DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 254 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 27TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Volitve za prepoved opojne pijače se vršijo v 62, mestih severnega dela države Ohio Nemčija in Italija V zvezi proti komunizmu |Mus$aIini je imel že v letu 1933 pripravljene J r načrte za posest Abesinije, pravi De Bono Suhačem v petnajstih okrajih severne in vzhodne države Ohio, vključivši Cuyahoga okraj, je uspelo,' da so izsilili volitve glede prodaje'opojne pijače 3. novembra. V 62 mestih in vaseh v neposredni okolici Clevelanda se bodo prihodnji torek vršile tozadevne volitve. Državljani bodo odločili, če se sme zanaprej v njih mestih in vaseh še prodajati vino, pivo ali žganje, in če bo dovoljen nadaljni obstoj državnih trgovin. Na volivnih listkih je celo vprašanje ali naj se prepove prodaja o.2 pive. Suhači so začeli s tozadevno kampanjo že spomladi in so jo nadaljevali z nenavadno živahnostjo. Prepričani -so, da bodo posušili večino mest in vasi, kjer se bodo vršile volitve 3. novembra. Pristaši mokrih se niso dose-daj nikjer podali v boj, toda zanikujejo, da bi bili suhači tako močni kot trdijo, priznajo pa tudi, da bodo zmagali v nekako tridesetih različnih mestih. V Lake County bo ena sama vas glasovala glede prohibici-je in to je vas Ki rt land, vzhodno od Willoughby. Ta vas je znana kot rojstni kraj mor-moncev in ljudje tam so bili od nekdaj nasprotniki opojne pijače. Iz Warren, Ohio, ki je glavno mesto Trumbull county, se poroča, da bo 16 mest in vasi v Trumbull okraju glasovalo glede prohibicije. V mestu Warren suhači sami niso dosti močni, da bi izsilili volitve. V Ashtabula county, kjer je stotine naših slovenskih farmarjev, bodo državljani v vasi Rome in Geneva - on - the - Lake glasovali glede prohibicije. Enako glasovanje se bo vršilo i v štirih mestih Portage coun-i ty, kjer je Ravenna glavno me-j sto. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev V slovenski naselbini v Bar-bertonu, Ohio, se je naselil slovenski zdravnik dr. John Folin, ki je bil dosedaj v Clevelandu. Barbertonska naselbina je zelo potrebovala slovenskega zdravnika, in dr. Folin je tam zelo dobrodošel. Slovenski ameriški klub v Bar-bertonu, O., priredi 1. novembra javni shod v dvorani društva Domovina. Na seji bodo razdeljeni tudi vzorčni volivni listki, obenem bo pa volitev novih uradnikov Kluba. 25-letnico svoje poroke sta praznovala v Milwaukee Mr. in Mrs. John Bačun. Jubilant je Po vsej naselbini dobro poznan godec. Anglija kupuje vojne zrakoplove v Ameriki V Primor ju je nastala težka verska borba Trst. — Tukajšnji škof Most Rev. Foger je postal zadnji čas zopet tarča silovitih napadov od strani fašističnih oblasti. Borba je postala tako resna, da je dosegla Vatikan in istočasno tudi Mussolinija ter obstoji možnost, da se bo moral škof radi miru ! umakniti. Kakor je bilo že poro- London, 27. oktobra. Dasi nerada pa je Anglija prisiljena naročiti v Zedinjenih državah 1500 vojnih letal, ker angleške domače industrije ne morejo sproti izvrševati naročil vojnega ministerstva. Zrakoplovi morajo biti gotovi do konca leta 1.939. Martin in Curtis kompanije so dobile največja naročila za vojaške zrakoplove. K pogodbi je pridjana točka, da morajo kom-j panije plačati visoke kazni, ako zrakoplovi ne bodo gotovi ob pravem času. Anglija hiti z oboroževanjem v zraku, ker Nemčija neprestano izdeluje nove zrakoplove. Čano,. je.J&pf Fugpr naklonjen slovenskemu življu v svoji škofiji in je dovoljeval, da se je smel rabiti slovenski jezik v-cerkvi. Tržaški prefekt pa je to nasprotno strogo prepovedal, na kar je škof Foger vložil tako silovit protest, da je bil" prefekt >dstavljen. Da se pa nekoliko z a b r i s e krivdo fašistov v tej aferi, in da se celo zadevo nekako uravnovesi, je Mussolini stavil zahtevo, dn se zdaj še škof Foger odstavi, in Vatikan, želeč ogniti se ponovnemu sporu z italijansko vlado, je na to zahtevo pristal in je naprosil Fogerja, naj sam prostovoljno resignira radi ljubega miru. Primorski begunci, ki živijo v Jugoslaviji, so pa proti temu vložili protest na Vatikan in tako zadeva še ni rešena. ---o-- Councilman Finkle Proslusli republikanski councilman v Clevelandu, Herman Finkle, ki je bil ponovno in ponovno izvoljen v zamorskih okrajih v Clevelandu, je imel ne-J davno govor za republikanskega ' predsedniškega kandidata Lan-i dona. Dasi je bilo raznesenih 10,000 plakatov, ki so pozivali zamorce na shod, pa je bilo navzočih le — 50 zamorskih državljanov, ki so se izjavili za Lan-dona. Angleško časopisje pripoveduje, da je to najhujši politični poraz, kar jih je še doživel councilman Finkle. Slike v Newburgu Oltarsko društvo fare sv. Lovrenca je naprosilo Mr. A. Grdino, da pride s filmskimi slikami v Newburg. Mr. Gr-dina je obljubil, da pride s slikami v sredo večer in bo pokazal najnovejše in najbolj za- V Sheboygan, Wis., je premi-1 »ula po dolgi bolezni Mrs; Mary j Golob, soproga poznanega roja-; ka Johna Goloba, ki je svoj čas' v Port Washington, Wis., vodil gostilno. Ranjka je dosegla sta-' rost 52 let in je bivala v Ameri-' ki 27 let. 1 V Pittsburghu je umrl rojak Gašper Brkopec, star 50 let. Zapušča ženo in hčerko. Doma je bil iz Vinice na Dolenjskem. V Jolietu, 111., je preminul rojak John Simonič v starosti 51 let. Zapušča ženo, tri sinove in štiri hčere. -o-- Napadena postaja Preteklo nedeljo so nepoznani ljudje skušali napasti radio postajo WDAC v Akronu. Radio postaja je odločila, da bc razpošiljala govor republikanskega senatorja Vandenberga, ki je bil že enkrat cenzuriran. Toda dospeli so pomožni šerifi, ki so pregnali nepoznane napadalce. Dr. Cooley umrl Te dni je umrl v Clevelandu eden največjih prijateljev pri-prostih delavcev, dr. Harris Cooley, nekdanji ožji svetovalec župana Tom J o h n s o n a, eden prvih borcev za siromake. Star je bil 79 let. ' V Clevelandu ni bilo človeka, ki bi užival večje spoštovanje od vseh slojev ljudi kot pokojni dr. Harris. greb se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v četrtek dopoldne v cerkev sv. Vida. Družina Muhič prijazno vabi znance in prijatelje ( ranjkega, da pridejo pokropiti truplo pokojnega. Preostalim | sorodnikom izrekamo globoko j sožalje! Zadnji teden Ako vozite avtomobil, in če niste še dobili nove "driver's"; licence, tedaj je ta teden zadnji, ko imate priliko vzeti licenco. Najmanj 100,000 ljudi Važno za volivce! Prepričani smo, da v torek, 3. novembra ne bo Slovenca ali Slovenke, ki je državljan ali državljanka in ki bo ostal doma in pozabit na volitve. Saj se vendar gre letos, ali zmaga prijatelj in dobrotnik naroda, ali pa naj zopet temne sile zavladajo nad Ameriko. Usoda naroda je v rokah naroda samega. V volivni koči boste dobili šest ali sedem glasovnic. Največja glasovnica je predsedniška. A'a tej glasovnici so imena vseh kandidatov za predsednika, podpredsednika, kon-gresmane, g o v e merja, za državne senatorje in poslance ter za okrajne uradnike. Kar se tiče naših državljanov bodo zaznamovali to glasovnico na ta na-čin>, da naredile Icriž v krogu pod petelinom. S tem ste volili za Ropsevelta. Toda to še ni dovolj. V isti koloni pod petelinom p o i š č i t e ime Martin L. Sweeney. To je važno! Prečrtajte ime Martin L. Sweeney, potem pa poglejte v zadnjo kolono, kjer boste dobili ime John L. Mihe!icli. Naredite križ pred tem imenom. Kandidati za sodnika so na posebnem volivnem listu, ki je 17 palcev dolg in 3 in četrt palca širok. Na tem listku poiščite ime Frank J. Lausclie. Naredite križ pred tem imenom in pomagali boste sijajno izvoliti prvega slovenskega okrajnega sodnika v Clevelandu.. ■-o- 32. potomec Sulzmanna Okrajni šerif John Sulz-mann je postal včeraj že 32. krat stari oče, ko so vile rojenice prinesle njegovi hčeri Eleanor 12 funtov težkega fantiča. Sulzmann pravi, da je to dobro znamenje za ponovne izvolitev. riti rdečo revolucijo v Portugalski in; da bi rada povzročila voj no med Portugalsko in Špansko. Portugalska trdi nadalje v svoji noti, ki je ena najbolj drznih v zgodovini diplomacije, da je ruski sovjetski poslanik v Madridu, pravi gospodar Španske. Marcel Rosenberg, ruski poslanik židovskega po-koljenja, diktira španskim socialistom in komunistom in ruski častniki aktivno vodijo obrambo Madrida. Portugalska vlada končno trdi, da je Rusija kriva, da se civilna vojna v Španiji nadaljuje in da je prelivanje krvi vedno večje. Da ni sodelovanje od strani boljševikov, bi bi-ia Španija danes mirna in ustavljeno bi bilo prelivanje krvi. Komunist Browder napaden v Tampa, Fla. Tampa, Fla., 26. oktobra.— Ko je stopil Earl Browder, komunistični kandidat za pred- 1 i sednika, na oder na nekem: praznem lotu v tem mestu, da! nagovori državljane v prid svoje kandidature, je pridrlo kakih 100 moških do prostora,, ki so razgnali poslušalce in Browder sam je bil prisiljen v naglici pobegniti. Napadalci so nosili čepice American Legion veteranov. Browder je bil v tem mestu že 13. septembra, da bi imel govor, toda je dobil dvorano zaklenjeno. Browder je stal na govorniški tribuni, na kateri so se nahajale tri ameriške zastave. Veterani so najprvo skrbno odstranili ameriške zastave, nakar so prekucnili tribuno, da je Browder padel navzdol, toda brez škode. "Mi ne potrebujemo boljševiških metod v tej deželi," se je izjavil načelnik napadalcev. "Če želi Browder komunizem, naj gre v Rusijo." Temu nasprotno je pa Browder obsodil napadalce kot sovražnike demokratičnega sistema vlade v Ameriki. --o- Sneg v Primorju Mr. Anton Vatovec iz Prince Ave. je dobil od svojega brata Jožeta iz vasi Orehek na Primorskem poročilo, da je tam v začet- vo laške armade v Abesiniji, nakar je Mussolini takoj pristal. Začelo se je s predpripravami. V Eritreji so začeli graditi skladišča, ceste in vojašnice. Vedno več orožja je bilo pošiljanega v laško kolonijo. Med Abesinci so tajni podkupljeni domačini začeli huj-skati narod proti cesarju .Haile Sellassiju. Abesinci so se dali podkupiti in so Italijani s tem preprečili 200,000 domačinom, da se niso šli borit za svojega cesarja in domovino. Mussolini je bil mnenja, da bo vzela vojna z Abesinci tri leta. De Bono tudi pripoveduje, da mu je Mussolini naročil, da v slučaju, da Anglija nastopi proti Italiji, naj preneha z ofenzivo in preide v de-fenzivo, ker se je Mussolini bal Anglije ... Roosevelt se vedno na vodilnem mestu la predsedništvo v zadnjem tednu pred volitvami ku oktobra zapadel za en čevljev na debelo sneg, česar ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Ljudje . o imeli še ves krompir v zemlji. Listje na drevju ni bilo še odpadlo in tako je teža snega in poledenica mnogo drevja polomila. škeda je velikanska. Ubogi ljudje! WJAY radio postaja Poznana WJAY radio postaja, kjer se oddajajo narodnostni programi, se je te dni preselila v 13. nadstropje Terminal poslopja in se združila z WHK radio postajo. WJAY radio postaja je najstarejša v Clevelandu. Zadnje streljanje V sredo 28. oktobra imajo fantje od Euclid Rifle kluba zadnje streljanje na prostem v le-| tCfinji sezoni. Pečen, krompir in sveže kranjske klobase bode na programu. Začetek ob treh popoldne. Smrtna kosa Po dolgi bolezni je sinoči iimr Frank Peterlin, star 60 let, sta rujoč na 9605 Yale Ave. Pogreb b< vodil Frank Zakrajšek. Podrobnosti priobčimo jutri. je še v Clevelandu, ki vozijo avtomobile, pa niso vzeli licence. Po 2. novembru ne bo smel nihče voziti avtomobila, kdor nima licence. Slaba šolska uprava V državi Kansas, kjer je go-verner Lan d on, predsedniški kandidat, so morali radi slabe uprave zapreti 334 javnih šol. nimive slike iz newburške fare kot tudi iz domovine. Slike se kažejo v korist cerkve in so farani prijazno vabljeni. — Odbor. Nepostavni prodajalci Zvezni tajni agenti so v Clevelandu aretirali nadaljnih pet prodajalcev nepostavne pijače. Sleherni je bil stavljen pod $5000 bonda. Iz bolnice Z želetovo ambulanco je bil včeraj pripeljan iz bolnice Mr. Joe Bergoč, 933 E. 140th St. Prijatelji ga lahko obiščejo na lomu. 137 žrtev Tekom pretekle nedelje je bilo na ameriških javnih cestah ubitih 137 oseb od avtomobilov. sodnij.-ke papirje, v katerih se Rev. Coughlina pozivlje, da pride v četrtek ob 10. uri dopoldne na sodir j o. in odgovarja na tožbo, ki zahteva, da se Rev. Cough-lira odstrani kc-t načelnika Na-i rodne unije za socialno pravico, ker je Rev. Coughlin nezmožen i voditi to gibanje in da je pone-I \ eril gotove fonde Unije. Poli-■ dja je pa padla po pomožnem I šerifu in ga odpeljala v šerifov j -rad, kjer se je dognalo, da je Kietoel pravomočni pomožni še-if. Kiewel trdi, da se je s sod-uijsko listino dotaknil Rev. Ccughlina, kar zadostuje, da pri-uli Rev. Coughlina na sodnijo. -o-- V Madison, Ohio Glasom poročila v "The Cleveland Plain Dealer" je po-iskusno štetje glasov za predsednika v Madisonu, Ohio, izkazalo 117 glasov za Landona in le 26 glasov za Roosevelta. To se tiče mesta Madisona samega, kjer prebivajo zagrizeni fanatiki, ne tiče se pa okolice Madisona, kjer je nad sto naših slovenskih farmarjev. pravdnik, ki trdi, da policija dosedaj ni mogla dobiti več kot 100 napačnih naslovov volivcev, dasi je imela stotine slučajev v preiskavi. Toda kljub temu zahte-' va odvetnik Lige za poštene volitve, da se nekaj nemudoma ukrene, da ne bodo "volitve ukradene." Kot znano se je v mestu New Yorku registriralo vsega skupaj 2,900,000 državljanov. -o- Skupna društva V sredo večer 28. oktobra, se vrši po cerkveni pobožnosti seja zastopnikov skupnih društev fare sv. Vida. Seja se vrši v stali šoli. Vabljeni so vsi zastopniki in zastopnice, da se udeležijo. Seja bo velikega pomena. — Odbor. Važno! Vsi delavci, ki so delali pri banketu za monsignorja Poni-kvarja naj pridejo danes zvečer ob 7:30 v dvorano pod cerkvijo sv. Vida. Sulzmann odobren Demokratski klub 32. varde je odobril kandidaturo John Sulzmanna za šerifa. -w- Nov grob Včeraj smo poročali o avto nesreči, ki se je pripetila ob 6. uri v nedeljo večer na St. Clair Ave. in 60. cesti. Včeraj se je dognalo, da je bil ubit v tej nesreči rojak Louis Lužar, star 51 let, stanujoč na 1246 E. 58th St. Pokojni je bil doma iz Boštajna pri Sevnici. V domovini zapušča dva brata, Johna in Josepha. Pokojni zapušča sina Louisa, ki je star 15 let in hčerko Ano, staro 14 let. Zadnje čase je bil zaposlen pri WPA projektih. Za pogreb pokojnega se je zavze-! la družina Mr. in Mrs. Johr 1 Muhich, 5902 Bonna Ave. Po- i ' .. . Monakovo, Bavarska, 26. ok-! tobra. . Mussolini, diktator Ita- j lije, in Hitler, diktator Nemčije, sta se zedinila v tem, da j bosta pripoznala vlado generala Franca v Španiji kot legitimno vlado. Toda zaenkrat | niti Nemčija niti Italija ne bo-j sta posredovali v španski civilni vojni. Oba diktatorja sta se tudi I zedinila v programu, da se bo-jrita proti boljševizmu, da se, j borita za "svete zaklade civili-j zacije" in za nadaljni obstoj poštenega družinskega življe-| nja. Med Mussolinijem in Ilitler-Jjem je prišlo tudi do sporazu-' ma, da se naredi nova locarn-j ska pogodba, ki naj garantira obstoječim državam njih sedanje meje, toda se to tiče le držav v za pad n i Evropi, kar po-1 meni, da Rusija ne bo povab-, Ijena na zborovanje, ki naj od-J ločuje tozadevno. Najbolj važna točka sporazuma med Italijo in Nemčijo je pripravljenost obeh držav priznati vlado, generala Franca v Španiji. S tem so španski uporniki dosegli velik uspeh, kajti prej ali slej bodo morale slediti ostale države. Italija se je zavezala, da bo podpirala Neriičijo v njenem prizadevanju, da uniči ruski boljševizem. Pričakuje se, da bo ruski zastopnik protestiral prGti temu paktu na zborovanju Lige narodov. London, 26. oktobra. Vlada portugalske republike je včeraj podala skrajno ostro noto napram Rusiji. Portugalska dolži Rusijo, da skuša ustva- Rim, 26. oktobra. Diktator Mussolini je imel že v letu 1933 popolne načrte, da začne vojno v Abesiniji, kot pripoveduje maršal De Bono, bivši vrhovni poveljnik laške armade v Abesiniji, v svoji knjigi, ki je pravkar izšla. Mussolini se dolgo časa ni mogel odločiti, pravi De Bono, ali naj vodi defenzivno ali ofenzivno vojno. De Bono je bil pozvan, da ves položaj dobro preštudira in predloži načrt Mussolini ju. Ko je Mussolini dobil načrt v roke, se ni mogel odločiti, na vsak način pa mu ni ugajala defenzivna vojna. Poleg tega pa v letu 1933 laška armada ni bila še v stanu začeti z vojno, ki bi imela za seboj nedogled-ne posledice. De Bono je vprašal Mussolinija, če bi mu poveril vodst- N.ew York, 26. oktobra. Vse ; poskusne volitve so dosedaj pokazale, da je predsednik Roosevelt daleč naprej pred svojim republikanskim tekmecem Landonom. Landon se je izkazal kot jako slaboten politični govornik, ki ne more dobiti naroda za seboj. Poskusne glasovnice, ki so dospele v urad American Institute of Public Opinion iz vseh držav Amerike, jasno kažejo, da ima Roosevelt za seboj najmanj 54 odstotkov vseh volivcev. 45 odstotkov odpade na Landona, dočim bodo dobili en odstotek glasov vsi ostali I kandidati, kot Lemke, Browder in Thomas. ! Izmed 3,000,000 poskusnih •---—e ! Rev. Coughlin tožen i Včefaj ob 5:45 zvečer je do-! spel v Cleveland Rev. Charles ! Coughlin, znani radio pridigar z ! .lamenom, da govori zvečer v ! mestnem avditoriju. Ko je sto-pil iz vlaka pod močno policijsko 1 : tražo, se mu je približal pomo-v.ni šm-if Kiewel. ki mu ie izročil glasovnic, ki so bile razdeljene med narod, je skoro 1,700,000 glasovalo za Roosevelta, 1,200,-000 za Landona, in komaj sto-tisoč glasov so dobili vsi ostali kandidati. Zanimivo pri tem je tudi dejstvo, da je zlasti mladina za Roosevelta. 65 odstotkov vseh glasov oddanih od mladih fantov in deklet, v starosti 21 do 30 let, se glasi za Roosevelta, dočim so farmarji oddali večino 57 odstotkov za Roosevelta. Bivši ameriški vojaki so glasovali 52 odstotno za Roosevelta, unijsko delavstvo je pa 6:1 za sedanjega predsednika. Značilno je tudi, da so ljudje, stari nad 55 let za 67 odstotkov ".a Landona. >-- 240,000 sleparskih glasov v New Yorku New York, 27. oktobra. Mon-rie Bloch, ki je odvetnik Lige za poštene volitve, je izjavil, da je v mestu New Yorku se registriralo na sleparski način najmanj 240,000 oseb. Temu pa ugovarja pomožni generalni državni "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for C months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. «^»>83_No. 254, Tues., Oct. 27, 1936 Ameriško delavstvo za Roosevelta Merodajni zastopniki organiziranega in drugega delavstva v Zedinjenih državah so ponovno in odločno izjavili, da hodo podpirali predsedniško kandidaturo Franklina D. Roosevelta. Ameriško delavstvo prav dobro ve, kaj ima pričakovati od kandidata republikanske stranke. Za republikansko stranko se skrivajo milijonarji, mogotci in privilegirani stanovi, zastopniki reakcije in nazad-njaštva. Vzrok, da je ameriško delavstvo za Roosevelta, pa ni samo negativen, ker namreč nima zaupanja v kandidata republikanske stranke, pač pa je ameriško delavstvo za Roosevelta, ker je dejansko pokazal, da je prijatelj delavstva, in to ne z besedami, pač pa z dejanji. Pribito dejstvo je, da nobena vlada dosedaj v Zedinjenih državah, in pri tem niti Lincolnova administracija ni izvzeta, še ni storila koliko, da premaga gospodarsko krizo in brezposelnost in obenem zasigura delavstvu boljše razmere v daljni bodočnosti. Rooseveltova administracija se ni zadovoljila le s trenotnim zdravljenjem razmer, pač pa je poskrbela, da bo delavec imel manj skrbi za bodočnost. Naj omenimo le na kratko, kaj je administracija predsednika Roosevelta izposlovala za ameriškega delavca: več kot 5,400,000 brezposelnih se je vrnilo na delo. Delavske plače so se zvišale, in bi se še bolj, da ni najvišja sodnija zavrgla NRA postavo, ki je bila v največjo korist priprostega delavca. Delo otrok je polagoma prenehalo. Sicer je najvišja sodnija odločila, da postava, ki prepoveduje delo otrok, ni pravilna, toda od strani delavcev je nastal tak pritisk na delodajalce, s pomočjo administracije v Washingtonu, da se delodajalci bojijo najemati otroke na delo in jih nesramno izkoriščati. Nikdar v zgodovini naše republike niso bile razmere za delavce tako žalostne, kot so bile pod administracijo predsednika Hooverja. Edino, kar je republikanska vlada nare-diia'v očigled rastoče brezposelnosti in bede je bilo to, da je pozvala veleindustrijalce, da nikar ne odpuščajo delavcev od dela in naj ne znižujejo plač. Z lepimi besedami in ponižnimi željami se pa ne rešuje vprašanje brezposelnosti, in posledica je bila, da ko je Roosevelt prevzel predsedništvo, je dobil 14,000,000 brezposelnih. Sprememba, ki se je od tedaj izvršila, je naravnost ogromna. Produkcija, zaposelnost in plače so ogromno na-rastle. Od roba propada in obupa smo zopet nastopili pot proti normalni prosperiteti. Vse to se ni doseglo s politiko bojazni in neodločnosti, marveč; je vodil predsednik Roosevelt napad proti nujni sili na toliko raznih načinov, kakor so razmere zahtevale. WPA in PWA so dale delo milijonom brezposelnih. In ne samo brezposelnim, ki so dobili dela pri vladnih podjetjih pač pa so radi PWA in WPA vladnih del se odprla dela pri privatnih kompanijah, ki so bile prej preveč bojazljive, da bi na svojo roko začele odpravljati brezposelnost. NRA — velikanski in plemeniti eksperiment — je bila sicer odpravljena radi neugodne razsodbe najvišje sodnije, toda ameriški industriji je tekom svojega obstoja dala tako vzpodbujo v najbolj črnem trenutku depresije, da bo ostala zgodovinskega pomena. In vsi oni, ki so na sodnijah napadali NRA in so zmagali, so pozneje propadli v svojih industrijah in trgovinah. Uvaževanje teh nujnih problemov ni odvrnilo pažnje predsednika Roosevelta od reševanja socialnih problemov trajne vrednosti za bodočnost. Roosevelt je izposloval od kongresa Social Security Act, nekaj česar Zedinjene države niso še nikdar prej imele, zavarovanje zoper brezposelnost in starostno pokojnino. Silno dobrega je naredila zvezna posredovalnica za delo, ki se je razvila v ogromno organizacijo, in ki je preskrbela delo milijonom ljudi, ki dela sicer nikdar ne bi dobili. Nobena prejšnja vlada v Zedinjenih državah ni bila Še poklicana, da bi reševala toliko važnih problemov, kot jih je rešila administracija predsednika Roosevelta. Ni čuda, da je ameriško delavstvo danes skoro enoglasno za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta, ker mu — zaupa, da ga ne bo izdal. V počast monsignorju Ponikvarju Ni bilo že kmalu v naselbini banketa, ki bi se mogel primerjati banketu v nedeljo zvečer, ki je bil prirejen v spodnji dvorani cerkve sv. Vida v počast preč. monsignorju, Rt. Rev. B. J. Ponikvarju. Do 600 ljudi se je zbralo, da izkažejo svoje veselje in ponos nad imenovanjem njih priljubljenega župnika častnim papeževim pre lat cm. Na pročelju dvorane je bila' dolga miza, pri kateri je sedela j preč. duhovščina, domača in od j scsednjih fara. Po obširni dvorani ro bile postavljene mize,1 tesno druga pri drugi, kjer so sedeli farani in drugi prijatelji slavijenca. Ni malenkost posesti okrog miz do 600 ljudi naenkrat, katerih vsak je dobil popolen pribor. Ogromno je moralo biti delo v kuhinji in ogromno je bilo delo prijaznih strežajk in stre-žajev, ki so brezhibno stregli gostom. Servirana je bil fina in okusna večerja, da je bil lahko vrak zadovoljen. Petem se je začel .slavnostni program. V imenu pripravljalnega odbor^ slavnostnega večera je pozdravil Father Matija Jager navzoče s prekrasnimi besedami, polne iskrenosti in zanosa. Krepka beseda Rev. Jagra je donela po obširni dvorani in našla pot v srca dobrih rojakov. Rev. Jager je izročil vodstvo nadaljnega programa g. kanoniku Omanu, newburskemu župniku, ki je z njemu lastno spretnostjo vodil program. Ta je pozval najprej g. Joe Hrovata, ki je v imenu cerkvenega odbora fare sv. Vida čestital slavljencu. V imenu učencev šole sv. Vida so zale slovenske deklice in dečki izrazili svojo udanost do njih voditelja in župnika ter mu izročili krasne šopke svežih cvetlic v simbol ljubezni njih nedolžnih srčec svojemu pastirju. Bil je nadvse ginljiv prizor. In potem so se vrstili govorniki, drug za drugim, ki so v zne-šenih besedah risali nesmrtna dejanja monsignorja Ponikvarja za faro sv. Vida, mu pletli vence udanosti in zvestobe ter obljubljali, da mu bodo i v bodoče stali trdno ob strani pri njegovem neumornem delu za napredek največje slovenske fare v Ameriki, fare sv. Vida. Končno se je v globoko zamišljenem govoru gospod slavlje-nec zahvalil navzočim za udanost in naklonjenost. Obljubil je, da bo delal še naprej enako energično za faro sv. Vida in je prosil farane, naj mu pomagajo v tem delu za čast božjo in ponos fara-:iov sv. Vida. Poudarjal je, cfa ■:nio Slovenci zmožni doprinesti marsikatero delo, če smo. složni in vztrajni. Par minut pred polnočjo se je sa vršil program. In ves ta čas so številni gostje sedeli mirno in pazljivo poslušali govornike. Vsaka beseda se je lahko slišala. Nobenega šepetanja, premikanja stolov ali sploh kakega žlindra ni bilo. Ljudje so se obnašali zgledno in zaslužijo vse priznanje. To leni bolj, ker smo bili že na drugihImttktetih, kjer se ni moglo razumeti nobene besede sovernikov, pa naj so še tako vpili. Tukaj pa je bil banket, ki :)i se mogel kosati z vsakim ameriškim, kjer je zbrana najvišja družba. Tako se je izrazil tudi j, mon?ignor Pcnikvar, ki je bil ponosen na svoj narod ta večer, da se je v tem pogledu lahko po-bi.hal tudi pred navzočimi Ame-vikanci. Bil je res lep večer, poln domačnosti in dobre volje. Gotovo si je vsak zapomnil lepe in iskrene besede govornikov, zlasti pa besede naše čč. duhovščine, ki deluje med nami za napredek naroda in čast božjo, ki žele le nam dobro in nas vodijo po lepi in čednostni poti, ki je edino prava na tem svetu: po poti ljubezni do bližnjega in zavesti, da smo sinovi in hčere krepkega slovenskega naroda, česar ne smemo nikdar pozabiti. Naj prejme g. slavljenec Rt. Rev. B. J. Ponikvar ponovne iskrene čestitke: Bog Vas živi še dolga leta in Vas ohrani pri zdravju in moči našemu slovenskemu narodu v Ameriki, zlasti rja fari sv. Vida. D. Kazanje slik v Newburgu Cleveland (Newburg), O.— Kakor bi ga mrzla burja nesla, tako hitro nam teče čas naprej. Ni še dolgo, kar je bila med nami cvetoča pomlad, ki nam je pogrnila zelene loge, po katerih se šumljali bistri potočki. V lazu je pasel pastirček svojo čredo, veselo skakal po mehki trati in izvabljal iz svoje piščali vesele melodije. Po drevju so skakljali ptički in drobili svoje pesmice v božji svet, znašali so si gnezdeča, v katerih se je rodilo novo življenje. Rožice so ponižno klanjale svoje glavice in razširjale duhteči vonj. Komaj smo si dobro ogledali to' božje stvarstvo, že je prišlo vroče poletje in poiskali smo si hladne sence. Tudi to je le prehitro minilo, že je bila med nami hladna jesen. Prišli so krat-di dnevi in dolge noči. Zima že čaka pred durmi. V teh dolgih večerih je prav, če se more človek kje malo pozabavati. Zato smo se članice društva Sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca zamislile, da se povabi Mr. Anton Grdino z njegovimi sikami, da bodo tudi naše članice same sebe videle na platnu, mogoče pri novi maši ali pa ob kaki drugi priliki. To se bo vršilo v sredo 28. oktobra po cerkvenem opravilu. Pridite torej vse v dvorano SNI) na 80. cesti in videle boste veliko lepega. Mr. Grdi na ima mnogo novih slik, ki so prav zanimive. Vstopnina za odrasle je 25c in 10c za otroke. aZčetek bo ob osmih zvečer. Bodite točne in pridite vse. Apolonia Kic. -o- V Euclidu bo nekaj veselega Euclid, O.—Sezona veselic in koncertov ter raznih drugih prireditev je v teku. Vsepolno jih je in ena je lepša od druge. Tako nam v tem času ne more biti dolg čas, ko je zunaj tako slabo vreme. | Kar se tiče nas v Euclidu, se nam obeta za soboto večer 31. oktobra fina domača zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pa da ne boste v skrbeh, kdo ravno bo imel na ta večer veselico, ko je največ mač-kar in druge take komedije na programu, naj povem, da bo priredilo veselico društvo Napredek št. 132 JSKJ. Tem potom prav vljudno vabimo cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da nas posetite na ta večer, ker dovolj zabave bo za stare in mlade. Za ples bo igral Johnny Pecon orkester. Kar se pa tiče kuhinje, pa pravi naša članica Mrs. Louise Ogrinc, da bo ona in njene pomočnice ser-virala take sendviče, da kdor bo prišel po enega, bo še po drugih deset. Bartenderji tudi obljubljajo, da bodo postregli z najboljšim cvičkom. Vstopnine ne bo nobene. Pri vstopu v dvorano kupite za 25c pivskih tiketov, pa bo odgovarjalo vstopnici. Pri tem ste pa še lahko tako srečni, da dobite en sodček pive kot door prize. Podaril ga je naš član, ki ga vsi dobro .poznate, to je naš councilman, Mr. Anton Veho-vec, za kar se mu jaz še posebej lepo zahvalim. Torej Še enkrat vas vabimo vse skupaj, posebno pa naše člane in članice, pa tudi sosednja društva, da nas posetijo na ta večer. Ob enakih vaših prilikah bomo tudi mi navzoči. Na svidenje v soboto 31. oktobra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. John Tanko, tajnik. -—o- Dopis iz Euclida Je že prikimala jesen in pogosto dežuje. Včasih že kar malo po snegu diši, da človek kar rad v zavetje beži. Pa bomo šli tudi mi v zavetje in sicer je društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ povabljeno k blagajniku Jožetu Nosse na Miller Ave., zraven Stelančiča. Bo card party in pa po domače se bomo zabavali. Lepo bi bilo, če bi prišli vsi skupaj in se lepo veselili med seboj, člani in članice našega društva, pridite v velikem številu. Pokažite se, tla ste zvesti člani in članice našega društva. Naš blagajnik je rekel, da ima dovolj prostora. Torej ste lahko brez skrbi radi tega. Igrali bomo "66" in malo pokramljali zraven. Saj veste, leto gre h koncu in ne bedite tako mrzli napram društvu. Pridite kaj naokrog. Saj naše društvo ne prireja pogostih veselic. Imeli smo jo maja meseca, pa še takrat je bila bolj pičla udeležba. Zato vas pa zdaj prosim, da se udeležite 31. oktobra te domače zabave pri našem blagajniku, če ne boste mogli najti številke, pridite v tiste hišo, kjer se zraven bloke dela. Za Stefančiča na Miller Ave. dobro veste, in takoj zraven je pa Nosse. Torej le pridite v sobot0 večer. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine. T. Zdešar, tajnica. -o- REV. CIRIL ZUPAN Fantje od Euclid Rifle kluba bodo imeli v sredo 28. oktobra zaključek sezone na leteče golobe na prostem. Prihodnji mesec se selimo v dvorano. Zato pa bo v sredo zaključek s svežimi kranjskimi klobasami od mojstra Janževiča, ki pravi, da zna samo on napraviti tako dobre klobase. Imeli bomo tudi vino, pivo in ne vem kaj še vse. Krompir bo pekel John Zulich, ker trdi, da ga je Klaus zadnjič sežgal, če bo Klaus navzoč, bo o tem debata. Kdor bo hotel, bo lahko dobil sendvič a la mode, to je klobaso med krompirjem, patent Jima Šepca. Fantje, pokažite se še enkrat na Močilni-karjevih farmah, se ne boste ke-sali. če bo dež, prinesite mare-le s seboj, da jih boste držali nad krompirjem. Ker bo to naš zadnji izlet vi prosto naravo za letos, boste gotovo vsi prišli. Točno ob pol štirih bodo letele divje race čez naše strelišče na potu v svoja letovišča v Floridi. To bo vredno nekaj za vaše srce. Za to ni nobene vstopnine. Zadnjo sredo smo takole streljali : Janževič ....................19 Mlakar ......................22 Zabukovec ................19 Dolenc ......................23 Mandel ......................21 Klaus ........................17 Sober ........................18 Zulich ........................16 Bavetz ......................18 Sepic ....................19 Jazbec ......................19 Lovski pozdrav in na svidenje pri klobasah. F. Sober, tajnik. ZA DENAR! Ta oseba, ki Jo! vidite na sliki, ni politikar, ker drži roke v svojem žepu in ne v vašem. Pazite na petkovo številko. Rev. Ciril Zupan, župnik na sle venski, fari Marije Pomagaj v Pueblo, Colo, bo 28. oktobra pel zlato mašo. Rojen je bil 17. aprila 1862 v Srakovljah pri Predodjih nad Kravjem. Leta 1881 je odšel v Ameriko in vstopil v samostan k benedikticem. Leta 1886 je pel novo mašo in je na tej fari v Puebli. že od leta 181)4. aastitemu g. zlatomašniku naše iskrene čestitke. Bog živi še na mnogo let! --o-- Pred odločitvijo Letošnja volivna borba je lju-ta. Kjer le dva skupaj prideta, si stavita vprašanje: ali Landon ali Roosevelt? Splošne simpatije'so na Roseveltovi strani. Vsi so si pa edini v tem, da vsak glas, oddan za drugega kandidata, ki ni Rooseveltov, je oddan glas za Landona. Vsi smo si edini, da Roosevelt mora ostati naš bodoči predsednik Združenih držav. Vsi smo si pa tudi edini, da poraz Landona naj bo dokaz velekapi-talu, da se je delavec zdramil iz stoletnega spanja, stopil v strnjene vrste, v katerih zahteva delavčevo pravo od onega, ki mu je pil kri in trgal meso z njegovega hrbta. Ne samo to, da hočemo imeti na predsedniškem mestu Roosevelta za predsednika, ampak mi hočemo več in to je zakonodajalce hočemo imeti take, ki bodo sledili velikemu reformatorju v naše dobro. V dvajsetemu volivnemu kon-gresnemu okrožju kandidira za kengresmana naš rojak John L. Mihelich, ki ima nadvse dober rekord v javnem življenju. Ko so drugi politiki skakali s plota na plot, iz stranke v posamezne frakcije in obratno, je ostal John Mihelič dosleden in lojalen stranki. v prepričanju, da v koncetra-ciji stranke je moč in uspeh, šel je vedno po začrtani poti, proti skupnemu cilju in ob strani onih, ki so verovali v čisto demokracijo in njihovega velikega voditelja F. D. Roosevelta. Težko volivno borbo bo imel naš rojak John L. Mihelich za inesto kongresmana, ker njegov nasprotnik Martin Sweeney je močno zasidran v volivnemu okrožju, ki ga neupravičeno zastopa zadnja leta. Vsled svojih uskoških del zasluži, da se ga letos pošlje v trajen politični pokoj. Vetrnjak, dvoobraznik in politični skakač M. Sweeney ni vreden, da prestopi prag kongresni zbornici, ki se v njej kuje usoda delavskih pravic. M. Sweeney ne zasluži našega zaupanj'a, ker posnema svetopisemskega Judeža Iškarjota, da se zgolj iz sebičnosti iznevirja Rooseveltu ob času, ko bi mu moral biti v borbi za naše pravo dosleden in lojalen. Od take- ga skakača ni človek nič gotov, kdaj ga bo zatajil za Judeževe groše in jo po bližnjici ubral v velekapitalistični tabor, kjer bo za ceno krvi napravil kravjo kupčijo na račun onih, ki so ga poslali v zbornico, da zastopa njih interese. Iznevernik je bil in je vedno prevarant in teh se je bati. Potrudimo se, preprečimo tem političnim uskokom povratek nazaj v federalno zbornico in volimo može, ki bodo dosledni veliki misiji našega F. D. Roosevelta. Volimo za bodočega kongresmana našega rojaka John L. Mihe-licha, ki je in bo ostal mož beseda v mislih in dejanju. Joško Penko. -o—-- Dva Antona Vehar ja Cleveland, O.—V Enakopravnosti se je bil oglasil neki Anton Vehar in je udrihal po spodaj podpisanemu. Tega Antona Veharja ne poznam nič več kot po enakih dopisih. Poznam pa drugega Antona Veharja, pionirja v naselbini, katerega visoko čislam in spoštujem in ki je imel več let svojo gostilno na Lakeside Ave. Zadnje čase ima restavracijo v Lakewoodu, svoj dom pa ima v West Parku. Da le bi kdo mislil, da se je ta slednji Mr. Anton Vehar tako spoza-oil, da bi v časopisih napadal katoličane, javno izjavljam, da :c ni tisti. Ta, drugi Anton Ve-'iar. je dober katoliški mož, vedno miren in z vsemi prijazen. Do njega ima vsak spoštovanje in prijateljstvo. Prvi Anton Vehar pa lahko še nadaljuje s svojimi napadi name in na katoličane, kolikor mu drago, mi se ne bomo zmenili zanj. Anton Grdina. IZ DOMOVINE k Radoševiču. S tem se je spor izravnal in ni bilo med sosedoma več prepirov. Tako je trajalo leto dni. Radoševiču pa se je stožilo po pravi ženi in je vedno mislil, kako bi jo spravil nazaj na svoj dom. Odvedel je svojo driiRo ženo s seboj pred Kapičevo hišo in ga prosil, naj svojo ženo sprejme nazaj, njemu pa vrne pravo. Tudi Kapič se je naveličal nove žene in jo izpustil. Brez hujših posledic se je spor poravnal. —V Ljubljani je umrla Ivana Pretnar, roj. Komatar, trgovka, in posestnica na Celovški cesti št. 60. —V Ljubljani je umrl v visoki starosti 87 let Anton Bra-tovž. —Na Rakeku je v najlepši moški dobi umrl Anton Modic, posestnik in gostilničar. —Stroj mu je zmečkal prste. Pri posestniku Zgoncu v Polšniku pri Litiji so stiskali sadje. Med delom je domačega sina Rudolfa zgrabil stroj in mu zmečkal prste na desni roki. —Kača z dvema glavama. Neki kmet iz Smuke je prinesel v kočevsko gimnazijo kačo z dvema glavama. Kaša je smo-kulja in njeni glavi sta tesno skupaj. Nenavadno žival je prevzel v varstvo g. profesor Uršič. Takšen primer je v živalstvu med plazilci redek in za strokovnjake zelo zanimiv. Kača z dvema glavama bo gotovo uvrščena kot redka igra prirode v zbirko kakega znanstvenega zavoda. Pojav čudne kače je seveda podžgal ljudsko domišljijo. Tako pripovedujejo ljudje, da so prinesli v Kočevje mladega zmaja z dvema glavama. —Svoji ženi sta zamenjala. Kmet Kapič'je nekoliko let obiskoval ženo svojega soseda Ra-doševiča. Ko je mož zvedel za nezvestobo svoje žene, je neprestano oprezoval okoli svoje hiše, da bi skrivnega obiskovalca zalotil na delu. Zadeva se je razvozlala tako, da je Kapič, zaloten na obisku, pobegnil s sosedovo ženo, svojo pravo pa je pognal iz hiše. Pregnana žena pa se je hotela maščevati le na ta način, da je pobegnila A n g l e š k i a v i j a tičar Strain, je pred kratkim dosegel rekord v poletu v zračne višine. Dosegel je viso-čino 967 čevljev. Opravljen je moral biti v posebno pokrivalo, v katerega je dobival kisik za dihanje v tej višini, kjer je zrak tako redek da človek ne v-zdrži. Če verjamete al' pa ne Kandidatinja je imela lep nagovor pred zbranim občinstvom. Ko je bila gotova, je rekla: "Zdaj sem z govorom končala. Pripravljena sem, da odgovorim na vsako stavljejio vprašanje. Torej prosim, ali bi kdo rad dobil kako pojasnilo?" . , Pa se dvigne neka ženska v dvorani in vpraša: "Prosim, kje ste kupili svoj lepi klobuk?" Euclid Rifle and Hunting Club KRIŽEM PO JUTROVEM Po Qem$k«m Izvirnika K. Mara Člani Progresivne trgovske zveze (Vprašajte za nagradne listke) Beauty Shoppes LOGAR BEAUTY SHOPPE 17216 Grovewood Ave. MARION'S BEAUTY SHOPPE 15712 Waterloo Rd. GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave. Čistilnice oblek JOS. KOVACH 15621 Waterloo Rd. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St. Confectionery in pivnice JOHN TRČEK 15506 Holmes Ave. PRANK L AURIC H 15601 Holmes Ave. Cvetličarji SVETE'S FLOWER SHOPPE 6120 St. Clair Ave. IGNAC SLAPNIK 6102 St. Clair Ave. JAMES A. SLAPNIK, JR. 6620 St. Clair Ave. Cvetličarji in papirarji FRANK JELERCIČ 15302 Waterloo Rd. EDWARD KOVACH 15621 Waterloo Rd. Delikatesc FRANK IVANČIC 15416 Saranac Rd. Fotoffrafisli JOHN BUKOVNIK 762 E. 185Ur St. JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St. Groceristi SOBER-MODIC 544 E. 152nd St. LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave. A MLAKAR 522 E. 200tli St. LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd. JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave. ANTON BARTOL 1425 E 55th St. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. LUDWIG GUSTINC1Č 6128 Glass Ave. ANTON JERMAN 661 E. 160tll St. ANTON PRIJATEL 1192 E. 61st St. ■ Grocerije in mcsnicc MIKE PIKS 1383 E. 53rd St I KARL MRAMOR "Halef, padel boš!" sem prestrašen zaklical. "O gospod, vse se suče okrog mene!" "Bolan si! Okužil si se!" "Vem." "Od mene si dobil bolezen."! "Alahova volja je! V knji-, gi življenja mi je zapisano. —: Umrl bom, ti pa boš šel k Hani in jo boš tolažil." "Ne, ne boš. umrl! Stregel ti bom, negoval te bom, ozdrave-j ti moraš!" Odmajal je z glavo. "Ti? Saj se še sam s smrtjo boriš, ki te noče zapustiti.", "Meni je že bolje. Ti mene nisi zapustil, tudi jaz tebe! ne bom in kar si ti meni sto-; ril, bom tudi jaz tebi." "O gospod, kaj sem jaz v j primeri s teboj! Pusti me tukaj ležati, da umrem!" Tako daleč je torej že bilo! Tudi njega se je že lotila tista pobitost in onemoglost, ki je značilna za kugo. Gotovo se ji je dolgo ustavljal, ni mi hotel kazati, da je tudi sam bolan, do zadnjega mi je stregel. Pa ni.mogel več. Nekaj ur pozneje se mu je že bledlo. Morebiti se je z menoj vred okužil že v Bagdadu, ko sva gledala karavano smrti, pri meni so sej znamenja bolezni počasi razvijala, pri njem je nastopila po-, zneje, pa tem hujše. In nato so se začeli hudi dnevi, j Sam sem bil še tako slab, da sem po vseh štirih lazil k vodi in se komaj zravnal, kadar je bilo treba Halefu postreči, in še sam sem potreboval najskrbnejšo postrežbo. Bili so hudi časi, le z grozo se spominjam na nje in rajši ne govorim o njih. Tudi Halef se je rešil. Pa bil je še deseti dan svoje bolezni tako slab, da sem ga moral prenašati. Tudi sam sem bil še slab, nobenega varnega strela še nisem mogel oddati iz težke med-vedarice. Ko sem se prvikrat po prestani bolezni ogledoval v vodi, sem se prestrašil divje, kosmate mrtvaške glave, ki se mi je režala iz potoka. Tudi na rokah in na nogah me je bila sama kost in koža: Najina največja sreča je bila, da naju nihče ni našel. Le mr-harji so krožili nad nama in naju sumljivo opazovali, in hijene in šakali, ki so po noči prihajali k yodi. so pogledovali skozi trsti-čje, ali bova že kaj kmalu godna z;, njihove zobe. Seveda so se morali koj z veliko nagiico umakniti, kajti Dojan ni bil nič osebno prijazen z njimi. In po dolgih dneh sem spet stal na lastnih nogah. Na svojem prvem daljšem daljšem sprehodu sem obiskal grob Perzov pri Birs Nimrudu. i Bil je še nedotaknjen. Peš j sem prišel do razvaline in pači celo uro sem sedel ob grobnici > in mislil na rajne, ki so v njej j počivali. Tedaj je zalajal Dojan, ki sem ga vzel s seboj. Obrnil sem se in zagledal osem beduinov. Na lovu so bili, sokole so imeli s seboj in .jato psov. Opazili so me in prišli bliže. "Kdo si?" me je vprašal eden, ki je bil menda njihov poveljnik. "Tujec;' "Kaj počenjaš tu?" "žalujem za mrtvimi, ki so tule pokopani." Pokazal sem na grobnico. "Kake smrti so umrli??" "Roparji so jih umorili." "Kaki roparji?" "Perzi." "Ah! Perzi in beduini rodu Zobeide. čuli smo o tem. Tisti so pomorili tudi neke tujce doli ob kanalu." Ustrašil sem se. Tisti tujci niso mogli biti drugi ko Lindsay in njegovi ljudje. "Ali veš za gotovo?" "Da. Iz rodu šatt smo, ro- 1140 E. 67th St, GABRIEL FOOD MARKET 595 E. 140th St. KUHEL BROS. 16321 Arcade Ave. JOHN MAUSAR 23751 St. Clair Ave. FRANK J. KRAMER 15454 Calcutta Ave. FRANK FABJAN 399 E 152nd St. ANDREJ MOŽINA 15931 Saranac Rd. GEO. KUHAR 3846 St. Clair Ave. JOS. MEDVED 783 E. 222nd St. JOS. SACERICH 16005 Waterloo Rd. FRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd. JOHN KAUŠEK 19513 Kewanee Ave. LUDWIG MANDEL 15615 Waterloo Rd. BLAŽ BOLDIN 14401 Thames Ave. VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave. i CERGOL & OGRINC 412 E 156th St. ! PRANK CEBUL 14615 Sylvia Ave. | JOHN DOLENC 573 E. 140tll St. BLAŽ; GODEC 16903 Grovewood Ave. JOS. J AN iS S 16016 Parkgrove Ave. ! FRANK KEPIC i 14301 Sylvia Ave. i CHARLES LES JAK i 15708 Saranac Rd ! JOS. MODIC ! 315 E. 156th St. LUDWIG RADDELL : >,=804 Waterloo Rd ! JOHN TOMAŽIČ 16853 Grovewood Ave. i LUDWIG MANDEL SR. 1 i 920 E 140th St. J. METLIKA 14516 Sylvia Ave. I RUDOLF' PERDAN 933 E. 185th St. JOHN VIDENSEK ! 4bS 2 152nd St ! ANTON MARTINČIC ! 5917 Prosser Ave. .LOUIS OSWALD ! 17205 Grovewood Ave. ,JOS. PIŠKUR 16801 Waterloo Rd. . JOHN ASSEG 15638 Bo'nips ve JOS KAPLAR 952 E- 207th Kt MARY TRAMPUHH 4110 St Clair Ave. i JOHN KRAMER 1 530} St. Clair Ave. FRANK AZMAN 6501 St. Clair Ave. LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Rd. i LOUIS GREGORICH 1171 E 74th St. JOSEPHINE KRECIC 1056 E. 61st St. :JOftN LADIHA i , 1242 E. 74th St. LOUIS LAUTIZAR 1105 E. 71st St. JULIA NOVAK 5204- St. Clair Ave. i FRANK VIDMAR | 1038 E. 74th St. (LOUIS PIBERNIK 830 Babbitt Rd. i JOE KODRIC 1307 Addison Rd. Gasolinske postajd VALENTIN PLESEC' 16823 Waterloo Rcl. RAKAR'S BLUE FLASH STATION 18009 Waterloo Rd. JOS KERN 351 E. 156th St. DOMINIK LUSIN 6002 St. Clair Ave. Jedilnice In pivnice ANTON BARAQA 15322 Waterloo Rd. VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. JOS ZABUKOVEC 576 E. 152nd St. ALBIN FILIPlC 513 E 152nd St. GEO. TUREK 16011 Waterloo Rd J. KUNCIC-PEROTT1 397 E. 156th St. PAUL KORDICH 15815 Waterloo Rd CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave. Krojači JOS. PERME 15607 Waterloo Rd. Krojačnice in čistilnice JOHN MARN i 6527 St. Clair Ave MARIAN'S DRY CLEANING & TAILORING 4812 Superior Ave. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave. Lekarne MANDEL DRUG STORE 15702 Waterloo Rd. Mehke pijače DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave Mesnice JOS. JANŽEVIO 542 E 152nd St. JOS. SMOLEY 504 E. 152nd St. FRED JAZBEC 821 E 222nd St PINTAR BROS. 6706 St. Clair Ave RUDY BUKOVEC 4506 Superior Ave. Mlekurije FRANK DOLŠAK 448 E. 158th St. FRANK PETROVClC 682 E. 162nd St EUCLID DAIRY 516 E. 200th St. MAYFLOWER DAIRY 1083 E. 68th St. RACE DAIRY & ICE CREAM 1028 E. 61st St EDNA DAIRY 6302 Edna Ave. MoSka obleka JOHN GORNIK 6217 St. Clair Ave. PRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave Modne trgovine PETER USAJ 775 E. 185th St. ANTON GUBANC 16725 Waterloo Rd. JOHN R02ANC 15721 Waterloo Rd. JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clair Ave. ANTON ANŽLOVAR o202 St. Clair Ave. Nabožni predmeti JOS. GRDINA 6121 St. Clair Ave. Obutev FRANK SUHADOLNIK 6107 St. Clair Ave. FRANK BUTALA 6410 St. Clair Ave LOUIS MAJER 7508 St. C'air Ave. Obleka in obutev ANTON LOGAR 928 E. 222nd St ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd. Pogrebniki AUGUST F. SVETEK 478 E. 152nd St. Pogrebniki in pohištvo ANTON GRDINA IN SINOVI 15301 Waterloo Rd. 6019 St. Clair Ave. Pohištvo LOUIS OBLAK 6303 Glass Ave. KREMZAR FURNITURE CO. 6806 St. Clair Ave. Premog in stavb, potrebščin« BLISS RD COAL & SUPPLY 22290 St. Clair Ave. Popravljalnice avtomobilov ROAD SERVICE GARAGE 16U5 Wateiloo Rd. AUTO BODY & REPAIR SERVICE 15326 Waterloo Rd. Pekarije JOHN ZALAR 16006 Waterloo Rci GROVEWOOD HOME BAKERY 17203 Grovewood Ave. FAJDIGA & KLANCAR 6413 St. Clair Ave. ANTON NOVAK 6218 St. Clair Ave. JOHN PIANECKI 6036 St. Clair Ave. Parobrodne agenture AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. MIHALJEVICH BROS. 6033 St. Clair Ave. Razvažalci pive JOHN DRENIK 23776 St. Clair Ave. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave. Stavbeniki J. MERSEK 18701 Kildeer Ave. i i-Tiskarne AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Tire Shops CENTURY TIRE SERVICE 1 15805 Water'oo Rd. i mM'&m! Accordion or guitar band SMERDAC MUSIC AND FURNITURE HOUSE »J 5800 BROADWAY *** OPEN EVENINGS Vinjarne THOMAS KRASOVEC 17721 Waterloo Rd. Varietne trgovine JOS DURN . 15605 Waterloo Rd. Zeelnjava in sadje ANTON GODINA 404 E. 156th St. ANTON MERSNIK 15609 Waterloo Rd. Zeleznina ANTON DOLGAN 15617 Waterloo Rd. JIM SEPIC 16009 Waterloo Rd. MARTIN KOTNIK 534 E. 152nd St. ANTON KUHEL 17218 Grovewood Ave MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd JOS. VIHTELICH 807 E. 222nd St. WATERLOO HARDWARE 16301 Waterloo Rd. GRDINA HARDWARE 6127 Si. Clair Ave. JOSEPH KALAN 6622 St. Clair Ave. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. Zobozdravniki DR, WM. LAUSCHE 15619 Waterloo Rd. DR. WM. F. URANKAR 153u5 Waterloo Rd. DR A. A. URANKAR 15335 Waterloo Rd. DR. JAMES W. MALLY 6411 St. Clair Ave. Zavarovalnina in posestva JOHN PRISEL 15908 Farkgrove Ave. JOHN ZULICH 18115 Neff Rd DAN STAKICH 15813 Waterloo Rd. Zlatninarji FRANK CERNE 6401 St. Clair Ave. JOHN PROSTOR 15701 Waterloo Rd. aweek^k ^EVERYTHING NEW INSTRUMENT! UxiudUq. 5 MONTHS PRIVATE LESSONS! 5 MONTHS BAND TRAINING! If you're interested in accordion or guitar playing this special offer-is your beet chance tc get startgd. Piaro accordion and guitar are easy tc play anci real fun. Easy to carry. Here's what you get: i brand new accordion or guitar, 5 months of private weekly lessons, 5 months of weskly band rehearsals and all lesson material.. WE TEACH YOU TO PLAY! Come In! No Obligation! Periods Limited! Just pay a small deposit oil the occordion or guitar—and take it heme. Then only 81.10 a week. Studer .s of the accordion are taught the 'famous Howell-Aretta System of modern accordion study —and wc tcach you how to play. Guitar students are taught Irene Lawrence Famous System. Join now! Never before have you been able to get an offer such as this. Band rehearsals now starting. Come in at once. Bnog your parents. No obligation. -0- Rev. Coughlin prerokuje vojno v Ameriki Detroit, 26. oktobra. Rev. Charles Coughlin je v svojem zadnjem radio govoru izjavil, da sedanja administracija \ Washingtonu, pod načelstvom Roosevelta, pripravlja vojno za Ameriko. "Kmalu bodo peli bobni in vojaške trobente," jc dejal Rev. Coughlin, "ki bodo klicali cvet ameriške mladine na prelivanje krvi." Proti komu se bo Amerika borila Rev. Coughlin} ni mogel povedati. -o- Sovjeti zanikajo, da bi Stalin prišel v Ameriko Moskva, 27. oktobra. Vesti, ki so se tu razširile in ki pravijo, da namerava Joseph Stalin, rus-| ki diktator, priti v Zedinjene dr-j žave, da se zdravi v John Hopkins bolnišnici v Baltimore, so -mesne. Ruski sovjeti trdijo, da Stalin sploh bolan ni. Drugič pa, ; četudi bi bil Stalin bolan, ne bi zapustil Rusije, zlasti sedaj ne, i ko je mednarodni položaj silno i zapleten. MALI OGLASI Dr. Župnik vam da postrežbo za vaše zobe, da boste popolnoma zadovoljni. Vsi zobje, bridges in iizdrtja so narejena po dr. Župniku samem. Dobite točno postrežbo v dolgo nastanjenem uradu vsak dan med 9. uro zju-Itraj in do 8. zvečer. Ni treba i nič dogovora, kar pridite, ko imate priliko in si oskrbite vaše zobe. Ako se je vaš zobozdravnik 4 preselil, vam Dr. Župnik dokonča delo. Urad: 6131 St. Clair Ave. Vhod na East 62nd St. Naprodaj je hiša za eno družino. Cena samo , $1.500.00. 6427 Spilker Ave.,* blizu Addison Rd. Tel. WA-1022. (256) Vinska preša je naprodaj, dobro ohranjena, poceni. Vprašajte na 6408 Carl Ave. (253) V? NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnim srcem naznanjamo širši javnosti o nepričakovani nesreči, ki je zadela našo družino, ko je nepričakovana smrt zahtevala v družini najdražje, ljubljenega soproga in dobrega očeta Johna Mislej ki se je smrtno ponesrečil pri delu dne 16. septembra in ki je izdihnil svojo blago dušo dne 16. septembra 1936. Bil je zvest soprog in dober oče, priden in varčen, vedno prijazne in vesele narave. Ni ga več med nami in zelo ga pogrešamo. Zelo po njem žalujemo in zdaj, ko bi ga najbolj potrebovali, je odšel v večnost. Ob tej bridki uri si štejemo v dolžnost, da se kar najlepše zahvalimo vsem, ki so nam stali ob strani ter nam izkazovali toliko simpatije in sočustvovanja ob času, ko smo bili v največji zmedenosti radi nenadne smrti. Zahvaljujemo se tudi za podarjene vence, za darove za sv. maše, za obiske in spremstvo pri pogrebu. Zahvaljujemo se sledečim: Mr. in Mrs. Kus iz Lorain, O., Mr. in Mrs. John Podržaj, Mrs. Mary Kenik, Mrs. Sintich in družini, Mr. in Mrs. Lindich, družini George Pan-chur, Mr. in Mrs. Joe Mersek, Mr. Joe Mislej, Mr. Ludvik Mislej, Mr. in Mrs. Uelstein, State Highway Employees of Geauga County, Chardon High School, društvu sv. Antona Pad. št. 251 KSKJ, društvu Naprej št. 5 SNPJ, Mr. in Mrs. Frank Jelerčič, Mrs. Mary Simončič, družini Lužar. Zahvala tudi gl. tajniku KSKJ. Mr. Jos. Zalar-ju za izraženo pismeno sožalje. Pogrebnemu zavodu A. Grdina m Sinovi za lepo urejen in v vsakem oziru oskrbljen sprevod. Zahvala čč. gg. v fari Marije Vnebovzete za pogrebno opravilo in vsem, ki so ga prihiteli kropit od blizu in daleč. Ranjki je bil doma od Velikega polja pri Vipavi, po domače Ježinov. Ob smrti je bil star 46 let. Bog naj Tvoji duši z dobrim povraea za vse, kar si za nas storil tukaj. Težko si delal in v potu obraza si se trudil, da si nas in naš dom ohranil. Prerano si odšel od nas, prezgodaj si nas zapustil. Naj Ti bo lahka tuja zemlja in v miru počivaj. V naših srcih ne boš nikdar pozabljen. Žalujoči ostali: Frances Mislej, soproga; Ludvik in Joseph, sinova; Justina in Olga, hčeri. Chardon; Ohio, 26. oktobra 1936. | inarje smo spremljali v Kerbe-jlo. In od njih smo čuli." Mož je seveda lagal. Rod šatt živi daleč na jugu ob Eufratu in se v teh krajih ne sme pokazati. Sicer pa so bili na lovu, torej njihov tabor ni mogel biti daleč. Zdeli so se mi skrajno sumljivi, pa nisem jim smel svojega nezaupanja pokazati. Mož je pognal svojega konja čisto blizu mene in pokazal na repetirko. "Kako čudno puško imaš tule! Pokaži!" Stegnil je roko po puški. Stopil sem nazaj in odgovoril: "Ta puška je nevarna za tistega, ki je ne pozna." "Torej pa pokaži, kako je treba z njo ravnati!" "Rad. Razjahaj in pojdi nekaj korakov z menoj! Nihče ne da svoje puške iz rok, če ne ve, ali je varen ali ne." "Daj jo sem! Moja je!" Stegnil je roko po njej. Obenem je dvignil konja na zadnje! noge, da bi me podrl na tla. Tedaj je planil Dojan, zagra-! bil beduina za roko in ga poteg-; nil iz stremena na tla. Beduin, i ki je držal jato lovskih psov, je I triknil, izpustil pse in ti so lcoj planili na Dojana. "Pokličite pse nazaj !" sem zaklical in dvignil puško. Niso me ubogali, pomeril sem in ustrelil štirikrat. Vsak stre! je ubil psa. Pri tem pa sem premalo pa-1 jzil na poveljnika. Vstal je, me J pograbil odzadaj in me vrgel na i tla. Mnogo preslab sem bil, da ii se bil uspešno branil, tiščal me je; na tla, drugi so razjahali, i prihiteli in mu pomagali. Vzeli so mi puško in nož, me I zvezali in prislonili h kupu ope-jke. Medtem se je Dojan otepal j svojih sovražnikov. Trije so še Ibili živi. Hudo so ga obgrizli, ! krvavel je, pa pogumno se je I branil, nikdar ni nudil grla nasprotnikom. Morebiti bi se jim ubranil, da ni eden beduinov prijel za puško, pomeril in ustrelil. Krogla je zadela pogumnega Dojana med rebra, mrtev se je zgrudil in poldivji beduinski psi so ga dobesedno na kosce raztrgali. Zdelo.se mi je, kot da je padel moj najboljši prijatelj. O, da sem bil tako slab! Da sem imel svo.jo prejšnjo moč, kaj bi j si bil naredil iz tistih preperelil j vrvi, ki so mi jih povezali če* :pas in prsi! "Si sam?" me je vprašal po iveljnik. "Ne. Tovariša imam." ! "Kje je?" : "V bližini." "Kaj počenjata tod?" "Zbolela sva med potom ni kugi in tu obležala." Komaj sem zinil o kugi, ž so se vsi prestrašeni umaknili |Le poveljnik je ostal in se mi jezno smejal. "Navihan človek si! Mene | pa ne boš prevaril! Kdor med potom obleži na kugi, nikdar več ne vstane!" "Poglej me!" "Tvoj obraz je res obraz smrti, pa kuge nimaš, le vročico. Kje je tvoj tovariš?" "Tamle ob —. Pa čuj, sam prihaja!" Začul sem oddaleč glas, ki jbi naj bil močen, pa .je bil le j Ihripav in cvileč in je venomer j |ponavljal: "Rih! Rih!" Blazno dirjanje je prihajalo vse bliže in trenutek pozneje je pridivjal čez sipine in razvaline moj vranec. Halef je ležal na njem, z levo roko se ga je oklepal krog vratu, desno pest, ki je držala eno nje-! jgovih pištol, pa je tiščal med |ušesa. Na rami mu je vis.ela i puška. Dalje prihodnjič v PREVEL — A. š per je stopil k njemu. "Povedal sem ti že, da tu ni nobenega Sira Oliverja. Jaz sem Oliver-Reis ail Sakr-el-Blahr, kakor ti je bolj povšeči. Zdaj pa povej, kaj želiš?" "Ali vam nisem služil zveste in dobro?" je vprašal kapetan Leigh. "Kdo pa zanikuje to?" (Dalje prihodnjič.) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKI? TRGOVCE! PREČITAJTE in TAKOJ SPOROČITE/ svoje ime, naslov, /Jv poklic in tel. štev. /jw DA TUDI VAŠE IME /# / UVRSTI KLASI- M / FICIRANI J^Ji / nt IŠČEJO SE POVEKJEXCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! k OWAT0V ZA-OVENCEi,. IVAN MLAPINfO Urednik 156 Fifth Av, Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni! Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $10.00 na mesečne obroke. Popravljamo in čistimo vseh vrst furneze in boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika Stefan Robash. WOLFF HEATING CO. HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard_Tel. GL 9218—9219 SPOMINJATE SE, KAJ SE JE ZGODILO V KAN S ASU? EVO vam, kaj se je zgodilo v Kansasu (eni izmed 48 držav Unije) za časa režima go-vernerja Alf Landon-a (A)—Na polju šolstva.—Tekom leta 1934 so šole, za katere bi morala skrbeti država, toliko trpele, da so morali zapreti 458 izmed n.jih in je ravno toliko učiteljev ostalo brez plače. In vsled tega dejstva 8,557 fantkov in deklet ni moglo dovršiti | svoje polno šolsko leto. In povrh tega mnogo ubite1 jev, uslužbenih za $25 na mesec, je vpraševalo same sebe: "Ali smo mi učitelji najnižji stan v državi? Ali je še kaka druga država v Uniji osrečena z istim izobiljem kakor mi — z> izobiljem Landonovega kova?" Kansas je edina država v Združenih državah, ki ni uvedla splošne državne pomoči za šole, tako da šolski otroci morejo biti poskrbljeni brez ozira na gospodarsko stanje dotične občine — to je poudaril sam superintendent Merkham, ki je tam na čelu javnega šolstva. "Živio!" so Kansašani menda zaorili, ko so leta 1935 slišali, kako se je njihov lastni governor, dozdevni veliki narodni gospodar, bahal, "da v odgovor na spremenjene in spreminjajoče se razmere je znižal šolske stroške za PRIBLIŽNO 40 od 100." Da, to se je zgodilo v Kansasu. (B)—Na polju delavstva.. — Poleti v 1936 je skupina rudarjev v Cherokee rudnikih v državi Kansas sklenila da pod danimi razmerami edini način, da se doseže zboljšanje njihove Revščine, je bilo štrajkati proti rtrašno nizkim mezdam in nečloveškim delavskim razmeram Zaštrajkali so. In kaj .se je zgodilo? Dvesto Kansaških miličnikov je bilo odposlanih v rudniški okraj. Preki sod je bil prog'a-šen. "Postopali so na divjaški, brutalni in ne-ameriški način, da prelomijo pravicd rudarjev," tako se je glasilo v izjavi Ameriške delavske federacije na njeni konvenciji v oktobru 1. 1935. Kdo je ukazal odposlali vojake v oni rudniški okraj? Odgovor "Previdni" governer iz To-peke, gospod Alf Land on. Da, to se je zgodilo v Kansasu. Kar se je zgodilo v Kansasu, se utegne zgoditi v vsaki izmed 48 držav, ako se uresniči nada republikanske stranke in governer Landon dobi priliko postati "odrešenik" naroda. Vaše Grlo Je Obdržano Čisto za Akcijo! Kadite vrsto za vrsto Luckies, in vaše grlo ostane čisto, vaš glas ostane čist.' Kajti Luckies so lahka kaja! Le edino Luckies so, ki dajo vašemu grlu zaščito, ki jo nudi "Toasting."' Zatorej izberite lahko kajo in potem pa kadite vrsto za vrsto, pa bodo še vedno dobrega okusa — vaša usta bodo imela čist okus. Kajti Luckies so lahka kaja — napravljene iz izbranih srednjih listov . . . najbolj dragih listov . . . tobaka, ki je "Smetana Pridelka"! ★ * ZADNJA NOVICA! * * 25 Nagradnikov v Enem Tednu je Pozabilo Zapisati Svoje Ime Mnogo ljudi je v naglici, da oddajo na pošto svoje vstopnice za Vaše Lucky Strike "Sweepstakes," pozabilo podpisati svoje ime. Samo v enem tednu ni 25 nagrad-nikov dobilo nagrad, kajti mi nismo vedeli, komu jih poslali. Ali ste se W že udelel/.ili? Ali ste dobili vaše okusne Lucky Strikes? Godba je v zraku. Naravnajte na "Your Hit Parade" — ob sredah in sobotah zvečer. Poslušajte, sodite in primerjajte godbo — potem pa poskušajte Vaše Lucky Strike "Sweepstakes." In ne pozabile podpisati svoje ime. In če še ne kadite Luckies, kupite dane« zavojček. Mogoče ste nekaj pogrešali. BOGATEGA, ZRELEGA DEL« TOBAKA - MH*S TOASTED" ■ ■ 111 ■ . " !■ j!W J«LL'H Copyright 1930. Tho Aimrlcon Tobacro Coraprnj Morski jastreb V tem boju je Sakr-el-Bahr dobil rano, kateri bi bil vsak drug podlegel, on pa je bil ohranjen pri življenju v večjo slavo islama. Plen, ki mu je ob tej priliki pal v roke in ki predstavlja bogastvo, kakršnega ni uplenil doslej še nikoli nobeden korzar, bo jutri zara-na položen k Asadovim nogam v svrho poštene razdelitve. Šesto poglavje Othmanijeva zgodba, ki jo1 je še svežo prinesel Fenzilehi njen sin, je bila nov1 črv ljubosumnosti, ki je razjedal njeno dušo. Že to samo na sebi je bilo dovolj slabo, da se je vrnil in da se ni potopil, kakor je prosila Boga svojih očetov, kot tudi boga, katerega je, prevzela. Toda, da se je vrnil tako zmagoslavni? in pripeljal s seboj take zaklade, to ga mora le še bolj dvigniti v Asa-dovih očeh kakor tudi v očeh ljudstva, čigar ljubljenec je bil, in to spoznanje je bilo res grenko. Nato je pričela razmišljati o zgodbi, ki jo je povedal Oth-mani in katero ji je potem prinesel njen sin Marzak. "Skrajno čudno je, da se je podal na tako dolgo in nevarno vožnjo samo zato, da je dobil dvoje sužnjev, in da ni napadel, kakor je pošten korzar-ski običaj, vasi in krajev, kjer bi lahko natrpal svojo ladjo s sužnji. . . Res, zelo čudno!" Mati in sin sta bila sama v sobani za okni z zelenim lesenim omrežjem, skozi katera je vel vonj rož iz vrta in vrela sladka pesem slavca. Fenzileh je ležala udobno izleknjena na divanu, pregrnjenem z dragocenimi turškimi preprogami; eden njenih z zlatom obrobljenih šolnčkov ji je zdrsnil ž njene nožice. Svoje lepe, oble roke je držala vznak leže pod glavo ter strmela v svetilko pod stropom, ki je razširjala po prostoru prijetno, medlo svetlobo. Marzak je hodil po sobi gor in dol; v prostoru je vladala tišina, katero je' motilo samo drsanje njegovih šolnov po tleh. "Nu," ga je končno vprašala, "mar se tebi ne zdi čudno vse to?" "Da, čudno, res, o mati!" je odvrnil mladec ter se ustavil pred njo. "In se ne moreš domisliti, kaj naj bi bilo vzrok vsemu temu?" "Vzrok vsemu temu?" je ponovil ter jo začudeno pogledal. "Da, vzrok vsemu temu," je vzkliknila nestrpno. "Mar res ne znaš ničesar drugega kot strmeti? Ali sem mati bedaka?' Dočim ti životariš in lenariš iz dneva v dan, pa ta prekleti Frank hodi po tebi in te uporablja samo kot stopnico do moči, ki bi morala biti nekdaj samo tvoja! Ce .je temu tako, Marzak, bi raje videla, da bi ne bil nikoli rojen." On se je zdrznil pred to njeno italijansko turi j o, ker je slutil, da je v teh besedah vendarle nekoliko preveč poniževanja njegove moškosti, pa če je ona dvajsetkrat njegova mati. "Kaj pa naj storim?" je vzkliknil. "Mar mene vprašuješ? Ali nisi mož, ki zna misliti in zaključevati? Povem ti, da te bo ta prekleti sin kristjanke stri v prah. On je požrešen ko kobilica, zvit ko kača in divji ko panter. Pri Alahu! Da ne bi bila nikoli sina rodila! Marsikateri mož kaže s prstom name, češ, da sem mati vetra in da bi morala rediti sina, ki bi vedel, kaj se pravi biti mož!" Ob teh besedah se je ta izredna ženska vzravnala^ in vstala s svojega mehkega ležišča. Stopila je 1* sinu, ga burno objela ter pritisnila svoje lice k njegovemu. Osemnajst let v pašinem haremu ni zatrlo v njej evropske matere, strastne Sicilijanke, divje ko tigrinja v svoji materinski ljubezni., "O, moj otrok, moj ljubi dečko!" je skoraj zaplakala. "Moj strah zate je tisti, ki me dela trdo. če sem jezna, tedaj vedi, da je samo moja ljubezen ona, ki govori, in moja jeza, ko vidim, da zavzema drugi ob strani tvojega očeta mesto, ki bi moralo biti samo tvoje. Ah, ampak midva bova zmagala, moje sladko dete! Bom že našla pot, da pride ta tuji pes na gnojišče, kamor spada. Zaupaj mi, o Marzak! Pssst! Tvoj oče prihaja. Stran, stran! Pusti me samo ž njim!" Marzak je izginil za steno iz sandaljega lesa v trenutku, ko se je Asad pojavil me dvrati. Prišel je smeje; njegovi tenki, rjavi prsti so gladili dolgo belo brado, za njim po tleh se je vlekla njegova bela dželaba. "Brez dvoma si že čula, o Fenzileh," je rekel. "Nu,' ali ti je to dovolj odgovora?" Ona se je spet pogreznila v blazine ter se pričela motriti v jeklenem ogledu, vdelanem v POLITICAL ADVERTISEMENT srebrnem okviru. "Dovolj odgovora?" je lepo za-zehala. "Dovolj, res . . . Sakr-el-Bahr tvega življenje dveh stotin otrok islama in zavzeto ladjo, ki postane last države, za vožnjo v Anglijo zato, da ujame dva sužnja, ko bi jih lahko ujel dve stotini, če bi bili njegovi nameni čisti in pošteni." "Ha! In to je vse, kar si ču: la?" je vprašal pikro od svoje strani. "Vse, kar je od pomena," je rekla, še vedno se ogiedovaje v zrcalu. "Kot manj važno dejstvo sem še slišala, da je na svojem povratku naletel na neko fran-kovsko ladjo, ki je bila slučajno natoverjena z bogatim tovorom, katero je v tvojem imenu zasegel." "Slučajno, praviš?" "Kako pa drugače?"- Povesila je ogledalo in njene drzne oči so se srečale ž njegovimi. "Menda mi vendar ne boš povedal, da je bil to njegov namen že tedaj,, ko se je podal na svojo pustolovsko vožnjo?" Njegovo čelo se je nagubalo, glava se mu je povesila v težkih mislih. Ko je opazila prednost, ki jo je začasno dosegla, je pognala bodalo globlje: "Bil je pač srečen veter, ki mu je zanesel Holandca na pot, in, še večja sreča, da je bil tako bogato natovorjen z zlatom in dragulji, s katerimi te hoče ta pustolovec preslepiti ter ti ž njimi zatajiti pravi smoter svoje vožnje." "Pravi smoter?" je vprašal mrko. "Kakšen"pa naj bi bil ta pravi smoter?" Ona se je nasmehnila s smehom definitivne vednosti, da b; ž njim zakrila svojo popolno ne-j vednost, pa kaj nevednost, celo približen vzrok, katerega bi mu lahko navedla, ki bi vsaj kolikor toliko dišal po resnici. "To me vprašuješ ti, o modri Asad? Mar niso tvoje oči vsaj tako bistre, kot so moje, da je skrito tebi to, kar je meni jasno in očito? Ali te je morda ta Sakr-el-Bahr začaral ?" On je stopil proti njej in s svojo staro, toda še vedno žilavo ro-: