose-
jane kmečke hiše z razkoš-
nimi kozolci in gospodar-
skimi poslopji, bujnorasto-
čimi hmeljskimi nasadi in
strnjeni sadovnjaki govore
o blagostanju, ki je tod do-
ma. Tu in tam je videti med
kmečkimi domačijami pri-
jazne enodružinske hišice,
ki so jih zgradili ali pa si jih
še grade pridne roke kera-
mičnih delavcev in rudar-
jev.« (Tako v brošuri, ki je
izšla ob Z5 letnici libojske
Svobode leta 1954 piše Dra-
go Predan v uvodu sestavka
pod naslovom »Liboje in
njihova okolica« na str. 11,
prvi in drugi odstavek).
Zdaj pišemo začetek leta
1979, torej petindvajset let
pozneje, ko je izšla brošura
m v njej omenjeni Predanov
sestavek. To pa pomeni, da
je letošnje leto tisto leto, ko
bo libojsko delavsko pro-
svetno društvo Svoboda
»Ludvika Oblaka« praznova-
lo častitljiv jubilej - 50 letni-
co obstoja in plodnega ter
uspešnega delovanja.
Ni pa bila samo ta obletni-
ca povod in motiv, da sem se
izjemno mrzlega četrtkovega
dne napotil na obisk v delav-
ske Liboje! Motivov za obisk
je bilo več. Res je, da smo v
zadnjem času o Libojah pre-
cej pisali, vendar vse več ali
manj s kulturnega področja.
Kakšen pa je ta kraj druga-
če? Kako se je razvijal? Kaj
vse je v bujno rastočih letih
po vojni dosegel? Kaj kraja-
ni Liboj s prebivalci v zasel-
kih želijo, pričakujejo, načr-
tujejo? Na to bogato paleto
vprašanj bomo poskušali od-
govoriti v prvi reportaži, ki
bo v bodoče predstavljala na
takšen ali drugačen način
naše kraje!
Za uvod smo izbrali Libo-
je, kjer je bilo delavsko giba-
nje že v rosnih letih tega sto-
letja izjemno razgibano. Ru-
di Cilenšek piše v zgoraj
omenjeni brošuri v sestavku
»Razvoj delavskega gibanja
v Libojah med obema vojna-
ma« na strani 22, da je bilo to
»opaziti zlasti konec leta
1929, ko je bilo tudi v Libo-
jah ustanovljeno delavsko
prosvetno društvo »Svobo-
da«. Delavski razred je dobil
z njim važno kulturno-pro-
svetno ustanovo, okrog kate-
re so se začeli zgrinjati liboj-
ski proletarci tako iz rudar-
skih revirjev kot iz keramič-
ne tovarne in se kulturno in
ideološko dvigati. Usta-
novitev »Svobode« pa je
prišla ob pravem času tudi
zaradi tega, ker je bilo že te-
daj čutiti tudi v Libojah in
drugod po državi svetovno
gospodarsko krizo... Njene
posledice so čutili tudi de-
lavci, zato ni čudno, da je v
njih vedno bolj raslo nepo-
mirljivo sovraštvo do kapita-
listične družbe in do vseh ti-
stih, ki so se za preživeli
družbeni red na kakršenkoli
način trudili...«
Mnogo teh in še drugih na-
prednosti je v Libojčanih ter
okoličanih ostajalo, se pre-
našalo iz roda v rod. Mnogo
tega je bilo čutiti in občutiti
tudi med vojno pa po vojni
vse do danes.
J02E AVSEC, ki je zapo-
slen v keramični, sicer pa
predsednik sveta krajevne
skupnosti Liboje, pripove-
duje;
»Veliko smo naredili, veli- ■
ko pa še tudi potrebujemo.
Imamo podružnično šolo, ki
smo jo kot prvo po osvobodi-
tvi zgradili v žalski občini in
za katero so poleg udarni-
škega dela dali samoprispe-
vek naši^Jy;^ani. Vrtec je
zgradila keramična, imamo
trgovino, dom kulture, do-
trajano ambulanto, uničeno
glavno cesto. Z vodo nima-
mo problemov, ker smo to
pravočasno rešili. Večjih te-
žav tudi ni z elektriko, ki je
še nimajo nekatere kmetije
pod Smohorjem. To bomo
uredili letos.«
V krajevni skupnosti Libo-
je je trenutno 1560 prebival-
cev v 540 gospodinjstvih,
imajo okoli 1200 volilcev, k
Libojam pa sodijo še zaselki
Kasaze, Brnica in del Zabu-
kovice.
UNIČENA CESTA
ALBIN SANCA je predse-
dnik skupščine Krajevne
skupnosti Liboje: »Trenutno
največji problem predstavlja
glavna cesta od Petrovč sko-
zi Liboje do kamnoloma ozi-
roma prej rudnika. Težki to-
vornjaki so cesto, ki smo jo
zgradiU leta 1965 in je bila za
takratne prometne razmere
dobra, do dobra uničili. Lah-
ko celo rečemo, da je danes
cesta od keramične do ka-
mnoloma popolnoma uniče-
na, za sedanji promet pa je
tudi preozka in z neustrezno
nosilnostjo. Izdelani so že
načrti za rekonstrukcijo, do
katere naj bi prišlo še v letoš-
njem letu. Vse skupaj naj bi
stalo 16 milijonov 800 tisoč
din, to pa samo za odsek od
mostu čez Savinjo pa do ka-
mnoloma. Cesta bo široka
šest metrov, asfaltirana, ure-
jene bankine, kanali in odto-
ki vode. Sredstva pa naj bi
prispevali: KIL 2 milijona
500 tisoč, Ingrad 7 milijonov,
Zarja en milijon, Mirosan
500 tisoč, krajevna skupnost
Liboje 300 tisoč, Montana
milijon 500 tisoč in samou-
pravna komunalna skupnost
tri milijone. Manjka nam še
en milijon.!«
J02E AVSEC: »Letos bo-
mo dokončali tudi cesto mi-
mo Mirosana, ki bi morala
biti gotova že lani pa nam
niso pripeljali pravočasno
asfalta, ponagajalo pa je tudi
vreme. Kompletna investici-
ja te ceste je 600 tisoč din. To
je za krajevno skupnost veU-
ko in če ne bi bilo pomoči
kolektivov kot KIL in Miro-
san pa občanov, tega ne bi
zmogli. Smo ena izmed tistih
krajevnih skupnosti, ki naj-
bolje sodeluje z delovnimi
organizacijami v lastnein
kraju.«
FRANJO TILINGER, di.
rektor KIL: »Ob tem je treba
povedati, da so pred več kot
deset leti bili odnosi zelo sla.
bi, zdaj pa so že vrsto let od
lični. To se pozna tudi na do
sežkih.«
ALBIN SANCA: »Že prec
leti smo uredili ceste i
odročne kraje, da si ljudje
lahko domov pripeljejo po
Darko Šuler: »Letošnji
praznik Svobode je praznik
vseh delavcev in krajanov v
Libojah!«
trebne stvari. Vendar pa te
ceste niso grajene za težji
promet, za slabo vreme, sa;
so premalo utrjene. Vsake
leto določimo dinarje za ob
novitev teh cest, pa je vednc
premalo. Ostane samo za kr
panje lukenj. Medtem, kose
drugje že v vsako najmanjše
vas pripeljejo po asfaltu, se
naši ljudje še vedno kopajo\
blatu.«
Albin Šanca: »Doseči mora-
mo, da bodo Liboje ponov-
no čiste!«
Franjo Tilinger: »Vedno bo-
mo pomagali kraju, kjer
smo prisotni!«
ZAPLETI OKOLI
AMBULANTE
JOŽE AVSEC: »Predvide-
no je, da bi že letos začeli
graditi nov zdravstveni dom
v Libojah. Ob tem pa je treba
zagotoviti tudi stalnega
zdravnika, da ne bo potem
Liboje so raztegnjene kot veje vrbe. Na spodnjem nekoliko širšem prostoru je Keramična, nad njo na hribu novo naselje, proti šoli in bivšemu rudniku pa so hiše
razmetane ob vznožju hribčkov, nekaj vec jih je spetih v »centru«, ki ga vidimo na sliki: kulturni dom, avtobusna postaja, trgovina z mesnico, stanovanjska hiša... To je vse!
O - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -OD RINKE DO SOTLE - OD RINkI
NKE DO SOTLE -pp RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - QD RINKE DO SOTLE - OD RINKE Dg        E
ISTO OKOLJE
lepo opremljen dom brez
njega, oz. da ga nam ne bodo
vzeli tja, kjer bi jim manjkal.
Zdravnik namreč.«
ALBIN SANCA: »Lani so
morale matere peljati otroke
na cepljenje v Žalec, tu pa
imamo ambularito. Ko smo
se pritožili so enkrat prišli,
potem pa spet ne. In kako
slabe veze imamo z Žalcem
in Celjem! Kdor nima svoje-
Jože Jančič: »Napisano
medsebojno sodelovanje
prelijmo v stvarnost!«
ga prevoza je popoldne do-
besedno odrezan od doline
in krajev v njej. Pa še telefo-
ni. Tudi teh ni dovolj. Tako
smo takorekoč na pragu do-
line odrezani od nje.«
DENAR POBRAN,
TELEFONA NI
Poseben problem pred-
stavlja tudi telefon. Že de-
cembra 77 so se zaradi tega
pogovarjali s predstavniki
PTT Celje. Rekli so, da lahko
dobijo 17 privatnih telefon-
skih linij. Lani so imeli po-
novno dva sestanka, potem
se je zapletlo nekaj okoli Pe-
trovč in dobili so samo pet
hnij. Po dodatnem posredo-
vanju so jih dobili še pet, to-
rej deset, kar pa je še vedno
manj, kot je bilo obljubljeno.
S tem, ko so jih dobih sedem
manj pa so jim obljubili tudi
javno telefonsko govorilnico
pred keramično. Ta naj bi za-
čela delovati lani za Dan re-
publike. Plačali so akontaci-
jo, o govorilnici pa še danes
ni ne duha ne sluha. Čudno!
Prepričani pa smo, da tele-
fon bolj potrebujejo v tistih
krajih, kjer so slabe promet-
ne zveze, kot pa tam, kjer so
le-te dobre in tudi telefon je
zgolj modna muha, ne pa
nujna potreba, kot je to v Li-
bojah in zaselkih.
Tako bi obvezno potrebo-
vali telefone v zaselkih Za-
greben, Sončni hrib in Brni-
ca, da se razumemo, tudi za-
radi narodne zaščite!
JOŽE JANClC je rojen Za-
bukovčan, živi v in za Liboje,
zaposlen v Montani, tozd
profilirka, sicer pa vnet kul-
turni delavec in predsednik
sekcije libojske godbe na pi-
hala: »Za nas je bila pred leti
doživetje cesta, ki smo jo do-
bili, žal pa se je zaradi težjega
prevoza tovora uničila. Sam
v Libojah najbolj pogrešam
urejeno gostišče, boljše avto-
busne zveze, rad bi spet vi-
del čisto Bistrico, porazno je
s telefoni, saj brez dobre vo-
lje keramične sploh ne mo-
reš telefonirati itd. Želim tu-
di, da bi lepo »napisano« so-
delovanje v kraju prišlo tudi
do konkretnosti.«
ZA ČISTO OKOLJE
V tistem dnevu, ko sem
»telovadil« po Libojah in
zbiral podatke za današnjo
reportažo,, sem večkrat slišal
očitke o onesnaževanju oko-
lja. Ljudje so rekli: »Eni so
svinjarijo odpravili (kera-
mična - op. p.), drugi pa na-
redili (s kamnolomom, od
katerega se po zeleni dolini
vleče cela plast belega prahu
- op. p.)!«
ALBIN SANCA: »Vemo,
da so čistilne naprave drage,
vendar pa so nekaj vredne
tudi Liboje!«
JOŽE AVSEC: »Kamno-
lom so odprli, ko so rudnik
zaprli. Nihče pa o tem ni ob-
vestil krajanov, jih vprašal za
mnenje.«
FRAN JO TILINGER:
»Ljudje so pripravljeni dela-
ti in prispevati, samo ne
smemo jih izigrati.«
ALBIN SANCA: »Mi gre-
mo po hribih na zbore. Ima-
mo po sedem zborov, tako
da ljudem ni treba hoditi v
dolino v dvorano. IVIi smo v
občini to prvi uredili, da smo
šli med ljudi v zaselke.«
JOŽE AVSEC: »Vse po-
manjkljivosti nam otežujejo
delo, ko gremo med ljudi re-
cimo pred pripravo za nov
samoprispevek.«
V beležki je ostalo še veli-
ko zanimivosti in to od grad-
nje počitniškega naselja na
Brnici pa do smučarskega
središča in jezera, ki je nasta-
lo ob starem rudniku in kjer
bi se dalo z malo domišljije
ter dobre volje urediti re-
kreacijsko površino za vož-
njo z motornimi čolni.
Sam kraj pa prav gotovo v
sebi skriva še mnogo več,,
kot smo uspeli zbrati in napi-
sati za današnji reportažni
zapis. Naj bo pa to samo ski-
ca ali poskus zapisa o kraju,
ki iz teme vedno bolj sili pro-
ti soncu.   .
TONE VRABL
LIBOJSKA KEBAMm
Prihodnje leto bo minilo 165 let odkar
se je v Libojah v takrat dokaj odmaknje-
nem kraju pričela prva industrijsko or-
ganizirana proizvodnja keramike. To je
bil čas novonastopajočega kapitalistič-
nega družbenega sistema, ki sta ga pri-
nesla francoska in industrijska revoluci-
ja. Tudi v Liboje so prišli podjetneži in
pričeli s proizvodnjo keramike. Kerami-
čarji pa niso bili prvi industrijski delav-
ci v Libojah. Znano je, da so že v 18.
stoletju izkopavali premog na Kotečni-
ku, Brnici in Kamčiču in da je bila v
Libojah že takrat organizirana proiz-
vodnja galuna. Zapiski govorijo tudi o
dobro organizirani steklarni v Libojah,
katera je bila kasneje preseljena v
Hrastnik in Jurklošter.
Največ naravnih pogojev za proizvod-
njo je vsekakor imela proizvodnja kera-
mike. Za pogonsko silo je služila voda
potoka Bistrice in njenih pritokov. V bli-
žini je bila zelo dobra keramična glina in
kremenčev pesek. Tudi druge surovine sO
bile v bližini.
Prvotne Smidlove tovarne, katera je bi-
la zgrajena ob levem pritoku Bistrice v
Libojah ni več. Zob časa je opravil svoje.
Ostala je tista, ki sta jo zgradila leta 1870
brata Schiitz. Okrasna keramika iz te to-
varne je zaslovela ne samo doma, temveč
po vsem svetu. Z izrednim umetniškim
okusom in vztrajnim delom sta ta dva
dvignila kvaliteto in lepoto keramičnih
izdelkov na takšno višino, da so libojskim
keramikom še danes vzor. Veliko teh iz-
delkov je po muzejih in privatnih zbirkah.
Žal je doba umetniške keramike bila v
Libojah kratka. Visoki proizvodni stroški
so prisilili lastnike, da so proizvodnjo
preusmerili na popularno štajersko kmeč-
ko keramiko. To so bili predmeti za vsa-
kodnevno rabo okrašeni z ročnim nači-
nom slikanja. Takšen stil proizvodnje ke-
ramike se je obdržal ves čas med prvo in
drugo svetovno vojno.
Po vojni je libojska keramika odšla na
novo, hitrejšo pot razvoja. Potrebe tržišča
so zahtevale povečano proizvodnjo. Zato
je kmalu po vojni bila zgrajena nova pro-
dorna peč, povečana hala peči, povečan
skladiščni prostor, zgrajene remontne de-
lavnice, zgrajena je bila nova strugama in
leta 1960 so dobili novo veliko prodorno
peč. Dve leti kasneje so nabavili električ-
no peč za dekorativno žganje in obnovljen
delovni prostor slikarne. Skratka vsako
leto je bilo nekaj novega, kar je pripomo-
glo k večji proizvodnji, boljšim izdelkom.
Pred dobrimi tremi leti so zgradili novo
veliko skladišče gotovih izdelkov, dota-
kratne skladiščne prostore pa so spreme-
nili v proizvodne. Lani so zgradili »stru-
gamo dve« in kupili novo avtomatsko li-
nijo za proizvodno skodelic. Zaključili so
tudi izgradnjo novega obrata za proizvod-
njo grafitnih livarskih loncev.
Liboje so domovina jugoslovanske ke-
ramične industrije. Proizvodnja se je po
fizičnem obsegu povečala od 740 ton pred
vojno na 5580 ton ali za 7,54 krat. Iz novih
povečanih in rekonstruiranih proizvo-
dnih prostorov prihaja vsako leto več mi-
lijonov komadov različnih keramičnih iz--
delkov kot so razne skodelice, krožniki,
servisi, garniture, sklede, vaze, pepelniki,
figure, ploščice za notranje oblaganje in
razni drugi dekorativni izdelki. 30% vseh
izdelkov izvozijo in sicer v ZR Nemčijo,
Avstrijo, Sovjetsko zvezo, Anglijo, Belgi-
jo, Nizozemsko, Grčijo itd.
V letošnjem letu bodo proizvedli 5580
ton izdelkov v skupni vrednosti
192.100.000 din, povečali bodo storilnost
dela oziroma produktivnost, racionalneje
bodo zaposlovali in povečali kakovost iz-
delkov. V treh tozdih in skupnih službah
je trenutno zaposlenih 546 delavcev, letos
pa bi jih naj zaposlili še 33.
ZGODOVINSKI DROBCI
»Zgodovinski sklepi OF slovenskega naroda 27. aprila
1941 so kaj hitro našli pot med zavedene Libojčane. Z
njimi so jih seznanjali člani zabukovškega mestnega ko-
miteja KPS tovariši Albin Vipotnik, Rudi Cilenšek in
član partije Peter Sprajc. Prvi libojski aktivisti so bili
Jože Biderman, Pankrac Gote, Jože Igrišnik, kmalu pa se
jim je pridružil še Matija Mimik, keramični delavec iz
Drešinje vasi, ki je prenašal ideje osvobodilne borbe med
svoje najzavednejše sovaščane. Svoje niti so ti prvi akti-
visti razpredli predvsem med zanesljive delavce obeh
rudnikov in keramične industrije.«
★ ★ ★
»Med Megojnicami in Kasazami je bila pod Gorškovim
klancem prav na meji med griško in libojsko občino julija
1941 ustanovljena prva partizanska edinica na Štajerskem
- Savinjska četa.«
★ ★ ★
»Na pobudo zabukovških svobodašev ter libojskih do-
mačinov Karla Pečnika in Anzelma Šusterja, ki sta že
poprej bila člana in sodelavca v zabukovški organizaciji,
je prišlo jeseni 1929 do ustanovitve samostojnega Delav-
skega prosvetnega društva Svoboda, kar je pomenilo
resno kulturno in politično zmago, po drugi strani pa
močan udarec maloštevilnemu malomeščanstvu in kleri-
kalno usmerjenemu delu libojskega prebivalstva. Prvi
predsednik je bil Martin Zupane... Na ustanovnem obč-
nem zboru je libojsko delavstvo z zanimanjem poslušalo
program in pravila društva ter jih navdušeno sprejelo.
Načrt in program dela, ki ju je sprejel občni zbor, je
obsegal naslednja udejstvovalna področja: marksistično
šolo, vokalno glasbo, instrumentalno glasbo, dramsko
sekcijo, knjižnico, planinstvo in nogomet.« (Vse iz Bro-
šure 25 let Svobode.)
50 LET-50 PRIREDITEV^
V današnjem sestavku smo že večkrat omenili, da
libojsko delavsko prosvetno, društvo v letošnjem
letu slavi pomemben jubilej - 50 letnico delovanja.
Znano je, da se prav libojsko društvo Svoboda s
svojimi sekcijami uvršča med najdelavnejše in naj-
prizadevnejše v občini Žalec.
V letošnjem letu bodo tako pri njih med drugim
vse občinske revije ter še cela vrsta ostalih spore-
dnih prireditev, s katerimi bodo počastili pomemben
jubilej.
Posebnost ali celo drzno odločitev pa predstavlja
odločitev, da bodo ob 50-letnici Svobode pripravili
50 različnih prireditev oz. drugih stvari, s katerimi
se bodo pridružili slavju. Kdor pozna prizadevne
libojske kulturne delavce ve, da bodo velik načrt do
konca leta tudi izpeljali. Sodelovali bodo vsi: druš-
tvo s sekcijami, mladina, šola, organizacije združe-
nega dela, krajevne organizacije, sleherni krajan,..
Obsežnemu programu se bosta pridružila tudi
Novi tednik in Radio Celje, uvod v petdeset priredi-
tev pa je tudi današnji obširni reportažni zapis o
prijetnem kraju nedaleč od Petrove.
MALA ANKETA
DELOVNO ZA NOVO LETO
Najbolj vesela noč v letu, to je silvesterska ali novo-
letna, ni najbolj vesela za vse, kajti vsi takrat kljub
poslavljanju staregh leta in pričakovanju novega, ne
počivajo in se ne predajajo veselju ter zabavi. Imamo
službe, kjer ni možno ustaviti strojev, zakleniti vrat in
se enostavno odpraviti na veseljačenje. Tako silvester-
ska in novoletna noč za mnoge pomenita tudi delovno
noč. Delajo zdravniki in sestre, delajo železničarji, de-
lajo cestarji, delajo na pošti, delajo gostinci, delajo
vratarji pri čuvanju objektov... Nekaj izmed takšnih,
ki so zadnjo noč v letu in sploh novoletne praznike
preživeli z delom predstavljamo v današnji mali an-
keti. Naj bo to njim in vsem njihovim sotovarišem in
sotovarišicam malce zapoznela, a iskrena novoletna
čestitka za vestno opravljeno delo takrat, ko smo drugi
peli, plesali, nazdravljali!
FRANC JANEŽIC je
delovodja v Cestnem po-
djetju Celje, tozd vzdrže-
vanje cest, v podjetju je
zaposlen že 27 let, štiri-
najst let že dežura za no-
voletne praznike, prvič
pa je letos preživel prav
silvestersko noč na de-
lovnem mestu: »Vremen-
ska napoved za tisto noč
je bila slaba, vendar se je
na zadovoljstvo naše služ-
be vse dobro izteklo. Že-
lim si več dobrega sodelo-
vanja med tozdi ter sreč-
no in zdravo leto 1979!«
MIJO TOT je promet-
nik na avtobusni postaji
v Celju, sicer pa je pri
podjetju zaposlen že 23
let: »Zadnji avtobus na
Silvestrovo je z naše po-
staje odpeljal nekaj po
deveti uri zvečer, nato pa
je bil mir vse do jutra, 1.
januarja. Prava gneča se
je ponovno začela 2. ja-
nuarja popoldne, ko so se
začeli vračati. Čimprej si
želimo novo avtobusno
postajo in dober avto-
park.«
KAREL MARUŠA je
nadzorni kretnik na celj-
ski železniški postaji,
kjer je zaposlen že 22 let,
sicer pa je doma iz Šent-
jurja: »Najbolj prijetno
ni, ko si sam na delovnem
mestu in veš, da drugi
praznujejo. Doslej sem
večkrat silvestroval tu,
kot doma. S tem pa je se-
veda tudi družina priza-
deta. Želim si zdravja,
kajti vse ostalo bo že
prišlo.«
TONE LOTRIC je že 31
let zaposlen v hotelu
Evropa, kjer je tudi pre-
živel skoraj vsa silve-
strovanja, seveda na de-
lovnem mestu: »Se mo-
ram pohvaliti, da je ve-
dno vse v redu in nimamo
nobenih izpadov. Tako je
,luštno' delati. Rad bi si-
cer bil doma in se spočil,
vendar takšen je naš po-
klic. Želim si zdravja pa
dobrega poslovnega
uspeha ter seveda čimhi-
trejše obnovitve hotela.«
ANTON KRITER je
upravnik pošte v Celju,
kjer je zaposlen že 32 let:
»Vsako leto v decembru
okrepimo našo službo, da
bi vsi, katerim so name-
njene čestitke, le te in vse
ostalo pravočasno dobili.
Zal pa ljudje še vedno ča-
kajo na zadnji rok za od-
dajo tega. Želim si, da bi
se uresničile vse naloge,
ki smo si jih zadali v ko-
lektivu kot srednjeročni
plan do leta 1985 ter da bi
čimprej dobili ustreznej-
še delovne prostore.«
Naj se vsem anketirancem izpolnijo njihove novo-
letne želje, seveda pa tista zadnja, ki so jo vsi bolj
potiho povedali: da bi konec letošnjega leta pričakali
doma ali kje drugje, samo ne pri delu. Takoj pa so
dodali: če bo potrebno na delo znova v silvesterski
noči bomo pa tudi šli, saj ne bo prvič, niti zadnjič.
Srečno 791
TEKST IN FOTO:
TONE VRABL
Dp SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 11. januar 1979
MLADE JE TREBA
RAZUMETI
Kako zadržati kmečko mladino na kmetijah? Pred
10, 15 leti so bili mnogi kmetje prepričani, da jim bo to
uspelo s kmetijskimi stroji. Potem so postavili na prvo
mesto zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kme-
tov. Zdaj so v ospredju cene, ki naj bi omogočile
kmetom enake dohodke, kot jih imajo delavci. Neka-
teri še dodajajo, da bi kmečkim otrokom bilo treba bolj
privzgajati ljubezen do zemlje.
Taki predlogi in nasveti pa se pogosto gibljejo bolj
na robu dogajanj, ko da bi segU do njegovega jedra.
Res je, da bi denar, visok dohodek, verjetno zadržal
mnogo kmečkih otrok na kmetijah. Tega pa ni moč
dobiti le z višanjem cen kmetijskih pridelkov, kajti te
so odvisne od kupne moči delavcev in možnosti
izvoza. Naše poprečne kmetije so premale za tako vi-
sok dohodek, da bi zadoščal za večjo kmečko družino.
Mladi pogosto pravijo, da ne marajo ostati na kmetiji
zato, ker jim starši nočejo prepustiti gospodarjenja.
Kdaj naj bi se gospodar umaknil nasledniku? Pri 65 ali
50 letih, ko bi dobil pokojnino? Marsikje bi tudi to bilo
prepozno.
Gospodarjev sin je pripeljal ženo na večjo kmetijo.
Oče mu je obljubljal, da mu bo kmalu izročil posestvo.
Potem pa je odlašal, saj se je počutil še preveč pri
močeh, da bi se umaknil. Dohodka s kmetije tudi ni
maral deliti s sinovo družino. Sicer ga je za štiri odrasle
ljudi bilo premalo. Sin si je poiskal delo pri 28 letih in
mu je bilo žal, zakaj tega ni storil že prej.
Ce bi hoteli zamenjavo rodov na kmetijah urediti z
upokojitvijo gospodarja, bi se kmečki fantje in dekleta
morali poročiti nekako pri 30 letih starosti, da njihov
naslednik ne bi bil starejši ob njihovi upokojitvi. Tega
ne bo moč uveljaviti. Dohodki tudi najboljših kmetij
pa običajno ne zadoščajo za dva para družinske skup-
nosti; starega in mladega gospodarja. Premagati bi
bilo treba tudi miselnost, da mladi in stari ne morejo
složno, skupno gospodariti.
Takih možnosti je zdaj malo. Ce že ne gospodar
kmetije, mladi se zaposlijo drugod. Mnogi še stanujejo
pri starših na kmetijah. Pomagajo jim pri kmečkih
delih. Nekateri bolj, drugi manj. S kmetijo pa ne živijo
tako kot tisti kmetje, ki so si poiskali dodatni zaslužek
v starejših letih. Jim manjka ljubezni do zemlje? Takih
idealistov, ki bi delali le iz ljubezni do dela ali zemlje, je
zelo malo. Prej bi lahko rekli, da pomagajo staršem iz
ljubezni do njih, če že ne zaradi lastne gmotne koristi.
Smo na velikem prehodu iz nekdanjih navad kmeč-
kega dela in življenja v nove razmere. Kako nam bo
uspelo, da ne bi bila zanemarjena kmetijska zemlja in
ostareli kmečki ljudje? Kako naj mladi in stari usklaju-
jejo svoje koristi v sedanjih razmerah? Kako naj si
ljudje, ki ostanejo na kmetijah, pomagajo med seboj.
Tu bo treba iskati izhode iz zagat.
JOŽE PETEK,
SLOVENSKA POPEVKA
SRČEK DELA TIKA TAKA...
Tokrat tudi druga plat druge plati medalje
v radiu Ljubljana je bila
v zvezi z zapetljaji ob zad-
njem dnevu mednarodnega
popevkarskega festivala v
Celju imenovana posebna
komisija, ki naj bi ugotovi-
la škodo, ki jo je ob tem
imela RTV Ljubljana. Ljub-
ljančani so stvari ocenili po
svoje (tako kot pred tem že
direktw ŠRC Golovec) in
misli v skrajšani obliki po-
sredujemo bralcem. Razen
tistih v oklepaju. Srček pa
ne tiktaka več v pravem rit-
mu. Kot, da bi se zgledoval
po zadnjem festivalu.
O zapetljajih, ki so nastali
ob zaključku lanskoletnih
dni slovenske zabavne
glasbmo že obširno pisali. V
pismu, ki smo ga dobili z
RTV Ljubljana, pa piše, da
so bile programsko politične
posledice še hujše. Tuji pev-
ci, da so bili bojda razočarani
nad vsem, kar se je dogajalo
v Celju. Tega niso mogli ra-
zumete zlasti zato ne, ker je
bilo leto 1978 posvečeno
prav 50-letnici radia in 20-let-
nici televizije na Sloven-
skem. (Vsaka jim čast, ko
nas tako dobro poznajo, da si
lahko zapomnijo še takšne
jubileje.)
V pismu, ki smo ga preje-
led drugim piše tudi to, da je
RTV Ljubljana ob neljubih
zapetljajih utrpela finančno
škodo v vrednosti 56.000 di-
narjev, da pa je težko oceniti
programsko in materialno
škodo. Pišejo tudi, da sporna
stolpa nista bila del scenarija
niti scene, pač pa tehnično
izvedbena pripomočka pri
realizaciji televizijskega pre-
nosa. Načrt scene so dostavi-
li sodelavci RTV Ljubljana v
Celje šele v ponedeljek (2.
10.), ker je ljubljanski organi-
zacijski odbor šablone črk,
ki so potrebne za izdelavo
scene, prepozno prejel iz ti-
skarne Mariborski tisk. Tja
jih je namreč za izdelavo bro-
šur poslal celjski organizacij-
ski odbor. Potem Ljubljan-
Qani pojasnjujejo stvari
okrog reklamiranja festival-
skih dni in kako je prišlo do
sporov glede ozvočenja. (Ce-
lotno pojasnilo TOZD radia
Ljubljana smo prebrali na
radiu Celje, 8. 1. 1979).
V pojasnilu iz Ljubljane pa
so konec koncev najbolj za-
nimiva stališča in ukrepi de-
lavcev TOZD radia Ljublja-
na. Dobesedno navajamo
njihove misli.
DS TOZD radia Ljubljana
ugotavlja, da je na osnovi po-
dobnih izkušenj iz preteklih
let, ko zapetljaji še niso dobi-
STOLETNIK FRANC ŠKOBERNE
»ŽIVETI JE TREBA«
Bil je čevljar in veseljak
Koncem decembra 1977
smo v Novem tedniku pisali
o Francu Skobernetu s Hru-
šovja pri Planini. Takrat si je
nalagal križ življenja. O njem
je pisala Mateja Podjed, ka-
teri je ob slovesu povedal re-
cept za dolgo življenje:
»Saj ni težko,« je pojasnje-
val, »samo živeti je treba!«
Teh besed se Franc Sko-
berne drži še danes, saj je 8.
januarja letos praznoval izje-
mno lep življenjski jubilej -
100 letnico življenja!
Obiskal sem ga nekaj dni
pred njegovim stotim rojst
dnevom. Sprejeli sta me
hčerka Anica in Antonija
Brilej, ki skrbita za Franca
škoberneta. Kaj hitro smo se
sporazumeli o namenu moje-
ga obiska in znašel sem se v
»hiši«, kot se imenuje po sta-
rem današnja dnevna soba.
V postelji je spal Franc Sko-
berne. Hči ga je nežno zbudi-
la in mu povedala, da ima
obisk. Ponudil mi je roko in
vprašal kdo da sem in zakaj
sem prišel. Ko sva se dome-
nila je bil zadovoljen. Veliko
se nisva pogovarjala, saj je to
tudi razumljivo. Namesto
njega sta Anica in onija po-
vedali, da je bil oče znan kot
čevljar in veseljak, da je še
do predkratkim prenekatero
nabrito povedal, še sedaj pa
včasih zapoje. Ima sedem
otrok, ki ga radi obiščejo.
Vedno je rad delal, ko pa je
pred letom padel, se mu mo-
či niso več povrnile in od te-
daj je v postelji. Kljub bre-
menu stotih let ni siten in
prav zato ga radi negujeta ter
se zelo bojita, da bi ga izgu-
bih.
Francu Skobernetu, kor-
nemu stoletniku, želimo še
veliko zdravja in dolgo dolgo
življenje!
T.T. - D. M.
li takšnega epiloga, treba
bolj natančno določiti pri-
stojnost članov in predsedni-
ka organizacijskega odbora
RTV Ljubljana. Odveč je, da
imamo tudi dva organizacij-
ska soodbora. Organizacijski
odbor naj bi bil samo eden,
in to RTV Ljubljana - ne sa-
mo radio Ljubljana, saj je
treba televizijo pri taki prire-
ditvi enakopravno pritegniti
k organizacijskemu delu. Ce
prireditev ni v Ljubljani (lani
je bila v Celju), naj bi bila
skupina tamkajšnjih delav-
cev le del enotnega odbora
ali pa delovno operativno te-
lo v okviru SRC Golovec.
Poudariti je treba še to, da so
člani OO RTV Ljubljana
opravljali to delo izven svcv
jih rednih delovnih nalog, s
pravim ljubiteljskim od-
nosom do razvoja slovenske
zabavne glasbe. Neljubi do-
godek zadnjega večera nika-
kor ne sme omajati trdno za-
črtanih odnosov te mednaro-
dne prireditve, ki je za slo-
vensko zabavno glasbo in za
širši avditorij še kako po-
trebna in jo je treba negova-
ti. RTV Ljubljana mora pri
tem le bolj preudarno izbira-
ti partnerje ter urediti seve-
da notranje odnose pri orga-
nizaciji ter še izboljšati disci-
plino in odgovornost delav-
cev RTV Ljubljana. Delavski
svet ugotavlja, da so bile da-
ne vse možnosti za sprotno
in pravočasno reševanje te-
žav in tudi za kasnejše razči-
ščevanje. Zato je bilo glede
na občinstvo v dvorani, od-
meve v tujini in tudi glede na
program, sobotno dejanje
skrajno neodgovorno in ne-
sprejemljivo. Nikakršen ne-
sporazum takšne narave ne
bi smel imeti takšnih pro-
gramskih posledic, kakor se
je zgodilo to ob finalnem ve-
čeru Dnevov slovenske za-
bavne glasbe Celje 78.
Delavski svet TOZD radia
Ljubljana je tudi sklenil, da
celotno poročilo pošlje svetu
za kulturo občine Celje,
pravna služba RTV Ljublja-
na pa naj sproži zahtevek za
povračilo škode.
Priredil JANEZ VEDENIK
št. 1 - 11. januar 1979
NOVI TEDNIK-stran 15
O VREMENU NA CELJSKEM:
MRZEL ZAČETEK JANUARJA
Najnižja temperatura v Šentjurju -19
Opomba: podatke smo dobili pri Cestnem podjetju Celje, TOZD vzdrževanje cest,
omenjene temperature pa so bile doseženev posameznih dneh vedno med šesto in
osmo uro zjutraj.!
Čeprav ni veliko snega
kot pravega simbola zime
pa zimo vseeno vsaj enkrat
vsi dobro občutimo. Prve-
mu snegu in mrazu še v poz-
ni jeseni za 29. november la-
ni je sledilo nekoliko toplej-
še obdobje, nakar je ponov-
no stisnilo. Prišlo je do
takšnega mraza, kot ga v
zadnjih zimah že dolgo ni-
smo imeli^ Najhuje je prav-
zaprav nastopilo na sam za-
četek novega leta in to 1.
januarja. Dopoldne je bilo
.sicer lepo in toplo, saj so
recimo v Radmirju zabele-
žili kar -1-10 stopinj, proti
popoldnevu in večeru pa je
začelo stiskati in posledice
tega stiskanja čutimo še da-
nes.
Okoli tretje ure popoldne
na novega leta dan je začelo
rahlo pršiti, nekajkrat je
vmes za čuda tudi zagrmelo,
potem je začelo deževati, vse
skupaj pa se je nekaj trenut-
kov kasneje spremenilo v
pravi snežni metež. Tempe-
ratura se je v trenutku moč-
no spustila pod ničlo, to pa je
povzročilo   tudi  posledice,
katere so še danes vidne.
Od popoldneva 1. januarja
pa do noči oziroma jutra 2.
januarja je zapadlo tudi ne-
kaj novega snega. Največ
proti Jurkloštru in Planini
po 20 cm, proti Zidanemu
mostu 15, prav toliko proti
Bistrici ob Sotli in Hudi luk-
nji, medtem ko ga je drugje
padlo manj, recimo v Celju
štiri do pet, prav toliko na
Vranskem in v Logarski do-
lini, medtem ko na Cernivcu
in Radmirju samo dva centi-
metra.
Ceste so takoj začeli plužiti
(vsaj glavne), posoljevati in
posipati s peskom. Žal pa
vse skupaj ni prijelo, ker je
temperatura v trenutku pad-
la, zmrznilo je in tega ledu še
danes ni moč »odtrgati« s
površine ceste. Promet je v
trenutku postal otežkočen.
Pri Cestnem podjetju v Ce-
lju, tozd vzdrževanje cest, so
se tokrat resnično potrudili
in napravili vse, da bi ceste
očistili. Žal so tokrat bili ne-
močni proti nenadni izjemni
vremenski temperaturni
spremembi, ko niti sol niti
pesek ne »primeta«. Vedno,
kadar smo poklicali tozd
vzdrževanje cest, so nam
med drugimi podatki pove-
dali eno samo željo: da bi
čimprej prišlo do večdnevne
odjuge, da bi očistili ceste!
Del takšne odjuge je nastal v
torek zjutraj, ko smo tudi
pripravljali tole poročilo za
časnik, podatki o temperatu-
rah v prvih dneh letošnjega
leta pa so razvidni iz prilože-
ne tabele. Zanimivo je, da
med najbolj mrzlimi kraji
prednjačita okolici Bistrice
ob Sotli in Podplata, med-
tem ko je v poprečju najto-
plejše v Konjicah. Rekord v
najnižji letošnji temperaturi
beležijo v Šentjurju in to 7.
januarja -19!
Sicer pa se nam kljub tre-
nutni torkovi otoplitvi ne
obeta v januarju in februarju
nič kaj posebno toplega.
Sposodimo si napoved Te-
leksovega vremenarja Alojza
Cestnika, ki pravi, da bo
mrzlo do 13. januarja, okrog
14. in 15. bo snežilo, od 16. do
27. bo mrzlo ob mlaju, od 28.
in vse do 31. bo tudi mrzlo,
vmes zrnast sneg, vetrovno
bo.
Kakorkoli že, smo sredi zi-
me in tako je tudi kar prav,
da je hladno. To je ugodno
tudi za zemljo, mrčes, drev-
je,, pa tudi za nas, ki smo se v
zadnjih toplih zimah skoraj
že malce pomehkužili. To pa
ni zdravo!
TONE VRABL
CELJE
NOVI SODNIKI
Živaiino o Icmetijstvu
Zadnji četrtek v decembru
lanskega leta so se na loče-
nih sejah sestali delegati
vseh treh zborov celjske ob-
činske skupščine. Tokrat de-
vetič v novi mandatni dobi.
Začetek dela je veljal pred-
logom komisije za volitve,
imenovanja in kadrovske za-
deve. Tako so med drugim
za predsednika Temeljnega
sodišča v Celju imenovali
Marjana Beleta, za vodenje
posameznih enot tega sodi-
šča pa Jelko Fink za celjsko,
Mirana Topolovca za velenj-
sko, Vinka Žagarja za žalsko
in Borisa Ferlinca za šmar-
sko enoto. Poleg tega so ime-
novali 45 sodnikov Temelj-
nega sodišča.
Za javnega tožilca Temelj-
nega javnega tožilstva v Ce-
lju so imenovali Milana Bir-
sa, poleg tega pa še dvanajst,
namestnikov.
Krog teh imenovanj je bil
sklenjen s potrditvijo 700 so-
dnikov porotnikov.
Ko so v nadaljevanju seje
sprejeli smernice za pripravo
prostorskega plana občine
Celje in v tej zvezi opozorili
na delo, ki ga morajo pravo-
časno opraviti vsi nosilci
prostorskega planiranja -
dosedanji odziv je skromen -
so se dlje časa zadržali pri
izpolnjevanju srednjeročne-
ga družbenega plana na po-
dročju kmetijstva. Pri tem so
ugodno ocenili novo samou-
pravno organiziranost kme-
tov v celjski občini, začetek
dela nove Kmetijske zadru-
ge, zato pa so opozorili na
reševanje drugih vprašanj,
ki zadevajo tako pospeševal-
no službo, hitrejše delo na
področju melioracij in preu-
smerjanja kmetij itd.
Delegati so tudi sprejeli
predlog občinskega proraču-
na za letos in v tej zvezi od-
lok o uvedbi 0.5% občinske-
ga davka na osebni dohodek
zaposlenih.
MB
TEDEN
VARNOSTI IN
DRUŽBENE
SAMOZAŠČITE
79
Svet za ljudsko obram-
bo, varnost in družbeno
samozaščito je sprejel
program praznovanja
»Tedna varnosti in druž-
bene samozaščite 79« pod
geslom »NIC NAS NE
SME PRESENETm«!
Izvajanje programa bo
spremljala komisija za
varnost in družbeno sa-
mozaščito ter odbor za
praznovanje tega tedna,
ki bo uradno sicer trajal
od 7. do 15. maja, vendar
bo ta dejavnost kot že
mnogokrat doslej »razpo-
tegnjena« na vseto. Ob tej
priložnosti bodo poleg
ostalega pripravljene raz-
ne razstave, vaje, strokov-
na predavanja, seminarji,
športna tekmovanja in
drugo. Osrednja proslava
bo na sam Dan varnosti
13. maja. Komisijo za var-
nost in družbeno samoza-
ščito vodi Marko Brezi-
gar.
TV
FOJTOVI PARTIZANSKI
MAMI V SPOMIN
Zadnje dni starega leta je na pokopališču v Grižah
zrasel nov grob, vanj smo položili Pavlo Sevškovo -
Fojtovo mamo izpod Mrzlice.
Fojtova domačija pod vznožjem Mrzlice sodi kot
mnoge slovenske domačije, v zgodovino našega na-
roda, le z razLiko,.d a je ta odprla na stežaj svoja vrata že
v predvojnem času borcem za boljše dni - komuni-
stom in skojevcem.
Ti in novi borci so nadaljevali svojo začrtano pot tudi
takrat, ko je nemški škorenj prekoračil našo zemljo in
jo kot nekdaj Turek želel podjarmiti.
Gostoljubni gospodar Martin, ob njem pa njegova
Pavla, ki mu je podarila štiri potomce - Zdravka,
Branka, Elico in Marto, sta nudila prvim partizanom
zatočišče. Po težkem brežiškem pohodu razformirani
enoti prvega štajerskega bataljona v težki zimi leta
1941^2 v skromni zemljanki vso oskrbo. V sami do-
mačiji Fojtovih se je delilo vse, od akcije do upanja v
zmago. Gospodar Martin, proletarec, je kljub težkim
pogojem dan za dnem »spravljal« les in smrekove veje,
da je brisal sled borcev za svobodo.-
V letu 1942 je okupator zaslutil prav tu, visoko pod
Mrzlico, svojega sovražnika. Takrat je drevje občutilo
prvi pomladni dih. Martin Sevšek - Fojtov oče, je bil
zajet - Celjski stari pisker je bil njegov zadnji dom. Od
tam je usodnega dne v letu 1942 v mesecu juliju poleg
79 rodoljubov pisal svoje poslednje pismo... Njegovo
telo je poleg tovarišev pokopano na pokopališču v
Grazu.
Pavla Sevškova izpod Mrzlice in njeni štirje otroci so
se kot ostale »banditske družine« znašli na že koliko-
krat premleti slami v telovadnici celjske okoliške šole.
Preko zbirnega taborišča Frohnleiten se je pričelo po-
tovanje iz taborišča v taborišče - velike črne otroško
začudene oči so gledale neznano, njihova otroškost,
mladost je bila vklenjena - Mrzlica, gozdovi, prijatelji,
šola, pa tako daleč... Mnogo grenkega, trpkega so
morali doživeti - pa je prišlo težko pričakovano leto -
leto" osvoboditve - 1945. Naša domovina je bila že
osvobojena, zavezniki Amerikanci pa so si ustvarili
nov načrt, - banditske družine - vojni plen, cenena
delovna sila. Sele vojaška delegacija Titove Jugosla-
vije je s pogajanji, ki niso bila lahka, prinesla v zbirno
taborišče Deggendrof vest, da je povratek v domovino
potrjen.
Pavla se je s svojimi štirimi otroki vrnila domov, tja
pod njeno Mrzlico. Čakala jo je neobdelana zemlja,
lehe, dom, vse je čakalo pridnih rok. Ob sestri dvojčici
Mici in otroških rokah je zemlja spet zaživela. Pa so
pričeli sanjati otroci, sanjati o lepšem, o dolini, ki jih je
naposled potegnila in nastala so nova gnezda. Ob Pavh
sta ostala sestra Mici in sin Branko. Trudili so se vsak
po svoje, hčerka Elica pa je z doline bila živa vez med
dogodki, s svojo družinico je prinašala sonce v Pavlin
dom. In tako složni so skupaj doživeli tisti zadnji del,
najtežji. Zaključek življenjske poti plemenite, skrbne
žene, mame in borke za svobodo.
V imenu »banditskih družin«, ki smo s Pavlo prepo-
tovali nemška taborišča, se skupaj nasmejali, jokali, ob
povratku v domovino poljubljali zemljo, vodo, obje-
maU naše drevje obljubljam ljuba Pavla, da te ne bomo
pozabili, tvoj tihi dom in Fojtov dom tam pod vznož-
jem Mrzlice bosta večkrat obiskana z velikim spošto-
vanjem do vas, ki ste prispevali toliko vsega, da je
lepše našim novim rodovom.
DANICA FRECE
Po sklepu KDR - TOZD MEHANIZACIJA
objavljamo prosta dela in naloge:
1. operativno vodenje montaže
gradbenih stolpnih žerjavov
2. zahtevno montiranje žerjavov in drugih
dvigalnih naprav (več delavcev)
3. upravljanje stolpnih žerjavov na
območju Velenja in Ljubljane (več
delavcev)
4. zahtevna ključavničarska dela (več
delavcev)
5. ključavničarska dela (več delavcev)
POGOJI:
1. Delovodja s predizobrazbo strojne stroke
3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delu
2. VK montažer
1 leto delovnih izkušenj na enakih delih
3. VK ali KV žerjavist s predizobrazbo ključavničarske
ali elektro stroke
1 leto delovnih izkušenj na enakih delih
4. VK strojni ključavničar
atest za plamensko in obročno varjenje
1 leto delovnih izkušenj
5. KV strojni ključavničar
atest za plamensko in obročno varjenje
1 leto delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s posebnim pogo-
jem poskusnega dela po Pravilniku o DR.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je
nasloviti na kadrovsko službo Vegrada Velenje, Koro-
ška 25/a.
Oglas velja do zasedbe.
TKANINA n. sol. o. CELJE
DELOVNA SKUPNOST
SKUPNIH SLUŽB
Odbor za delovna razmerja
Odbor za delovna razmerja DSSS, na podlagi
sklepa z dne 22. 12. 1978
OGLAŠA
prosta dela oz. naloge
ZAJEMANJE PODATKOV
POGOJ: nepopolna srednja šola
Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas, s
posebnim pogojem 3-mesečnega poskusnega dela.
Vloge sprejema Sektor za samoupravno organiziranost
in kadre »Tkanina« Celje, Prešernova 10/IV, do vključ-
no 12. januarja 1979.
Komisija za delovna razmerja
KOTO Ljubljana, TOZD INDE
proizvodnja n. sub. o. Vransko 136
oglaša
prosta dela oziroma naloge pomočnika
vodje kovinskega servisa za nedoločen
čas
Za opravljanje tega dela je lahko imenovan kandidat, ki
poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in druž-
benimi dogovori izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. Višješolska izobrazba strojne smeri in 2 leti delovnih
izkušenj ali
srednja izobrazba ter 4 leta delovnih izkušenj
2. Poskusno delo 3 mesece.
3. Moralno politično neoporečen.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju
pogojev komisiji za delovna razmerja v KOTO TOZD
INDE Vransko 136, v roku 15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od konča-
nega sprejema prijav.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 11. januar 1979
KJE SO TISTE
STEZICE..
Ob čudoviti tišini narave se približuje
čoln zelenemu bregu Vrbskega jezera.
Obkroža ga valovanje vodne gladine,
svetlikajoče se v večernem svitu zahajajo-
čega sonca. Nič drugače kot v davnih ča-
sih, ko je tod žuborel studenec slovenske
govorice, ki so vanj vdirale tuje besede
prebivalcev iz severnili pokrajin in gora.
Tako so pred stoletji na svoji rodni zem-
lji segli s čisto mislijo, krepko, toplo roko
v ponujeno hladno roko priseljeno s seve-
ra. Ta seje domačinove le bežno dotakni-
la in njegove oči so osvajajoče zrle v to
lepoto stvarstva. Ostal je ob jezeru, se do-
selil in sprejeli so ga domorodci medse
kot sosed soseda.
Ce je kdo od domorodcev le kdaj zrl
vanj z nezaupljivimi očmi je bil to le tre-
nutek dvoma, predvladovalo je slovensko
srce, bilo je kot čista pesem narave pose-
jana z dobroto. Nič temnega, nič levjega
ukazujočega ni bilo v domorodcu, jasnost
in dobrota sta napolnjevali njegovo bit.
Priseljenec pa je vdiral v naselja, prikri-
te daljne soteske, se dvignil na skalnate
griče in trdo ukazujoče je začela odmevati
njegova beseda, njegov korak v tišino po-
krajine. In tako so prvobitne slovenske
naselbine spreminjale svojo podobo.
Tako je pripovedovala nekoč Gretki
njena mati Mojca Juračeva. Globoko so se
ji materine besede vtisnile v srce, vsrkala
je ob njih ljubezen do rodnega jezika in
domače grude. Po materini smrti je to
pripoved nadaljevala dobra teta Zala.
Slovesno je bilo tedaj na naši slovenski
zemlji, dokler nas tuja govorica ni prevla-
dala, skorja se je trdila, da se hleb kruha
ni dal več prelomiti... Tako sta pokojna
mati in teta Zala vedno znova pripovedo-
vali pravljico, ki ni bila pravljica, da bi
globoko odjeknila resnica v srcu otrok in
je ne bi nikoli pozabili.
Le zakaj se ravno danes, zdaj tu ob jeze-
ru njene misli srečajo spet s preteklostjo,
kot bi v koreninah dreves v bližnjem goz-
du hotela zaživeti vsa vlakna in bi na izsu-
šenem polju pravičnosti ne videli več raz-
pok, ne kamnov, da bi teta Zala in tisoči z
njo že vendar dočakali izpolnjeno jutro
brez dimnih laži in neizpolnjenih obljub z
mislijo: Ali je to še moja rodna dežela?
Te misli so se nenadoma vrinile kot od-
mev na besede včerajšnih pogovorov s
teto, kije na kraju kazo an,, a še vprašala:
»Ali gre tudi Andrea ■ za jezero?«
Ob takih vprašanjih jo pogrnila mizo ali
premaknila stol, kot bi vprašanju zmanj-
šala s tem pomembnost. To se je ponovilo
večkrat in čutila je, da et; v Andreasu
vidi človeka usmerjeneg.^ \ sožitje vseh.
Včasih je stoječ na pragu dodala - pozdra-
vi Andveasa! - Takrat je pramen svojih že
osivelih las naravnala in se molče ozrla na
sliko že pokojnih Juračevih. Ob tem je
njen obraz spreletel trzljaj kot bi se sreča-
la s preteklostjo in odgovarjala za seda-
njost, ki jo obdaja in nenadoma je vsa
umirjena in smehljajoča dodala - dobro
se imej - in tedaj je čutila z njo tesno
povezanost, ki seje širila iz dneva v dan in
vesela je bila tete, Andreasa in sebe. Po-
tem je lahkotno odhitela, da ne bi zamu-
dila.
Zdaj tu na jezeru drsijo čolni veselo v
vetrovnost dneva in časa. Li ta čas postav-
lja Greti nešteto vprašanj povezanih v ču-
stvenost in resničnost dneva. Zmeraj seje
v sebi bala, da bi ozkosrčnost avstrijskih
Andreasovih staršev ovirala njuno mla-
dostno hrepenenje, čustva ljubezni, ki so
med njima vzklila. Ali jo bodo sprejeli
medse?
S plašnim a vendar prijaznim pogledom
je pred časom prvič prestopila prag njiho-
ve premožne trgovske hiše.
"Ali so« je dejala tedaj mati, ko ji je sin
pogreznjen v tesnobo predstavil dekle:
»Das ist mein Madel!« To je moja deklica.
Dekle je potrebovalo nekaj časa, da se
je zbralo. Čutilo je na sebi pronicljivi po-
gled bodoče tašče, uokvirjen kot grafikon
vseh vremenskih napovedi v koledarju.
Grom, blisk, nevihta, dež, si sledijo v ča-
sovnih razdaljah...
Kratke, vljudnostne, hladne besede ji je
naklonila, oče, stasit mož z naočniki, ki se
mu je vidno mudilo, je tudi dodal svoj:
»A, so.«
Le malo sonca je bilo naklonjeno tisti
pomladi. Mlada izletnika Greta in An-
dreas sta stopila na breg. Podal ji je roko,
njen lahkoten korak je rahlo zazibal čoln.
Objeta preko ramen sta občutila telesno
toploto na vzlic hladnemu dnevu. Prve
pomladne cvetke so zvedavo dvignile gla-
vice, v njunem srcu je kot tiha vijolica
vzplamtela mlada ljubezen, ob njej čustva
velika kot svet in sonce sije izza belih
oblakov, ki se umikajo za obzorja.
Ob pogledu na Andreasa, privezoval je
čoln na deblo štrleče iznad obrežja, ji je
srce bilo tako močno, da se je bala te
ljubezni, tega hrepenenja. V obrazu ji je
vzvalovila rahla rdečica, vsa prebujajoča,
njeno telo vitko in drobno se je oprlo ob
njegovi roki in še vedno objeta sta se od-
daljevala od brega. Skušala je biti mirna,
drhtenje je zažarelo v njunih očeh in sedla
sta na travo.
»Rad te imam« je dejal in spet zatrjeval
svoja čustva do nje.
Ustnice je približal njenim in čutil njen
topli dih. Sam v sebi je bil prevzet. Nepre-
magljiva sila ga je vlekla k njej, po žilah se
mu je prelival divji ogenj. Ni se mogel
ustavljati sih dveh ljubečih se bitij, po
žilah se je prelivala toplota porojena iz
njunih teles željna združitve. To žgoče
hrepenenje je vzbudilo strast, nebrzdano
sta bruhnila v viharen objem. Oklenila se
ga je v sladostrastju čustev, enkratnih, in
utešila sta žgoče hrepenenje. Kasneje sta
objeta obležala, vsa mirna, kot osamljen
čoln po viharju v zatišju zaliva.
Le počasi sta se vrnila iz sveta ljubezni,
iz vala opojnosti v stvarnost, ki vdira zdaj
v njuno okolje in vsak minuli trenutek
pokriva s sedanjostjo. Dvignila sta se brez
besed, da ne bi motila lepoto minulega.
Sonce se je skrilo za gorami. Tiho sta se
izvila iz objema in prav počasi napotila
proti čolnu.
»Nisem si mogel več pomagati, prišlo je
iz mene, neizmerno rad te imam« in jo
spet poljubil.
Zvenelo je kot krivda, pa se je dekle
srčno nasmehnilo kot bi se prebudilo iz
sanj.
»Zgodilo se je. Danes ah jutri. Saj bi se
lahko branila. Gotovo te imam zelo rada«
in uredila si je lase.
Spet sta se objela. In tako sta spoznala
ljubezen, stopila v gozd čudežnega sveta,
ki poraja vedno znova nova doživetja
oživljena v neizmernosti čustev. Zaživela
sta ob združitvi brez začrtanih hotenj, na-
ravnana iz predavnine v večnost.
»Moraš razumeti« ji je ljubeče dejal.
Ničesar ni zdaj odgovorila, prevzeta še
od minulega, doživetega.
Spoznala sta večno hrepenenje človeka.
In potem sta še naprej molčala, ujeta v
barve najlepše mavrice, sanje in resnič-
nost, nikoli enako doživeto, za slehernika
enkratno prvič doživeto v življenju.
Odvezal je čoln, naravnal vesla in gladi-
na vode je umirjala misli obema.
Na pomolu je mrgolelo ljudi. Kdo le bi
zaznal njihove skrite misli, nagnjenja, do-
broto ali zavist, sovraštvo ali čiste želje.
Vsak izmed njih v mirnem ali razburka-
nem valu življenja podoživlja v preteklo-
sti sedanjost, v sedanjosti želje preteklo-
sti, v jutrišnji dan.
Ob pogledu na to množico sejeAndreas
nasmehnil dekletu, nemi dih vetra mu je
vrnil njen smehljaj.
Naslednje dni sta vsak zase hrepenela
po svidenju, on v merkurjevem trušču
očetove blagovnice, ona v šoli. Tam se je
svoboda misli mnogokrat lepila od dejanj,
ki so včasih daleč zaostajala za žgočimi
resnicami vsakdana. Spoznala sta vsak
zase ob svojem delu tudi težo življenja v
obmejni koroški pokrajini: razsežnosti
natolcevanj, o nevarnosti južnih vetrov, in
naprednih hotenj. Le malokdaj sta mogla
stvari razčistiti s tistimi ljudmi, ozkimi v
svojih nedokazanih trditvah, temnih v na-
tolcevanju do soljudi prvobitne narodno-
sti na tem koščku zemlje, nekoč odtrga-
nem od materinskega telesa. Te stvari se
marsikdaj in marsikje niso dale razčistiti,
povezovati in uravnavati tako, kot bi se-
danji čas moral povsod in ob vsakem času
utrjevati misel - vsi smo ljudje in poveza-
ni drug ob drugem.
Mladi obeh narodnosti so odklanjali ne-
strpnost. Bili so prijatelji. Nekdanje dvo-
jezične šole so nekoč ustvarjale sožitje,
učenci so se spoznavali v obeh deželnih
jezikih. Stari zaslepljeni veterani so za-
strupljali svoje okolje, rasla so nasprotja.
Obljube zavite v meglo so leta polnile
občasne stolpce časnikov, ob istem času
zasramovani in ponižani slovenski jezik
pa je kljub vsemu ob 'mladem pokolenju
znova vzbrstel in se ovijal ob stebru člove-
ške strpnosti in pravičnosti.
»Ne mržnja in nasilje« je mnogokrat de-
jal Andreas ob kopici razpravljanj in po-
govorov ob prodajalnem pultu v očetovi
trgovini, ko je ogorčenje ob ukinitvi dvo-
jezičnosti krajevnih tabel segla do vr-
hunca.
»Sej gescheit Andreas. Schluss mit dem
slowenischem Madel!« Bodi pameten
Andreas. Končaj s slovenskim dekletom.
Tedaj je sin strmel v očeta, hladno, klu-
bujoče. Vrgel je zavitke kave od pulta do
police in branil dekle.
»Kein Wort mehr. oder ich gehe« je za-
grozil očetu. Nobene besede več, ali pa
grem.
Potem so prihajali očetovi vrstniki.
»Ne bomo več kupovali pri tebi, sin
Andreas je odpadnik, ni član Heimatdien-
sta, hodi s slovenskim dekletom, ko bi
bila vsaj windisch« je zacmokal okoli
Postleiter, ki je vsak dan zvrnil svoj šilček
»Sliwowitz« in z njim poplaknil od šovini-
stičnih besed umrtvičeni jezik.
»Slowenisch je bila njena mati in ded.
Oče pa je bil naš, vsi Fahnentragerji so
bili na pogrebu. Le mladi so se izrodili« je
še dejal in zaripel zakašljal. Besede in ne-
strpnost sta mu jemali sapo.
Andreas je včasih molčal, še večkrat pa
ostro ugovarjal.
Močan je bil vpliv »echter Sliwowitz« v
njihovem natolcevanju.
Pa se je sosed Kurt Richter spomnil na
preteklost, na vojno in nevidne partizan-
ske puške, katerih krogle so tako iznena-
da zadele v sovražnika in jezno je porinil
prazno šilce od sebe.
Andreas je ugovarjal. Oče jena tehtnico
vrgel utež, da se je zamajal podstavek,
sina pa ošinil z jeznim pogledom.
»Da, da« je umiril Andreas tehtnico in
segel v besedo sosedu. - Pozabili ste, da
so se na tem koščku zemlje proti Hitlerju
edini uprli nacizmu in partizanski odredi
borili proti Hitlerju.
Ja, ja, die roten - ja, ja rdeti... jezahro-
pil od astme betežni Postbramite in se
prijel za gornji žep rjavega suknjiča. Tam
je nosil železni križec nacistične vojske,
ob Heimatbundovski slavnosti ga je imel
takoj pri roki in s ponosom pripel.
»Vojna je upravičljiva le, kadar je kak
narod napaden« mu je ostro zabrusil An-
dreas. Med tem je oče zapahnil vhodna
vrata trgovine, četudi še ni bil čas zapira-
nja.
»Und die Fluchtlinge von unten?« in
tisti od spodaj je zvijačno pristavil svojo
besedo Herr Kurt Richter. Pri tem je dvig-
nil svoj ščipalnik in prav od blizu zapičil
oči v Andreasa. Ta je zamahnil z roko,
odložil delovni plašč, se obrnil k prepir-
Ijivcu - Dreck ist Dreck - ga je zavrnil in
zapustil podžigalce narodnostne mržnje.
Ob tem se je domislil, da mu je nekoč
stari poštar na široko pripovedoval o dne-
vih, ko so ob porazu vojne, segali v roko
partizanom tudi Sepp Semmering, Franz
Tontschitsch, Kurt Richter in blagrovali
mir.
Matije postavila skodelico čaia na vrtno
mizico, ne da bi karkoli rekla. Čaj se mu je
po besedni bitki, ravnokar izbojevani v
očetovi trgovini, prav prilegel V sebi pa
se ni mogel pomiriti, saj mu je prijatelj
Gašper včeraj pripovedoval, da niso našli
krivce, ki so pred dnevi porušili partizan-
ski spomenik. Kamen je ležal ob kamnu,
razbit, z blatom oškropljen, izsekane črke
kot iz izruvanega srca, oskrunjena naj-
globja čustva za vrednoto človeškega živ-
ljenja, Gašperjev oče je bil partizan. Kako
ne bi pretreslo sina. Zločinska roka je
odtisnila pečat so\iraštva, oskrunila idejo
bratstva med vsemi narodi in se skrila za
zidom, ki se gradi s kamni nazadnjaštva,
pohlepa, nestrpnosti in laži.
- Da, zdelo se mu je, da je prijatelj Gaš-
per, sin partizana včeraj ob stisnjeni pesti
imel solzo v očeh... Zato se je napotil k
njemu. Na cesti je srečeval znance, niko-
gar ni ustavil, oni niso zaustavili njega.
Gašperja ni bilo doma. Tudi očeta ne.
Odšla sta v hribe, je dejala mati. Prižgala
bosta svečke spomina tam v gozdu, kjer
so padli borci za lepši jutri. V sebi prazen,
vkljub bolečini ob tem dogodku je taval
po cestah, saj doma ni našel odmeva.
Greta je ob vrnitvi z Jezera v svoji sobi-
ci premišljevala vse komaj doživljeno ti-
stega dne, in dalje so posegale njene mish
v preteklost vse do zaznavnih spominov,
v današnji dan povezanih. Spomini so
vstajali.
Nekoč je Gretka doma pri teti Zali po-
navljala slovensko slovnico, po očetovi
smrti je vstopila v slovensko šolo. Mnogo
je bilo treba nadoknaditi. Rada je imela
očeta, četudi jo je pred bratom podcenje-
val. Čutila je, da zasmehuje njeno od ma-
tere vcepljeno rodoljubje do Juračeve slo-
venske domačije in rodnega jezika. Po
pogrebu očeta Seppaje ostala pri teti Zali.
Po opravljenem delu sta zvečer sedli na
klop pred domačijo. Vzela je v roke slo-
vensko knjigo in tedaj ji je nekoč teta Zala
dejala:
»Tvoja mama, moja sestra Mojca se tudi
preko Drave ni sramovala svojega materi-
nega jezika. Skrivaj te je učila, Hans je bil
očetov ljubljenček in trd. Vidim, da je v
tebi ostalo zrno. ki lahko požene klas.«
Nekoč je .nedela na pragu očetove hiše
čakajoč očeta, da bi se z njim peljala do
kraja vasi s kolesljem. Oče bo vzel v me-
sto s seboj kakor vedno le Hansa. Oba sta
se v diru po dvorišču peljala mimo nje in
brat Hans se je krohotal in ji kazal jezik.
Oče se je smejal, ne da bi se ustavil Mama
jo je potem pred hišnim pragom objela in
jokajočo peljala v hišo.
»Oče naj gre na svojo , Versammlung',
tam je veljavna le nemška beseda, kaj, če
bi se tebi zarekla beseda po slovensko...»
Nato ji je mati odrezala velik kos oreho-
ve potice in ji začela pripovedovati najlep-
šo pravljico izpod Obirja in Pece. Ob
pravljici so se solze posušile. Koliko drob-
nih spominov, ki ji odkrivajo zaničevanje
jezika svoje matere in kot bi se ob tem
razpočil oklep v njeni notranjosti, je tisti
čas v sebi sklenila, da se v jeseni vpiše v
slovensko šolo in tako je tudi storila.
»Teta Zala, vpisala sem se v slovensko
šolo«, je tedaj dejala. Teta je ostala brez
besed. Ves prostor je trepetal v svetlobi.
Šele čez čas jo je presenečena rahlo ob-
jela.
»Tvoja mati bi ti tako svetovala, sama si
se odločila.«
In tako bo zrelostni izpit položila na
slovenski šoli. Še nekaj dni in vrnila se bo
k teti Zali na materino slovensko doma-
čijo.
Spomini pa so se spreletali v mislih, kot
bi čebelice izletavale iz panja. V nekem
poletju, pred zaključkom šolskega leta ji
je teta Zala poslala priporočeno pismo. Le
kaj je tako važnega. Nestrpno ga je odprla
in se oprijela za stol od presenečenja.
Brat Hans ji sporoča, da je prodal očeto-
vo kmetijo, postal je Postheamte - poštni
uradnik v večjem mestu na Gornje Av-
strijskem. Kupil je večjo hišo in posestvo
prodal nekomu izReicha. Gretkin delež je
nakazal na banko. Tako je v petih vrsticah
opravil z rojstno hišo. Stisnilo jo je v srcu.
Naslednjo nedeljo je obiskala teto Zalo.
Teta je molčala, vsa leta ni prestopila dru-
gi dom pokojne sestre Mojce. Po mamini
smrti pa je le ona varovala stezico do tete
Zale. Tedaj je vsa oživela v sicer tihem
domovanju, po nesreči strica Primoža, ki
je izgubil življenje pri veliki železniški ne-
sreči. To je bil grozovit udarec. Teta Zala
je ob tem strašnem dogodku osivela. Te-
daj je prišla Gretka s celim naročjem
knjig, vrgla jih je na mizo in vsa v solzah
objela teto Zalo.
»Pri tebi bom čez počitnice, jutri pride-
jo še drugi, pride tudi Andreas.«
Greta je na novo vzljubila slovenski
dom svoje matere in tete Zale. Vse stene
pa je napolnjevala njena mladostna ljube-
zen. Nje in Andreasa so ure preživete v
tem domu obvarovale strupenega žela
vsakdanjosti. Rahlo so s tem pokrih
njeno življenjsko bolečino, ki se je začela
z vojno. Oropana za sončno mladost je
njena vsakdanja ljubeznivost kot svetlo-
ba, luč, ki ji je nenehno treba prilivati, da
ne ugasne plamen slovenske govorice na
tej hudo preizkušeni zemlji. Med njimi je
ostala mladostna.
»Glej, teta Zala, še enkrat bomo razložili
in svetu dokazali, da so nas prelisičili z
obljubami. Morali bi oni, ki odrejajo, biti
drugačni, iskreni in čutiti stisko drugih,
manjšinjske pravice niso le za Brenner-
skim prelazom«, je vzkipel sicer zelo mi-
ren in redkobeseden fant.
»Jozej, si dobil službo na pošti« ga je
vprašal sosed na klopi. Močan, širokopleč
fant s klopi ob krušni peči je presedel k
mizi. Ob tem so zaškripala tla. Korak je bil
trden kot misel in njegova beseda je na-
polnila prostor.
»Kje pa. Tam odloča tudi tisti, ki nam
pravi, da imamo že vse pravice. »Haben ja
alles, alles...« - imajo vse, vse, je nekoč
dejal, ko smo nekje ugovarjali.
»Prav gotovo boš sprejet zdaj v jeseni«
ga je bodrila teta Zala in fant se je spet
umiril. Stiska in krivica človeku spremi-
njata obraz. Jeza ga je rdečila. Pravico do
svojega kruha moramo izbojevati vsak
dan, če gre za deželno službo. Fant je bil
upravičeno ogorčen, zato ga je Zala umiri-
la.
»Spet bomo na glas izpovedali svojo
misel, prideš tudi ti na prihodnje zborova-
nje, Andreas« je zaklical, ko se je ta po-
slavljal. »Seveda pridem« je krepko potr-
dil.
»Da, mi mladi moramo naravnati skriv-
Ijena pota, skrivljena pojmovanja od čo-
veka do človeka, ko gre za naš obstoj in
naš jezik, je dejala moja stara mati« se je
vmešal v pogovor spet Jozej. Andreas je
obema krepko segel v roko. Poslovil se je
od gospodinje, tete Zale, ki je tudi njemu
postala nepogrešljiva ob novem življenju,
ki ga je povezovalo z njeno nečakinjo.
Zala je zrla v te mlade obraze, polne
zanosa in jasnih besed. Na zborovanju bo-
do podprli starejše, da ne bi otopeli v tem
večnem dokazovanju.
PAVLA ROVAN
št. 1 - 11. januar 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
ŠE O SILVESTROVANJU
LEPO LETO 1978
INFARKT, DENAR, POUUBI
Rad imam mlelco je menda gola laž
Nekateri so nazdravljali
štirinajst dni, drugi so si de-
lili plače in nagrade, tretji
spet se veslo objemali in po-
ljubljali. Še noben gostilni-
čar ni propadel. Bo letošnje
leto zares drugačno, boljše
in lepše? Nekateri so novo-
letno noč preživeli doma,
drugi v hotelih, tretji v pla-
ninskih domovih in viken-
dih in mnogi v tujini.
Preživeli smo ga - leto
1978! Kako smo silvestrova-
li? Na to vprašanje naj bi od-
govoril v naslednjem sestav-
ku. Težko je pisati v imenu
drugih, toda potruditi se ve-
lja. Splošno znano je, da se
zadnja leta silvestrovanje
pričenja že tam nekje okrog
15. decembra. Dokazi so tu.
Lahko jih najdemo v naročil-
nicah, ki jih delovni ljudje iz
združenega dela posredujejo
gostinskim podjetjem. Prav-
zaprav niti ne v tolikšni meri
delovni ljudje kot tisti, ki od-
ločajo v njihovem imenu. Pa
naj bo tako ali drugače -
luštno pa je. Klical sem
kakšnih deset dni pred No-
vim letom prijatelja, ki
opravlja nekje pomembno
funkcijo ter se "skušal dome-
niti za intervju z njim. De-
cembra je bilo to nemogoče.
Tovariš je im.el v ponedeljek
sprejem za konec leta v svoji
delovni sredini, v torek je bil
povabljen v neko delovno
organizacijo (oziroma v ho-
tel), v sredo na zaključno se-
jo v neko krajevno skupnost
(ta je bila v gostilni), v četr-
tek je nujno moral na razgo-
vor v firmo, s katero ima te-
sne stike (razgovor se je zak-
ljučil v nekem privatnem vi-
kendu), v petek je bila zak-
ljučna seja organizacije, v
kateri je izredno delaven (ta
je bila v neki zidanici), v so-
boto pa je imel rezerviran
čas za svojo družino, med-
tem ko ob nedeljah dopol-
dne rezervira svoj čas za sni-
denja s prijatelji v neki go-
stilni. To je še dokaz več, da
tokrat sploh ne mislim na to-
variša, ki bi bil slučajno iz
Žalca, ker so v Žalcu vse go-
stilne ob nedeljah tako ali ta-
ko zaprte in še človek nima
kam dati. Seveda primer to-
variša ni osamljen.
Priznam, da sem o reklami
RAD IMAM MLEKO začel
razmišljati šele zadnje dni
starega leta. Rad sem sicer
pred tem na televiziji pogle-
dal brhko dekle v beli bluzi
brez moderčka, t9 pa je bilo
tudi vse. Ni mi pa jasno, za-
kaj v reklami vse generacije
naših delovnih ljudi, obča-
nov, kmetov in drugih delov-
nih ljudi (povzemam po
ZZD) tako lažejo. Človeka,
pijanega od mleka še nisem
srečal. Razen, če v mleko ne
nalije pol deci konjaka. In ko
sem zvečer takole križaril po
svojem občinskem središču
od novega mestnega jedra
proti staremu in nazaj, sem
se vedno znova lahko prepri-
čal v stari rek, da še noben
gostilničar ni propadel. Ra-
zumljivo, ko pa v niti eni go-
stilni v žalski občini ni mo-
goče dobiti mleka. V gostil-
nah pa pravi dar mar. Naz-
dravljanje, poljubljanje, na-
ročevanje novih rund, pre-
pričevanje o tem, kako bo po
novem letu vse boljše in lep-
še, objemanje, vriski in pet-
je. Enkratno! Naj se ve, da
prihaja novo leto. Lepo se
imejmo, uživajmo... Konec
koncev človek nikdar ne ve,
koliko časa ga bomo lahko
še tako »sr...« To je bila po
navadi zaključna misel vseh
praznovanj. Ceste so obup-
ne, prometnih nesreč je ve-
dno več. Komunala je verjet-
no upoštevala prerokbe o
vremenu v naši Stoletni pra-
tiki in tako so ceste takšne,
da jih z nevoščljivostjo v
očeh gledajo delavci v mest-
nem drsališču, pa se nikdar
ne ve, kdo si bo kdaj polomil
kakšen ud. Časi so napeti in
dinamični kot še nikdar, kaj
se ve, kdaj bo koga infarkt...
Uživajmo, dokler še lahko!
In smo.
Najbolj pogosto smo se
pred Novim letom spraševa-
li, kam bomo šli silvestrovat.
Odgovori so bili seveda ra-
zlični. Samo tega ne ra-
zumem, zakaj so tisti, ki sko-
zi vse leto najbolj stiskajo
(mislim na tiste, ki so v to
primorani), tudi na silvestro-
vo bili takšni. Poznam pa
takšne, ki celo leto lepo živi-
jo (ni rečeno, da so iz SIS), pa
jim še ostane za razkošno sil-
vestrovanje. Saj ne, da bi si
privoščili zadnjo noč v letu
na primer v hotelih v Prebol-
du in Merksu ali pa v žalski
Nami, ampak tudi Španija in
smuk v Avstriji pa silvestro-
vanje v Budimpešti in kri-
žarjenje z ladjo Istra ni ravno
poceni.
Tako veselo kot je bilo
pred Novim letom v nekate-
rih delovnih organizacijah v
moji občini, ni bilo že leta
poprej. V eni izmed njih so si
poleg rednih plač menda raz-
delili še 55 odstotne, kar zne-
se nekaj manj kot štiri mili-
jone dinarjev. Zakaj neki bi
si jih ne, ko pa naj bi iz ob-
činskega sklada skupnih re-
zerv dobili prav toliko denar-
ja, ki ga ni treba vrniti. V
drugih DO, ki jim iz objek-
tivnih in drugih _ vzrokov
zmanjkuje sape in' imajo v
skladu naložene kar precejš-
nje denarce, pa seveda vik in
krik, ob čemer se je seveda
treba vprašati, če imajo te
druge prav in če se samou-
pravno obnašajo in kje je nji-
hova solidarnost. Sicer pa
bomo še videli, kako se bo
vse skupaj končalo, ker je
treba še podpisati družbeni
dogovor.
Pred Novim letom je izšla
praznična številka Novega
tednika z žalskimi novoletni-
mi voščilnicami, ki je pope-
strila praznovanje. Nekateri
pa so mi strašansko zamerili,
ker sem jim pozabil kaj zaže-
leti. Naj jih potolažim - med
letom bo še dovolj priložno-
sti za to. Seveda, če bomo
zdravi. In še enkrat - ZDRA-
VO IN SREČNO 1979!
JANEZ VEDENIK
ČLOVEŠKI PANJ SILVESTRUJE
»PETARDIADA«
»Na zdravje, sosed!<
Na novoletno noč se da
marsikaj odpustiti, si je ves
razgret mislil profesor Peter
Grča, ko je tovoril smrečico
v dvigalo nekaj dni pred naj-
daljšo nočjo. Nekako brez je-
ze je zrl v razpraskane stene
dvigala, ni ga razjezilo, da tu-
di ta dan ni dobil svojega ča-
sopisa, četudi je bil še pred
dnevi trdno namenjen, da
napiše na oglasno desko li-
stič, kjer naj bi trdno stalo,
da za svoj denar naroči časo-
pis tistemu sosedu ali sosedi
iz bloka, ki mu v presledkih
strastno prebira DELO, ne
da bi ga vrnil... Pozabil je ali
pa mu je vsaj medlo tlelo v
spominu nenehno vrtanje z
vrtalnim strojem nekje v bli-
žini njegovih sten. Profesor
Peter Grča se je pripravljal
na Silvestrovanje. Tisti dan
in vse dni do nestrpno priča-
kovanega dogodka so sose-
dje tovorili smrečice. Velike
in manjhne, lepe in grde. Ne-
katere so se kar pohlevno
zrinile v dvigalo, druge so se
ujetništva otepale in so pu-
ščale sledove. A kaj bi, blok
je že začel živeti po novolet-
no. In potem je prišlo. Neka-
ko tako je zaživelo kot tisto
noč, ko je zemlja zatresla In-
gradovo mojstrovino in jo
menda še bolj nagnila, kot je
že bila. Bržkone so poznejše
urice še pripomogle k temu.
Po stopnicah so drveli vro-
čični stanovalci, dvigalo je
škripalo in sopihalo polnoči
naproti, vrata so se s tre-
skom odpirala in zapirala,
smeh je bučal skozi okna.
Peter Grča se je počutil kar
se. da imenitno.
V dnevni sobi je na ves
glas tulila televizija, ki jo je
že kdaj prižgala hčerkica, za-
htevajoč svoj del programa,
risanke. V kuhinji je žena ča-
rala novoletne sladkosti, zu-
naj pa so nemirneži prenape-
to izvajali novoletni strelski
program, da je žvižgalo in gr-
melo okoli visoke bajte, da
so javckali dojenčki in je tu
in tam krepko pretreslo
kakšno manj odporno go-
spodično in pulilo živce ra-
zvajeni gospe s tega ali one-
ga nadstropja.
Mimogrede je poškilil v
dnevno sobo, kjer je rosno
mlado bitjece strmelo v tele-
vizijsko čudo in se zgrozil:
baletna jeremijada se je že
začela. Zvijajoče se device so
se premetavale po ekranu,
slabokivni interier jim je bil
za kletko. Potem so se šli hu-
mor in profesor Peter Grča
je močno pazil, kdaj se bo
treba smejati.
Kmalu so prišli sosedje in
postalo je še bolj veselo. Pe-
ter Grča je zbral vse svoje
natakarsko znanje in je odpi-
ral steklenico za steklenico,
dokler ga ni pok hudič vedi
koliko petard naenkrat tako
močno stisnil k steni, da je
skoraj podrl smrečico, kar je
nadvse zabavalo dekletce, da
o ženi, sosedi in sosedu ne
govorimo. Preden je utegnil
zakleti, je pomislil v svoji
»zgodovinski« glavi (bil je
profesor zgodovine) da je po-
skrbel za dober štos, ki naj
prispeva k razpoloženju in je
kletvico požrl.
Plesali so, pili in imenitno
jedli, skakljali po senzorjih
novega televizorja, buljili en-
krat v prvi, enkrat v drugi in
enkrat v bogve kateri pro-
gram in buljili bi še v sto-
dvajsetega, če bi ga imeli. In
ko je odbilo tistih dvanajst
udarcev, se je profesor kot
lev vrgel k dekletcu in ga
pocmokal, potem pa kar po
vrsti, kar mu je prišlo pod
roko. Nato je zdivjal, z njim
pa vsa tovarišija, k sosedi in
jo pocmokal in v sreči dva-
najstih udarcev bi poljubil še
vnetega sposojevalca časopi-
sa. Toda - trenutek zatem je
že razmišljal, kako bo nabil
listič na oglasno desko in
nanj napisal: VLJUDNO
NAPROŠAM TOVARIŠA
ALI TOVARIŠICO, KI SI
SPOSOJA DELO, DA MU
PONUJAM DVE MOŽNO-
STI: ALI SI GA NAROCi
SAM NA NASLOV (CE GA
NE VE) UREDNIŠTVO DE-
LA, LJUBLJANA TOMŠI-
ČEVA 3, CE PA TEGA FL
NANCNEGA BREMENA
NE ZMORE, MU GA PLA-
ČAM SAM.
PROF. PETER GRCA
V nadaljevanju novoletne-
ga štosa so še plesali, moška
je zamikal film, dekletce je
pol ure po veličastnem do-
godku odpeketalo spat, ob
štirih pa je Grča ostal sam in
počistil, pomil in pobrisal
posodo, se vtihotapil v spal-
nico in v premišljevanju za-
spal.
Nekaj dni zatem so še jed-
li, kar je ostalo od novoletne
noči. In pili.
MST
KLJUČAVNIČAR
CELJE
Tovorna ulica 7
objavlja
prosta dela in naloge
čistilke
za določen čas 6 ur na dan.
Kasneje bo možna zaposli-
tev za nedoločen čas.
Prošnje pošljite na zgornji
naslov, ali se osebno ogla-
site na upravi DO.
STE ŽE
POMISLILI
NA OBJAVO
V RADIU CEUE
ODBOR ZA DELOVNA
RAZMERJA
ZDRAVILIŠČA
DOBRNA
objavlja
prosto delovno mesto
za dela in naloge
v knjigovodstvu
Pogoji:
- ekonomski tehnik
- 1 leto delovnih izkušenj
Vloge pošljite v 15 dneh po
objavi na naslov Zdravilišče
Dobrna, Splošna služba,
63204 Dobrna.
Proizvodno podjetje
»Zarja Žalec« Petrovče
Komisije za delovna razmerja
vabijo k sodelovanju in
objavljajo
za opravljanje del in nalog
v TOZD Lesni industriji Petrovče
1. TRGOVSKI POTNIK za področje '
Slovenije, del Hrvatske in Istre - 1
izvrševalec
za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
pogoj: srednja ekonomska ali komercialna šola oz.
ustrezna izobrazba z 2 leti delovnih izkušenj na ustrez-
nem področju. ^
2. VODJA NABAVE - 1 izvrševalec
za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
pogoj: srednja tehnična šola lesne smeri ali delovod-
ska šola s 3 leti delovnih izkušenj na ustreznem po-
dročju.
v TOZD Modni konfekciji Petrovče
1. REFERENT ZA KOOPERACIJO - 1
izvrševalec
za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
pogoj: srednja tekstilna šola konfekcijske smeri z 2 leti
delovnih izkušenj
2. NK delavce - 3 izvrševalci
(za opravljanje del in nalog: prikrojevalca, likalca in
skladiščnega delavca)
za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
v TOZD Ključavničarstvu Žalec
1. PK delavci z varilnim tečajem - 3
izvrševalci
za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
2. NK delavci za opravljanje pomožnih
ključavničarskih del - 5 izvrševalcev
za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
v Delovni skupnosti skupnih služb
1. TAJNIK SAMOUPRAVNIH ORGANOV -
REFERENT ZA OBVEŠČANJE - 1
izvrševalec
za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
pogoj; višješolska izobrazba pravne, upravne oz.
ustrezne smeri z 2 leti delovnih izkušenj.
2. KOMERCIALIST ZA PODROČJE
KOVINARSTVA IN PLESKARSTVA -
1 izvrševalec
za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
pogoj: višja ali srednješolska izobrazba strojne oz.
gradbene smeri s 3 leti delovnih izkušenj na ustreznih
delih.
Nagrajevanje in osebni dohodek po pravilniku o razpo-
rejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne
dohodke, nadomestila osebnega dohodka in o drugih
osebnih prejemkih delavcev v TOZD.
v 15 dneh po objavi je trepa poslati pismene prošnje z
ustrezno dokumentacijo na naslov:
Proizvodno podjetje »Zarja Žalec« 63301 Petrovče.
»DO VIZ Šentjur
Svet delovne skupnosti
TOZD Osnovna šola »Franja
Malgaja«
Šentjur pri Celju
razpisuje dela in naloge
učitelja matematike - fizike
za nedoločen čas.
Pogoj: PU ali P ustrezne pedagoške usmeritve.
Nastop službe 1/2-1979. Zagotovljeno je stanovanje
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na gornji naslov v
roku 15 dni po objavi oglasa.«
»KORS« KONFEKCIJA OBLAČIL
Rogaška Slatina, Prvomajska 29
objavlja
prosta dela in naloge
delavca v računovodstvu - za nedoločen
čas
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- da je ekonomski tehnik
- da ima dve leti delovnih izkušenj
Poskusno delo bo trajalo tri mesece od začetka dela.
Pismene vloge z opisom dosedanjega dela in dokazilo
o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati v 15 dneh
po objavi na naslov delovne organizacije.
O izvidu objave bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po
sprejemu sklepa o izbiri.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 11. januar 1979
PUNIHSKI RAJ
UREJA JANEZ VEDENIK
MDO PD SAVINJSKA
- USPEHI 78
Leto planinskih jubilejev je tako re-
koč za nami. Prav v tem letu pa so v
MDO PD Savinjska naredili doslej naj-
večji korak naprej na področju planin-
stva. V okviru MDO so se planinci
zbrali kar devetkrat ter sprejeli kon-
kretne sklepe, ki so jih potem tudi ure-
sničili. Tako so poudarili na srečanju,
ki so ga v petek pripravili na planinski
postojanki na Homu, ter podelili tudi
plakete najbolj uspešnim delavcem na
področju planinstva. Med dobitniki
plakete je tudi uredništvo NT in RC.
Iz meseca v mesec smo se lahko pre-
pričali o vedno večji aktivnosti vseh 25
društev v osmih občinah celjskega ob-
močja. Večina društev je še posebej
prizadevnih pri delu na področju pio-
nirskega in mladinskega turizma, če
še bolj podrobno pregledamo razgiba-
no dejavnost, vidimo, da lahko v prvi
vrsti izrečemo zahvalo in pohvalo
vsem planincem, ki so se še zlasti izka-
zali pri izgradnji planinskih domov, še
predvsem koče na Loki pod Raduho.
Tam so planinci opravili več ko 11.000
prostovoljnih delovnih ur. Se en dokaz
več, da sta solidarnost in tovarištvo
največja moč planinstva.
Zanimivo za savinjski MDO je, da se
iz leta v leto povečuje aktivno član-
stvo, da so letos napravili največ na
področju izobraževanja kadra, da so
vse bolj prizadevni člani GS, alpinisti
pa so opravili največ vzponov doslej
ter se povzpeli tudi v Ande. Tudi GRS
je opravila vse kot je treba. To se kaže
tudi v zmanjšanju števila nesreč v go-
rah.
Izletništvo se je povečalo za 15 od-
stotkov, članstvo pa za pet, tako da je
sedaj na našem območju že več kot
12.000 članov PD.
Letos so PD namenila več kot
500.000 dinarjev za vzdrževanje do-
mov, za svoje redno delo pa so dobila
okrog 750.000 dinarjev. Glede na delo,
programe ter opravljene naloge, zad-
nja številka prav gotovo ni velika.
Kakšne naloge so letos opravili v
MDO?
1. Pridobivanje strokovnega ka-
dra: pionirske planinske šole, mladin-
ski sodniki, gorski stražarji (že več kot
sto jih je), športne značke pa je osvoji-
lo 2200 cicibanov.
2. Pohodi - odprave: po poteh Po-
horskega bataljona, množični pohod
na Stol, po poteh partizanske Ljublja-
ne, odprava alpinistov iz Celja v Ande
in več drugih spominskih pohodov
3. Vzdrževanje planinskih poti
4. Množične akcije-izleti: vedno
več PD prireja orientacijska tekmova-
nja (48 jih je bilo), turna smučanja, prvi
veleslalom na Loki pod Raduho, trim
akcije hoje in akciji ciciban in pionir
planinec
5. Propaganda in dopisništvo: Po-
sebno priznanje gre Novemu tedniku
in radiu Celje, ki je posvetil kar dve
izredni rubriki planinstvu oziroma al-
pinizmu
6. Planinski domovi-koče: Največja
pridobitev je vsekakor koča na Loki
pod Raduho, pozabiti pa ne gre tudi
bivaka na Travniku.
Predsednik MDO PD Savinjska
ADI VIDMAJER
TEDNIKOVI POGOVORI S POTROŠNIKI
BOSTE SODELOVALI?
Ko smo na začetku lanskega leta uvedli
novo rubliko - pogovore s potrošniki,
smo bili dokaj skeptični. Ali bo našla svoj
prostor, ali bo koristila potrošniku pri nje-
govih opredelitvah? Vaš odziv je bil do-
ber. Zadovoljni smo ugotavljali, da berete
to rubriko, da ste včasih zelo zadovoljni,
nemalokrat pa tudi nezadovoljni. Priča-
kovali smo, da se vas bo več oglasilo. Da
nam boste pisah, kako si sami zamišljate
odnos potrošnik - trgovina. Da boste po-
sredovali svoje izkušnje, ki jih imate s
trgovino. Naj bodo bridke ali vesele.
IMATE ČAS?
NAPIŠITE KAJ ZA
NOVI TEDNIK
ALI _ ^
nADiO CELJE!
Sedaj, ko ocenjujemo objavljene pri-
spevke ugotavljamo, da nam je na teh 55
vrsticah uspelo zadeti žebelj na glavo.
Omejen prostor nam seveda ni dopuščal,
da bi se razpisali o obravnavani temi.
Prav tako pa nam ni vedno dopustil, da bi
povedali vse tisto, kar vas zanima. Zato
smo se odločili, da bomo v novem letu
popestrili našo rubriko. Želimo, da v njej
sodeluje sleherni potrošnik. Pišite nam o
dobri, slabi založenosti, postrežbi, o po-
manjkanju določene vrste blaga, posre-
dujte nam svoja opažanja, vprašajte nas
vse, kar vas zanima. Če se vam je pokvsiril
aparat, če niste zadovoljni z blagom, če...
pa ne veste, kaj bi storili, vprašajte nas za
nasvet.
V pogovore bomo poskušali pritegniti
strokovnjake, trgovce, ekonomiste, inš-
pekcijske službe.
Sedaj pa bi vas radi še nekaj povprašali:
- ali veste, v kateri krajevni skupnosti
živite?
- ali ste zadovoljni s ponudbo v vaši
krajevni skupnosti?
»DOPOLDNE
Z VAMI«
JE VAŠA
ODDAJA
- ali deluje v vaši krajevni skupnosti
svet potrošnikov?
- poznate koga osebno v svetu potroš-
nikov?
- ali bi se obrnili po pomoč na svoj svet
potrošnikov?
- aU veste, kaj vse je imel na dnevnem
redu vaš svet potrošnikov?
- ste zadovoljni s sprejetimi stališči?
- ali bi pokUcali na pomoč tržnega inš-
pektorja (2S-911), če bi opazili, da ni nekaj
v redu?
- ali pomislite kdaj na to, da bi sedli in
napisali v časopis svojo zgodbo o »večno
sitem trgovcu in večno lačnem potroš-
niku«?
PA MENDA JA
TU DIVI NE
KADITE ZJUTRAJ
NA TEŠČEp
če ste odgovorili na vsa vprašanja pritr-
dilno, potem ste zagotovo potrošnik, ki
mu vse podražitve in reforme ne morejo
do živega. Nas seveda zanimajo tudi ostali
odgovori. Zato sedite in napišite, vaše od-
govore, mnenja in pripombe ter nam jih
pošljite na naslov našega uredništva. Radi
jih bomo objavili ali pa vam odgovorili na
morebitna vprašanja.
LEON MOKOTAR
DAMJANA STAMEJCiC
IZ ZGODOVINE NOB V CELJU (23)
OPORIŠČA OF V
KOŠNICI, POLULAH
IN TREMARJIH
PISE: FRANJO FIJAVŽ
Vrnimo se še na Kozjan-
sko in na ožje področje opi-
sovanih krajev, kjer so po
aretacijah številnih sodelav-
cev OF sledila streljanja,
odvedbe v taborišča, za-
plembe premoženja in vse
ostalo, kar je začasno koristi-
lo utrjevanju nemške oblasti
in nepopisno veliko škodo-
valo našim družinam po me-
stih, trgih in vaseh in tudi
osvobodilnemu gibanju.
Okupator je, če se spet za-
držimo le pri najbolj prizade-
tih družijiah, skoraj povsem
uničil družino Doberšek iz
Golobinjeka pri Planini.
Drugega oktobra 1942. sta
bila ustreljena oče Florjan in
mati Ivana skupno s sinoma
Mihom in Vinkom. Štiri hče-
re so bile odpeljane. Kristina
in Ivana sta preminuli v
Auschvvitzu, Julijana in Ana
sta se vrnili po vojni iz tabo-
rišč. Dva sina, Ivan in Franc,
sta ušla aretacijam in se
kmalu priključila terenskim
sodelavcem OF. Na hiši Do-
berškovih je vzidana plošča
v spomin na žrtve te družine
in na pogosto zadrževanje
članov PK KPS za Štajersko
1942. leta v tej hiši.
Istega dne kot Doberšeki
so bili ustreljeni trije bratje
Franc, Miha in Ivan, člani
družine Jazbinšek iz Vrha
pri Planini, povezane že s
partizani na Brežiškem po-
hodu in je tudi kasneje pred-
stavljala zvest člen v verigi
slovensko zavednih ljudi,
4. novembra 1942. so v Ma-
riboru ustrelili Nemci tri čla-
ne Kolarjeve družine iz Li-
sičnega. Padli so oče Andrej,
trgovec in gostilničar (roj.
1891.) mati Marta (roj. 1896)
in komaj osemnajstleten sin
Slavko (roj. 8. 3. 1924.). Hčer-
ko Danico so odpeljali v ta-
borišče Auschvvitz iz katere-
ga se je vrnila po osvobodi-
tvi. Sin Hrabroslav je bil v
voj. ujetništvu. Hčerka Voj-
ka (roj. 1929.) je sodelovala
od začetka maja 1944. leta v
mladinski organizaciji na
Kozjanskem.
S Kolarjevo družino je na-
vezal prve stike okrožni se-
kretar KPS za Celje Tone
Grčar-Johan že v poletju
prejšnjega leta potom čev-
ljarskega mojstra Viktorja
Vebra iz Celja, kot smo že
navedli. K tej družini sta bila
tudi napotena partizana Mar-
tin Graif-Ruda in Peter Stan-
te-Skala od štaba Štajerske-
ga bataljona ob priliki poho-
da proti Obsotelju, da bi z
njeno pomočjo zagotovila
prehrano za borce. Kolarje-
vih se je poslužila tudi Mo-
drasova skupina v aprilu
1942, ko je prišla v te kraje. O
privrženosti Kolarjevih
osvobodilnemu gibanju go-
vori v svojih spominih tudi
Sveto Čoporda, tedaj še član
ilegale v Celju, kasnejši par-
tizan Miha, član OK KP Koz-
je. Pomembno je navesti, da
je stekla v 1941. letu frontov-
ska zveza od Kolarjevnih tu-
di do prvih sodelavcev OF
na Planini, kar izpričuje spo-
meničar Ivan Luskar. Njego-
va žena Fanika, tedaj Ivano-
vo dekle, se je v letih
1935-38. učila trgovine pri
Kolarjevih. Tako je bil Lu-
skar v dobrih odnosih z nji-
mi. Ob prehodu Štajerskega
bataljona čez te kraje so Ko-
larjevi  pritegnili  tudi  Lu-
skarja v preskrbo borcev s
hrano.
Razen omenjene frontov-
ske zveze med Lesi^nim in
Planino je treba povedati, da
segajo prvi začetki osvešča-
nja in širjenja vesti o OF na
Planini že v prve poletne me-
sece 1941. leta. Takrat še ni
prišlo do snovanja odbora
OF in tudi ljudi, ki so širili
glas o OF - študentje iz Ljub-
ljane - je zaneslo kasneje na
drugi breg in niso sodelovali
v OF. Toda sam razvoj do-
godkov In razpletov v osvo-
bodilnem gibanju v tem kra-
ju nosi svoj poseben pečat in
značilnost, saj se je tu od
spomladi 1942. leta dalje, do-
mala eno leto, zadrževal PK
KPS za Štajersko, o čemer
bomo pisali v posebni nada-
ljevanki.
Tudi na najožjem, torej
mestnem področju Celja, je
prišlo v nekaj primerih nem-
ških represalij proti sodelav-
cem OF in ukrepov, ki so
delno ali povsem uničili ne-
kaj družin. Za Vedenikove iz
Ostrožnega, celjskega pred-
mestja, smo že omenili, da
sta bila dva sina 1942. leta
ustreljena, hčerka Katica je
preminula v taborišču, kjer
sta bila tudi oče in mati, ki
sta se vrnila po osvoboditvi
in kmalu vsa bolna in izmu-
čena umrla.
V osvobodilnem boju je
povsem podlegla družina
Majer. Vsi njeni člani, god-
podar, žena in njuni trije si-
novi so bili med prvimi pri-
staši odpora na Polulah, v
celjskem predmestju, ki leži
na desni strani Savinje od
naselja Breg, točneje od Po-
lulskega potoka in nekdanje
Grenadirjeve brvi do Košni-
škega potoka pri Žerdoner-
ju, tam, kjer je bila do regula-
cije Savinje in ureditve ceste
Celje-Laško še pred nekaj
desetletji prva ožina, zaradi
velike skale, ležeče med Sa-
vinjo in cesto in na tem me-
stu ozke Savinjine struge, so
ta, zadnji delček Polul ime-
novali Devičina skala oz. pri
»Jungfrausprung«. Ravno
na tem mestu zavije cesta
proti Košnici in na Polule do
Majerjevih, katerih hiša je
vgrajena v strm hrib nad ce-
sto ob Savinji. Majerjevi so
posedovali v Košniški grapi,
nedaleč od doma, majhen
mlin. V njem so se ustavili
borci Modrasove skupine v
začetku aprila 1942. leta na
svoji poti na Kozjansko. Te-
ga se spominja tedanji borec
Revirske čete Pavle Baloh-
Peter. Prišli so iz sestava I.
Štajerskega bataljona, ki se
je takrat največ zadrževal po
hribovju in zaselkih nad Tr-
bovljami in Preboldom.
V Majerjevem mlinu se je
pravtako zadržala nekaj ur,
se nahranila in odpočila An-
toneskova skupina partiza-
nov koncem istega meseca,
poslana iz I. Štajerskega ba-
taljona na Kozjansko v po-
moč OK KP Kozje, da bi po-
spešila že začeto razvijanje
oboroženega odpora proti
okupatorju. V .mlinu je vsa-
kokrat pričakala partizane
Tončka Čeč-Pavla. Obrazlo-
žila jim je, v kolikor je dopu-
ščala konspiracija, položaj
delovanja OF na Kozjan-
skem, jim posredovala ime-
na partizanskih družin in jim
dala še druge napotke.
Andrej Kolar
Marta Kolar
Sin Slavko
št. 1 - 11. januar 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
Na podlagi 162. členi zakong o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76,10-381/76, 31-,
1393/76 in 8-483/78) izdaja davčna uprava skupščine občine CEUE
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1978 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1979 za zavezance, katerim se
odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1979.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
Za leto 1978
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
katerim se davek odmerja po dejanskem'dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1978;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek
odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1978;
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja
po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1978;
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1978. Pod
navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma
zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek
presega 3000 dinarjev;
5. Zavezanci davka od premoženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1978. Napoved morajo vložiti občani, ki se
po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in
če njihov dohodek v letu 1978 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo
10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana;
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1978. Napoved morajo vložiti občani,
katerih skupen čisti dohodek v letu 1978 presega 142.000,00 dinarjev;
7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1978, če so
njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na
podlagi pogodbe o delu v letu 1978 presegli 142.000,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali
dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 17.438,40 dinarja.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor;
ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa
zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni
upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega
prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere
območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke.od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina
leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
- zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na katere območju leži gozdno zemljišče;
- zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so Imeli v letu 1978 najdalj stalno prebivališče.
Za leto 1979
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1979;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz.samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja
davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1979.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor;
ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa
zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni
upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega
prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere
območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine In na občini
- pritličje. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno
vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo
napovedi pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev.
SKUPŠČINA OBČINE
Davčna uprava
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 11. januar 1979
ALPINISTIČNI KOTIČEK
PRVI ZIMSKI VZPONI
Kljub izredno muhasti zimi alpinisti ne počivajo
Letošnja zimska sezona, ki v alpinizmu
sovpada s koledarsko, je že takoj na začet-
ku postavila plezalce pred hudo preizkuš-
njo. Najprej nov sneg, nevarnost plazov,
takoj zatem odjuf a in pred novim letom
pravcati naliv vse do višine 1500 m.
Tako tudi za novo leto ni bilo mogoče
brez prevelikega tveganja prav nikamor.
Po totalni odjugi zopet nov sneg in po-
novno nevarnost plazov. V težkih stenah,
kjer plazove lahko izključimo, pa je nasto-
pila požled, ki je tudi najbolj zagnane od-
pravila nazaj.
Kljub najslabšim pogojem alpinisti niso
dali miru. Že pred novim letom, 25. in 26.
decembra, so Janč Lesjak, Mišo Culk in
Stojan Verdnik, prvič pozimi preplezali
Golobovo smer v severni steni Škarij, ki
nosi poleti oceno IV in mestom Al. V
sipkem snegu in med poledenelimi od-
stavki so alpinisti garali 11 ur in morali
bivakirati v steni. To je bil eden prvih
zimskih vzponov letošnje sezone na Slo-
venskem.
Zadnji dan starega leta sta Knez in Zu-
pan stala pod severno steno Ojstrice, zara-
di zaledenelih plošč v zgornji tretjini pa
sta k sreči še pravi čas spremenila načrt in
izplezala Zahodno grapo, ki je lažja, zato
pa veliko bolj nevarna. Kar petkrat jo je
presenetil piš. Nekaj plazov je prišlo z
vrha, druge sta sprožila sama. Plezanje s
precejšnjim tveganjem, ki pa se je ob do-
brem varovanju srečno končalo.
Tretjo turo, ki pa je povsem nova (pr-
venstvena) sta opravila prav tako Knez in
Zupan v Golarjevi peči nad Logarsko do-
lino. Preplezala sta jugovzhodni raz te
malo znane, a plezalsko izredno zanimive
stene. Raz je visok 400 m in sta ga ocenila
s III. stopnjo, plezala pa 3 ure.
Trinajst članov in pripravnikov je silve-
strovalo v koči GRS na Okreflju, žal pa
zaradi nevarnosti plazov niso mogli opra-
viti predvidenih vzponov.
Bivak pod Ojstrico je zopet preživel ne-
srečo. Ko so v dveh letih kar dvakrat vlo-
mili in ga poškodovali neznani »planin-
ci«, se je na silvestrovo zaradi poškodova-
ne dimne cevi vnela lesena stena, Z veli-
kim naporom je uspelo Zupanu pogasiti
ogenj s snegom. Pločevina je ostala cela
in tako bo potrebno zopet nekaj prosto-
voljnih dni za obnovo našega prepotreb-
nega doma pod steno.
Na sliki: Zupan Jože in Franček Knez -
najuspešnejša celjska naveza zadnjih let z
načelnikom Cicom Debeljakom.       CIC
Ml IN ZDRAVJE
PSIHOSOMATIKA IN
ŠOLAR
Doc. dr. mgr. Janez Kraševec
Letošnje leto je medna-
rodno leto otroka in kot tako
v delovanju tovrstnih me-
dnarodnih organizacij po-
svečeno problematiki, ki jo
otrok predšolski in šolski
srečuje v svojem psihičnem
in fizičnem razvoju na poti
do zrele osebnosti. Cilj je, da
ga obvarujemo psihičnih in
fizičnih stresov, ki niso
neobhodno potrebni in tako
pripomoremo k srečnemu,
zdravemu razvoju. Vendar
tega ne zmoremo vedno in
življenje s svojim okoljem
posega od zunaj in znotraj v
otrokovo telo in duševnost
ter se temu ne moremo upre-
ti. V še tako razviti civilizaci-
ji in blagostanju, kjer je po-
skrbljeno za telesne ugodno-
sti in potrebe, se otrok sreču-
je venomer s stresnimi situa-
cijami na ulici, v prometu, v
igri, doma v družini pa tudi v
šoli. Mnogokrat je to strah,
ki se razvija od rojstva na-
prej in ga smatramo kot sig-
nal pred grozečo nevarnost-
jo. Reakcije na strah so do-
bro zaznavne že med tretjim
in šestim mesecem dojenč-
kovega razvoja v obliki raz-
nih nevromuskularnih reak-
cij, spoznavanja okolja, tujih
oseb in občutka nevarnosti
pri materi ter strahu pred od-
stranitvijo od nje. Po šestem
mesecu se pojavi strah tudi
pri občutku izgube ljublje-
nega predmeta ali igrače. Za-
nimiva statistika na 400 deč-
kih in deklicah predšolske in
šolske dobe pokaže pogost-
nost pojavljanja simptoma
strahu. Vodi strah pred žival-
mi pri 96% otrok, pri po-
škodbah 95%, pred neuspe-
hom v šoli in izpraševanjem
57%, pred temo v 49% otrok
itd. Strah pred avtoritativni-
mi osebami in neznanjem je
pri dečkih večji, kot pri de-
klicah. Po nekaterih avtorjih
je vegetativna labilnost pri
86% otrok, le v 14% obstoji
vegetativno ravnotežje. Zna-
no je tudi, da obstoje pri vsa-
kem drugem šolarju in vsaki
tretji šolarki simptomi ner-
voze. Problem vegetativne
preobremenjenosti šolarjev
je znan in star, zanimivo pa
je, da postaja problem ner-
voznih otrok v sodobnem
svetu čedalje večji. Po svetu
opažajo čedalje več obiskov
pri zdravniku ob nekaterih
stresnih situacijah v šolskem
življenju, kot čas pred šolski-
mi nalogami, izpraševanjem,
izpiti, pred in po spričevalih
in pod. Pri otrocih najdejo
težave, kot so: utrujenost,
raztresenost in pomanjkanje
koncentracije pri 84%, tre-
bušne kolike pri 74%, glavo-
bole pri 58%, motnje v spa-
nju pri 56%, pomanjkanje
apetita in bruhanje v 53%.
Celo srčne nevrotične senza-
cije opažajo v 32% šolarjev.
Te statistike so rezultat pre-
gledov šolarjev, ki so se zate-
kli po zdravniško pomoč.
Obstoji pa razlika med pode-
želskim zaledjem in mestom.
Otroci, ki se bavijo s špor-
tom imajo psihosomatske te-
žave redkeje od nešportni-
kov. Zagotovo, da nam pri
spoznavanju težav pomaga
dobro vzeta ciljana anamne-
za ob upoštevanju situacije
okolja. Sem spadajo družina,
stanovanje, uspešnost v šoh,
potovanje v šolo itd. Zdrav-
nik mora predvsem pridobiti
zaupanje otroka, saj le tako
lahko ocenjuje situacijo. Pri
tem pa mora zdravnik izklju-
čiti somatska obolenja z na-
tančnim pregledom in do-
datnimi preiskavami. Veliko
avtorjev povezuje emocio-
nalno labilnost in funkcio-
nalne motnje. Korelacija
med njimi je prav v dobi pu-
bertete. Enkrat dominirajo
znaki psihičnih preobreme-
nitev tja do neuroze, drugič
pa zopet telesne motnje. Za-
nimivo v raziskavah je tudi
to, da so funkcionalne mot-
nje največje okoli desetega
leta starosti. Pred puberteto
so pogosteje prizadeti dečki,
po puberteti pa deklice. Nas-
ploh pa na podlagi raziskav
velja, da imajo deklice stabil-
nejši vegetativni sistem. Po-
seben pomen vsemu doživ-
ljanju v šolski dobi pa daje
prav šola in obšolsko življe-
nje. Pomembno vprašanje je
tudi vzgoja v predšolski do-
bi, saj napačno pripravljen
otrok in nepravilni prijemi
staršev povzroče kaj hitro
patološko reakcijo s strani
otroka. Strah pred določeni-
mi šolskimi predmeti, pred
napačnimi odgovori, pred
slabim redom so v šolski do-
bi večkratni stresi, ki prive-
dejo do somatskih težav. Če-
dalje pogosteje se zdravniki
srečujemo s tipično posledi-
co vegetativnega neuravno-
vešenja in psihičnih stresov
- rano na želodcu ali dva-
najstniku že pri šolarju. To je
tipičen odraz prenapetega
psihičnega stanja. Po-
manjkljiv in nepoglobljen
vpogled v otroško psiho in
pomanjkljiva   diagnoza   pa
imata za posledico le simpto-
matsko in ne kavzalno tera-
pijo. Sledi, da je terapija šo-
larjevih kriz večdimenzio-
nalna, od ciljanega občasne-
ga sproščanja v izvenšolskih
dejavnostih,in zabavi, dopol-
nilnem pouku predmetov, ki
ne »ležijo«, športa in kultur-
nega udejstvovanja pa do
■ psiholoških in medicinskih
ukrepov. Pri vsem pa mora-
mo tudi upoštevati nagnje-
nost in veselje do nekaterih
stvari. V težjih slučajih opi-
sujejo tudi zamenjavo razre-
da, šole in celo preselitev v
internat. Za ta del usmerja-
nja šolarjevega življenja in
udejstvovanja so poklicani
pedagogi in psihologi, nam
zdravnikom pa ostane drugi
del terapije. Ta obsega pred-
vsem medikamentozno
zdravljenje, ki naj bi preki-
njevalo začarani krog in umi-
rilo bolnega otroka, šolarja
ter zmanjšalo spremljajoče
somatske organske pojave.
Tudi psihoterapevtski prije-
mi štejejo k medicinskim
metodam. V koUkor gre pri
šolarju za mešane somatsko
empcionalne motnje, je
zdravnik zaželjen že v prvi
vrsti ukrepanja. Tu je važen
takozv. domači ali hišni
zdravnik. Le-tega srečamo
pri nas bolj izven industrij-
skih središč, kjer krajevni
zdravnik pozna leta in deset-
letja vso družino ter njeno
problematiko. Manj možno-
sti pa imamo v mestih, kjer
se zdravniki pogosteje me-
njajo, ostroci pa menjajo šo-
le, /bivališča itd. Posamezni
člani družine pa so vezani na
obratne, dispanzerske, de-
žurne zdravnike, ali pa
usmerjeno na gerontologa,
ginekologa itd. Tu se proble-
matika družine in okolja ne
prikaže v vsej svoji luči in
teži.
Brez sodelovanja šole, uči-
telja, vzgojitelja in zdravnika
ostane tako diagnoza in tera-
pija psihosomatskih tegob
pri šolarju brezuspešna. Gre
za kooperacijo zdravnika in
učitelja; za integracijo medi-
cine in pedagogike v proce-
su otrokovega življenja in
udejstvovanja. To velja v
znanosti in praksi. Posamez-
ne veje, kot medicinska so-
ciologija, medicinska psiho-
logija, ortopedagogika, logo-
pedija in številne druge pa
mnogo pripomorejo k reše-
vanju stikov in problemov
predšolskega in šolskega
otroka.
ZA
NAGRADNO
KRIŽANKO
LESNINA
Ljubljana,
objavljeno 28.
12 1978, je
žreb razdelil
naslednje
nagrade:
1. nagrada (500): DOMANJKO
IVAN, ul. Franja Malgaja, 63230
SENTJURPRI CELJU
2. nagrada (300): PETELINSEK
VINKO, 63224 DOBJE PRI PLANINI
3. do 8. nagrada po 100 din: ANGE-
LA GLUK, 63212 VOJNIK; TlC GU-
STI, Prečna 1, 63210 SLOVENSKE
KONJICE; VERTIC FRANCI. Jana
Husa 46, 61000 LJUBLJANA; BEVC
FRANČIŠKA, Žagarjeva 8, 63000 CE-
LJE; SODIN SREČKO, Verpete 15,
63213 FRANKOLOVO; STOPFER
RAJKO, Migojnice 21, 63302 GRIŽE.
Rešitev vodoravno:
KT, DR, PV, DEKAN, MANGAN,
OKO,.RO, SPONA, TRIOLA, RAZLA-
GA, IZIDA, SKLEP, TN, OGENJ, AT-
LAS, ETNA, RAK, ALKAR, AORTA,
EKS, KVAS, ASJA, GEODA, AT,
ARTHUR, TABLA, LESAR, NAK,
MEIR, Al, OCNICA, ATAL, PLESKA-
NJE, RANA, PA, JD, OBE, NASKOK,
DM, RL, OM, ANART, BEDRO, AE-
ROMITING, TRAK, AER, VSEMIR-
JE, IGRANJE, ANTANTA, AD, CEA-
RA, VIA, lA, VRISKANJE, ST, RN.
MK, FIRMA, SENIOR, AERO, KC,
AKORD, KARTA, T, ISTRAN,
ALARM, SALK, AVSTRIJA, ČA-
SNIK, NAT.
REŠITEV
NAGRADNE
KRIŽANKE TTG
CELJE -
objavljene 28.
12. 1978.
Vodoravno:
TT, ZG, TU, LOS. KOSEC, PRO-
PAD, GRDOST, PALMA, ZALOGA,
CI, TOK, SODRA, SEZAM, EZEKI-
JEL, NEDRA, ADA, LEDINA, AŽ,
NIANSA, IS, JM, CS. PRAG, FLAU-
BERT, ETA, TUR, GROF, SLOP, VR-
BOVCI, AKT, STANIOL, AALTO, J,
OKLA, ERIE, MN, RAK, OKRAS, NE-
LA, ZS, ZLATO, VIA, TC, EP, TE-
NENTE, MOLK, KV, LOC, CELJAN,
PLINOVOD, IRENA, JAMES, MANL
LA, STRN, SK, LAIK, PA, EN, R,
OST, OLTAR, ISO, EFEKTIVNOST,
RAZGLAS. C-NO, NOVO, LETO, PA-
SPORT
Nagrado 10-dnevni smučarski paket
od 21. do 31. I. 1979, je žreb dodehl:
JANKU POCIVALSKU, Stanetova
31, Celje.
Izžrebanec naj se javi do 15. januarja
v Turistični poslovalnici TTG Celje,
Titov trg 1 (telefon 23-448).
PRIPOROČA
Obisk Veleblagovnice T.
Za začetek oddelek papirnice, kjer dobite
slikanice vseh vrst.
Spominske knjige od 90 din dalje.
Na oddelku STEKLO-PORCELAN: otroški je-
dilni pribor za 165,88 din.
V 1. nadstropju na metraži karo blago, meša-
nico sintetike in volne oziroma samo volne.
Cena od 180-200 din za m.
Na oddelku ženskega perila pa jutranje žen-
ske halje.
PRIPOROČA
5t, 1 - 11. januar 1979
NOVI TEDNIK - stran 2
HOKEJ NA LEDU
imm IN fUKAZ
Korak do tretjega mesta
Po novem letu so celjski
hokejisti na ledu odigravali
dve zeoomembni srečanji.
Takoj po praznikih so v sre-
do premagali doma Medve-
ščak z rezultatom 3:2 in si s
tem priborili velike možno-
sti, da bodo ob koncu tretji.
V primeru enakega števila
točk z Medveščakom ob
koncu prvenstva velja med-
sebojni rezultat, tu pa so Ce-
ljani proti Medveščaku osvo-
jili kar šest točk. Zato jim je
potreben samo še korak k
največjemu uspehu, tretje-
mu mestu, za kar je potrebno
zmagati še v srečanju proti
Kranjski gori v Celju ali v
gosteh proti Crveni zvezdi.
Dve zadnji tekmi pa sta bi-
li precej različni po prikazani
igri Celjanov. V prvi, precej
dinamični, so celjski igralci
izgorevali in uspeli. Slabše
pa je bilo proti Jesenicam.
Tu so državni prvaki visoko
zmagali z rezultatom 2:14.
Trener Albin Felc pravi:
»Srečanje proti Medvešča-
ku nam je vzelo zadnje ato-
me moči. Potem pa smo mo-
rali proti Jesenicam igrati
brez Filipoviča in Šmerca.
Obramba je bila oslabljena
in Vojko Bratec je moral iz
napada v obrambo, s tem pa
smo oslabili napad. Sicer
pa so gostje prikazali odlič-
no igro in zasluženo zma-
gali«.
Vratar Celja Marjan Zbon-
tar pa je dodal: »Ni pomemb-
no, koliko zadetkov smo do-
bili proti ekipi kot so Jese-
nice. Za nas je bolj po-
membno, da bomo proti di-
rektnim nasprotnikom bolj-
ši in osvojili točke. To pa so
Kranjska gora, Medveščak
in Crvena zvezda.«
Celjani bodo te dni pridno
vadili. Trener Albin Felc je
samo zaradi tega odpovedal
svoj odhod z državno repre-
zentanco v Francijo. Zato pa
bodo v modri majici nastopi-
li Franci in Marjan Zbontar
ter Vojko Bratec. Cilj celj-
skega moštva je sedaj v tem,
da uspešno zaključi prven-
stvo. Tretje mesto pa bo za
Celje predstavljalo največji
uspeh v zgodovini hokeja pri
nas.
Na zadnjih srečanjih so bi-
li strelci za Celje: proti Me-
dveščaku Felc dvakrat in
Ograjenšek, proti Jesenicam
pa Ograjenšek in Vertovšek.
V pionirski konkurenci so
celjski igralci po remiju proti
Ohmpiji 5:5 igrali še proti Je-
senicam in izgubili z rezulta-
tom 1:5 (0:2, 0:2, 1:1).
Prihodnje srečanje prvega
moštva pa bomo gledali v so-
boto ob 17.30 v Celju, ko se
bodo pomerili s Kranjsko
goro.
J. KUZMA
KARA TE: USPEŠEN OTROK
Ob zaključku leta želimo prikazati širši športni javnosti delovanje našega mladega šport-
nega kolektiva.
Kot uradno priznan karate klub deluje eno leto. Namen našega dela je vzgoja mladih in
poučevanje borilnih veščin in sicer samoobrambe, karateja ter semi in fullcontacta karateja.
Možnost treniranja so nam omogočili na Osnovni šoli I. celjske čete, pionirska šola pa
deluje na Osnovni šoli Veljko Vlahovič na Lavi. Treniramo trikrat tedensko, pionirji pa
dvakrat na teden.
Treninge vodijo Marjan Biderman, Toni Špiljak, Stane Špiljak, Slavko Marinovič, kondi-
cijski trener pa je Marko Lazarevič. Pionirsko šolo vodi Marko Teršek.
Karateisti karate kluba »Slavko Slander« so v svojem prvem letu obstoja dosegli veliko v
zveznem kot tudi v mednarodnem merilu. Največji uspeh je dosegel veteran celjskega
karateja in eden izmed soustanoviteljev karate kluba »Slavko Šlander« Tone Špiljak, ki je na
evropskem prvenstvu v Full Contactu osvojil bronasto medaljo, na prvem svetovnem
prvenstvu pa se je uvrstil na odhčno deveto mesto. To so uvrstitve s katerimi se lahko
postavljajo le redki karateisti pri nas. Član kluba je tudi Jože Zorko, ki je na najboljši poti da
postane prvak države v muha kategoriji. Razen omenjenih imamo v klubu še celo vrsto
odUčnih mladih borcev kot so: Janko Kramer, Marko Teršek, Edi Detiček, Jovan Vladimir,
Stane Špiljak, Ljubo Zefran, Bojan Pušnik, Peter Ribarič, Miran Kolenc in drugi.
Treniramo tudi dekleta med katerimi so najbolj nadarjene: Tina Kroflič, Anka Babnik,
Mateja Karlin, Andreja Celik, Nada Žager, Desanka Vanovšek. Tudi kot ekipa smo že
sodelovali na nekaterih tekmovanjih.
V letošnjem letu nameravamo ustanoviti v klubu mladinsko organizacijo in organizacijo
ZK.
Zahvaljujemo se celjskemu TKS in ostalim družbenopolitičnim organizacijam celjskega
območja, ki so nam pomagali v lanskem letu.
MARKO LAZAREVIC
KOŠARKA
SAMI NA VRHU
Košarkarice še vedno brez točk
Derby v ZKL zahod med
Celjem in Šibenikom se je
po sijajni igri Celja končal z
visoko zmago domačinov -
94:74 (47:35)! Celjani so to-
krat zaigrali kot prerojeni.
Že v 3. min. je bilo 8:2, nato
16:6, "20:8, 26:8 v sedmi mi-
' nuti, pa 39:23. Do polčasa so
gostje nekoliko znižali ra-
zliko.
V n. delu je ponovno ste-
kel celjski stroj brezhibno.
Bili smo priča izredno lepim
in duhovitim akcijam, kjer
so prednjačih Polanec, Sa-
bolčki. Gole, T. Sagadin in
Hauptman, za prijetno pre-
senečenje pa so z dobro igro
ob zaključku tekme poskr-
beli še mladi Rozman, Jan-
žek. Medved, Kralj, Kuljad.
Tokrat so Celjani pokazali
svojo pravo vrednost. Bili so
dobri v hitrosti, skokih, v po-
dajah in zaključnih metih. V
34. min. so vodili že za 26
košev in so to visoko vod-
stvo več ali manj zadržali do
zaključka tekme. Boj za tre-
nutno prvo mesto na lestvici
je bil tako odločen s preprič-
ljivo zmago Celjanov. Takš-
na košarka navdušuje in bli-
zu 700 gledalcev je tokrat za-
pustilo dvorano TŠC nadvse
zadovoljno. Najuspešnejši so
bili: Polanec 33, Sabolčki 21,
Gole 15, Sagadin T. 13,
Hauptman 8, Rozman 4 in
Janžek 2. Trener Zmago Sa-
gadin je bil po srečanju
nadvse zadovoljen in je med
drugim dejal: »Nismo raču-
nali na tako lahko zmago.
Celotno moštvo je bilo izre-
dno razpoloženo. Nasprotni-
ka smo nadigrali v vseh ele-
mentih košarkaške lige. Vsi
igralci so zaslužni za ta
uspeh, zato velja pohvala
prav vsem!«
Sedaj so Celjani prvi na le-
stvici ZKL zahod s 14-timi
točkami, sledi pa kar 5 mo-
štev le z dvema točkama
manj. V prihodnjem kolu bo-
do Celjani igrah v Splitu pro-
ti Dalvinu.
Igralke Celja so v 4. kolu
SKL gostovale v Litiji, kjer
so tesno izgubile z 41:44
(24:26). Rezultat sam pove,
da je bila tekma zelo izenače-
na. Litijanke so zmagale bolj
po naključju kot boljši igri.
Močno pomlajena ekipa Ce-
Ijank je pokazala kvalitetno
igro in le neizkušenost je bo-
trovala temu porazu. Naju-
spešnejša je bila Rozmanova
z 12-timi koši, sledijo pa Bo-
žičeva z 9-timi, Johanova z 7-
mimi, Benkovičeva s 6-timi,
Mecerlova s 4-mi in Jančar-
jeva z 2-ma košema. V pri-
hodnjem kolu bodo nastopi-
le doma proti Mariboru.
K. JUG
SINDIKALNI
HOKEJ
PRODOR EMA
v sindikalni hokejski ligi
so pričeli z drugim delom pr-
venstva, kjer so že v prvih
kolih pripravili največje pre-
senečenje igralci EMA, ki so
prodrli na tretje mesto in so
odvzeli vodeči Zlatarni toč-
ko. Vsekakor pa so vse ekipe
v nadaljevanju pokazale
mnogo boljšo igro in sedaj ni
več favoritov. Hokej je po-
stal enakovreden in še bolj
zanimiv.
Rezultati v 6, 7 in 8. kolu: 6.
kolo - Konus : EMO 6:7, Zla-
tarna : Rek 5:8 in Aero : Žele-
zarna 7:3, 7. kolo - Rek : Ko-
nus 5:2, Železarna : Zlatarna
0:1 in Emo : Aero 13:7 ter 8.
kolo - Železarna : Rek 0:13;
Aero : Konus 2:1 in Zlatarna
: Emo 4:4.
ROKOMET
PRIPRAVE NA
ROGU
Rokometno prvenstvo se
bo nadaljevalo 17. februarja.
Prosti termin pa morajo ro-
kometaši čimbolje izkoristi-
ti. Rokometaši Aera so vadili
na dveh poljih. Prvo moštvo
je za nekaj dni odšlo na Ro-
glo, kjer so imeli zimske vaje
in kondicijske priprave.
Idealni pogoji so jim koristi-
li. Pa tudi nekaj časa za smu-
ko je bilo. Ostali igralci, zla-
sti pa mladinci, so se v Celju
pod vodstvo trenerja Bojana
Levstika pripravljali za mla-
dinsko republiško prvenstvo
NA KRATKO
TRIJE PORAZI MUSILA
Mednarodni šahovski moj-
ster Vojko Musil iz Maribora
je nastopil v SOZD Dobrina
in odigral simultanko na 27
šahovnicah. Šestnajstkrat je
zmagal, trikrat izgubil (s
Stankovičem iz Kovinote-
hne, Studom iz Merxa in
Knezom iz Šentjurja) ter
osemkrat remiziral (z Bra-
dom, Maričem, Bučarjem,
Praznikarjem, Crepanom,
Grobelnikom, Mikcem in
Breznikarjem).
JOŽE GROBELNIK
V PREBOLDU
BRINOVEC
Na tradicionalnem novo-
letnem turnirju v Preboldu
je med 32. udeleženci zmagal
Brinovec, ki je zbral 9,5 toč-
ke, sledijo pa Skok, Razinger
in kot četrti mladinec Cre-
pan iz Žalca.
JOŽE GROBELNIK
CELJANI PRVI
V Slovenski Bistrici je bil
republiški brzopotezni tur-
nir za nagrado Impola. Zma-
gali so celjski šahisti, ki so
zbrali 34 od 40 možnih točk,
nastopili pa so in zbrali točk
Pešec 9, Bervar 7,5, Brinovec
10 in Pertinač 7,5 točke. Pre-
jeli so dva pokala.
JOŽE KUZMA
KEGLJAČI CELJA
PRESENETILI
V Novem mestu je bil tra-
dicionalni novoletni turnir v
kegljanju za ženske in mo-
ške ekipe. Med ženskami so
zmagale Celjanke, medtem
ko so Celjani med moškimi
bili drugi.
JOŽE KUZMA
ROZMAN PRVI V
BEOGRADU
V Beogradu je bil 12. »Beli
kros«, kjer so nastopili tudi
celjski atleti in atleti iz Vele-
nja. Najbolj je razveselil Sta-
ne Rozman iz Celja, ki je
med mladinci na progi dolgi
6 km zmagal. Med člani je
mladi Celjan Arzenšek pre-
senetljivo osvojil četrto me-
sto, medtem ko je bil Ukič
peti.
PETER SVET ZA
VELENJE
Odlični celjski atlet, ki so
ga dolgo pestile poškodbe.
Peter Svet, je zaradi svoje
neomajne volje in ljubezni
do atletike, ponovno začel
tekmovati. Tokrat je nastopil
za svoj novi klub velenjski
Rudar in to na »belem kro-
su« v Beogradu, kjer je med
člani osvojil solidno osmo
mesto. Vztrajnost in talent
bosta Petru verjetno prine-
sla že v letošnji sezoni še ne-
kaj boljših uvrstitev in tudi
na stezi rezultatov.
PIONIRSKI PRVAKI
VELENJA
SŠD Lignit na OS Miha
Pintar-Toledo je pred dnevi
organiziralo občinsko prven-
stvo Velenja v skoku v viši-
no. Pri pionirjih je zmagal
Kranjc (MPT) s 160 cm, sle-
dita pa Sešel (MPT) ih Osterc
(Biba Ročk) s 155 cm, pri
pionirkah pa Slatinškova
(OS Veljko Vlahovič) s 150
cm pred Vrhovnikovo (VV) s
140 in Kmetičevo (AA) s 135
cm. Med ekipami je pri pio-
nirjih zmagala OŠ MPT pred
OS Biba Ročk iz Šoštanja in
Oš Veljko Vlahovič iz Vele-
nja, pri pionirkah pa OŠ V.
Vlahovič, Miha Pintar Tole-
do in OŠ Anton Aškerc - vse
iz Velenja. V vseekipnem pr-
venstvu je bil vrstni red naj-
boljših -~\. MPT, 2. VV, 3.
Biba Ročk in 4. OS Anton
Aškerc.
KAREL JUG
SMUČANJE:
VADITEUI m PRIPRAVE
Ponovno tudi po daljšem času tekaška sekcija
v soboto in nedeljo so
imeli učitelji in vaditelji
smučanja obnovitveni se-
minar na Rogli, katerega se
je udeležilo preko 60 članov
zbora iz Celja. Na seminarju
so obnovili svoje strokovno
znanje šole alpskega smuča-
nja in se seznanili z novost-
mi, ki jih prinaša šola smu-
čanja 79.
Pri poučevanju smučanja
so zahteve vedno večje, zato
'je v programu poleg začetnih
in nadaljevalnih tečajev tudi
poučevanje tekmovalne šole
smučanja, saj je raizvoj te
športne zvrsti predvsem v
Sloveniji v naglem vzponu,
zato se vsako leto organizira
vedno več tekmovanj, na ka-
terih ne sodelujejo samo tek-
movalci, temveč so vedno
bolj popularna sindikalna
tekmovanja, ki imajo sicer
rekreativno-tekmovalni zna-
čaj, vendar je konkurenca za
osvojitev dobrih mest vedno
hujša. Tega se zavedajo tudi
smučarski učitelji, ki bodo
usposobljeni tudi za pouče-
vanje in treniranje tekmoval-
nega športa.
Poleg alpskega smučanja
so se celjski učitelji seznanili
tudi z osnovami teka na
smučeh, saj deluje v okviru
»Smučarske šole« Celje tudi
tekaška sekcija, katere člani
so pripravljeni voditi rekrea-
tivne tečaje smučarskih te-
kov.
V letošnji sezoni je zbor
učiteljev in vaditeljev smu-
čanja pravočasno ponudil te-
čaje smučanja vsem osnov-
nim in srednjim šolam ter
sindikalnim organizacijam,
kar se odraža v velikem odzi-
vu prijav za smučarske teča-
je, saj se je dosedaj v razne
oblike prijavilo preko 1000
tečajnikov vseh starosti. Pri-
jave za tečaje v šolskih počit-
nicah in tečaje »Šole v nara-
vi« sprejema CMT, prijave
tečajev za sindikalne organi-
zacije pa direktno Zbor smu-
čarskih učiteljev v Celju, ki
je vse delovne kolektive sez-
nanil z oblikami tečajev s po-
sebno programsko brošuro,
katera je bila posredovana
vsem kolektivom. Tako or-
ganizirani pristop je že obro-
dil sadove, saj potekajo teča-
ji smučanja že od decembra
in privabljajo na bele smuči-
ne nove ljubitelje zimskega
športa.
Učitelji in vaditelji smuča-
nja iz Celja so pripravljeni,
prav tako tudi učenci, na ža-
lost pa niso pripravljeni
smučarski tereni, žičnice in
žičničarji ter gostinci, ki bi
znah nuditi tem vsaj osriov-
no, to je steptani sneg, redno
obratovanje žičnic in topel
čaj. Žalostno je, da ostaja
celjsko področje s takšnim
potencialom smučarjev brez
svojih terenov ter se mora
vključevati na že prepolna
smučišča na drugih področ-
jih.
ŽARKO SAMEC
ŠTUHEC V
FORMI
Na strelišču v Storah je bilo občin-
sko prvenstvo z zračno pištolo stan-
dard. Po pričakovanju je zmagal Janez
Štuhecs 378 krogi, kar je zelo dober
rezultat, s katerim je pono\nc dokazal,
da se nahaja v zelo dobri formi. Drugo
mesto je zasedel Zoran Lah s 369 kro-
gi, sledijo Vili De6man in ostali. Izven
konkurence je nastopil tudi znani stre-
lec Jože Tertan, ki je sicer Celjan, ven-
dar že vrsto let nastopa za ljubljansko
Olimpijo, dosegel je 370 krogov. Janez
Štuhec in Zoran Lah bosta v nasled-
njih dneh nastopila na prvenstvu Slo-
venije, ki bo v Grosuplju. Ob ponovi-
tvi teh rezultatov lahko od njiju priča-
kujemo zelo visoko uvrstitev.
v okviru priprav na predstoječe pr-
venstvo Slovenije so se v Velenju na
prijateljskem dvoboju pomerili doma-
či in celjski strelci s pištolo (zračno
standard). Zmagali so Velenjčani, ki so
za 15 krogov premagali Celjane. Med
posamezniki je zmagal domačin Hin-
ko Bola z odličnim rezultatom 380 kro-
gov, lesno za petami pa mu je bil Ce-
ljan Janez Štuhec, ki je nastreljal 378
krogov od 400 možnih.
TONE JAGEa^
22. stran - NOVI TEDNIK
Š*      11. januar 1979
5t. 1 - 11- januar 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
OLIMPU A J
Gost sefh le bežen dežele,
v katero vihar me zanaša
(Horacij)
Onstran prelazov se je
pred nami zableščal pesniški
Parnas, nas pa je čas prega-
njal, tako da se mu nismo
utegnili niti pokloniti.
Di-veli smo proti Delfom,
da bi videli vsaj delček tiste-
ga, kar so nam zapustili stari
Grki. Izvedeli sm.o namreč,
da Grki dan pred veliko noč-
jo muzeje bolj zgodaj zapira-
jo. Naglica nam ni pomagala.
Le deset minut nam je osta-
lo, da smo preleteli muzej, za
katerega bi sicer potrebovali
celo popoldne. Sedež slovite
Pitije v svetišču Apolona,
najbolj češčenega med grški-
mi bogovi, pa nam je ostal
nepristopen. Ogedali smo si
le sled Svete ceste, vijugaste
poti, ki je vodila k centralne-
mu grškemu preročišču.
Da bi uspaval naše razoča-
ranje, nam je vodič na poti k
Patrasu pripovedoval o živ-
ljenju v današnji Grčiji. To je
dežela bogov, ki so jo bogovi
zapustili. Pokrajina je na
vsak način enkratna in tudi
spomeniki klasične Grčije so
globoko impresivni, vendar
pa je na vsakem koraku pri-
sotna tudi današnja Grčija.
Ne motijo me stojnice s spo-
minki, pa tudi vsiljivi foto-
grafi in komercialna misel-
nost ne toliko, kot strašne
socialne razlike, neenako-
pravnost. Deklice so za Grke
gorje. Ni hujšega zla, ki bi
lahko zadelo povprečnega
Grka, kot da se mu je rodila
hči. Z njenim rojstvom se na-
mreč začne pekel. Priprav-
ljati je treba začeti doto, ki
mora poleg hiše obsegati tu-
di toliko zemlje, da lahko
mladoporočenca živita! od
nje. Cesto se zgodi, da starši
zaradi poroke popolnoma
obubožajo. Pogosto pa tudi
hčere raje ne poročijo in de-
kle ostane doma, saj imajo
tako od nje mnogo več kori-
sti. V Grčiji so namreč žen-
ske tiste, ki delajo za vso
družino. Moški vse dneve
preživijo v kavarnah ob kle-
petu, žene in hčere pa med-
tem skrbijo ne le za dom, pač
pa tudi obdelujejo polja in
pasejo živino.
Seveda so fantje privilegi-
rani tudi v šoli. Sin ima mno-
go večje možnosti kot hči,
kajti šolanje je drago. Obsta-
jajo sicer državne šole, ven-
dar so razmere v njih nepri-
merno slabša kot v zasebnih.
Jasno je torej, da se učenci v
Piše: MATEJA BELAK
zasebnih šolah dosti ve'č
naučijo in so zato pri oprav-
ljanju sprejemnih izpitov za
univerzo (število študentov
je namreč omejeno) mnogo
uspešnejši.
Zgodaj zjutraj smo se .za-
podili v antično Olimpijo.
Nastala je v plodni dolini, ki
jo napajata dve rečici. Dolina
je polna redke vegetacije,
porasla je s cipresami, pinija-
mi in platanami.
Legenda pripoveduje, da
so mesto ustanovili prastari
bggovi, davni predniki dva-
najsterice prve Kategorije.
Preko polbogov je prišlo me-
sto v roke kralju, junaki in
vladarji pa so ga v spomin na
zmage širili in v zahvalo Zev-
su, ki jim je te zmage naklo-
nil, organizirali atletska tek-
movanja. Ta so nato za dokaj
dolgo zatonila v ^pozabo in
ponovno jih je obudil kralj
Ifitos po Apolonovem nasve-
tu. Zveza, sklenjena med tre-
mi mogočnimi kralji Grčije
in potrjena v starem Heri-
nem svetišču, je prinesla
Olimpiji svetost ter zahtevo
miru za olimpijski mesec po
vsej Grčiji. Igre, ki so se za-
čele kot lokalna prireditev,
so se namreč kmalu prenesle
na ves grški svet. Tako je
Olimpija postala eno najbolj
svetih in pomembnih vsegr-
ških verskih in atletskih sre-
dišč.
Zatonu Grčije pa je sledil
tudi zaton iger in tako je bila
kmalu pozabljena tudi njiho-
va gostiteljica. Na novo so jo
odkrili šele v šestdesetih le-
tih XVIII. stoletja, saj se tri
desetletja pred tem za svarila
nekega francoskega meniha
ni menil nihče. Iz globine pet
do sedem metrov je spet zra-
sla Olimpija in obiskovalcu
zastaja dih, ko se sprehaja
mimo gymnasiuma, kraljev-
skih rezidenc, kopališč...
Najbolj veličastni sta seveda
staro Herino in novejše Zev-
sovo svetišče, kar neverjeten
pa je pogled na stadion. Sko-
zi obokan vhod smo vstopili
in občudovali prefinjenost
grških arhitektov, ki so znali
tako čudovito vključiti ob-
jekte v naravo. Seveda smo
se sprehodili z enega do dru-
gega dela stadiona mimo do-
bro vidne ciljne črte.
Olimpijsko celoto je zao-
krožil še obisk muzeja, kjer
smo na hitro preleteli čudo-
vite metope in oba timpano-
na iz Zevsovega svetišča.
Skoda. Vredno bi se bilo po-
globiti v vsako podrobnost,
ki je tako natančno in spret-
no izvedena, pa kaj, čas je
priganjal in hiteli smo dalje
do Epidavrusa. Povzpeli
smo se na vrh slovitega gle-
dališča, preizkusili akustiko
in obiskali muzej. Izvedeli
smo, da je bilo na mestu, kjer
danes stoji muzej, postavlje-
no Eskulapovo svetišče. Mit
namreč pripoveduje o čude-
žu, ki se je zgodil pred mno-
gimi leti, ko je nek popotnik
zdravil bolnike z vodo iz stu-
denca, ki ga je sam ustvaril.
Čudežu je seveda sledilo sve-
tišče, kasneje pa je ob njem
zrasel še ogromen »hram bo-
ga Bakha« - gledališče. Se
danes v njem vse poletje
uprizarjajo klasična dela.
Voznik je bil kar nejevo-
ljen, ko smo se vrnili polni
neke neznane vznesenosti.
Priganjal nas je in priganjal,
mi pa smo se jezili nad nagli-
co, se zbasali v avtobus in v
njem smo se spet nekaj ur
premetavali po vijugastih ce-
stah. Z veseljem smo pozdra-
vili krajši postanek v Nau-
plionu, ljubkem obmorskem
mestecu s trdnjavico na mi-
niaturnem otočku ob vstopu
v luko. Seveda je bila že sa-
ma misel na obisk tega bise-
ra iz XVII. ali XVIII. stoletja
iluzorna. Spet smo sedli v
razgreti avtobus s slabim
hlajenjem in zavili v notra-
njost, tokrat k Mikenam.
GOMILSKO: TRENUTKI SPOMINOV
Zadnjo soboto pred novim letom so družbenopolitične organizacije Krajevne skupnosti na
Gomilskem pripravile srečanje za 75 in več let stare krajane. Od 25 povabljenih se jih je
srečanja udeležilo 18. Pripravih so kulturni program, v kat^em so sodelovali učenci podruž-
nične šole Gomilsko, predstavniki KS pa so povabljene seznanili z najnovejšimi dosežki
krajevne skupnosti ter o pripravah na občinaki praznik.
Ob zakuski, ki je sledila, so imeli najstarejši priložnost, da se pogovorijo, da obudijo
spomine in ti so ponavadi lepi, nemalokrat pa tudi šaljivi, tako, da se je v prostoru kmalu
razlegel prisrčen smeh pa tudi kakšna solza se je tu in tam potočila. Ob harmoniki in kitari pa
so drug drugemu pokazali, da polke in valčka še niso pozabili, saj so nekateri prav dobro
pobirali takte. Vsi udeleženci pa so izrazih zadovoljstvo in hvaležnost ter željo, da to prvo
srečanje ne bi ostalo edino. T. T.
MILOST ZA PATTV
HEARST
Patricia Hearst, dedinja
milijonarja in časopisnega
mogotca ima pri svojih 24 le-
tih zares burno življenjsko
pot. Pri dvajsetih so jo ugra-
bili radikalni teroristi in veli-
ko dokazov je, da je pri lastni
ugrabitvi sama sodelovala.
Kajti iz ujetnice se je spre-
menila v vneto članico tero-
ristične tolpe in z brzostrel-
ko v rokah sodelovala pri
bančnem ropu. Svojega oče-
ta je obkladala z nadimkom
»kapitalistična svinja« in
divjo kot tigrico so jo agenti
FBI tudi ujeli.
Ko jo je oče z debelim
svežnjem dolarjev rešil prei-
skovalnega zapora, poldrugi
milijon dolarjev je plačal, je
ameriška javnost dvignila vi-
har. Javno mnenje je z veči-
no zahtevalo ostro kazen,
vsaj deset let. Začela se je
tekma med veljavnostjo
ameriške justice in bogato
Hearstovp družino.
Patricia Hearst je bila ob-
sojena na sedem let zapora.
Zdaj se je začelo javno
mnenje obračati. Vedno več
časopisov je začelo obravna-
vati Patty kot žrtev terori-
stov, ki so ji baje prali mož-
gane in jo obrnili proti ame-
riški družbi (je pa res intere-
santno da metode pranja
možgan nima v zakupu samo
CIA). Začeli so objavljati re-
portaže, ko Patty trdo dela v
kaznilniški kuhinji
To je bilo za ameriško jav-
nost že preveč. Spesnili in
skomponirali so ganljivko o
milijonarki, ki dela v kaznil-
niški kuhinji, ki je shujšala
za sedem kilogramov. Poja-
vili so se predpasniki z napi-
som »Free Patty« (izpustite
Patty na svobodo), komiteji
za njeno osvoboditev rastejo
kot gobe po dežju in v Beli
hiši je že čez 2000 pomilosti-
tvenih apelov.
Julija letos imajo Hearsto-
vi advokati pravico vložiti
prošnjo za pomilostitev. Go-
tovo jo bodo vložili in skoraj
gotovo bo tudi odobrena.
In vsi bodo srečni. Patty se
bo vrnila v svet izobilja,
magnatu Hearstu se bo vrni-
la zgubljena ovčica, Amerika
bo bogatejša še za eno »love
story«, Bernard Shaw bo
lahko obesil čuvajsko službo
na klin.
Edini, ki je pri tem na izgu-
bi je bivša žena Bernarda
Shavva, ki se je zaradi ljubez-
ni do Patty ločil - seveda če
ni tiste sorte, da se bo uspeš-
no tolažila z dolarskimi
obliži.
Ja, ja. Ta Amerika neome-
jenih možnosti.
Patricija Hearst v naročju svojega čuvaja Bernarda
Shavva v času, ko je bila pogojno izpuščena. Shaw je bil
eden od dvajsetih varuhov bogate dedinje, ki pa očitno ni
zapravljal časa in priložnosti.
SAMO
VSTOPU
11 TVSPOREDOV
NENAVADNO
JAJCE
Pred dnevi je prinesla
v naše uredništvo Ana
Podjed iz Stopč pri Gro-
belnem nenavadno jaj-
ce, ki ga je zvalila ena
od njenih putk z doma-
čega dvorišča. Zvalila
ga je na samo novolet-
no jutro. Res, nenava-
dna oblika jajca, kije, bi
hudomušno rekli, hote-
lo postati hruška. Igra
narave res nikoli ne po-
čiva.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo:
Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina jn oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar,
tehnični urednik Franjč Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič
(odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl -
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena poš. štev. 5 din - Celol. naročnina 230 din,
polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon,
oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.