Poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V sredo, dne 20. julija 1927 St. 160. Posamezna številka 2dk
Naročnina
Jnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemsfvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celole no vJugo-slavlfl SO Din, za inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. petU-vrala mali oglasi po I SO ln 2 D,več|l oglasi nad 43 mm -višine
po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din
n Pri veCIfcm o np^očllu popust Izide ob 4 zjutrc*} razen pondel)Ko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Koptlai-fevl ulici it. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma sc ne spre/emalo j- Uredništva telefon šl. 2050, upravnlštva št. 2328
Političen list sza slovenski narod
Uprava le vKopllarlevl ul.št.6 — Čekovni račun: /Juhl/ana štev. 10.650 ln 10.34» xa Inserate, Saralevošt.7563, Zagreb šl. 39.011. Praga ln 11 ona/ št. 24.797
Stranka izjemnih zakonov.
Človek, ki bi danes padel z lune na slovensko zemljo ter bi dobil v roke »Jutro«, bi prišel do prepričanja, da je na svetu ni bolj socialne in bolj slovenske stranke od SDS. Ampak ta zmota bi se — kakor rečeno — mogla zgoditi le človeku, ki bi danes padel z lune. Za vse slovenske ljudi, ki imajo zdrav razum, malo spomina in trohico poštene iskrenosti, pa je jasno, da SDS nikdar ni bila ne socialna, ne slovenska, ne demokratična — prav nič od vseh teh lepih lastnosti ni na njej, s katerimi se po »Jutru« ponaša.
Za danes vzemimo le njeno »socialno« stran! Socialno mišljenje in delovanje ne obstoji v deklamiranju, ampak v delu. Da, v hujskanju, v netenju strasti in sovraštvu je ta stranka bila vedno velika. Ampak podžiganje strasti in sovraštva ne spada med socialne lastnosti. Ta lastnost spada med izrecno anti-socialne elemente, med elemente, ki socialnost ubijajo. Če kje, tukaj velja svetopisemski nauk: »Po njih delih jih boste spoznali!«
Ena največjih in najbolj bistvenih socialnih zahtev delovnega ljudstva je bila: svoboda združevanja, svoboda zborovanja, svoboda tiska n svoboda prepričanja. Stranka, ki se danes hvali, da je socialna in ki že od nekdaj razglaša, da je svobodomiselna, je te zahteve ter že pridobljene pridobitve modernega socialnega gibanja pri nas poteptala in uničevala do brutalnosti.
SDS je bila tista- stranka, ki je sklenila in uveljavila znani izjemni zakon o zaščiti države. Ta zakon, naperjen na zunaj proti komunistom, je bil v resnici naperjen proti vsakemu delavskemu gibanju. Na podlagi tega zakona se je izvajalo nad delavstvom nezaslišano nasilje. Izvrševali pa so to nasilje organi iste SDS, ki je ta zakon sklenila, dokler je bila na vladi. Ista SDS, ki se danes, ko ni več na vladi, proglaša za edino socialno stranko.
L. 1924. za časa zadnjega volivnega boja se je po sklepu in ob sodelovanju SDS, ki je sedela v tedanji volivni vladi, ta izjemni zakon razširil tudi na druge protivladne stranke v državi. Nad našo stranko se ta izjemni zakon formalno sicer ni proglasil, pač pa se je ta izjemni zakon nad našo stranko dejansko uporabljal!
Ali naj navedemo vzgledov, kako se je pod vlado SDS zakon na Slovenskem izvrševal? Register bi bil za celo knjigo preobširen! Le nekaj najznačilnejših vzgledov, da bo vsaj malo osvežen spomin na tiste čase SDSarske antisocialne strahovlade, da bo pametnim lažje primerjati besede z dejanji SDS. In pa tudi ia to, da se človek, ki je danes z lune padel, ne bo mogel pozneje izgovarjati, češ da ni vedel, kakšna je SDS v resnici! SDS je bila tista, ki je dala protizakonito ustavljati časopisje! SDS je bila tista, ki je, sklicujoč se na izjemni zakon o zaščiti države, ustavila »Domoljub« ter vkljub razsodbi sodišča ni dopustila, da bi bil izhajal! SDS je bila tista, ki je razpuščala društva ter je tudi hoteč izrabiti izjemni zakon o zaščiti države, hotela zapleniti premoženje Kat. tiskovnega društva. Dobro se spominjamo še besedi, ki jih je izpregovoril neki ugledni član SDS, ki je v onih dneh terorja, bil ena vodilnih oseb: »Jugoslovanske tiskarne ne bomo razbili, ker jo bomo sami vzeli za svoje liste!«
V tistih dneh terorja in nasilij, ko je vladal PP režim, se je organiziral krvav pohod v Trbovlje, da se delavstvo ukroti velekapi-talu. In krotili so delavstvo ter vse socialno misleče ljudi pri nas s silo in revolverji, zlorabljajoč zakon o zaščiti države. Takrat pač ni SDS prišlo na misel, da bi se bila spomnila, da ima tudi kak socialni program. Tega takrat ni potrebovala; saj je imela oblast in bajonete in revolverje. Danes, ko so te izjemne razmere po zaslugi SLS za vselej odstranjene, SDS nima več sredstev za volivni boj.
Zato se je gospoda, ki je vedno služila kapitalu, spomnila, da imajo tudi delovni ljudje volivno pravico, da imajo ti ljudje tudi svoje socialne zahteve. Zato prihaja k njim sedaj, lepo zavita v plašč socialnega mišljenja, ne vedoč, da ji izpod tega plašča vsepovsod sili na dan njeno pravo nesocialno, protiljudsko, protidelavsko, profitarsko lice. In če bi to svoje lice ta stranka še tako lepo zakrila s socialnim plaščem, to je gotovo, da ljudje njenih dejanj, ki niso stara niti tri cela leta, niso 5c pozabili. In prav zato je njeno maskiranje odveč 1
Obsojena na trajno nemoč, obsovražena od vseh poštenih ljudi, zapuščena v svoji ne-
Popolno soglasje med Marinkovičem
in Vukičevičem.
DAVIDOVIČ SE JE ZALETEL. — O VLADNI KRIZI NI NOBENEGA GOVORA. — VLADA BO NEOMAJNO ZASLEDOVALA SVOJO DOSEDANJO POLITIKO IN PROGRAM.
r Belgracl, 19. julija. (Izv.) Snoči je zunanji minister dr. Voja Marinkovič nenadoma odpotoval v Skoplje, da se tam sestane s predsednikom vlade Veljo Vukičevičem ter mu pri tej priliki sporoči mišljenje svojih prijateljev in obenem obvesti o vtisu, ki ga je napravil Davidovičev govor v Belgradu. Z ozirom na to nenadno potovanje so se v tukajšnjih krogih ponovno razširile vesti o možnosti vladne krize, češ da bo dr. Marinkovič, tako so zatrjevali predvsem opozicionalni krogi, pri tej priliki stavil predsedniku vlade demokratske zahteve v ultimativni obliki in da so te zahteve takšne narave, da jih predsednik vlade ne bo mogel sprejeti. Vse te vesti so se, kakor poročajo iz Splita, izkazale kot pretirane.
r Skoplje, 19. julija. (Izv.) Čim je predsednik vlade Velja Vukičevič zvedel za to, da je zunanji minister odpotoval v Skoplje z namenom, da bi se z njim sestal, je takoj odpotoval iz Skoplja in odšel do Leskovca. Tam
je počakal na vlak, s katerim se je pripeljal zun. minister Marinkovič. Od Leskovca do Niša sta se oba državnika razgovarjala o vseh vprašanjih in problemih, ki stoje pred vlado. Konference so se med njima nadaljevale še v Skoplju. Izjav nista dosedaj dajala nobenih. Kakor smo izvedeli, vlada med njima popolno soglasje in sta istih pogledov na vsa vprašanja. O krizi vlade ni nobenega govora. Vlada bo svoj program nadaljevala /. vso odločnostjo ne glede na ekstremna nastopanja bodisi posameznih bodisi radikalov, bodisi demokratov. Vlada ima jasno začrtan program in jasno odrejeno nalogo, ki jo mora izvršiti, ne glede na to, ali so posamezniki s tem nezadovoljni ali ne. Sporazum se ie dosegel tudi v tistih vprašanjih, ki so se zdela bolj težka. Zato je v prihodnjih dneh pričakovati rešitve vseh teli vprašanj. Oba državnika sta v zasebnih razgovorih odločno pobijala vesti o demisiji vlade in sta izražala zadovoljstvo nad uspehi, ki jih je vladna politika dosegla.
Važna izjava dr. Korošca o sporazumu med SLS in radikali.
g Zagreb, 19. julija. (Izv.) Jutranja »Nar. Politika« prinaša intervievv z dr. Korošcem.
Dopisnik »Narodne Politike« je obiskal dr. Korošca in ga prosil, da razloži, v čem obstoji sporazum med njim in Vukičevičem. Dr. Korošec se je radevolje odzval prošnji dopisnika. Po kratkem razgovoru je odgovoril na stavljena vprašanja.
»Ali morete povedati vsebino pakta prijateljstva z Vukičevičem?«
»Zakaj ne! Po volitvah v parlament bomo skupno nastopali. Ako bo radikalni klub v vladi, bomo tudi mi v vladi, ker je sigurno, da bomo radikali in mi dobili večino in po volitvah politični položaj v svoje roke.«
»Kaj je na glasovih, da demokratska za-jednica nasprotuje temu paktu?«
»Nobenega razloga nima, da bi nasprotovala, ker je popolnoma izključeno, da bi bil ta pakt naperjen proti demokratski zajednici. Nasprotno, želi se, da se tudi po volitvah sodeluje z demokratsko zajednico na programu, ki ga bomo postavili po volitvah. Veste, da se bo začelo z velikimi reformami. Zato je potrebno, da se zbere pri izvajanju tega velikega programa čim več strank.«
»Ali more priti Stjepan Radič v kombinacijo, da bi sodeloval v takšni vladi?«
»Stjepan Radič je popolnoma nemogoč v vsaki bodoči vladi. Z njim nc more sodelovati nobena stranka. To jc Radič že dovoljnokrat pokazal. On je tako nestalen, da se mu sploh ne morejo zaupati nobeni državni posli. Radič lahko dobi tudi 315 mandatov, ali vlade ne sme dobiti, ker ne more jamčiti, kam bi pri-vedel državo. Dajati Radiču kroglicc, se pravi, metati jih v Savo, da odplavajo v Črno morje. Vsaka druga hrvatska stranka more lažje priti v vlado, toda z Radičcm ua čelu nikoli. O tem sploh ni govora.«
»Kakšno bo vaše sodelovanje s Hrvati?«
»Naš sporazum sestoja le v parlamentarnem sodelovanju. Nadejamo se, da bo hrvatski narod izvolil tudi takšne ljudi, ki bodo pri teh velikih poslih sodelovali. Ta sporazum prinaša pozitivne rezultate, ne samo za Slovence, ampak tudi za Hrvate. Zato je gotovo, da bo hrvatsko ljudstvo temu delu izreklo zaupanje. Po mojem mnenju bi bilo v interesu hrvatskega naroda, če bi že sedaj volil poslance konstruktivno delujoče Hrvatske pučke stranke.«
Romunski krali umira.
v Bukarošt, 19. julija. (Izv.) Stanje romunskega kralja je tako težko, da pričakujejo smrti vsak čas. Liberalci javno izjavljajo, (la mora sedanja vlada ostati na krmilu najmanj 12 let, tako dolgo, da bo prestolonaslednik Mihael postal polnoleten. Kralj nc more uživati več nobeno hrane. Zdravstveni bulletini se no izdajajo več, ker ni nobenega upanja, da bi se njegovo zdravje še moglo obrniti na bolje.
Nov razkoi med 3DS.
Osijek, 19. jul. (Izv.) V virovitiški župa-niji je prišlo med samostojnimi demokrati do razcepa. Juraj Demetrovič, ki je prišel tja, da bi poravnal spor, ni imel nobenega uspeha. Samostojni demokrati iz Slatine in Virovitice, kjer je imela SDS največ glasov, so vstali proti imenovanemu kandidatu. Tako je prišlo do razcepa. Delegati iz Slatine in Virovitice so se vrnili nezadovoljni domov. Posledica tega razcepa je, da so ti disidenti prestopili v zemljo-radniško stranko. S tem so se pozicije sam. demokratov v teh dveh okrajih znatno poslabšale in ni izključeno, da ne bodo dobili mandata.
Volivni proglas 3M0.
Sarajevo, 19. julija. (Izv.) Jutrišnja »Pravda« prinaša volivni proglas JMO. Proglas je zelo obširen in obsoja Stjepana Radiča, ki je pokleknil pred režimom, proti kateremu je sani organiziral ves odpor v Hrvatski. Proglas
moči od vseh, ki so iz strahu nekdaj šli za njo, stoji danes ta stranka v volivnem boju razgaljena in razkrinkana kot zločinec na prangerju. Slovenski narod in vsi, ki se k temi' narodu prištevajo, jo nnznnjn in so nad njo izrekli svojo sodbo in obsodbo: Stranka izjemnih zakonov, stranka terorja in socialnih krivici
naglaša, da se je za časa ministrovanja njegovega nečaka Pavla Radiča pri ministrstvu za agrarno reformo storilo več zla, krivic in pro-tizakonitosti proti muslimanom, kakor za časa njegovih prednikov. Program JMO osiane isti, kakor je bil dolsej. Končno pravi proglas, da so liste demokratske stranke in JMO liste Demokratske zajednice brez ozira na to, ali kandidirajo na njih kandidati obeh strank ali samo kandidati ene od obeh strank, ki tvorita Dem. zajednico.
PRIPRAVE ZA NOVI PRORAČUN, r Belgrad, 19. julija. (Izv.) Finančni minister dr. Bogdan Markovič je zahteval od vseh ministrov, da pošljejo do 10. avgusta proračunskemu oddelku finančnega ministrstva izdelane načrte svojih proračunov za 1. 1928-29.
r Belgrad, 19. julija. (Izv.) V vseh pokrajinskih središčih se bodo te dni vršile konference prosvetnih nadzornikov, ki sc bodo bavili z izdelavo novega načrta prosvetnega proračuna za leto. 1928./29., kakor tudi s krajevnimi vprašanji.
ZAHTEVA PO UKINITVI STANOVANJSKEGA ZAKONA, r Rolgrad, 19. julija. (Izv.) Predsedstvo zveze slovenskih obrtnih zadrug je poslalo ministru za socialno politiko Mioviču pismo, s katerim zahteva, da se čimpreje ukine sedanji tUmnauHjiiski zakon.
Dr. Arangjelovič o sporazumu med vlado in dr. Korošcem.
r Belgrad, 19. julija. (Izv.) Današnje »Novosti« prinašajo pod naslovom »Sporazum z g. Korošcem« uvodni članek vseučiliškega profesorja dr. D. Arangjcloviča, znanega uglednega znanstvenika. V tem članku pravi dr. Arangjelovič, da se jc vrnil predsednik vlade Velja Vukičevič z Bleda z dobrimi rezultati svoje politike. Napravil jc sporazum z največjo slovensko stranko, ki lahko s polno pravico predstavlja »slovenski del našega naroda«. Če bi bili naši merodajni faktorji bolj uvidevni, bi sploh nc bilo potrebno, da so Slovenci padli iz vlade. Dobro, da se napake lahko popravijo, kadar jih človek uvidi Zdaj jc Vukičevič storil dobro, da je napravil ta sporazum vsaj sedaj in si je na ta način zasigural sodelovanje Slovencev v viadi po volitvah. Sporazum Vukičeviča z dr. Korošcem, pravi prof. Arangjelovič, je v naši javnosti sprejel z odkritim neodobravanjem samo Pribičevič. S stališča tega politika je to razumljivo. Čeprav trdi, da jc njegova stranka jugoslovanska, vendar to ni res, ona je samo srbska. Pribičevič napada ta Vukičcvi-čev sporazum s slovenskimi »papisti« tudi iz tega razloga, češ, da je ta sporazum naperjen proti ^naprednim« elementom v Sloveniji, ki da so vedno bili za našo državno zajednico. Takšna argumentacija Svetozarja Pribičeviča nc drži. Četudi so bili nekateri Slovcnci za časa vojske proti sodelovanju i Srbi, sc vendar nc sme pozabiti hrabri nastop dr. Korošca v dunajskem parlamentu ravno za časa vojske, in sicer glede Srbo* in srbfkcga naroda. Tudi glede slovenskih naprednjakov se nc morejo imeti nobena sentimentalna čuvstva, da bi se zavzelo sovražno stališče nasproti večini, ki jc zbrana v SLS, da bi se tretirala kot nasprotnica te države Srbov, Hrvatov in Slovencev. To bi bilo tem manj upravičeno, ker imamo dovolj razlogov verjeti, da SLS isto toliko mara za to državo, kakor oni Slovenci, ki so v SDS. Večina naroda se nc pridobiva za državo s tem, da se smatra narod kot nasprotnik, nego da se gleda tako na sedanjost kakor na bodočnost.
Razpust zagrebškega občinskega sveta.
g Zagreb, 19. julija. (Izv.) Kakor smo izvedeli, je razpust zagrebškega občinskega sveta končnovcljavno določen za jutri, l^p-sedanji župan Heinzel se je radi štrajka v Avstriji zakasnil in se najbrž vrne nocoj. Jutri izidejo »Narodne novine« in bodo prinesle ukaz o razpustitvi občinskega sveta in uka2 o razpisu volitev za 4. septembra.
RAZPUST OSJEŠKEGA 03ČINSKEGA SVETA.
g Osjek, 19. julija. (Izv.) V aktu, s katerim se razpušča osješki občinski svet in katerega je podpisal notranji minister Velja Vukičevič, se navaja, da se socialisti in komunisti niso držali predlogov odbora za kandidature, nego da so glasovali za osebe, ki sploh niso bile predlagane od odbora za kandidature. Nadalje sc navaja sporazum meč fedcralisti in komunisti, po katerem so nt čelu komunistične stranke fedcralisti. Iz tel razlogov je občinski svet nesposoben za dele in se morajo izvesti nove volitve.
NAČRT O KOMERCIA LIZACIJI DRŽAVNIH ŽELEZNIC.
r Belgrad, 19. jul. (Izv.) Ko bo posebna komisija žel. ministrstva končala z deli pri načrtu o komercializaciji državnih železnic, se bo sklicala širša konferenca, ki se bo bavila s tem važnim vprašanjem. Konferenca se bc vršila v avgustu.
NOGOMETNA TEKMA JUGOSLAVIJA ČEŠKOSLOVAŠKA.
v Praga, 19. julija. (Izv.) Za nogometnt tekmo med Češkoslovaško in Jugoslavijo, k sc bo vršila 31. julija, jc danes kapitan češkoslovaške nogometne zveze določil sledeče moštvo: Planicka, Pcrncr, Sciscrth, Hajny, Carvan, Cipcra, Telerski, Svoboda. Bejbl, Buc, Kratocbvil.
Popolna zmaga mirnih elementov v Avstriji.
Mir in red popoln in zasiguran. - Gospodarska škoda ni prevelika, Moskva dolži socialno demokracijo izdajstva.
Krščanski socialci za sporazum s socialno demokracijo.
Od dogodkov ne sme profitirati reakcija. - Žrtve bodo imele cerkven pogreb.
Anglija za dr. Seipla.
Mir popoSen. - Gospodarska škoda bo kmalu popravljena.
v Dunaj, 19. jul. (Izv.) Dunaj in vsa Av-frija nudita zopet sliko popolnega reda in miru. Promet na osebnih vlakih je na vseh progah že normalen. Poštna uprava ima ogromno posta z odpošiljanjein zaostalih pošiljk. Vsi brzojavni uradi so preobloženi z delom, ker vse hoče brzojavljati svojcem, da jih obvesti o srečno prestalih krvavih dneh. Finančni minister Kienbock je izjavil, da bo gospodarska škoda kmalu popravljena. Treba bo obrestno mero zvišati za .1 %. To odredbo pa je hotela vlada izdati itak že 1. septembra. »Neue Freie Presse« ceni gospodarsko škodo radi teh dogodkov na 7 milijonov šilingov. Od tega trpi samo država 5 milijonov radi prekinjenega prometa na železnicah. Minister Kienbock ugotavlja dalje, da je država na svojem imetju utrpela občutno škodo, vendar ne tako, da bi bil ogrožen red v državnem gospodarstvu. Ob tej priliki se je pokazala trdnost avstrijske valute, ki se je krepko obdržala. Avstrija je dokazala, da je kos vsem poizkusom, ki bi hoteli ovirati njen razvoj.
Policija se oboroži z oklop-nimi avtomobili. - Obrambne organizacije se ne razpuste.
v Dunaj, 19. julija. (Izv.) Kakor poročajo, bodo dunajsko policijo v najkrajšem času opremili z oklopnimi avtomobili, kakor jih ima berlinska policija. Časopisna poročila, po katerih sc pripravlja razpustitev republikanske obrambne zveze in organizacije »Front-kampfer«, so popolnoma izmišljena. V tem oziru ni bilo še nobenega predloga, še manj pa je res, da bi se bilo o tem že razpravljalo. O razpustitvi republikanske obrambne zveze ni govora, ker člani te zveze niso oboroženi. Nadalje se demontirajo vesti, da bi bili med nemiri vojaki odrekli pokorščino in ostali v vojašnicah. Od 250 aretirancev je bilo dosedaj izročenih državnemu pravdništvu 75 oseb. Med obtožcnci je veliko ruskih komunistov.
Seja pariamenta bo mirno po-tekia. - Soc. demokrati in kršč. socalci za mirno poravnavo.
v Dunaj, 19. julija. (Izv.) Na predlog socialistov se bo narodna skupščina sestala v ponedeljek ob dveh popoldne. Seja se bo pričela s kratko žalno slovesnostjo za umrlimi žrtvami. V sporazumu s strankami se bo sestavil kratek program skupščinskega zasedanja, ki bo v nekaj dneh izčrpan. Vsi časopisi se bavijo s sklicanjem parlamenta. — »Reichspost« pravi, da jc v zadnjem času so-cialnodemokratska opozicija bila v razgovorih edino le z vlado in z zveznim kanclerjem samim, ne pa z zastopniki meščanskih (reakcionarnih) strank. To bo gotovo omogočilo, da se bo o položaju pomirljivo razpravljalo, in na ta način sc bo v Avstriji doseglo zopet pomirjenje. Ne sme biti govora o kakem porazu delavstva, niti o kaki zmagi buržuazije. Komunistični list »Die rote Fahne« ljuto napada socialistc in jim očita, da so z zaklju-čitvijo stavke popolnoma kapitulirali in izdali proletariat.
Pogreb padlih žrtev.
v Dunaj, 19. julija. (Izv.) Na centralnem pokopališču se bodo jutri ob 2 popoldne vršile žalne svečanosti za smrtnimi žrtvami pri dunajskih pouličnih bojih. Pred spominsko cerkvijo jc zgrajen ogromen katafalk, kjer je prostora za 80 rakev. Med drugimi bosta govorila pri žalnih svečanostih dr. Scitz za dunajsko mesto in in poslanec Ellenbogen za socialno demokratsko stranko. Med svečanostmi bo v vseh dunajskih tovarnah 15 minut počivalo delo. Izvzete so samo želcznice, telefon, brzo-jav, pošta in drugi najvažnejši obrati. Na pokopališču bo za vse žrtve skupaj določen poseben prostor, ker so bile žrtve katoliške, protestantske in izraelske vere, bodo duhovniki vseh teh treh konfesij pri svečanostih navzoči.
Kako se Moskva tolaži nad .Izdajstvom' soc. demokracije.
v Moskva, 19. julija. (Izv.) Komintern objavlja oklic na avstrijsko delavstvo in na delavstvo vsega sveta, v katerem pozdravlja avstrijsko delavstvo in mu želi uspeha. Socialni demokraciji očita, da je napravila izdajo nad
delavskim razredom ter označuje dunajsko, stavko in nemire kot bojni signal v središču Evrope. Dunajski dogodki so dokaz, da mora biti delavstvo pripravljeno na odkrit revolucionaren boj. Delavstvo opominja, naj ne ostaja na pol poti, temveč naj se energično približuje svojemu cilju, ker more usoda avstrijskega delavstva biti pomembna tudi za delavstvo v drugih deželah in imeti svoje posledice na vojne priprave proti Rusiji. Delavstvo naj vrže dosedanje vlade in postavi delavsko vlado. Delavstvo drugih držav pa mora z vsemi sredstvi nastopiti proti interesnim načrtom svojih vlad. Oficiozna »Izvestja^ ugotavljajo napredek revolucionarne misli v Evropi. Rusija postaja vedno bolj središče revolucionarne ir.isli, kateri se pridružujejo milijoni delavstva v drugih državah. Vse evropske države bodo pri svoji politiki morale računati s tem dejstvom.
Vloga komunistov.
v Dunaj, 19. jul. (Izv.) Boljinbolj prevladuje prepričanje, da največji del krivde pri dunajskih dogodkih pade na komuniste. To ugotavlja tudi »Reichspost«, ki poroča tudi, da so pri nekem komunistu iz Nemčije zaplenili dobro izdelane akcijske načrte, izdelane v Moskvi. Socialdemokratski voditelji so se dali v te dobro razpredene mreže zaplesti. iReichs-post«, katere poslopje je bilo zažgano, ugotavlja, da je vodil oddelek demonstrantov, ki so zažgali uredniške prostore, nek judovski izobraženec. On in njegovi pomagači so že v petek zjutraj ob 7. uri pri hišniku nekega sosednega poslopja shranili več priprav, med drugim tudi bencin in razne vžigalne priprave, ki pospešujejo ogenj. Vse te priprave so obstojale iz preclmetov, ki jih ni lahko takoj dobiti. Demonstrante so vodili ljudje, ki ne pripadajo delavskemu stanu. To je bilo vsekakor delo iz Moskve in metode teh ljudiso bile take, kakor jih Dunaj dosedaj še ni bil vajen. Med dosedanjimi aretiranci je veliko število ruskih in ogrskih emigrantov. Kakor poroča »Wiener Allgemeine Zeitung*:, je bil pri spopadih ustreljen tudi neki 36 letni Jugoslovan Ingus Rudolf. Ingus je bil znan boljševiški agitator, ki je že več let vodil komunistično propagando v Nemčiji, na Ogrskem in v Jugoslaviji.
Angleška lavnost o dogodkih.
v London, 19. jul. (Izv.) >Times« pišejo k dunajskim dogodkom: Zelo je verjetno, da avstrijski socialisti niso pripravili te morije in požige, toda z ustanovitvijo svoje republikansko garde in s pozivanjem na razredni boj so postali intelektualni sokrivci in s tem pripravili položaj, v katerem so boljševiški elementi dobili ugodna tla za svoje delo. Dr. Bauer in drugi socialisti so poudarjali, da je Dunaj edino mesto, v katerem člani amsterdamske in moskovske internacionale dobro shajajo med seboj. Toda pokazalo se je, da so boljševiki na tihem delali in pripravili ta komplot.
* Westminster Gazzette • opozarja na to, da je Italija tekom dunajskih nemirov doprinesla dokaze, kakor važen je položaj v Avstriji za mednarodno politiko. List poudarja, da Avstrija nikakor ne misli v tem času načeti vprašanja o priključitvi Nemčiji. Tudi noben izmed nemških državnikov ne namerava tega vprašanja načeti v bližnji bodočnosti. Avstrija bo pustila to vprašanje v miru, dokler bodo druge države z njo prijateljsko postopale in vpošte-vale njen težek položaj. Ureditev znižanja carin se mora še vnaprej pospeševati.
>Daily Cronicle« piše, da bi Moskva dunajske dogodke gotovo izrabila, če bi se ne bilo posrečilo nemirov zadušiti. Tako bi razna pereča mednarodna vprašanja postala akutna. Niti Italija niti Ogrska ne bi bile trpele na Dunaju boljševiške vlade.
Velesile niso intervenirale.
v Dunaj, 19. julija. (Izv.) V objavi pred-sedništva zvezne vlade se ponovno energično dementirajo vesti o intervencijah tujih držav. Ni res, da so tuji diplomati intervenirali pri avstrijski vladi radi dunajskih dogodkov, ali da bi bili celo prisostvovali seji ministrskega sveta. Ravnotako ni res, da bi se razpravljalo o pošiljanju tujih čet v Avstrijo.
Fašistovtki komentarji.
v Rim, 19. julija. (Izv.) Popolo d'ltalia-piše o dunajskih dogodkih: Bistveni vzrok /.a dunajsko revolucionarno gibanje je bil pomanjkanje državne discipliue iu ueodpustljivo
toleriranje komunističnih organizacij. Kriva je tudi popustljivost vlade napram socialnim demokratom ter podpiranje protifašistovskega gibanja. So tudi še drugi vzroki, judje dunajskega predmestja in prekeren gospodarski položaj, toda ti elementi so samo postranskega pomena. Najgloblji vzrok je v prizanašanju revolucionarnim elementom in v pomanjkanju državne discipline. Članek očita socialni demokraciji, da psuje fašizem kot protisocialno in reakcionarno gibanje. V resnici pa dejstva dokazujejo, da bo moral fašizem dati pečat vsemu 20. stoletju. »Lavoro d'Italia« piše, da je ves problem politične narave. Če Avstrija ne bo mogla dokazati, da more s svojim delom sama zadovoljiti svoje potrebe in če dr. Seipel ne bo mogel dokazati, da more sam obračunati s prevratnimi elementi, tedaj bo mogla Avstrija, ki je enkrat že izkusila nad seboj finančno kontrolo, spoznati tudi kako politično kontrolo nad seboj.
Čestitke inozemskih držav dr. Seiplu. - Justična palača se na novo sezida.
v Dunaj, 19. julija. (Izv.) Tekom današnjega dneva so posetili zveznega kanclerja dr. Seipla nemški, francoski, italijanski in poljski poslanik in mu na eni strani izrazili svoje obžalovanje nad smrtnimi žrtvami pri zadnjih nemirih, na drugi strani pa so vladi čestitali, da je s takim uspehom premagala težko krizo, v kateri se je te dni nahajala vsa Avstrija.
Danes se je sestala državna komsija, katera je sklenila, da se sodna palača zopet nanovo sezida. Dela so predvidena za dobo pet let. Takoj jutri bodo pričeli z delom, da 6e prepreči nadaljnje rušenje stavbe.
Odmev dunajskih dogodkov v Pragi.
v Praga, 19. julija. (Izv.) Za nocoj sta napovedali češka in nemška socialno demokratska stranka manifestacijsko zborovanje kot protest proti razsodbi v schattendorfskem procesu in proti ubijanju delavcev na Dunaju. Komunisti so pozvali svoje pristaše, da se tega zborovanja udeleže. Dunajski češki socialist Sykora je izjavil, da bo socialna demokracija nadaljevala svoj boj proti sedanji vladi in zahtevala nove volitve. Kot spomin na padle žrtve se bo jutri izvršila desetminutna stavka od 2 do četrt na 3. Praška policija je izdala obširne odredbe, da se zabrani manifestantom pohod v mesto. Vendar ni prišlo do nobenih incidentov.
v Praga, 19. julija. (Izv.) Češkoslovaško meščansko časopisje dolži po večjem izključno socialistično vodstvo radi dunajskih dogodkov.
Usodne posledice zapaljenja zemljiške knjige.
Dunaj, 19. julija. (Izv.) Pravniški krogi se obširno pečajo s posledicami, ki so nastale vsled uničenja zemljiške knjige. Knjiga ni obsegala samo dunajsko mestno ozemlje, marveč celokupno Spodnjo Avstrijo. Ostal je sicer ohranjen še neki manjši zemljiški kataster, vendar bodo pretekla dve do fri leta, preden bo mogoče zemljiško knjigo vsaj za silo rekonstruirati. Nekateri akti pa so sploh nenadomestljivi, tako n. pr. o fidejkomisih. Zaenkrat bo moral počivati ves zemljiški in hipotečnokreditni promet in vse tostvarne pravde.
Solidarnost soc. demokracije
v Pariz, 19. julija, (Izv.) Francoska socialistična stranka je poslala dunajskemu socialdemokratskemu županu dr. Seitzu brzojavko, v kateri mu izreka sožalje radi velikega števila smrtnih slučajev in zagotavlja svoje bratske
simpatije v urah preizkušnje.
* * *
Poročilo očividca o dunajskih dogodkih glej na 6. strani!
VELIKA NEURJA NA ŠVEDSKEM.
v Stcckholm, 19. julija. (Izv.) Nevihte, ki so divjale zadnje dni, so napravile ogromno škodo. Strela je ubila več oseb in vžgala nekaj poslopij. Nastali so tudi veliki gozdni požari. Tudi iz Finske javljajo o veliki škodi, ki so jo povzročila neurja. Na Švedskem so udarci strele povzročili velik zastoj pri prometu na železnicah, ki obratujejo z električno silo. Radi sličic so nastali kratki stiki v transformatorskih postajah. Vlaki so med nevihto morali ostati sredi prog.
Ansieži izner^da odpotoval: iz Ženeve.
v Ženeva, 19. julija. (Izv.)" Popolnoma nepričakovano je danes odpotoval iz Ženeve lord Cecil, jutri pa odpotuje vodja angleškega zastopstva na pomorski konferenci Bridgeman z vojaškimi izvedenci v London. Odpotovali bodo, da poročajo vladi o sedanjem stanju posvetovanj razorožitvenc konference treh držav in da se posvetujejo z vlado o nadaljnjem delu. V krogih konference so toliko bolj presenečeni radi tega odhoda, ker je vodja ameriške delegacije Gibbson še danes opoldne izjavil časnikarjem, da sc bodo včeraj in danes vršeča se posvetovanja jutri nadaljevala.
v London, 19. julija. (Izv.) Angleške agencije, ki poročajo, da se je angleška delegacija podala v London, da poroča vladi, objavljajo istočasno, da so dosedanja zaupna posvetovanja pokazala, da ni mogoče z Ameriko doseči sporazuma glede predlogov, ki jih je stavila Anglija. Amerika je odklonila angleško in japonske posredovalne predloge.
Rusija dolži Anglijo podpisovanja Ukrajincev.
v Berlin, 19. julija. (Izv.) Sovjetski komisar Rikov je pred kratkim izjavil, da Anglija podpira vstaško gibanje v Ukrajini. Ruska vlada je sedaj objavila nekatere dokumente, da dokaže te trditve. Tu se navaja delovanje »zunanjega ministra« ukrajinske republike, ki se sedaj nahaja v Parizu. V enem izmed pisem je objavljen razgovor z romunskim zunanjim ministrom Mitileneuom, ki je rekel, da Romunija ne bo nikdar priznala boljševiške oblasti in da so vse govorice o pogodbi med Bukarešto in Moskvo neresnične. Romunija pričakuje prevrata v Ukrajini.
Hednarodni šahovski turnir v Londonu.
v London, 19. julija. (Izv.) Na včerajšnji mednarodni šahovski turnir, na katerem so odigrali prvi krog, je podal sledeče rezultate: Anglija : Švica 3:1; Ogrska : Jugoslavija 4 : 0; Avstrija proti Finski 2 A : 1A; Nemčija : Italija 2 A :1A; Češkoslovaška : Belgija 3A : A; Francija : Holandska 3:1; Švica proti Danski 2 : 2 Argentinija : Španija 3 'A : 'A.
V tretji rundi jc zmagala Jugoslavija proti Franciji 3A : A.
NEMČIJA SE ZAGOVARJA, v Berlin, 19. julija. (Izv.) Nemška vlada je objavila nocoj belgijsko pritožbo proti nemški armadi in nemški odgovor na to noto. Belgija jc prosila, da se objava teh not odloži, dokler ne bo izdelan belgijski odgovor. V odgovoru na belgijsko noto ugotavlja Nemčija, da ni resničen očitek belgijskega vojnega ministra, da se je odstotek predčasno odpuščenih zvišal na 25%. Nemčija ugotavlja, da dosedaj niti višine 5% ni dosegla in da se torej še vedno drži daleč izpod dovoljene meje.
ARETACIJA FINSKEGA ATAŠEJA, v Stokholm, 19. julija. (Izv.) Finski vojaški ataše v Moskvi, polkovnik Aeumae je bil na povelje Ceke v bližini finske meje aretiran. Aeumae je bil znan finski vojaški strokovnjak in svoječasno tudi adjutant predsednika finske republike. Bil je sedaj na potu domov v Finsko.
KONFLIKT MED RUSIJO IN KITAJEM
v Moskva, 19. julija. (Izv.) Ruski poslanik je protestiral proti hišni preiskavi v Ban-Ki daljnega vzhoda in proti novemu preganjanju ruskih državljanov s strani nankinške vlade. Zahteval je takojšnjo izpustitev aretirancev in prepustitev bančnega poslopja lastnikom.
IZ ITALIJE.
v Rim, 19. julija. (Izv.) V Milanu sc bo osnovala posebna fašistovska policija, ki bo nadzorovala cene in prodajo življenjskih potrebščin ter vršila kontrolo v gostilnah.
v Rim, 19. julija. (Izv.) Provincija, v kateri je bil rojen Mussolini, je sklenila, kupiti mu za rojstni dan dne 29. julija kot darilo letalo.
KRALJ FUAD PRIDE V RIM. v Rim, 19. julija. (Izv.) Egiptovski kralj Fuad se bo na povratku iz Londona v Egipt ustavil tudi v Rimu. Tu bo sprejet od kralja in ministrskega predsednika Mussolinija.
CIRILICA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM, v Praga, 19. julija. (Izv.) V vseh češkoslovaških šolah sc bo v jeseni pričelo s poučevanjem cirilice, da se omogoči vsem učencem čitanje srbskih in ruskih tekstov. V višjih razredih bodo čitali tudi izbrana dela iz teh dveh slovanskih literatur.
v Pariz, 19. julija. (Izv.) Včeraj je prišlo v Cherbourgu ob priliki vpoklica 700 rezer-vistov-mornarjev do incidentov. Vse vpoklicane so takoj s kolodvora prepeljali v vojašnice. Okrog 100 pa sc jih je odcepilo in so naredili sprevod po mestu, prepevali mednarodno himno in vzklikali sramotilno proti vojaški službi, Dva komunistična agitatorja, ki sta se demonstrantom. Dridružila, so aretirali.
Zasedanje ljubljanske oblastne skupščine.
Včeraj sc je pričelo poletno zasedanje ljubljanske oblastne skupščine. Predsednik skupščine dr. Marko Natlačen je ob 8 otvoril sejo, ki je po vrsti trinajsta. Navzoči so bili vsi poslanci razen Antona Rojine, Ivana Mohoriča in Antona Širole-Brnca. Navzoč je g. veliki župan dr. Vodopivec. Za tajnika je imenoval posl. Lebingerja in Peterlina. Nato je podal na kratko program poletnega zasedanja z besedami:
Pravilnik Oblastnega denarnega zavoda.
To zasedanje bo kratko. Rešiti moramo nekatere zelo nujne zadeve. Pred seboj imate osnutek pravilnika bodočega oblastnega denarnega zavoda, ki ga hočemo imenovati Kranjska hranilnica. Kakor se še spominjate, je naša skupščina sklenila v svoji dvanajsti seji dne 30. aprila t. L, da se pooblašča oblastni odbor, da ustanovi lasten hipotekami zavod, da prevzame v ta namen primeren že obstoječ denarni zavod in da najame v ta namen potrebno posojilo, in sicer vse to po predhodnem pristanku finančnega odseka.
Izvršujoč ta sklep je sklenil oblastni odbor s pristankom finančnega odseka prevzeti Kranjsko hranilnico in sestavil je tudi osnutek pravilnika, ki ga imate pred seboj. Oblastni odbor predlaga, naj skupščina sprejme predloženi načrt uredbe pravilnika za oblastni denarni zavod, imenovan Kranjska hranilnica. Ta predlog odkazujem finančnemu odseku.
Uredba glede kino-takse.
Gospodje, znano Vam je tudi, da je ta skupščina sklenila v svoji seji dne 22. aprila ob priliki razprave o proračunu takso od kinematografskih predstav. To takso, to je 50-■odstotni pribitek na državno takso, je fiJ nančni minister odobril z odlokom z dne 4. junija t. 1. in se taksa od 25. junija dalje že pobira. Ker so pa za brezhibno pobiranje te takse potrebna podrobna določila, je sklenil oblastni odbor predlagati tej skupščini, da naj skupščina sklene osnutek uredbe glede pobiranja takse od kinematografskih predstav, ki ga imate pred seboj.
RAZNI PREDLOGI IN PROŠNJE.
Nato je predsednik čital predloge, prošnje, vloge in interpelacije, ki jih je prejela oblastna skupščina:
Predlog mestnega županstva Tržič, da se naj ustanovi strokovna tkalska šola v Tržiču, oziroma da naj bi se pri ustanovitvi take strokovne šole v prvi vrsti upošteva Tržič.
Spomenica Združenja jugoslovanskih geodetov v Ljubljani glede pravične uvrstitve po novi pragmatiki samoupravnih uradnikov.
Prošnja Slovenske dijaške zadruge v Pragi za podporo.
Prošnja Zveze strelskih družin v Belgradu za podporo.
Protest društva gospodarskih in gozdarskih uradnikov kraljevine SHS v Osijeku proti imenovanju kmetijskih nestrokovnjakov aa mesta, kamor spadajo le kmetijski strokovnjaki -agronomi.
Interpelacija, ki so jo vložili poslanci Erjavec in tovariši (SLS) v zadevi pravilnika velikih županov v Ljubljani in Mariboru
V
z dne 29. marca 1927, s katerim sc določa, da pregledujejo živino na železniških postajah državni veterinarji.
Interpelacijo je predsednik izročil velikemu županu, da bo ob priliki nanjo odgovoril.
PREDLOGI POSLANCEV SLS.
Nato je predsednik čital predloge poslancev. Poslanci SLS so vložili sledeče predloge:.
Predlog poslanca Podvinskega in tovarišev glede podpore za zgradbo ceste Pišece—Bizeljsko.
Predlog poslanca prof. Jarca, N e -maniča in tovarišev 1. radi ustanovitve oblastne sadne drevesnice v Črnomlju; 2. radi poprave občinske poti Vinica—Adlešiči; 3. radi ureditve napajališča Cerkvenik na Vinici; 4. radi preložitve klancev na deželni cesti Črnomelj—Adlešiči in 5. radi poštnih zvez v Beli Krajini.
Predlog poslanca Novaka in tovarišev glede sprejema občinske ceste Kamnik— Stranje med deželne ceste II. vrste.
Predlog poslanca Tratnika in tovarišev glede preložitve ceste v Glogov Brodu v občini Artiče, okraj Brežice; glede gostilniških taks po deželi; glede poprave ceste Zdole—Videm, okraj Brežice; glede prevzetja občinske ceste Vranje—Lončarjev dol—Pod-vrh—Zabukovje do okrajne ceste Sevnica— Planina v oskrbo okrajnega odbora; glede dograditve ceste Močnikov graben—Gorjane; glede regulacije Save na Brezovem v občini Blanca, okraj Brcžice; glede drcvesnice v Zdolah, okraj Brežice in glede regulacijo in zagradbe hudournika Sevnščina v občini Zabukovje, okraj Brežice.
Predlog poslanca Jarca in tovarišev glede avtomobilizacije javnega prometa.
Predlog poslanca P e r m e t a in tovarišev radi sprejema reške občinske ccste iz občine Dobrunje skozi del občine Grosuplje med deželne ceste II. vrste.
Predlog poslanca P o z n i č a in tovarišev za sprejem občinske ceste Rova—Ra-folče—Lukovica med deželne ceste II. vrste.
S tem je bil dnevni red včerajšnje seje izčrpan.
Nato jc predsednik obiavil, da bo finančni odsek razpravljal in sklepal zlasti o uredbah oziroma predlogih oblastnega odbora glede pravilnika Kranjske hranilnice in pa glede pravilnika za pobiranje taks od kinematografskih predstav. Ker jc pravilnik posebno glede Kranjske hranilnice zelo obširen, misli predsednik, da bo umestno, čc skliče prihodnjo sejo šele za četrtek, tako da se da prilika poslancem, da pravilnik prouče in da eventualno sklepajo o njem tudi v svojih klubih.
DNEVNI RED PRIHODNJE SEJE.
Dnevni red prihodnje seje, ki bo jutri, v četrtek ob osmih zjutraj, je sledeči: 1. poročilo predsedstva; 2. poročilo finančnega odseka; 3. poročilo odseka za javna dela.
Nato je predsednik skupščine dr. Natlačen zaključil sejo. Takoj včeraj ob desetih je imel sejo finančni odsek v magistrat-ni posvetovalnici. Odsek za javna dela pa ima sejo danes ob osmih v prostorih oblastnega odbora.
protestira proti taki kršitvi občinske avtonomije in izjavlja, da hoče braniti občinsko avtonomijo proti vsakomur z vsemi zakonitimi sredstvi.
2.	PP. režimu je bilo pridržano, da je začel rušiti zakon o definitivnem nameščenju učiteljstva in da preganja iz politično strankarskih razlogov učiteljstvo, ki ne pripada po svojem političnem mišljenju strankam PP režima, zlasti krščansko misleče učiteljstvo. Zbor zaupnikov to protizakonito, nasilno, neusmiljeno in pa brezobzirno nastopanje prosvetnega ministra proti učiteljstvu z gnusom obsoja.
3.	Zbor zaupnikov izreka svoje simpatije od PP režima preganjanim univerzitetnim profesorjem, ostro obsoja nekulturni napad na neprekršljivo avtonomijo univerze iu njene pravice ter obžaluje krvave posledice teh nekulturnih činov.
4.	Z ogorčenjem zavrača poizkušene naklepe prosvetnega ministra proti Marijinim kongregacijam kot nedopustno in nezaslišano vmešavanje prosvetne oblasti v strogo verske zadeve in protestira proti odloku prosvetnega ministra P. br. 12.418 z dne 15. novembra 1921, s katerim se hoče uničiti organizacijska svoboda učnega osobja in učencev in zatreti prosvetno delovanje narodnih organizacij, temelječih na moralnih temeljih krščanskega svetovnega naziranja.
To se je godilo leta 1924, ko je volitve ; zlasti v vseh prečanskih krajih vodila SDS. ; Takrat pa je »Jutro« pisalo, da nasilij ni in da ! je vse pisanje o nasiljih »iufamna klerikalna laž.«
To so bili prvi nasilni poizkusi PP režima, nadaljnje pa bomo še osvetlili.
Iz voSivne dobe PPZ
>Jutro« piše naprej o nasiljih, čeprav se mu vsa javnost smeje. List, ki samega sebe tako globoko ponižuje, da trdi, da eksistirajo pojavi, o katerih vsak analfabet ve, vidi, čuti in doživlja, da jih nikjer ni, mora ali imeti čudovito sodbo o svojih bravcih ali pa namen, da potvarja. Dr. Gregorja Žerjava mi in ostala javnost brezuspešno pozivamo, naj vendar pove, kateri slučaji nasilja so se že dogodili. On ne odgovarja, pač pa pusti, da njegovo »Jutro« nadaljuje famozno trditev, ki jo je on prvi izrekel na poti na Bled.
Ne moremo si drugače razlagati tega pojava kot da »Jutrove« trditve izvirajo iz tipične esdeesarske miselnosti, da nobena stranka in vlada v Jugoslaviji zlasti pri volitvah ne zna in ne more drugače vladati kot SDfe. Ali SDS res tako nizko presoja razmere v naši javnosti, da ni nobene boljše in poštenejše stranke kot je SDS in da morajo potekati vsake volitve v takem terorju kot zadnje pod PPZ režimom? Hvala Bogu, da ni tako. Da pa bo »Jutro« o nasiljih lahko še naprej pisalo, mu postrežemo še z nekaterimi podatki.
20. novembra 1924 je bil odstavljen župan na Ježici. Vsi protesti in zborovanja ježenskih občanov niso nič pomagala.
29. novembra 1924 je tedanji prosvetni minister upokojil rektorja zagrebške univerze, svetovnega učenjaka dr. Poliča in profesorja dr. Bazalo in dr. Barca. Radi tega so protestirali profesorski zbori vseh univerz v državi, akademska mladina v tu in inozemstvu. Ali mislite, da se je Pribičevič kaj zmenil za to?
3.	decembra 1924 je Pribičevič upokojil prof. Franjo Bučarja, predstavnika jugoslovanskega športa v mednarodni zvezi.
4.	decembra 1924 je Pribičevič razveljavil zakonito pravilno imenovanje dr. Josipa Mala za ravnatelja ua ljubljanskem muzeju.
4. decembra 1924 je bilo prestavljenih 16 hrvatskih učietljev v Srbijo.
4.	decembra 1924 je Pribičevič imenoval dr. Pavla Pestotnika za prosvetnega šefa v Ljubljani, Josipa Reisnerja za ravnatelja srednje tehnične šole v Ljubljani in dr. Ivana Laha za profesorja na učiteljišču v Ljubljani.
5.	decembra 1924. so vse šole v Sloveniji dobile nujno priporočilo prosvetnega ministra, naj se vsi učenci vpišejo k Sokolu.
7. decembra 1924 je prišlo menda iz same ljubezni do g. ministra Pribičeviča do policijskih škandalov na belgrajski univerzi, katerim so sledili podobni dogodki na zagrebškem vseučilišču, kjer je bilo 60 akademikov aretiranih.
4. decembra 1924 je »Samouprava« po iniciativi iz Slovenije v uvodniku napadla škofa dr. Jegliča, naš list in zapisala, da uradnik in učitelj ne more biti po naših zakonih nihče, ki se izdaja za pristaša SLS.
9. maja 1924 sta radi ljudomilega nastopa g. Pribičeviča senata belgrajske in zagrebške univerze vložila nove proteste. Komunike zagrebške univerze ugotavlja, da je policija prišla v univerzitetno zgradbo na ukaz g. prosvetnega ministra Pribičeviča. V Belgradu so proti postopanju g. Pribičeviča celo starši sklicali protestno zborovanje, pa je PPZ režim kratkomalo proglasil to za komunističen shod, ki spada pod zakon o zaščiti države.
14. decembra 1924 je policija vdrla v prostore neodvisne delavske stranke v Belgradu in prepovedala izhajanje strankinega lista.
To so bili prvi »najmilejši« ukrepi PPŽ, ki so pa vendar pretresali vso državo na znotraj in zunanjemu svetu dajali temeljit povod, da je pisal o »popolnoma balkanskih razmerah v Jugoslaviji«. Tedanje razmere je prav točno ugotovil zbor zaupnikov SLS, ki je sklenil sledeče resolucije:
1. Zbor zaupnikov SLS najostreje obsoja nasilje, ki ga izvršuje sedanja vlada nad župani, ki vrše le svojo dolžnost. Najodločneje
Iz Kranja.
»Falzifikacija« kandidatne liste »Gospodarske stranke« v Kranju, katero je sobotno »Jutro« oznanilo s takim zmagoslavjem, se je izkazala kot — napaka prepisovavca, ki se je zmotil pri prepisovanju v krstnem imenu enega kandidatov. To je vse. Pribijemo, da se vidi zanesljivost »Jutrovega« poročevavca ter vestnost onih, ki mu donašajo take novice. Ali je res ali ne, samo da se udari po nasprotniku! In potem ti ljudje še zahtevajo obzirnosti zase in kavalirskega ravnanja.
Po tem merilu svet lahko sodi tudi zanesljivost drugih kranjskih novic tako n. pr. glede razpustitve občinskega sveta. Stvar še ni rešena, in bodi kakor že bo, samo to vemo, da naši ljudje ne bodo hodili pota Pribičevičevega režima, ko se je nebroj občinskih svetov razpustilo radi neznatnih malenkosti res zgolj iz strankarstva. Na vsak način »kranjski problem« ne bo še tako hitro izginil z dnevnega reda, kajti revizija, ki jo je odredila oblast na občini, vsekakor ne bo ostala samo in aetis. Bomo videli, kako bo takrat poročalo »Jutro«.
Odločnemu nastopu SLS se je posrečilo, da so redukcije pri železnici že precej popravljene. Poslanci bodo delali naprej, dokler ne izbijejo vsega, kar je sploh dobiti mogoče.
Druge politične stranke vidijo svoje delo za železničarje v tem, da prav divje hujskajo proti SLS. da bi železničarji njenega dela ne videli in bi bili na dan volitev dostopni za de-mokratarske laži. Ker s tovrstno žurnalistiko ni drugače mogoče govoriti kot dan za dnenr govoriti o grehih tiste skupine in stranke, ki jo zagovarja, zato bomo prisiljeni, da dan za dnem ponavljamo resnico, da je z največjo vnemo zagovarjal redukcije v območju ljubljanske direkcije miljencc SDS, bivši ravnatelj Dr. Borko!
Lepo izpričevalo.
List »Istina« v Banjaloki prinaša pismo radikalnega poslanca pašičevca Koste Maj-kiča, ki izjavlja, da bo pri volitvah podpiral SDS, ker je prepričan, da samo ta pravilno nadaljuje Pašičevo politiko. Našim žerjavov-cem, ki bi sedaj pred volitvami radi postali avtonomisti, Slovenci, demokrati in sploh najhujši nasprotniki velesrbstva in reakcije, je tale Kosta Majkič dal dobro, resnično, pa zelo neprijetno izpričevalo. Če bi se to ne zgodilo v Banjaloki med Turki, bi prav gotovo »Jutro« reklo, da so ubogega Majkiča nahujskali »klerikalci«.
Na naslov 5 Pribičeviča in dr. Žerjava.
»Balkanski Dnevnik« je menda najbolj zagrizeno velesrbsko glasilo v državi. Urejuje ga znani propagator velesrbske hegemonije Krsta Cicvarič. Ta mož je v zvezde koval Sve-tozarja Pribičeviča in vsa njegova dejanja, tudi če jih je obsojala vsa druga javnost, opravičeval s srbskimi narodnimi interesi, ki da jih čuva Svetozar Pribičevič. Sedaj, ko Pribičevič na shodih po hrvatskih krajih govori kot najhujši Hrvat, ga je opomnil Cicvarič takole:
Dragi prijatelj! Ko že govorite o srbski hegemoniji, potem Vam moram povedati, da je bila le-ta veliko popolnejša v nekdanji ra-dikaluo-demokratski koaliciji, zlasti v tisti, ki se je imenovala »Nacionalni blok« (PP). Pa fe je bilo to tedaj tako lepo, ko ste Vi tedaj pri tem sodelovali, kako more biti danes grdo. ko sc to prnldieirn brez Vašega sodelovanja?! Nikarte nikdar kritizirati belgrajske
Higiiena ust.
Higijena zob Je ravno tako važna knkor snužnnst obrazu in rok. Važno pa jo vsokakor, da so izbere pravo sredstvo: 1'KDKCO pasta za zobe. Ista Jo sestavljena na znanstveni podlagi.
Pebe.CG llaHtft *» "»be.
vlade s tega stališča, ker to ne pristoja Vam, ki ste nekdaj zahtevali hegemonijo Srbije in ki ste jo kasneje kot minister tudi uvedli in izvedli.
»Jutro« pa piše, da SDS neomajano stoji na braniku enakopravnosti Slovenije. Če bi Civcarič »Jutro« bral, bi tudi pisal: Nikarte, Vam to ne pristoja!
Kako Hrvati častijo Radiča.
K našemu poslancu Žebotu so prišli v soboto, dne 16. julija 4 Hrvati iz Medjimurja. Prosili so ga, naj posreduje za nje v. neki nujni in za nje važni zadevi v Belgradu. Naš poslanec pravi:
»E, pa vi imate svoje hrvatske poslance; Vi imate svojega Radiča v Zagrebu! Zakaj se ne obrnete za pomoč do tistih, ki ste jih volili?« ,
In Hrvati so odgovorili:
»Kaj nam pomaga Radič in njegovi poslanci, ko pa za nas nič ne storijo! Obrnili smo se že neštetokrat pismeno v Zagreb do Radiča in do hrvatskih poslancev, a še odgovora ne dobimo. Čuli smo, da poslanci Slovenske ljudske stranki radi pomagate ljudem, če rabijo pomoči. Pa še nam zapuščenim Hrvatom pomagajte!«
»Rad bi kaj storil za Vas,« jim odgovori Žebot, »a vi boste v zahvalo za to pri volitvah zopet volili tistega Radiča, ki Vas tako zanemarja.«
»Kot Boga Vas prosimo,« odgovarja Hp. vat, »pomagajte nam. Radičeve stranke mi Hrvatje ne bomo več volili. Ona nas je leta in leta vodila za nos s svojo »republiko«, a za ljudstvo niso radičevci storili niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. Radič in njegovi so bili skoro 2 leti ministri, pa niti ene stvari niso za nas dosegli. Verujte nam: Letos bo na tisoče Hrvatov volilo proti Radiču.«
Tako govorijo o Radiču Hrvati sami. In mi Slovenci bi naj bili tako zabiti, da bi glasovali za Radiča!
KANDIDATNA LISTA SKS ZA MARIBORSKO VOLIVNO OKROŽJE
Včeraj ob 11 dopoldne je vložila SKS v Mariboru svojo kandidatno listo. Nosilec liste je Štefan Radič. — Okrajni kandidati so: za Brežice - Laško Franjo Pintarič, namestnik Franc Tovornik; za Celje - Šmarje dr. Anton Novačan, odvetnik, namestnik Jevšnik Franc; za Ptuj in Dolnja Lendava Albin Prepeluh, publicist, namestnik Toplak Simon; za Ko-njicc - Prevalje Ivan Vivot, posestnik, namestnik je Jurij Brah, posestnik; za Ormož-Ljutomer Ljudevit Ivanjčič, šolski upravitelj namestnik Franc Talany, gostilničar; za Maribor (desni in levi breg) Josip Rajšp, posestnik, namestnik Jakob Kraner, posestnik; Gornji grad in Slov. Gradec Anton Podpečan, posestnik, namestnik Hajdenik Ivan, posestnik; za Mursko Soboto kandidira dr. Ante Odič, odvetnik iz Čakovca, namestnik Ladislav Ho-došček, župan in posestnik.
Shodil S£S
Shoda SLS v Guštanju in Kotljah. V nedeljo 17. julija t. 1. so priredili kandidat g. Andrej B e d j a n i č in oblastna poslanca Jurij K u g o v n i k in Jože S t a b e j izredno dobro uspela in obiskana shoda SLS v Guštanju in Kotljah, okraj Prevalje. Zborovalci, odločni kmetski iu delavski možje ter fantje, so z velikim veseljem pozdravljali došle govornike in odobravali njihova izvajanja. Delu in taktiki SLS so izrazili vsi navzoči soglasno svojo zahvalo, priznanje in hkrati tudi nadaljnje zaupanje.
Poslanec Vlad. PuSenjnk, oz. njegov namestnik, bo priredil s sodelovanjem oblastnih poslancev sledeče shode: v torek, 2. avgusta (Porcijunkula), ob polosinih zjutraj v Na-zarju; v nedeljo, 14. avgusta, po rani sv. maši v G o r n j e m g r a d>u ; popoldne pri Sv. Frančišku; v ponedeljek, 15. avgusta, pa rani sv. maši v Lužah, po velikem opravilu v S o 1 č n v i.
V	Vidmu p.i Krškem se vrši v nedeljo, 24. t. m., po rani sv. maši volivni shod v prostorih g. G e r š a k a. Govori obl. poslanec g. Tratnik, — Popoldne ob 4reh istega dne pa imata volivni shod v Sevnici v dvorani hotela Triglav gg. poslanca Tratnik in d r .A. G o s a r.
V	Ribnici na Pohorju se vrši v nedeljo dne 24. avgusta po prvem sv. opravilu v gostilniških prostorih g. Josipa Petruna volivni shod, na katerem govorijo kandidat g. Bed-janič in obl. poslanec g. Hrastel in Tomaž Ovčar iz Maribora.
Razbor. V nedeljo, dne 21. avgusta, po »v. opravilu priredi obl. poslanec g. Tomaž Ovčar tukaj javen shod, ua katerem nastopijo tudi drugi govorniki.
Ka/ se godi doma
Reden promet z Avstrijo.
Maribor 19. jul.
Promet z Avstrijo je od polnoči 19. t. m. zopet ♦postavljen in normalno funkcijonira. V torek zjutraj ob 2.25 je prispel prvi brzovlak iz Avstrije na mariborski kolodvor, iz Maribora pa je odšel v Avstrijo brzovlak ob 4. uri. Oba vlaka sta bila polna potnikov. Tovorni promet je bil vpostavljen že o polnoči.
V Split!
Skupen odhod iz Zagreba je danes, v sredo Kvečer ob 23.30 z glavnega kolodvora.
Udeleženci iz Ljubljane naj se odpeljejo v ■Zagreb v sredo opoldne preko Zidanega mosta ali pa preko Karlovca, kjer se dobe z ostalimi. Vsi, ki so prijavljeni, imajo preskrbljeno hrano in stano-vanjo. Tudi za udeleženke je preskrbljeno. V sredo dopoldne bom od 9.—11. ure v »Danici«, kdor želi, lahko tedaj še dobi informacije o kongresu.
Opozarjam še enkrat na to, da kupite pri vstopni postaji celo vozno karto; legitimacijo za 5 dinarjev pa dobite na potu ali pa v Splitu. Voznega listka v Splitu ne oddati!
Za hrano v vlaku in v četrtek zvečer naj skrbi vsak sam, ker le za 22., 23., in 24. poskrbi Liga. Vzemite s seboj razne priročne glasbene instrumente, da bo družba cim veselejša in prijetnejša!
Na veselo svidenje!	Viljem Seibitz.
Mladinsko-delavski tabor na sv. Planini.
Nad 300 krščansko-socialno mislečih oseb se je zbralo v nedeljo na sv. Planini. Zastopane so bile mladinske Krekove organizacije iz Jesenic, Ljubljane, Celja, Hrastnika, Zagorja, Trbovelj itd. Na predvečer v soboto so žgali Ivrekovci kres, spuščali rakete v zrak in veselo v krasno noč prepevali. V nedeljo je bilo sv. opravilo in potem zborovanje, kjer je nastopilo večje število delavskih organizatorjev, samih mladih mož in fantov. Sklenilo se je tudi, da se enaki tabori vrše vsako leto, eden na sv. Planini in drugi pri sv. Joštu na Gorenjskem. Podrobnejše poročilo prinese »Pravica«.
Številni požari radi strele.
Celje, 20. julija 1927.
Žgoče solnce se je moralo v ponedeljek proti večeru umakniti težkim oblakom, ki so se privalili z zapadne strani. Okoli 5. ure popoldne je začelo rahlo deževati. Ob nastopu mraka se je preje tako miren dežek spre-vrgel v hudo neurje, spremljano od neprestanih bliskov in grmenja. Elektrika je ponovno odpovedala, po Savinjski dolini pa so radi prenasičenja zraka z elektriko elektrarne in transformatorji namenoma zaprli tok. Tako je bil večer še groznejši. Strele so prizadejale, ta večer izredno mnogo škode. Tako je ob četrt na deveto uro zvečer udarilo v kozolec veleposestnika v Bukovem žlaku. Franca Sodina (p. d. Speckbauer). Strela je vnela kozolec in bližnje gospodarsko poslopje in oboje vpepelila. Škoda je ogromna. Na lice mesta je prihitela celjska požarna bramba z motorno brizgalko •in s pomočjo požarnih bramb iz Teharja, Trnovelj in Gaberja požar lokalizirala. — Nekako istočasno je močan svit v smeri Sv. Lovrenca nad Štorami naznanjal drugi požar. —Od šmartnega na Paki je sij ognja naznanjal, da je tudi tam strela nekoga močno prizadela. O zadnjih dveh požarih nismo mogli še dobiti točnejših podatkov. — Kolikor smo ■mogli zvedeti, neurje samo kake druge škode ni povzročilo in tudi toča ni padala. Naliv sam je izsušeni zemlji naravnost velikanska dobrota.
Usodna noč nad Lipovci.
V petek zvečer je priplaval od Pohorja nad bellinsko okolico v Prekmurju velik črn oblak. Strela za strelo je švigala in temno noč je razsvetljevala dnevna svetloba. Najhujše so bili prizadeti Lipovci. Treščilo je v neke križe žita blizu vasi, ki so zgoreli. Ista usoda je zadela Matijo F o r -jana in njegovega soseda Baligača. Dasi je že prej kake pol ure zelo močno deževalo, je bilo vendar celo poslopje v trenutku v plamenu. Požar je bil tako močen, da sploh ni bilo mogoče priti v bližino. Prva gospodarjeva skrb je bila, da reši iz hleva živino. Ko je gnal čez prag žrebca, je padel nanj poreč tram. Takoj se mu je užgala obleka in dobil je take opekline, da je takoj moral priti zdravnik. Vkljub temu pa ni upanja, da bi ostal pri tivljenju. Poginil je tudi žrebec in še ena kobila. Ognja ni bilo mogoče pogasiti, dasi je osem briagal-nic prihitelo na lice mesta. Pogorelo je vse, le gole zidane stene štrlijo kvišku. Plamen je uničil tudi sosedovo hišo. Ostale so le stene. Oba gospodarja trpita velikansko škodo. Baligačeva usoda je tem hujša, ker mu je zgorelo vse žito.
Dve žrtvi kopanja.
19 letni Milan ivančič z Črnca pri Brežicah dijak U. razreda učiteljišča v Zagrebu je v nedeljo ob 4. uri popoldne pri kopanju pod Čatežem, kjer se steka Krka v Savo —utonil. Šele v ponedeljek popldne, ko so ponovno od kraja nesrečo navzdol začeli natančno z drogovi tipati po dnu Krke, so 4 m vstran, kjer je Ivančič zpinil pod vodo, v globini 4 m na dnu našli truplo. — Isto nedeljo popoldne se je šel kopat pri Skopicah v Savo N. Rnšič. Med kopanjem ga je prijel kri!. Sam sc ni mogel rešiti. Pomoč drugih jc prišla prcknsno. Njegovo truplo je Sava odplavil« in ga še v nedeljo pri Mihalovcih južno Dobove vrgla na prod. —
Požar.
Iz Slov. Konjic nam poročajo: Preteklo soboto teden je nenadoma izbruhnil ponoči ogenj na tukajšnjem kolodvoru v hišici progovnega mojstra. Radi silnega vetra je. bila največja nevarnost, da se vžgo okolu naložena skladišča desk. Ognjegascem se je končno posrečilo ogenj udušiti vendar ni od poprej lične hišice ostalo druzega kakor golo zi-dovje.
Nesreča.
Kmet Šturm iz Ložin na Kočevskem je v ponedeljek popoldne vozil mimo gimnazijskega poslopja v Kočevju. Mimo pridrči avto in konj se mu je splašil. Voz je zadel ob brzojavni drog s tako silo, da se je drog popolnoma odlomil. Voznik Šturm je odlelel pri tem sunku z voza in obležal nezavesten, dočim je konj z vozom oddrvel naprej. K nezavestnemu so brž prihiteli blizu stanujoči orožniki in kmalu je bil na licu mesta tudi zdravnik dr. R8thel, ki mu je nudil prvo pomoč. Odpeljali so ga na dom. Njegovo stanje je izven nevarnosti.
Samoumor 16 letnega fanta.
Komaj 16letni Anton Verstovšek, doma iz Dedje vasi v Pišečki fari je od spomladi t. 1. služil kot hlapec pri gostilničarju Zorku pri kolodvoru v Brežicah. Pretekli ponedeljek 11. .julija je brez odpovedi nenadoma službo zapustil in neznano kam odšel. Dne 15. julija popoldne se je pokazal zopet v Vrbini Zorkovemu pastirju. Dal mu je eno suknjo, ki jo naj pastir izroči gospodarju. Rekel je, da ne bo več služil ter je zopet zginil. Isto noč pa je videl sin čuvaja Franc Zupančič, da se je nekaj temnega po železniškem tiru plazilo. V temi in na daljavo je mislil, da je to plazeče se bitje kaka mačka. Videl je, da je privozil okrog pol 22. ure tovorni vlak iz Dobove, ki je ono plazečo se stvar povozil. Ker ni bilo slišati nikakega glasu je bil še bolj prepričan, da gre za mačko in ni šel gledat. Naslednjega jutra so pa našli na istem mestu tira
mrtvega mladega fanta z razbito glavo. V fantu so kmalu spoznali hlapca Antona Verstovška. Kaj je mladega fanta, ki je bil priden delavec, gnalo pod vlak, ni znano.
Izkrvavel.
Pri Sv. Andražu v Slov. goricah so mlatili na stroj pri Rižnarjevih. Hišnega gospodarja Franca Rižnarja je zagrabila mlatilnica s tako silo za desno roko, da so mu jo zobje odtrgali. Ponesrečenec je izkrvavel, predno je prišla pomoč. Rajni je bil dober gospodar in vrlo katoliški mož. Vsak prvi petek je s celo družino pristopal k sv. obhajilu in stal vedno trdno v vrstah naših mož. V njegovo hišo so prihajali le dobri časopisi in listi. Vsa župnija Sv. Andraža žaluje za tem vzor-možem in sočustvuje z Rižnarjevo globoko potrto družino.
Mrlič v Muri.
Pred par dnevi so našli v Muri na Gornji Bistrici utopljenca. Truplo je začelo že razpadati in po tem se sklepa, da je moralo biti v vodi že več tednov. Kdo da je utopljenec, se ni dalo dognati.
Kri za porezane krivce.
Preteklo nedeljo so v Ljubljani popivali fantje iz več vasi izpod Šmarne gore. Med njimi je bil tudi 23 letni B i 1 b o n Jože, po domače »Mežnarjev« iz vasi Dornike pod Šmarno goro. Ko mu je vino zlezlo v glavo, je postal precej objesten in je pričel izzivati svoje tovariše, dvema pa je strgal krivce raz klobuke in jih z nožem uničil. Užaljena fanta sta sklenila krvavo maščevanje in sta Bilbona počakala včeraj, med 6. in 7. uro zvečer v samotnem gozdu ob cesti, ki vodi levo od črnuškega mostu proti Ga-meljnani. Ko se je Bilbon, ki je čevljarski pomočnik v Ljubljani, vračal ob pol 7. uri zvečer iz Ljubljane v Dornike, sta omenjena fanta planila iz svojih skrivališč nadenj, ga vrgla s kolesa, eden pa ga je z nožem sunil v levo stran vratu in mu prizadejal težko in globoko rano. Napadalca sta nato zbežala, ranjenega Bilbcna pa so nekaj minut kasneje našli ljudje na cesti v mlaki krvi. Obveščena rešilna postaja jo prepeljala ranjenca v bolnico v Ljubljani. Orožhiki so pol ure kasneje že izsledili napadalca.
Dnevne novice
•k Poročila »Slovenca« o krvavih dogodkih na Dunaju navajajo mnogi listi. Med drugimi pravi graška »Tagespost« z dne 18. julija o »Slovenčevih« poročilih sledeče: »Izčrpna poročila, ki jih jc objavil ljubljanski --Slovenec«, je prejel od svojega budimpeštanskega dopisnika, ki je v soboto ob 6 zjutraj odšel iz Budimpešte in se vrnil z Dunaja ob pol 4 popoldne.« Potem jih obsežno ponatiskuje. Tudi drugi listi so veliko posneli po poročilih našega lista, ki je bil takoj ob izbruhu dunajske revolucije takoj in nepretrgoma čisto točno obveščen o vsem poteku dogodkov, ter jih radi svoje prvovrstne inozemske poročevalske službe mogel od vsega početka brez vsakega pretiravanja in neresničnih senzacij popolnoma pravilno oceniti.
k V Begunjah pri Lescah so občinske volitve 17. julija iztekle takole: od 215 volivcev jih je prišlo volit 111. SLS je dobila 47 glasov, SDS pa 64.
k Petindvajsetletnico mašništva obhaja 21. t. m. g. Franc Sal. Doberšek, župnik v Koprivnici pri Rajhenburgu. Kot župnik isto-tam deluje že dvanajst let. Skromnemu, toda požrtvovalnemu in vnetemu delavcu v vinogradu Gospodovem, ki si je tekom svojega delovanja pridobil nešteto zaslug na gospodarskem, političnem in kulturnem polju, prav iskreno častitamo.
■k Umrl jc v Stopercah v visoki starosti 83 let posestnik Martin R a m p r e , oče. g. kaplana Franca Rampreta. Bil je globoko veren, vnet pristaš SLS in priljubljen pri vseh, kar je tudi pokazala mnogoštevilna udeležba pri njegovem pogrebu.
-k Vsem odsekom mariborskega orlovskega okrožja! Pošljite takoj vam poslane prijavnice! — Prenočišča so preskrbljena za soboto in za nedeljo zvečer. — Če reflektirate na obed, javite za cel odsek v Slov. Bistrico! Naslov smo vam poslali. Za polovično vožnjo smo zaprosili ter vam o tej ugodnosti pravočasno sporočimo.
it Za upravnika narodnega gledališča v Mariboru je imenovan dr. RadovaD B r e n č i č. Ostavka Josipa Križaja v Zagrebu na državno službo je sprejeta.
k Posavska podružnica SPD v Zidanem mostu bo priredila dne 7. avgusta v Sevnici in 4. septembra t. 1. v Zidanem mostu veselico. Dobiček obeh veselic jc določen za zidavo nove koče na Lisci.
k Bulimbašič hoče poleteti v Ameriko. Pred vojno dobroznani najboljši evropski letalski akrobat Ignacij Bulimbasič, splitski občan. hoče poleteti v Ameriko. Bulimbasič je bil mornarski strojnik. Vleklo ga je s tako silo k letalstvu, da se je odpeljal v Ameriko, kjer si je zaslužil potrebni denar za nakup avijona in pa za zrakoplovni študij. Dovršil je Bleriotovo letalsko šolo v Parizu in kmalu nato zaslovel s svojimi vratolomnimi letalskimi produkcijami. Ob začetku svetovne vojne mu je avstrijska oblast odvzela avijon, ki je sedaj v posesti zrakoplovne komando, v Novem Sadu. Biilimbašič nima sredstev, da bi si kupil letalo za polet preko Oceana, kar je njegova vroča želja. Zato se je obrnil na kralja
Aleksandra s prošnjo, da bi mu država njegov stari avijon plačala, on pa bi si potem s tem denarjem in javnimi prispevki naročil v Nemčiji hidroplan. Letalo hoče izročiti državi, čim bi se vrnil iz Amerike. Za svoj polet si je določil sledeči načrt: poletel bi iz Novega Sada do Madrida, od tam pa preko Azorskih otokov v Newyork. Njegova pot bi bila znatno daljša nego dosedanjih prekooceanskih letalcev, zato pa bi se izognil nevarnim zračnim tokovom.
■k »Obilic« v Južni Srbiji. BelgTajsko akademično pevsko društvo »Obilic« je v zadnjem času na turneji po južni Srbiji, kjer prireja koncerte. Pelo ej doslej v desetih južno-srbskih mestih, začenši od Kumanova do Bi-tolja. Na Kaimakčalanu je pelo pri slovesni zadušili službi božji in položilo venec.
k Odkopavanje Dušanove zaobljubljene cerkve. Iz Prizrena poročajo, da odkopavanje Dušanove zaobljubljene cerkve sv. arhangela Mihaela uspešno napreduje. Odkrili so že velike dele razvalin in našli zanimive freske in mozaike.
■k Težka nesreča pri delu. Včeraj s popoldanskim gorenjskim vlakom je pripeljal član rešilne postaje v Kranju v Ljubljano težko ranjenega 24 letnega delavca Walterja Franca, uslužbenega pri trgovcu Dolencu Francu v Škofji Loki. Walter je včeraj popoldne peljal z dvovprežnim vozom večjo množino stavbnega skalovja iz Škofje Loke v Kranj. Tik pred Kranjem pa mu je po nesreči padla težka skala na levo nogo in mu jo popolnoma zdrobila. Nezavestnega delavca je prevzela najprej rešilna postaja v Kranju, na ljubljanskem kolodvoru pa so ga naložili na avto tukajšnje rešilne postaje in ga prepeljali v bolnico.
•k Tvrdka Anton Golež v Maribor« je priložila celi nakladi včerajšnjega lista prospekte za Drž. razr. loterijo. Ker poznamo to tvrdko kot zelo solidno slovensko podjetje, priporočamo cenj. čitateljem, naj se v zadevi srečk te drž. loterije obračajo le nanjo.
■k Tvrdka, katera je dne 23. junija t. I. v inseratnem delu »Slovenca« razpisala službo inkasanla in pomožne pisarniške moči pod šifro »Vpokojenec«, sc vljudno naproša, da vrne prosilcu F. P. njegov važni dokument ali ga pošlje na upravo »Slovenca«.
kr Zdravsteni nasvet. Čc vam je zdravnik prepovedal kavo, pijte Ziko! Žika, pripravljena z dobrim mlekom, nadomesti najfinejšo kavo.
Naj bo v tovarni ali pisarni, vsakdo lahko Ti danes pokaže, da se pri deli »Clio« limonada, kot okrepčilo najbolj prileže.
KUŠAKOVIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe
it Vrednostne papirje vseh vrst, pred- in povojne, tu- in inozemske, delnice, bančne za-dolžnice, državna, deželna in mestna posojila, železniške prioritete, obligacije, založnice, rente, srečke itd. kupuje in plača najbolje Efektna banka M, Jankole, Ljubljana, Kongresni trg 9.
•k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
•Jjf Specijalna živinorejsko-poljodelska šola na Grmu pri Novem mostu razpisuje sprejem učencev za šolsko leto 1927-28, ki se prične začetkom novembra t. 1. — šola, ki- se je preosnovala v speci-jalno kmetijsko šolo, jo urejena kot doslej in ima dva oddelka: 1. celolotno šolo, ki traja eno leto in .je pripravna ze kmetske sinove iz cele ljubljanske oblasti, tudi za one iz vinorodnih krajev in 2. zimsko šolo, ki je namenjena samo :sa učence iz nevi-norodnih krajev, zlasti za Gorenjce in traja dve zimi po 5 mesecev, skupaj lorej 10 mesecev. Celoletna šola ima pred zimsko to veliko prednost, da učenci tudi praktično izvršujejo vsa dela v gospodarstvu po naukih, ki jih slišijo v šoli. Učenci imajo na zavodu vso oskrbo in so vedno pod strogim nadzorstvom. Sprejemni pogoji so sledeči: a) starost ne manj kot 16 in ne več kot 22 let; b) moralna neoporečnost; c) telesno in duševno zdrav; č) z uspehom dovršena osnovna šola. Učenci se dele na dr-vanc in privatne. Državni učenci so šolajo na državne stroške (brezplačno), privatni pa na lastne stroške. Preskrbnino, ki jo plačujejo privatni učenci, določa kmetijsko ministrstvo. Za letos znaša 150 Din mesečno za sinove kmetskih staršev, 300 Din mesečno za ostale. Državne učence izbirajo posebne okrajne komisije. Prosilci za državna (prosta) mesta morajo na podlagi razglasa okrajnega glavarstva v določenem roku predložiti svoje prošnje poglavarstvom, ki povabijo nato prosilce k pregledu. Prošnje izbranih prosilcev se preko velikega župana pred-lože ravnateljstvu šole, ki izmed njih sprejme dve tretjini vseh prosilcev kot državne (brezplačne) učence, ostale pa odkloni oziroma jih priporoča za sprejem v druge šole. Vsi sprejeti državni učenci morajo biti sinovi kmetovalcev iz ljubljanske oblasti in se morajo njih stariši zavezati, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. V obratnem slučaju morajo povrniti državi vse stroške šolanja. Državni učenci dobivajo šolske potrebščine od zavoda. Privatne (plačujoče) učence sprejema ravnateljstvo šole na podlagi razpisa v listih direktno in je vlagati prošnje za plačujoča mesta naravnost pri ravnateljstvu šole do 15. septembra t. 1. Prošnji je priložiti sledeče listine:,1. domov-nico, 2. krstni list, 3. zadnje šolsko izpričevalo o telesnem in duševnem zdravju, 5. nravnostno izpričevalo. 6. izjavo staršev ali varuhov, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja oziroma v slučaju predčasne, neutemeljene zapustitve zavoda povrniti državi stroške šolanja. 7. Kdor se želi šolati proti znižani preskrbnini, mora predložiti še potrdilo občinskega urada, da so stariši kmetskega stanu. Prošnje morajo biti lastnoročno pisane in s prilogami vred po tarifnem zakonu pravilno kolkovane. Priloge po 1.), 4.), 5.), 7.) se kolkujejo z 20.— Din, one pod 3.) s 5 Din in pod 6.) z 2 Din. Prošnje je kolkovati s 5 Din in priložiti kolek za 20 Din. Letos se bo sprejelo v zavod 50 gojencev in sicer 30 v celoletno šolo in 20 v I. tečaj zimske šole, od teh do 35 na brezplačna mesta. Točnejša pojasnila daje ravnateljstvo specijalne živinoresko - poljedelske šole na Grmu, pošta Novo mesto.. ad Dopisi .
Prednosti
\
davno preizkušene
-leve
ZABELE
1.	Prijetnost
z njo doseženega okusa.
2.	Izdatnost,
ker največja moč zabele, radi tega
3.	Cenenost.
4.	Neomejena trpež-nost, tudi ako je steklenica odprta.
Pazite pri nakupu na Ime „MA6Gi" na rume> no-rdeči etiketi.
0 Mladina, jasna mora biti naša pot in svetel naš cilj. Kdor šc tega ne ve, naj pride v nedeljo, dne 31. t. m., v Šmarje pri Ljubljani. Tam bo orlovska prireditev in ljudski tabor.
O Društvo »Treznost« ima svoj počitniški sestanek v sredo, 18, julija, v Akademskem kolegiju, Kolodvorska ulica, pritličje na levo. Dnevni red: Protialkoholni kongres in delo po kongresu, poroča br. dr. Mikič, Vabimo vse članc(-ico) in prijatelje.
O Požar. Snoči ob tri četrt na dvanajst je pričela goreti v hotelu Lloyd v neki sobi postelja, katera se je najbrž vnela po cigareti. Na pomoč poklicano gasilstvo ni z briz-galno niti stopilo v akcijo, ker so domači ogenj pravočasno pogasili.
O Poskusen samoumor dveh zakoncev, Uslužbenec cestne železnice, 35letni Ivan dmerza in njegova žena, 341c.tna Amalija, stanujoča v Novem Vodmatu, Društvena ulica št. 25, sta živela že več let v dokaj srečnem zakonu. Zakonsko srečo jc pričela zadnja leta kaliti težka in neozdravljiva ženina bolezen. To je oba zakonca zelo poirlo, tako da sta sklenila iti prostovoljno v smrt. Včeraj zjutraj sta hotela ta svoj namen izvršiti. Najprej sta zaprla hermetično svo)e stanovanje in na prostem štedilniku zažgala oglje, tako da bi sc v dimu zadušila. Ko jima tc ni uspelo, je žena Amalija izpila večjo dozo lizola, mož pa si je z ostro britvijo nrerczal žilo na roki. Vendar pa sta se šc premislila ter sta avizirala sosede o svojem dejanju. Sosedje so poklicali rešilno postajo, ki ju jc z rešilnim avtom ob pol devetih zjutraj pre-
HinSlP kleklane' Pristno janjiMi C„I,«M.P Ulpii« domače ročno delo m. illllLlil DUMUlElj
naiceneiše pri Ostreč fmkarski zadrua' Ljubljana, Kongresni tri;
š
peljala v bolnišnico, Tu so nudili obema prvo pomoč in je še upati, da oba okrevata
O Tatvine. Po Selu in Mostah se klati neki dclomrznež Janez, doma iz Jarš na Savi. Janez prenočuje navadno v moščan-skih hlevih, za zahvalo pa okrade še lastnike hlevov. Tako je meščanskemu županu Oraž-mu ukradel nove vajeti, vredne 300 Din, po-sestnici 2idanovi pa 100 Din vredne vajeti ter nekaj drugih manj vrednih predmetov. — Strojevodji Ivanu Justinu je neznan tat ukradel pri kopanju na Bokalcih 150 Din vredno srebrno uro in verižico. — Prijavljena je manjša poneverba v znesku 50 Din.
Maribor
n Zadeva Mestne hranilnice in vlogo.
Ker nas ponovno vprašujejo, ali je res, da v Mestni hranilnici ne bi bile vloge varne, sporočamo, da se je postavil gerent Mestni hranilnici predvsem zaradi tega, da se izpremenijo pravila, da bo občina, ki jamči za vloge, tudi v vodstvu imela odločujočo besedo. — Nikake nevarnosti pa ni za vloge, nasprotno so prav varno naložene ravno v tem zavodu. Ako pa kdo namenoma take novice trosi, v svoji nepremišljenosti ali tudi hudobiji, škoduje zavodu in tudi mestni občini. Vloge so torej popolnoma varne, saj garantira za nje mestna občina mariborska z vso svojo davčno in gospodarsko močjo.
□	Ali so stare verske resnice katolicizma v nasprotju z modernim duhom napredka, to nam hoče iz širokega razgleda med velike narode sveta pojasniti in opisati na današnjem rednem sestanku mariborskega orlovskega sestanka g. prof. bogosl. Josip K r o š 1. Pridite na zanimivo in važno predavanje pol-noštevilno in točno ob določeni uri!
□	Dne BI. julija gremo iz Maribora na veliko orlovsko prireditev v Slovensko Bistrico!
□	Umrl je znani upokojeni železničar Ivan Bohak iz Danjkove ulice 8. Pogreb se bo vršil danes ob štirih popoldne.
. □ Sestanek duhovnikov - treljerednikov. Danes ob polpetih popoldne sestanek mariborske duhovniške tretjeredne skupščine v frančiškanskem samostanu. Zanimiva poročila iz dežele. Pridite!
□	Redovna preobleka pri šolskih sestrah. Preteklo soboto se je izvršila v samostanski cerkvi šolskih sester pomenljiva slovesnost: 27 kandidatinj je sprejelo redovno obleko, med njimi tri učiteljice in pet otroških vrtna-ric. Obred je izvršil škofov delegat g. prelat dr. I. Tomažič. Prisostvovalo je mnogo duhovnikov, med njimi g. kanonik Casl in p. Do-nat Župančič O Cap., ki sta imela med novo-preoblečenimi svoje nečakinje, in pa sorodniki novink. Bog po svoji previdnosti dovaja zaslužni kougregaciji šolskih sester obilo naraščaja. Letos se je namreč vršila že druga preobleka. Pri prvi preobleki v mesecu marcu je bilo preoblečenih 19 kandidatinj.
□	Karambol motociklista in kolesarja. Na križišču Tattenbachove in Vetrinjske ulice se je v ponedeljek zaletel motociklist Franc H. v nekega kolesarja ter ga podrl na tla. Na tem križišču so radi velikega prometa nezgode zelo pogostne, enako tudi v ozki Vetrinjski ulici, po kateri vozijo celo široki avtoomni-busi, ki zavzemajo celo ulico. Morda se bo nekaj ukrenilo, da se javna varnost v tej ulici zasigura.
□	Izletniški in kopalni vlaki iz Maribora. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani je na prošnjo tujsko-prometne zveze v Mariboru odredilo, da se izdajajo izletniške vozne karte na progi Maribor—Prevalje tudi ob sobotah in dnevih pred prazniki za odhod z vlaki 1714 ali 1718 ob 13.18 oz. 18.34, toda le za razdalje nad 60 km, torej iz Maribora do Dravograda, Guštanja in Prevalj. Povratek je dovoljen samo z vlakom 1715 ob nedeljah in praznikih, prihod v Maribor ob 21. uri zvečer. Za izletniške vlake veljajo torej iz Maribora do postaj Sv. Lovrenc na Pohorju, Brezno-Ribnica, Vuh-red-Marenberg, Vuzenica, Trbonje, Dravo-grad-Meža, Guštanj-Ravne in Prevalje ob nedeljah in praznikih za tja vlak 1712, odhod iz Maribora 5.3S zjutraj, za nazaj vlak 1715, za postaje Dravograd-Meža, Guštanj-Ravne in Prevalje pa tudi za vlak 1714 in 1716 ob sobotah in dnevih pred prazniki, povratek se mora izvršiti ob nedeljah in praznikih z večernim vlakom 1715. Izletniške karte se dobivajo v biljetarni »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, pred odhodom označenih vlakov, kakor tudi v predprodaji. Nadalje je dovoljen vlak 1714 vsak dan kot kopalni vlak do postaje Bistrica. Za ta vlak izdajajo postaje Maribor gl. kol., Maribor kor. kol. in Limbuš posebne kopalne vozne karte za polovično vozno ceno do Bistrice. Povratek se mora izvršiti isti dan z vlakom 1737, odhod iz Bistrice ob 18.23.
□	Arehova nedelja je privabila tudi letos izredno gostov iz Maribora na Pohorje, ki se niso ustrašili niti že grozeče nevihte in dežja. Dan je bil lep in cerkvena slavnost je v redu potekla. Pripomnili bi le, da naj ob podobnih prilikah bodo gostje toliko taktni, da ne bodo polegali na okrog, ko gre mimo procesija. Tudi ni prav, če oni, ki se solucijo, ob takih prilikah pohajajo le v kopalni obleki med ostalimi udeleženci. Ne razumemo, da mnogi v tem oziru ne poznajo nobene spodobnosti. — Naše Pohorje je vedno bolj priljubljena izletna točka Mariborčanov, ki so z zanimanjem posebno preteklo nedeljo pričakovali izid razgovorov zaradi žične železnice na
Pohorje. Zanimivo je, da so se po veliki večini vsi izražali zoper žično železnico, pač pa za veliko ugodno cesto preko Pohorja, kar hi gotovo bilo v času avtomobilizma in tudi raznega zimskega športa veliko bolj aktuelno.
□	Ogledala »Jadranske straže. Glavni odbor »Jadranske straže« v Mariboru je založil mala, lično izdelana žepna ogledalca, ki Jmajo na zadnji strani slike prestolonaslednika, mest in otokov z Adrije in emblem ~Ja-dranske straže«. Odbor bo ta ogledalca prodajal na veliko, zelo dobro bodo pa tudi služila ob nabiralnih dnevih, ker jih namerava prodajati mesto cvetlic. Gotovo bo vsakdo raje kupil za par dinarjev lično ogledalce, kakor cvetlice ali papirnate znake.
□	Pritožbe proti razgrajačem se množijo čimdalje bolj. Zdi se, da imajo nekateri posebno veselje buditi ljudi iz spanja ter jih zabavati s kričanjem in petjem. Policija je dobila sedaj nalog proti vsakemu razgrajaču brez izjeme postopati z vso brezobzirnostjo. Objavila bo v časopisih tudi imena razgrajačev, kar bo najbolj pomagalo.
□	Izkaznice za romanje na Brezje se dobijo v Mariboru v pisarni Prosvetne zveze, Aleksandrova cesta 6. I. nadstropje. Izkaznica daje pravico do polovične vožnje.
□	Občina v Studencih namerava sezidati stanovanjsko hišo oz. razne stavbe preurediti. V ta namen je zaprosila za večje posojilo pri Mestni hranilnici.
Celje
Na svidenjo v Radečah! Orli in Orlice celjskega okrožja polete v nedeljo, dne 24. julija t. 1., v romantične Radeče pri Zidanem mostu in pričakujejo, da se jim pridruži vse, kar čuti orlovsko v območju celjskega orlovskega okrožja. Za prireditev je dovoljena polovična vožnja pod običajnimi pogoji. Kdor se hoče udeležiti celodnevne prireditve, naj dospe v Radeče z vlaki, ki privozijo ob en četrt na deveto uro zjutraj v smeri od Zidanega mosta in eno minuto čez osmo uro v smeri od Brežic. Spored prireditve je sledeči: Dopoldne po prihodu omenjenih vlakov je sprevod po mestu, ob devetih pa je sv. maša. — Popoldne ob treh je na travniku graščine usmiljenih sester — Marijin dvor — javna telovadba. Po javni telovadbi prosta zabava. Ves dan sprendja prireditev Mestna godba iz Radeč.
& Gasilski dan v Celju. Priprave za gasilski dan, ki ga dne 31. julija t. 1. priredi celjska požarna bramba, so v polnem teku. Dopoldan bo cvetlični dan, istočasno pa bo požarna bramba vprizorila na dvorišču mestnega magistrata veliko šolsko vajo, nato pa gasilski manever z vsemi aparati. Popoldanska ljudska veselica v »Gozdni restavraciji,« bo prinesla mnogo zanimivih presenečenj. Cisti dohodek gasilskega dne je namenjen kritju velikih stroškov, ki jih ima požarna bramba z nabavo nove opreme, predvsem pa za ustanovitev za Celje prepotrebnega rešilnega oddelka.
0 Razpisana profesorska služba. Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju je razpisano učno mesto za srbohrvaščino v zvezi s francoščino ozir. italijanščino. V poštev pridejo predvsem profesorski kandidati z usposoblje-nostnim (diplomskim) izpitom iz navedenih predmetov. Pravilno opremljene in na ministrstvo za trgovino in industrijo v Belgradu naslovljene prošnje je vložiti najkasneje do 31. julija t. 1. pri ravnateljstvu državne dvo-razredne trgovske šole v Celju.
•0" Himen. V ponedeljek se je poročil v Celju g. Ivo Skočir, tiskar, z gdčno. Tončko Dolenčevo, hčerko posestnika Franca Dolenca iz Košnice pri Celju.
& S cestno-polioijskim redom se v Celju razni vozači kar ne morejo sprijazniti. Tako je n. pr. policija samo tekom zadnjega ponedeljka zapisala pet grešnikov: eden je vozil z motorjem z odprtim izpuhom, drugi je svoj avto gnal s pretirano brzino, dva še sedaj nista vedela, da se pri nas vozi po desni strani ceste, zadnji pa je premalo pazil na svoja ži-vinčeta, ki so preveč ponesnažila mestno ulico.
Slovenska krajina
Cronsovci. črensovsko izobraževalno društvo je preteklo nedeljo priredilo na.Srednji Bistrici Ciril-Metodovo proslavo združeno z proslavo 10-letnice majniške deklaracije. Zbranih je bilo nad 500 ljudi, ki so'v veselem razpoloženji! sledili po vorom, deklamacijani, posebno še petju društvenega pevskega zbora.
Nova trgovina v Mur. Soboti. S prvim julijem je olvorila mariborska tvrdka Šercer in drug Prvo prekmursko zalogo pohištva in hišnih potrebščin. Ker je nova trgovina prva te vrste, jI je bodočnost zagotovljena.
• Kočevje
Omejitev vode, Radi pomanjkanja pitne vode je vodovodni odbor omejil dotok vode meščanom na sledeči čas: Od 6'. do B. ure zjutraj, od 10. do 12. uro in od 5. do 9. ure do nadaljnega. Omenjeni red velja od 19. julija naprej.
Smrtna kosa. Na Rudniku je 18 t m. umrl F. Senica, upokojeni rudar. N. p. v m.I
Dopisi
IZ RADGONSKEGA KOTA.
Obupen je gospodarski in narodni položaj naših ljudi v radgonskem trikotu, ki je po mirovni pogodbi pripadel Avstriji. Slovenci nimajo niti ene slovenske šole, ampak obiskovati morajo vsi nemško osnovno šelo v Radgoni. Tu krščanskega nauka niso deležni v materinem jeziku no deca v šoli ne odrasli v cerkvi. Prejšnje čase je bil za kaplana neki gospod, ki je znal slovensko in je tudi pridi-
gal ter spovedova! slovensko ljudstvo v ^slovenski cerkvic vsako nedeljo. A tudi lo ugodnost, oziroma pravico so ljudstvu vzeli ter onega gospoda prestavili nekam k Gradcu in ljudstvo od takrat dalje ne sliši ve<5 božje besedo iu nauka v svojem jeziku no v šoli no v cerkvi. Kajti v Radgonsko (aro, ki je po pretežni večini slovenska, so dali nemškega kaplana, ki ne razume popolnoma nič slovenščine. G. župnik tudi ne razume slovenščine. Trgovina uspeva zelo slabo, ker nimajo komu prodajali. Ako bi ta kot z Radgono pripadal Jugoslaviji, bi se to čez noč predrugačilo, kajti zapadno 1'rekmurje naravno vse teži le v Radgono!	Ar.
Šmartin pri Kranju. Tukajšnje Kat. slov. izobraževalno društvo proslavi v nedeljo dne 7. avgusta 25 letnico svojega Obstoja. Dopoldne ob O bo v župni cerkvi sv. maša za vse žive in mrtve člane, popoldne ob 3. uri pa veselica na znanem Ben-detovem vrtu s slavnostnim govorom, po katerem je na dnevnem redu bogat spored.
Sv. Ignacij na Rdečem bregu. Sv. Ignacij n.i Rdečem bregu jc lepa, doslej premalo znana izletna točka v srednjem delu Dravske doline. Na prijaznem !J13 m visokem hribu stoji ljubka cerkvica sv. Ignacija, obdana od mogočnih starodavnih lip, mecesuov ter smrek. Dostop je lahek od poslajo Sv. Lovrenc na Pohorju in Brezno ob Dravi. Razgled je posebno slikov it na poti od lovren.ške strani in na vrhu. Vrli Rdečega brega je ves kot naraven park, ugoden za sprehode, prijeten za oko in pljuča. — God podružničnega patrona sv. Ignacija so bo letos slovesno obhajal v nedeljo, 31. julija. Ob ,S. uri je prva sveta maša in kratka pridiga, ob 10. uri pridiga, teotorična procesija krog cerkve in slovesna služba božja. Vabimo domačine, sosede m izletnike.
ocialna vprašanja
10. mednarodna konferenca dela v Ženevi.
XX Ni dovoljeno. V smislu sklepa upravnega odbora bratovske skladnice z dne lt. julija je navzočnost pri službi božji v kapeli bolnice dovoljena le nastavljencem bolnice in bolnikom, privatnikom vstop v kapelo pa zabranjen.
Predavanje. Žensko društvo priredi v nedeljo 24 (ulita ob pol 4 popoldne predavanje s skioptičnimi slikami o stališču žene na Jutrovem. Predava e. Zmavc.
Razurajali. Nikjer drugje ni toliko pritožb o razgrajanju ponočnjakov kot v trgu, kjer se noč na noč razgraja, preklinja in pretepa. Ne pomaga nobeno svarilo ne kazen. Stranke so se pred dnevi na občini pritožile radi teh nemirov. Tolicija naj energično nastopi, da se napravi red!
Samoumor. V Trbovljah je skočil v soboto v Savo rudar Alojzij Laznik. Pred dejanjem se je slekel in iz pečine pred savskim mostom skočil v vodo.
Slov. Konjice
Otvoritev kavarne. V petek dne 15. t. m je odprl v hiši Eversa kavarno g Druškovič, in sicer v istem lokalu, kjer je že bila poprej kavarna.
Proslava sv. Cirila in Metoda. Kat. izobraževalno društvo je v nedeljo popoldne priredilo našima apostoloma v spomin 1100 1. rojstva v dvorani igro ■'•Slovanska apostola . združeno s petjem, deklaniacijo in govorom. Vseločke so zelo zadovoljile občinstvo, 1<i je do zadnjega kotička napolnilo dvorano.
Nova Htavba Malo hišico — viničarijo si je v svoiem vinoirrndii <i. Vpzetišek.
10. mednarodna konferenca dela se je vršila v času od 25. maja do 17. junija 1927. Te konference se je udeležilo 13 držav s 145 zastopniki. Poleg tega so poslale te države še 186 namestnikov in ekspertov.
Uvod.
Konferenco je olvoril predsednik upravnega sveta Artur Fontaine. V svojem govoru je podal najvažnejše zgodovinske podatke o socialnem svetovnem razvoju. V zvezi z mednarodno konvencijo o 8 urnem delovnem času je poudaril, da je vpeljala Anglija leta 1833. 8 urni delovni čas za otroke v starosti od 9 do 13 let, za mladoletne v starosti od 13 do 18 let je pa določila 69 urni delovni čas na teden. Leta 1847. je pa skrčila delovno dobo za žene in mladoletno na 10 ur na dan.
V	Franciji se je vpeljal leta 1818. 12 urni delovni čas in leta 1000. 10 urnik za mladostne delavce in ženske ter za odraščene moške, če so delali skupaj z mladoletnimi.
V	Nemčiji so vpeljali leta 1891. 11 urnik za ženske osebe, odklonili so pa predlog za splošno vpeljavo 11 urnega delovnega časa. Leta 1908. je znašal delovni čas za mladoletne in ženske osebe 10 ur.
Danes prevladuje v splošnem 8 urni delovni čas. V zvezi z vpeljavo tega delovnega časa se je določilo, da se smejo prepustiti mladoletni v obrtniško delo šele s 14 leti, dočim so se prej z 9 leti. Nočno delo ženskih in mladoletnih oseb se je pa popolnoma ukinilo.
Tudi zdravstveni pogoji so se splošno zboljšali. V letih 1881.—1925. se je zmanjšala umrljivost otrok v Angliji, Nemčiji in Franciji za 25% ;v Švici in Nizozemski pa za 67%. Splošna umrljivost se je zmanjšala v Franciji za 22%, v Angliji in Italiji za 37—38%, v Švici za 41% in v Nemčiji za 48%. Povprečna starost je znašala v teh deželah leta 1845. od 36—40 let in leta 1915. od 47—55 let.
Tudi kupna moč mezde se je zelo dvignila. V 40 letih pred vojno je znašal dvig v Danski 50%, v Veliki Britaniji in Švedski od 30—40%, v rudarstvu v Nemčiji in Franciji pa 20—40%. Izostal pa je. dvig mezde v deželah, ki so bile prizadete od vojne. Kljub temu se pa mora poudarili, da se je vpeljal 8 urni delovni čas, ne da bi se plače znižale.
V	zadnjih 45 letih je zelo napredovalo tudi socialno zavarovanje (zavarovanje delavca zoper nezgodo, bolezen, starost, brezposelnost itd.), dejstva, ki so položaj delavstva precej zboljšala.
Ta socialn' napredek bo od Mednarodnega urada dela sistematično negovan. Od deta 1919. je bilo sklenjenih nadaljnih 26 mednarodnih dogovorov, od katerih jih je bilo 1. aprila 1927 229 ratificiranih. Te številke nudijo dovoljno jamstvo, da bo Šel Mednarodni urad dela z uspehom proti svoji nalogi, namreč utrditvi socialne pravičnosti.
Mednarodno zavarovanje zoper bolezen.
Glavni dnevni red je obsegal določitev mednarodnih načel za zavarovanje zoper bolezen.
Konferenci sta se predložili dve poročili :
1.	Izjave posameznih držav glede tega vprašanja.
2.	Seznam tozadevnih zakonov in tendenc v posameznih državah.
Za izvedbo tega zavarovanja prideta v poštev dve načeli: prisilno ali fakultativno zavarovanje.
Dve tretjini držav se je izreklo za pri-I silno zavarovanje. Glavni razlog za to izjavo J je v tem, ker ie splošnega pomena zdrav-
stveno stanje delavcev. Izkušnje pa dokazujejo, da se odzove fakultativnemu (prostovoljnemu) zavarovanju le neznaten del delavstva. Vsled tega je prisilno zavarovanje edino sredstvo, da se obvaruje delavstvo pred zlemi posledicami obolenja. Da so izpelje tako zavarovanje, more pa nuditi jamstvo le mednarodno! izpeljana organizacija.
Večina držav-članic Mednarodnega urada se je izrekla, da so vpelje zavarovanje zoper bolezen za vse oblike obratov in del.
Važna jc tudi določitev prispevkov. V vseh deželah, razen v Rusiji, morajo prispevati tudi zavarovanci kakor tudi delodajalci. Državne podpore so predvidene lo v polovici držav-članic.
Dajatve in uprava.
Najvažnejše dajatve obstoje v denarnih podporah in v brezplačnem zdravljenju. Pa tudi varnostne odredbe proti obolenju so važna naloga zavarovalnih institucij.
Konferenca se je pečala tudi o osnovnih načelih, po katerih se naj upravljajo zavarovalne institucije ali samoupravo ali državna uprava ali oboje združeno.
Momentano je pripuščena državni oblasti izvedba socialnega zavarovanje le v Bolgariji in Japonski. V ostalih deželah so pa nosilci zavarovanja neposredno zainteresirani to je: delojemalci in delodajalci.
Sklepi 10. konference.
Mednarodna konferenca dela je sklenila dve konvenciji ter več predlogov (mnenj).
Najvažnejša je konvencija o zavarovanju clelavccv zoper bolezen, ki so zaposleni v obrti, trgovini, industriji ter hišnih poslov. Ta konvencija je bila sprejeta s 97 glasovi proti 9.
Druga tudi zelo važna konvencija jc o zavarovanju poljedelskih delavcev zoper bolezen. Ta konvencija je bila sprejela s 85 glasovi proti 9.
Sprejet je bil tudi predlog o spložnln načelih o bolezenskem zavarovanju kakor tudi o odstranitvi zaprek proti obligalorične-mu zavarovanju.
Veliko prahu je dvignila razprava o združevalni svobodi. Predlog o sestavi vprašalnik pol za posamezne države glede stanja združevalne svobode je bil odklonjen s 54 glasovi proti 42; istotako predlog, da bi prišla lo vprašanje na dnevni red na prihodnji kon-ferenci s 66 glasovi proti 28.
Na konferenci se je obravnavalo tudi vprašanje najnižje mezde in je bil sprejet predlog, da pride to vprašanje na prihodnji konferenci na dnevni red.
Poleg navedenih sklepov je sprejela konferenca še predloge o zavarovanju za onemoglost in starost, o tarifnih pogodbah, o delovnih sporih in o delovnem času trgovskih nastavljcncev.
Iz navedenega je razvidno, da je delo mednarodne konference precej plodonosno, kljub temu, da je število reakcionarnih držav članic še precej veliko.
PROTIKOMUN1STIČNI PROCES V PARIZU.
v Pariz, 19. julija. (Izv.) Včeraj se je pričel pred kazenskim sodiščem špionažni proces proti komunistom. Tekom dosedanjih razprav se je pokazalo, da gre za obsežno vohunsko in provokaitersko organizacijo. Izmed obtožencev jih je bilo navzočih samo 7. Drugih pa dosedaj policija ni mogla izsledili. Vsi obtoženi zanikajo, da bi storili kaj protizakonitega.
PREVOZ SLIV IN GROZDJA.
v Praga, 19. jul. (Izv.) Češkoslovaška že« lezniška uprava so je dogovorila z ogrsko iu jugoslovansko železniško upravo glede uvedbe posebnih tovornih vlakov za prevoz sliv in grozdja. Ti vlaki bodo začeli voziti 28. julija preko Subotice in Požuua na Češkoslovaško.
A

L CLc
Krvavi dnevi na Dunaju.
Poročilo očividca »Slovencu".
Neposredni povod.
Neposredni povod krvavih dogodkov poslednjih dni je bil šatendorfski proces.
Spomladi se je bila vršila veselica v Ša-tendorfu, vasici v Gradišču (Burgenlandu). Vsled ne čisto razjasnjene provokacije z ene in druge strani je prišlo do streljanja izmed dveh krdel nacionalistične Zveze borcev »Frontkampferjev«, in socijalistične Zaščitne zveze >Schutzbunda«. Ustreljena sta bila en invalid in en otrok.
Razprave procesa so tekle pod napeto pozornostjo vse avstrijske javnosti. Dasi se je fokazalo, da so vsi trije obtoženci, Iront-kfimpferji P i n t e r in brata C a r m a n, streljali iz zasede in iz pripravljenih pušk, so bili vendar ,v četrtek 14. t. m. zvečer, oproščeni ne le po vprašanju hudodelstva javnega nasilja, temveč celo poizkusa težke telesne poškodbe! Še isti večer so se priredile manifestacije pred sodnijo, in naslednjega jutra so celo meščanski listi obsodili ta izreden pravorek, recte krivorek porotnikov.
Začetek krvavih dogodkov v petek 15. t. m.
V petek dopoldne so se spontano razvile obsežne demonstracije po Ringu: tisoči, desettisoči delavstva so se zbirali, socialdemokratsko strankino vodstvo je bilo samo iz-nenadeno in policiji, proti običaju, se demonstracije niso bile prijavile. Pred univerzo je bilo prerekanja in prerivanja s stražo. Skriti
hujskači-komunisti v dobrih oblekah, in z druge strani strogost policije, ki je deloma postopala osorno, so spremenili gnjev množice v besnost; masa se je spravila na justično palačo, sežgala neke akte, in kasneje, v večur-nem obleganju, spalila samo zgradbo. Začelo se je streljati — ni jasno, s katere strani, a najbolj je verjetno, da so kolovodje i tu bili neodgovorni hujskači ali pa morda takozvana sodrga, in gasilcev niso pustili zraven. Sam župan socijalist S e i t z ni mogel blizu goreče palače. V tem je policija prejela karabinke in pričelo se je klanje. Občinstvo, često nedolžno, je bežalo po ulicah, razljučena policija jih je pa »čistila« na tovornih avtomobilih, streljaje na desno in levo.
Justična palača je skoro docela izgorela^ škoda je ogromna, posebno ker je tudi večji del zemljiške knjige uničen. Podivjan mob je naskočil istotako še hišo lista »R e i c h s -p o s t«, vse razbil in zažgal, ter več policijskih stražnic po predmestjih. Tudi policija ni bila lena in je vprizorila prave pokolje po Lerchenfeldovi, Marijahilferci in Gumpendorf-ski ulici. Od 1. 1848. ni teklo toliko krvi na Dunaju: v petek in soboto je bilo čez sto mrtvih in več sto ranjenih.
V petek ponoči je vlada dovedla vojaštvo iz okolice, ker dunajske čete niso bile vse zanesljive. S polnočjo je nastopil splošni štrajk železnic, pošte, brzojava in telefona v celi državi, in generalni štrajk delavstva na Dunaju, razven v življenjsko neobhodnih obratih: prva za nedoločen čas, druga za 24 ure.
Justična palača,
katero je množica zažgala, tako da je popolnoma zgorela.
Sobota. 16. julija.
Sobota je prišla kakor sredi najhujše revolucije: povsod štrajk; nič tramvaja, nič časnikov, trgovine zaprte. Izhajal je edini list »Objave socialdemokratske stranke«, ki se je zastonj delil po ulicah, s proglasom strankinega vodstva o štrajkih, prepovedi vsake demonstracije in svaritvijo pred izgredi. Zabra-nilo se je tudi točenje alkohola.
Slika ohromelega velemesta ostane nepozabna: ulice izumrle, strahovite govorice, povedane polglasno od hiše v hišo, vse pod impozantnim vtisom sile organizacije. Da smo v Nemčiji, že davno bi gotovi krogi napravili poizkus s »tehnično zasilno pomočjo«, tech-nische Nothilfe, Dunaj pa je zato premehak, drhti in čaka ...
Ministrski svet trajno zboruje, izreka vla-dino pohvalo »zmerni, požrtvovalni policiji«. Bivši častniki se poskusijo polastiti »Ravag«, radiocentrale, zdaj najvažnejšega središča za hitro pošiljanje okrožnic, a osobje jim brani. Popoldne* se napad ponavlja z vojaško pomočjo, in uspe. S težkočami, ker vojaki niso dovolj izurjeni, a vendar odidejo že zvečer šifrirana povelja v provinco...
Popoldne se vnamejo spet boji po predmestjih, v Hernalsu in Ottakringu. Šest mrtvih, mnogo ranjenih. Provocirali so očitno komunisti.
Noč prihaja. Telefon počiva še vedno. Nobene zanesljive vesti od nikoder. Ni mogoče počivati. Na balkonu se spet čuje fatalni tlesk
Dr. Seiti,
dunajski župan, eden glavnih voditeljev so-tialne demokracije, katerega je množica, ko jo ie skušal miriti, insultirala.
puškinih strelov v pravcu Ottakringa. Kakor pred 10 leti; kar verjeti ne moreš: na živa telesa streljajo. Strašen gnus te prime, ko pomisliš, kako malenkosten je ta rod in uboga ta zemlja. Kako so se, včeraj še, razburjali nad vsakim baje ubiitm kačakom na našem jugu. Izredno težko je ravno nam, presojati hladno to nesrečo. Prejako se nam vsiljujejo spomini neštetih slučajev, ko je avstrijska vnanja politika in njeno krščansko-socijalno časopisje izrabilo vsako priliko, da naša notranja trenja in neke nemile pripetljaje naše mlajše prošlosti predstavlja vsemu svetu kot izraze barbarstva ...
Težke kaplje padajo: dežuje. V strupeno pokanje se meša vse jače glas nad strankami: grmi. In kmalu preide ta pošastna noč v dolgo poletno neurje.
Na bojišču in pogorišču v nedeljo.
Nedelja je krasna, vedra. Tramvaj že spet vozi, ostali promet še počiva. Stotisoči radovednežev obiskujejo bojišča. Okoli justične palače, od katere stoji le še začrnelo zidovje, je ves tlak krvav. Barikade in razvaline štrle, nešteti sledovi strelov so videti na drevesih in poslopjih. Vojaštvo straži parlament, raz katerega mole cevi mitraljez. Moštvo izgleda tipično kakor v vojski: neobrito, utrujeno, razdraženega pogleda. Na križiščih mesto elegantnega policaja-prometnika v belih rokavicah, stoje gruče težko oboroženih srepogle-dih policajev. Po krvavem poslu...
A ob parku, kjer stanujem, so sinoči po hišah igrali gramofon, in peli...
Dva proglasa visita po mestu: eden od rdečega župana Seitza, drugi od vlade, s podpisom Seiplovim. Prvi priobčuje vest, da je že osnovana Občinska straža iz članov Zaščitne zveze, drugi daje kratek pregled dogodkov, dolži množico, svari. Ljudje čitajo oba, maje jo z glavami: »Vse to komaj mesec dni po veseličnih tednih za tujce«, vzdihuje nekdo, in še eden »O, da bi nas le kdo prevzel!«...
Iz pokrajin prihajajo glasovi: nemiri so bili tudi v Modlingu, St. PBltenu, Wiener Neustadtu, Lincu, Gradcu in Celovcu. Včerajšnji enodnevni štrajk je veljal deloma tudi v provinciji, prvič so se mu pridružili tudi poljedelski delavci na dolnjeavstrijski deželi: ne kosi, ne žanje in ne mlati se.
Popoldne zboruje »Veliki zaupniški zbor« dunajske socijaldeir.okracije, tudi mladi A d 1 e r, ubijalec Stiirgkov, je prišel iz Cu-riha; govori zmerno kakor 1. 1919.. a dr. Ba-
uer ostreje. Odlogi se, da prometni štrajk mora še trajati.
50 mrtvih leži samo v Splošni bolnici, vsi še niso agnoscirani.
Dogodki ne morejo preveč začuditi onega, ki je količkaj pazljivo zasledoval razvoj v Avstriji poslednjih let.
Položaj Avstrije po osvoboditvi in odcepitvi nenemških narodov je bil težak ne toliko zato, ker bi bila republika nezmožna življenja ali sploh na hujšem nego katerakoli zgodovinska država po izgubljeni vojni — saj smo vsi doživeli, kako je Avstrija tudi brez nas zmožna, da živi in še prav fletno živi, — kolikor zato, ker avstrijski politični značaj združuje na nepovoljen način nekakšno dobrodušno nagnjenost za purgarskim uživanjem (če gre, z ostalimi »manj kulturnimi« narodi vred, če pa ne gre, tak vsaj od njihovega truda), s pomanjkanjem resnično velikih državniških talentov. To so grenka dejstva, ki jih pa človek nikdar jasnejše ni videl nego v teh usodnih dneh.
Razen S e i p 1 a , sijajnega državnika in mandatarja evropskih želja, da se Avstrija reši, ni bilo nobenega vzvišenega, bistrega voditelja res čisto velikega formata. Na Sei-plovo slavo pa so neizmerno grešili z obeh strani: nasprotniki socialisti z brezvestnim rušenjem njegove avtoritete pred svetom in v državi sami tudi takrat, kadar je očitno škodovalo vsej državi; a njegova lastna stranka, krščansko-socialna, z raznimi nelepimi aferami.
Prvi, naglo naraščajoč od volitev do volitev, so izgubili mero in v precenjevanju lastne moči, stalno ponavljaje slepo vernim pristašem, kako cela Evropa, ves svet gleda na rdeči Dunaj kot edinega idealnega varuha marksizma, so polagoma postali podobni onim predvojnim plitkim imperialistom, ki so bili peli »Le eden je cesarski Dunaj«, in katerim so se bili tako upirali.
A druga stranka, še najjača v državi, krščansko-socialna, je ostala nepoboljšljiva. Ničesar se ni naučila. V puhlih špekulacijah, v neprestanem prodajanju bajk o nesrečnih državah — »naslednicah«, je tratila najboljše moči. »Krščanski« teror Horthijev in Musso-linijev je občudovala, igrala se ali dopustila igranja z raznimi »Heimwehrami« in podobno vojaško šaro, in s tem dala stalen povod republikanski Zaščitni zvezi, da se vse boljše učvrsti, pripravlja in izvežba.
1926 v juliju in avgustu smo gledali zaporedoma tri velike zlete na Dunaju: Schutz-bunda, krščanskih in nacionalnih telovadcev. Prvi je združil čez 100.000, drugi in tretji pa nekaj manj, aktivnih članov in članic v več-
| urno silno parado po Ringu. Vsakokrat so dotični pristaši govorili: »Naši so vendar najbolj strumnil Naša je bodočnosti« Razen ta parade je bilo vselej še nekaj javne telovadbe, koje pomen je pač daleč zaostal za demonstracijo sprevoda; kulturnega dela pa zelo malo. Slovanski opazovalec ]e moral takrat s ponosom spoznati, da so naše sličae organizacije, dasi so sprejele po obliki mnogo od Nemcev, vendar znatno poglobile svoje delokroge.	»
Junij tega leta je prinesel škandalozni proces Neli Grosavescu, ki so jo oprostili radi umora soproga, kar je — če drugega nič — katastrofalno vplivalo na spoštovanje ljudskega življenja in pravosodstva na Dunaju. Naj omenim, da se je dogodilo že nekoliko soprogomorov v Avstriji, v izrecni zvezi s oprostitvijo.
Sledili so divji pretepi na univerzi, kjer že od prevrata sem peščica Velenemcev na teroristični način in s sumljivimi sredstvi ia rajha preganja socialistične in židovske dijake in vse elemente, ki želijo enakopravnost ras. Izid pretepov in številnih disciplinarnih preiskav v bistvu ni spremenil ničesar n» omenjenem stanju.
10. julija t. 1. je bil nevaren tepež v Klo-sterneuburgu med frontkampferji in Schutz-bundom.
Nezreli načini reagiranja nacionalnih krogov — z molčečo pomočjo krščanskih so-cialcev — proti bolj sposobnim in delavnim so bili seveda stalen veter v ogenj socia listov.
Spričo tega je bila prevabljiva prilika za nasprotnike »buržuaznega« reda, enkrat izkoristiti dano priliko, enkrat udariti proti nacionalcem in krščanskim socialcem in priti do dolgoželjene diktature, do katere avstrijski socialni demokraciji itak v skupščini ne manjka mnogo. Ta priložnost se je nudila s šatendorfskim procesom. Ampak zdaj so k plamtečemu požaru hitro primaknili svojo motno juho tudi nezvani gostje — emisarji iz Rusije in nekoličina domačih komunistov!
Udarec proti Seiplu, demonstracija proti režimom v Italiji in Ogrski, začetek diktature: preveč so nameravali, in danes se lahko trdi, da se jim je za tokrat skazilo.
Da je socialistično vodstvo računalo g konkretnimi izgledi na diktaturo, spričuje ustanovitev občinske straže. Ampak, po pravem avstrijskem receptu, lotili so se je prepozno in preslabotno: 5000 mož se predvideva, a šele 1000 je formiranih, Schober pa ima danes 600 policajev s karabinkami, in vsak hip lahko poveča to število na 10.000 izkušenih starejših ljudi z vzornim častniškim zborom. 2e je bilo spopadov, in nadaljnii obstoj občinske straže je dokaj v megli.
Univ erza,
na koje rampi se je odigral krvav boj med množico in policijo.
Ponedeljek, 18. julija.
Včeraj je bil položaj za vlado še kritičen. Zdaj se pa okreplja od ure do ure. Zdi se, da je že povsem trden.
Časniki so že spet izšli, in diktat javnega mnenja, uspešno izveden skozi tri dni od strani socialističnega monopola, se je hipoma razblinil. Gledališča že vsa igrajo. Du-najčan se vrača v vsakdanjost in za puče, bi rekel, za enkrat ni več izgleda.
Italija je že zapretila, da prevozi svoje tranzitne transporte iz Brennerja v Nemčijo z lastnim vojaštvom; po nekaterih vesteh že tako postopa.
V Salzburgu, Innsbrucku in na Predarl-skem so Heimvvehrovci, deloma z vojaštvom vred, zasedli kolodvore, pregnali Schutzbund brez krvoprelitja in vzdržujejo že reden promet; iz Koroške in Štajerske ni vesti.
Pariški »Matin« je poslal poročevalca v letalu; angleški in ameriški listi tiskajo najbolj gorostasne vesti z Dunaja, »morja ognjenega in jezera krvavega«. Tudi ogrski listi, le-ti seveda s posebnim namenom, donašajo strahotne novice. Tujci bežijo; za taksi do češke meje ali vsaj na Semering se plačujejo neverjetne vsote.
Diplomatski kurirji potujejo preko Bratislave do meje v avtih.
• • •
Brez vsakega čuvstva maščevalnosti, pač pa z onim resnim zadovoljstvom, ki ga nciz prosna logika zgodovine vselej povzročujc v opazovalcu, danes lahko izvršim neko tiho.
že davno potrebno korekturo naše samozavesti: »Nismo Balkanci, kakršne nas tako radi predstavljajo.« — Tudi ne želim na sosedovo nesrečo drugače reagirati, nego z iskrenim obžalovanjem in krščansko mislijo: kako boljše storiti?
Torek, 19. julija.
Točno ob polnoči se je telefonsko osobje vrnilo na delo in tudi železniški in poštni promet se je začel.
Drugi veliki evropski štrajk — ne tako znamenit kakor premogokopni v Angliji, a vendar jako obsežen — je nehal, ne po volji in ne v korist delavstva.
Moda med divjaki.
Nikjer se toliko stvari ne pozabi v vlaldh kot na Angleškem. Kakor povsod, tudi tu najdene predmete nekaj časa shranijo, potem pa, ako se nihče ne oglasi, na dražbi prodajo. Na eni izmed teh dražb se je uradnikom čudno zdelo, ker je neki trgovec ali starinar, pokupil prav vsak kos oblačila, posebno še površnike, dežne plašče itd. Vprašali so ga, čemu mu bodo te stare, oguljene cunje, katere je dobil za majhen denar. Ta pa jim je povedal, da vso tako robo pošlje v Afriko me dzamorce, kajti zamorci so ravnotako željni takih oblek, je dejal trgovec, kot naše dame najnovejše pariške mode. Zato ni nič čudnega, če angleški globe-trotter, kateri je pozabil svoj dežni plašč v vagonu londonske podzemske železnice, islega najde na plesih divjaka v Centralni Afriki.
Gospodarstvo
Rezanje vrhov (vršičkanie).
Rezanje vrhov ali vršičkanje je zelo važno opravilo v goricah. Ker se razvija letos trta radi toplega vremena zelo bujno, so začeli žalibog že mnogokateri vinogradniki vršičkati in so si napravili s tem sami občutno škodo. Trte začnejo poganjati na novo; mladi poganjki so zelo občutljivi glede pcronospore, treba je zopet žvepljati in škropiti z galico. Glavna škoda pa tiči v tem, ker porabi trta za te nove poganjke precej rezervnih snovi na škodo prihodnjega leta. Kedaj je toraj primerni čas za rezanje vrhov, ki naj pospeši zorenje grozdja in asimilacijo radi boljšega dostopa solnčnih žarkov? To opravilo se naj izvrši v sredini avgusta, vsekakor pa tedaj, ko je ustavila trta svojo rast, kar se pozna na teni, da vrhovi poganjk niso več upognjeni navzdol kakor srp, ampak molijo kvišku. Vrhovi se potem odrežejo dober pedeinj nad koleni ter porabijo za kompost ali živinsko klajo. Dosedaj se ni opazilo, da bi škodovali deli te trte živini, ako so bili poškropljeni z galico. Tudi žveplani deli ne povzročajo nikake bolezni.
V letošnjem suhem letu bo začela trta poprej &oreti in vršičkanje se bo moralo izvršiti nekaj prej, a nikakor pa ne že sedaj, ko trta še vedno bujno raste.
Vršičkajmo toraj ob pravem času, da ne oslabimo onih očes, ki pridejo .za rod v poštev prihodnjo leto.
Konkurz je razglašen o imovini Karla Vreciča, Irgovca v Ptuju. Roki: 23. jul., 27. avg. in 10. sept
Demantiranje spojitve banatske in novosadske zbornice. Iz Vel. Bečkereka poročajo, da taincšnja zbornica najodločneje demantira vesti o spojitvi bečkereške in novosadske zbornice.
Uredba o komercializaciji državnih rudnikov. Kakor poročajo iz Belgrada, je komisija sestavila uredbo o komercializaciji drž. rudnikov. Glavne poteze te uredbe so sledeče: Vse državne rudnike prevzame družba javnopravnega značaja, ki se i-piše v trg. register. Družbi načeluje nadzorstveni odbor, ki je upravni in nadzorstveni svet obenem; !a odbor sestoji iz 12 članov, med katerimi bosta dva zastopnika parlamenta ter en zastopnik Dank in en zastopnik trg. zbornic. Izvršilni organ te družbe bo pa osrednje ravnateljstvo. Namesto po zakonu o drž. računovodstvu se bodo vplačila in izplačila vršila po posebnem pravilniku. Nadalje slavna kontrola ne bo vršila preventivne kontrole, ampak naknadno in sicer zopet na podlagi posebnega pravilnika; za uradništvo bo zopet poseben pravilnik in dobi poseben pokojninski fond. Nova družba prevzame vse upokojence. Državni rudniki bodo imeli poseben proračun, ki se predloži v odobritev parlamentu edino v informativne svrhe(?). Najvišja instanca za državne rudnike je ministrski svet. Družba bo lahko izdajala obveznice, se zadolževala itd. Prometni kapital družbe se bo sestojal iz zalog, instalacij in svote 60 miljonov dinarjev iz proračuna.
Položaj na bombažnem frciu. Tendenca za bombaž je čvrsta. Cene v Ne\vyorku in Liverpoolu, najvažnejših tržiščih, so zelo narasle, kar je pripisovati zmanjšani površini, kultivirani z bombažem. Letos je kultiviranih po uradni statistiki v severnoameriških Združenih državah z bombažem 42 miljonov 603.000 akrov napram 48,730.000 lani. To seveda je povzročilo dviganje cen, ki so narasle do srede t .m. v Newyorku na 18, v Liverpoolu pa na 9.75. Poleg tega je vplivala na povišanje cen tudi velika škoda, povzročena po insektih. Skupno bo letošnji pridelek za 3 miljone bal manjši kakor lanski, ki je znašal 18.6 miljona bal. Čeprav je ostalo cd lanske letine okoli 7.4 miljona bal, ni 10 nič vplivalo na cene. Kakor je torej videti, se :ene razvijajo vedno bolj v škodo konzumentov.
Industrija motociklov na svetu. -»Frankfurter Zeitung« objavlja zanimive podatke o industriji motociklov na svetu, iz katerih posnemamo (v oklepajih podatki za 1925); Anglija: produkcija 120.000 (120.000), izvoz (47.000), delež izvoza pri produkciji 28 5%; Nemčija: produkcija 75 000 (65.000), Izvoz 2000 (1350), delež 2.9%; Francija: 70.000 (25.000), izvoz 5000 (3000), delež 7.2%; Unija: produkcija 42.000 (39.000), izvoz 23.000 (23.000), delež 54%; Belgija: produkcija 12.000 (5000), izvoz 2600 (1500), delež 21.6%; Italija: produkcija 6000
(7000), izvoz ? (1100), delež 15.6%; Avstrija: produkcija 4000 (3500), izvoz ! (500), delež 1.3%; pri vseh ostalih državah je izvoz malenkosten; produkcija nadalje: Švedska 2500 (600), Švica 1600 (2400), Češkoslovaška 650 (500), Madjarska 180 in Danska 150; skupna produkcija 334.000 (268.000), izvoz 1925 : 77.000 voz.
Električna centrala na Nišavi. Mestna občina v Nišu je sklenila zgraditi pri Sičevu na Nišavi električno centralo, za katero je licitacija že razpisana.
Ukinjenje ravnateljstva rečnepa prometa in brodarskega oddelka. Kakor poročajo iz Belgrada, je železniški minister ukinil s 15. julijem ravnateljstvo rečnega prometa ter brodarski oddelek. Z dnem 16. julija je začela funkcionirati Uprava pomorstva in rečnega prometa.
Revizija zakona, o kmetijskem kreditu. Kmetijsko ministrstvo izdeluje nov zakon o kmetijskem kreditu, po katerem bi se krediti dajali potom Glavne zadružne zveze in sličnih korporacij, torej tudi Zadružnih zvez.
Nazadovanja uvoza premofla v Švico. Iz Curiha poročajo, da je znašal uvoz premoga v Švico lani 2.665.000 ton napram 3,379.000 tonam v letu 1913. Tudi napram 1. 1925. se je uvoz premoga znižal za 37.000 ton. Zanimivo je, da je poraba premoga pri zveznih železnicah padla od 761.000 ton 1.1913. na 373.000 ton leta 1925. ter 325.000 ton lani. To nazadovanje uvoza premoga za železnice je pripisovati vedno večji elektrifikaciji švicarskih železnic. Poleg tega pa se je tudi poraba petroleja za pogon zelo povečala. Uvozila je Švica leta 1913. 16.000 ton bencina za motorje, leta 1926. že 76.000 ton, nadalje petroleja za pogon industrije 1. 1913. 8000 ton, lani pa že 42.000 ton, dočim je uvoz drugega petroleja nazadoval od 63.000 ton 1 1913. na 23.000 ton lani.
Hmeljarstvo, izdala in založila Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Belgradu. — Malo-katera slovenska knjižica je bila tako iskana in zaželjena kakor epis in gojitev hmelja. Vsak kmetovalec se je namreč hotel poučiti o hmeljarstvu, ker je slišal in čital, da je hmelj najdobičkanosnejša kmetijska rastlina. Hrvati in Srbi so v minulem letu izdali nekoliko brošur in spisov o hmeljarstvu, le mi Slovenci, ki pridelujemo najboljši hmelj v državi, nismo imeli nikakega navodila o gojitvi i hmelja. Delegacija proizvajalcev čilskega solitra, ki je izdala že toliko kmetijskih knjig in brošur, je izpolnila želje tudi slovenskih hmeljarjev ter jim podarila knjižico »Hmeljarstvo«, ki na štiridesetih straneh opisuje to panogo. Opremljeno je tudi s šestimi slikami, ki pojasnjujejo razvoj in gojitev hmelja. Vsebina tega spisa obsega v I. odstavku opis, lastnosti in vrste hmelja, v II. zasajanje hmeljnika, saditev hmelja in oskrbovanje v prvem letu, v III. oskrbovanje hmeljnika in sicer: obdelovanje zemlje, gnojenje, obrezovanje itd, v IV. živalske in rastlinske škodljivce in bolezni na hmelju, v V. obiranje hmelja in v VI. sušenje hmelja. Njena izčrpna vsebina omogoči vsakemu hmeljarju, da se podrobno pouči o pravilnem gojenju in ravnanju s to rastlino. — Knjižico »Hmeljarstvo« dobi brezplačno vsakdo, ki se zanjo priglasi pri -»Poddelegaciji proizvajalcev čilskega solitra«, Ljubljana, Turjaški trg 3, I. nadstropje.
l&orsza
Dne 19. julija.
DENAR.
Razen Italije kurzi ne beležijo nikakih izpre-memb. Povpraševanje za Italijo se je gibalo od 307.75—308.125, ponudba pa je bila od 309.25 do 308.25. zaključki pa po 308.125 in 307.50 na koncu sestanka. V Curihu je slabše tendira! Dunaj, čvrst pa je bil Berlin. Dinar je notiral 9.135. Promet je bil srednji. Narodna banka je dajala Curih in Prago.
Ljubljana. (V oklepajih zaključiti.) Devize: Amsterdam 22.83 bi., Berlin 13.51—13.515, Budimpešta 9.93 bi., Curih 10.935—10.965 (10.95), Dunnj 7.9975—8.0275 (8.0125), Londor 275.90—276.70 (276.30), Newyork 56.80—5S.C0 (56.80), Pariz 223.50 bi., Praga 168.20—169 (168.60), Trst 306.8-1 —308.84 (303.125—307.50\
Zagreb. Berlin 13.505—13 535. Italija 307.68 —309.68 London 275.90—276.70, Ne\vvork 56.70— 56.90, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.20—169, Dunaj 7.9935—8.0235, Curih 10.93y-10.965.
Curih. Belgrad 9.135, Budimpešta 90.50, Berlin 123.52. Italija 2S.195. London 25.22125, New-york 51,9.50, Pariz 20.3375, Praga 15.395, Dunaj 72.95, Bukarešt 3.16, Sofija 3.76, Varšava 58, Madrid 88.85.
Trst. Belgrad 32.425-32.45, London 89.45— 1 89.65, Pariz 72-72.20, Newyork 18.10-18.15, Curih 355, Dunaj 259,
Dunaj. Devize: Belgrad 12.49, Kodanj 190, London 34.5025. Milan 38.58, Ne\vyork 710.40, Pariz 27.82, Varšava 79.35. Valute: dolarji 710.40, angleški funt 34.50, lira 38.85, dinar 12.56, češkoslovaška krona 21.0575.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 148 den.. Kred. zavod 160 den., Stavbna 55 den., šešir 104 den.
Zagreb. Bazen agrarjev so drž. papirji padli. 7% invest. posoj. 84—84.50, agrari 51.50 zalllf., vojna odškodnina 343.25—343.75, avg. 345—346, sept. 348 zaklj.. Hrv. esk. 94 zaklj., llipobanka 57 zaklj., Jugobanka 91—92, Praštodiona 850 zaklj., Šrčeiana 475—490, Slavonija 17.50—20, Trbovlje 465—475, Vevče 131—137.50.
Trst. Trž. Lloyd 735, Cosulich 159, Adria 165, Tripcovich 245, Assicurazioni Generali 3485, Ri-unione adriatica di Sicurta 1785, Split cement 175.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 77.51. Alpine 41.80, Kranjska industrijska 57. Trbovlje 43.50, Hrv. esk. 11.20, Leykam 12.15. Jugobanka 11.20, Hipobanka 7, Mundus 170.50, Slavonija 1.95. BLAGO:
Ljubljana. Les: Hrastove podnice 43 mm. fko vagon Postojna, 1.250—1.250, zaklj. 3 vag. 1.250, trami po noti kupca fko vag. naklad, post. 250—250, zaklj. 2 vag. 250; tendenca mlačna, ponudba jo znatnejša za drva. Zaključki 5 vag. —
Deželni pridelki: Ponudbe so bile: Pšenica nova, bačka, 78 kg, 2%, brez dopl., slov, post., ml. tar. prompt 30 dni, 335—337.50, pšenica nova, ban. 78 kg, 2%, brez dopl. mL tar., jul.-avg. po izbiri kupca 30 dni, 337.50—340, pšenica stara, 75-76 kg, 2%, slov. p., ml. tar, prompt 30 dni, 332.50, koruza bačka, slov. post., 30 dni. 232.50— 233, koruza banatska, slov. p., 30 dni, 230—232.50, ničlarica bačka iz stare pšenice, fko Ljubljana, odjem celega vagona, brez užitnine, plač. po prejemu 505. Zaključkov ni bilo. Tendenca je nadalje čvrsta, saj ponudbe od strani kmetov ni: stanje koruze je izredno slabo, ker manjka dežja. Zato se zadržuje tudi stara koruza; za novo za december in januar je denar 165 naklad, post. brez ponudbe. Napram lani je cena torej za 6.500 Din pri vagonu višja.
Novi Sad. Pšenica bačka, stara, 75 kg, 275, bačka. nova, 79 kg. 285, bačka nova, SO kg, 290, sremska, stara, 75 kg, 277.50—280, sremska, nova, 77 kg, 277,50—288, sremska, nova, 78 kg, 280; ječmen, sremski, novi, 64—65 kg, 195—200; oves, bački, novi, 175—180, sremski, novi, 175—180; koruza, bačka, 175—190, bačka, vag. Sisak 177.50— 190, sremska, 177.50—190, ban. 182.50—185; moka 0 ge vagon za izvoz 435, 0 g 425—430, bačka 2 397.50-400, bačka 5 355—360, bačka 6 327.50— 330; otrobi, bački v juta vrečah 152.50—155. Tendenca neizpremenjena. Promet: 12 vag. pšenice, 5 vagonov ovsa, 1 vagon moke iu 12 vagonov koruze, skupaj 37 vagonov.
Spori
Športna nedela.
Zadnja nedelja je . bila v Ljubljani Izredno bogata na prvovrstnih športnih prireditvah. Na igrišču Ilirije se je vršila popoldne meclnarodha nogometna tekma med dunajskim profesionalnim WAC-om in reprezentančnim mošt\om LNP-a, na igrišču Primorja se je vršil dopoldne in popoldne lahkoatletski dvoboj med atletskima reprezentancama Zagreba in Ljubljane in na prostoru Ljubi, športnega kluba na Ljubljanici so se popoldne vršile prve letošnjo plavalne tekme. Zal je bil obisk vseh treh prireditev zelo slab, čeprav so se v glavnem vršile v tako različnih urah, da si medsebojno niso škodovale. Podjetnost in delavnost naših športnih klubov bi pač zaslužile več podpore in razumevanja občinstva. Ljubljansko jie očividno posebno nehvaležno, čo ne naravnost indolentno. Od klubov zahteva vse mogoče in nemogoče, stalno in nesebično pa podpira naše športno gibanjo komaj peščica ljudi. Drugi kritizirajo, radi grajajo, malokdaj izrečejo priznanje, nikoli pa ne dajo podpore. Veliko idealizma je v naših športnih edinkah, da ne klonejo pod temi razmerami!
Nekoliko poročila:
GOSTOVANJE WAC-A. Prvi dan Ilirija: AVAC 0:1, drugi dan team LNP: WAC 2:6.
O sobotni tekmi smo poročali že v endeljo, da je nudila dober šport, izravnano igro ter oboje-stranko lep nogomet. Ilirija je dala v soboto eno svojih najboljših iger v letošnji sezoni. Ne samo
obrambne linije, tudi napad, ki je sicer njena slaba točka, je zaigral pod vodstvom trenerja Wane lepo in koristno. V nedeljo je igra v drugem polčasu žal izrodila vsled nediscipliniranosti in preveliko ostrosti Dunajčanov, ki ji premalo energičen sodnik ni znal ob pravem času staviti moje.
V začotku jo obetula nedeljska tekma izreden športni užitek. Ljubljansko moštvo jo prvih 10 minut podalo odlično igro ter |>otisniIo Dunaj-ca.no v obrambo. V odločilnih momentih, ko je bilo treba takorekoč samo še postaviti piko na i. pa sredina napada žal ni zmogla nekoliko več energije, da bi izrabila dozorele šanse. Ljubljanski team jo v tej fazi igro zamudil naskok 2 do 3 golov, zastreljal jo celo enajstko. \VAC jo nato polagoma sam prevzel inicijativo. Njegovih hitrih, taktično krasno zasnovanih iu izpeljanih napadov ljubljanska obramba ni mogla odbijati tako uspešno kot prejšnji dan. V 11. minuti je levo krilo gostov iz prosto pozicije ostro streljalo na gol; strel se je od branilca odbil neobranljivo v gol. AVAC je šo daljo napadal z izredno voljo in olanom ter dosegel do polčasa visok seoro 4:1! V drugem polčasu jo Ljubljana pregrupirala svoje moštvo. Pleša jo zamenjal Slamič, Erniana II Šiška. Sledila je nato izravnana igra, v kateri je prevladal borbeni moment, neredko tudi skrajno ostra in infair igra.
Sestava ljubljanskega teama jo bila sledeča: Erman I-Pleš (Slamič), Verovšek-Zemljak, Dekle-va, Lado-Camernik, Erman II (Šiška), Cebohin, Oman, Doberlet.
Predtekma med rezervama Ilirije ln Her mesa je končala z rezultatom 5:3 za Ilirijo.
DVOMATCH ZAGREB: LJUBLJANA.
Dvomatch med lahkoatletskima reprezentan< cama Zagreba in Ljubljane je končal s sigurnej-šo zmago Zagreba kot se jo pričakovalo. Razen v tekih na kratke proge so v vseh disciplinah prevladali Zagrebčani, tako da so večinoma zasedli prvo in tretje mesto, Ljubljančanom pa prepustili drugo mesto. Končno razmerje so glasi: 94:48' točk za Zagreb. Razmeroma slabega izida za Ljubljano je kriva nezadostna priprava in vsled tega slaba forma našega atletskega teama, deloma tudi nezavednost nekaterih najboljših atletov, ki niso došli na start. O prireditvi bomo še poročali.
PLAVALNA TEKMA NA LJUBLJANICI.
Plavalne tekme so se udeležili klubi Ilirija, LSK in Primorje. Doseženi rezultati so zlasti, ako so vpošteva pričetek sezone, dobri, deloma odlični (50 ni 30.S sek.!). \Vaterpolo tekma med LSK in Ilirijo jo dobil LSK s 3:1. Ostali prvi rezultati so: štafeta štirikrat 50 m prosti stil Ilirija 3:5.6 sek.; 100 m prsno seniorji Virant (Ilir.) 1:47.6; 50 m prosto jun. I51eiweis Marko (LSK) -10.8; 100 m sen. prosto Jenko (Ilir.) 1: 24.6, 200 m'prsno dame Prekuh Franica (Prim.) 4:16; 400 m prosto sen. Bleiweis M. 8:5-1.6; 100 m hrbtno sen. Payer (Ilir.) 1:57.6; .100 m prsno jun. Grilc (Ilir.) 1:40; 5 Ota prosto dame Prekuh (Prim.) 50.8; 50 m prosto sen. Jenko 30.8; skoki Kordelič (Ilir.) 123.80 točk, Antosie\vicz 9-1.83.
Zagreb. Finalo za Balokovičcv pokal sta igrala v nedeljo HAŠIi in Gradjanski. Obe moštvi sta bili v slabi formi; HAŠK, čeprav v polju tudi tokrat v premoči, je podlegeel z 2: 4.
Bcigrad. Prijateljska tekma med Jugoslavijo in BSK jo končala z zmago Jugoslavije v razmerju 4:3.
KOLESARSKE DIRKE.
V nedeljo dne 24. t. m. ee vršijo kolesarska dirke društva ;Sava<; na progi Ljubljana—Planina in obratno. Start in cilj na Tržaški cesti pri km 2.200 (gostilna Kramar). Skupni odhod z godbo s Sv. Jakoba trga točno ob 14. Začetek ob 15. uri. Prijave dirkačev se sprejemajo do 22. t. m. zvečer v društveni pisarni na Karlovski cesli St. 4.
SVETOVNA KOLESARSKA PRVENSTVA.
K svetovnim kolesarskim prvenstvom, ki so vršijo to dni, se je priglasilo 145 tekmecev iz 15 držav. Na splošno presenečenje se jih jo največ prijavilo za cestno dirkanje po Nurburgringu, 66. Dirkanje amaterov na kratko razdaljo izkazuje 40 imen, dirkanje profesionalov 21. Dirkanja profe-sionalov na dolgo razdaljo se udeleži 18 tekmecev. Redkokdaj je imelo kakšno prvenstvo tako veliko udeležbo in še tako prvovrstno.
V Kolnu so so vršile prve tekmo za kolesarska prvenstva lota 1895. in so se končalo z velikim uspehom. Nato jih je priredila Nemčija še štirikrat, lotos šestič. V Koinu dirkajo na kratko razdaljo, v Elberfeldu na dolgo.
Po številu zmag najuspešnejši kolesar je bil angleški amater Meredith, ki si je sedemkrat izvojeval zmago na 100 kilometrov. Rekli smo pa, da te zmage niso bilo neoporečne, ker jo imel Meredith najboljši motor pred sebuj, kakršnega si
Nikolaj L j e s k o v :
20
Sedmo poglavje.
Čim so pridrveli Agašimolovi tatari z menoj v svoj kraj, so takoj zapustili dotedanje taborišče in hajdi! so odhiteli na nov kraj. Mene pa niso več pustili proč.
—	Kaj bi, Ivan, tam pri Jemgurčejevcih, — so m! rekli. — Jemgurčej je tat. Ostani raji pri nas. Mi te bomo drage volje čislali in ti bomo dali lepe Nataše. Tam si imel samo dve Nataši, mi pa ti jih bomo dali več.
Jaz sem se zahvalil:
—	Kaj pa hočem z njimi? — sem rekel. — Ne maram, da bi mi jih dali več.
—	Ne, — so mi rekli, — ti ne razumeš. Saj je boljše, če je več Nataš. Več K o 1 j k1 ti bodo rodile, vsi te bodo klicali atek!
—	No, sem rekel, — nič me ne veseli biti atek za tatarčke. Če bi bil med vami kdo, ki bi mi jih krstil ln obhajal, potem bi to bila druga stvar. Tako pa ni stvar nič prida. Naj imam še toliko otrok, bodo vsi vašega rodu, noben ne bo kristjan. Če bodo zrasli, bodo goljufali naše kmete. Vzel sem tedaj zopet dve ženi, več jih nisem hotel imeti. Če je več žen, naj so tudi tatarke, je vedno kreg pri hiši in vedno mora človek to golazen pretepati.
—	No, in potem? Ali ste ljubili ti vaši novi ženi?
—	Kako, prosim?
—	Ali ste ti svoji novi ženi ljubili?
—	Če sem jih ljubil?... Ah, tako, o tem me vprašujete? Razumeli smo se- I^nn izmed tistih, ki mi jih je dal Agašimola, je bila zelo postrežljiva napram meni... S to sva se, tako rekoč, razumela.
* Nikolaj. Razlaga sledi malo niža. - -
—	Kaj pa ona mlada deklica, katero ste poprej imeli za ženo? Ta vam je bila menda bolj všeč?
—	No, da. S to sva se tudi razumela.
—	Gotovo vam je bilo dolgčas brez nje, ko je vas ugrabila Agašimolova orda?
—	Ne, nisem se dolgočasil brez nje.
—	Saj ste vendar morali tam imeti otroke od onih prvih žen?
—	Kaj da, seveda sem jih imel. Savakirjeva žena je rodila dva Koljlca in eno Nataško. Druga, ona mlada, pa mi jih je rodila šestero v petih letih, ker je imela enkrat dvojčke, dva Koljka.
—	Dovolite, prosim, da vas vprašam. Zakaj jih imenujete vedno »Koljkec in >Nataške«?
—	Tako jim rečejo tatari. Pri njih je namreč vsak Rus Ivan, če je odrasel človek. Rusinjam rečejo N a t a š k e , dečke pa zovejo K o 1 j k e.3 Moje žene so sicer bile tatarke, a zaradi mene so jih vsi smatrali za Rusinje. Zato so dobile ime Nataške, dečki pa so postali Koljke. Seveda je vse to brez pomena. Cerkvenih svetotajstev tatari sploh ne poznajo in otrok tudi nisem smatral za svoje.
—	Kaj, niste jih imeli za svoje? Zakaj ne?
—	Kaj bi jih smatral za svoje, če niso bili krščeni in maziljeni s svetim oljem?
—	No, in vaše očetovsko čuvstvo?
—	Kaj pa je to?
—	Ali je mogoče, da niste teh otrok nič radi imeli in jih nikoli pobožali?
—	Kako naj bi jih bil božal? Seveda, če sem kje na samem sedel in je včasih kateri pritekel k meni, sem ga že pobožal in mu rekel: Pojdi k materi. ■ To je že bilo, a tudi to se je redkokdaj zgodilo. Nisem utegnil misliti na nje.
—	Zakaj niste utegnili? Ali ste imeli veliko drla?
—	Ne, gospod. Nobenega dela nisem imel. Samo hudo mi jc bilo: strašno me je vleklo v Rusijo domov.
• Skrajšana kristianska imena Natalija in Nikolaj.
—	Potem takem se niste privadili stopi niti po desetih letih?
—	Ne, gospod, domov me je vleklo... hudo mi je prihajalo. To se je godilo predvsem zvečer ali celo podnevi, kadar je bilo lepo vreme, vročina. V taborišču je vse tiho. Vsi tatari so se poskrili pred soln-cem v šotore in spijo. Jaz pa sem vedno odgrnil kraj šotora in gledal stepo... na levo stran in na desno je vse enako ... Vroče je, neusmiljeno pusto. Daljava nima kraja. Trava je divje bujna. Sam stepni mušec, beli in mehki, valovi kakor srebrno morje. Vetrič prinaša njegov vonj, po ovci diši. Solnce venomer peče in žge. Stepa nikjer nima konca, kakor ga nima to solzno življenje. Takrat bi bilo tudi mojo hrepenenje brezdanje globoko... Gledal sem in nisem vedel, kam. Nenadoma se mi je prividela kaka cerkev ali samostan, spomnil sem se kristjanskih krajev in se zjokal.
Ivan Severjanič se je za trenutek ustavil, težko vzdihnil ob tem spominu in nadaljeval:
—	Ali pa, na primer, še hujše je bilo po slanicah tik ob Kaspiški obali. Solnce je tam krvavordeče, pripeka, sjanice se bleščijo in tudi morje se blešči... To lesketanje omami še hujše kakor mušec. Takrat ne ve človek, kje je in kam spada, ne ve, ali je še. živ ali pa je že umrl, in se muči za svoje grehe v peklenskem obupu. Tam, kjer raste mušec, jc stopa vendar še prijaznejša. Tam se vsaj vidi kje po obronkih, četudi redkokdaj, sinjkasti žajbelj ali drobni pelin in š o t r a j k o , — vse to vendar pestri belino! Tukaj pa je samo lesketanje... Tam postane vse živo, če se kje vname trava in se prične stepni požar: zletijo amše, divje kure, stepni kljunači in sc prične lov na njo. Amše ali tudake, kakor jim rečejo tatari, smo gonili na konjih in jih posekali z dolgimi biči. Včasih smo morali takoj potem razjahati in bežati sanii nred ognjem...
o
M
"V	fZ	c
N u	a	si
<u rt	tn	9i
>"	v	^
t>!	«	U
CO	>3
<m .	a ..
s s	"S
a »	M
^ S	u)
3	w>
J<N	K
* 1	-s
K
tO C1	-
m	«
J2 N I
£
<D > ai R
>N .
» T rt
t Z
° 3
fcr, ^ <11 St
M O
a ei	S	a		PH
t-O		Q	*e3	M
	C4	55		a>
tn			<D	N
o to 3	rt "H3	vez.	u o ^	QJ > M
				
n	3		d	r^ ca
i>	•o			
tn	ts	a	M	1
'5 >N	to a>	£	u M O	i .d
O	^'c tn		H	
N M	k.	"tn		ca
	M) a>	<D > O a.	to CJ i	C-l Ol
< O	o C,	rt Ho	1	e a 3
	to		3	
■M	n	? O		>
hH l-J	>3 o		—	d
		M yrt	tfr	S
<	f	>3 3 i-l	e 8	« TH
v
®	rf
iti	a
•	<3
<	a
=iu=ui
dragi dirkači niso mogli omisliti. To ie bil tudi eden prvih vzrokov, da so prenesli prvenstvene tekme tudi na cesto. Za Meredithom najuspešnejši kolesar je bil Danec Ellegaard, ki si je tzvojeval (i.zmag; pred vojsko si bral njegovo ime vBak dan, zadnje gvetovno prvenstvo si je izvojeval pred 16 leti. Nato pride Holandec Moeskops s 5 zmagami, vse po vojski. Kakor smo brali in tudi sapisali, ga sedaj ni zraven. Najuspešnejši amater na kratko razdaljo je bil sedanji profesional Anglež B a y 1 a y. Dobil je štirikrat svetovno prvenstvo in so te zmage v očeh športnika veliko več vredne kot sedem Meredithovih zmag. V trajnostnih dirkačev predvojne dobe je bil Francoz G. P a rent najuspešnejši, zmagal je trikrat. Ravno tolikrat je po vojski zmagal Belgijec V. L i n a r t, ki starta sedaj v Elberfeldu in ki bo morda Parentov rekord prekosil. Tu podamo seznam prvih 12 prvakov; zadnja številka pomeni število zmag; kr. r. je kratka razdalja; d. r. je dolga razdalja; am. je amater; prof. je profesional:
1.	Leon Meredith, Anglež, iam., d. r., 7.
2.	Thorvvald Ellegaard, Danec, prof., kr. r., 6.
3.	P. D. Moeskops, Holandec, prof., kr. r., 5.
4.	William Baylay, Anglež, am., kr. r., 4.
5.	Georges Parent. Francoz, prof., d. r., 3.
6.	Viktor Linart, Belgijec, prof., d. r., 3.
7.	Jaap Eden, Holandec, am, kr. r., 2.
8.	Thad. Robi, Nemec, prof, d. r, 2.
9.	Robert \Valthour, Amer., prof., kr. r., 2.
tO. Louis Darragon, Francoz, prof., d. r, 2.
11.	Emile Friol, Francoz, prof., kr. r., 2.
12.	Lucien Richard, Francoz, am, kr. r, 2.
Imena zmagovalcev v cestnem dirkanja smo navedli 15. t. m. Ponovimo: leta 1921. je zmagal Šved Gumar Sk81d, leta 1922. Anglež Marsh, leta 1923. Italijan Ferrario, leta 1924. Francoz Leducy, 1. 1925. Belgijec Hoevenaers, 1 .1926. Francoz Dayeu.
Doslej še nobeden dvakrat. Glej o tem omenjani članek 15. t. m.
DELO NEMŠKE VISOKE ŠOLE ZA TELESNE VAJE.
Kakšno veliko delo vrši ta šola, vidimo iz seznama letošnjih stadionskih tečajev:
1. Splošni učni tečaj. 2. Tečaj za voditelje mladine. 3. Nogometni tečaj. 4. Tečaj za veslače v Kajaku. 5. Tečaj za ljudske igre in vaje. 6. Drugi tečaj za voditelje mladine. 7. Olimpijski in hockey-tečaj. 8. Časopisni tečaj. 9. Tečaj za voditelje ženskih oddelkov. 10. Tečaj za učitelje. 11. Tečaj za učitelje na deželnih šolah. 12. Zdravniški tečaj. 13. Olimpijski in nogometni tečaj. 14. Tečaj za učence Vel. Berlina. 15. Splošni tečaj za učence. 16. Tečaj za učenke višjih šol. 17. Veslaški tečaj za učence in mladino sploh. 18. Tečaj za vaditelje veslanja. 19. Olimpijski in nogmetni tečaj. 20. Drugi tečaj za učenke višjih šol. 21. Zdravniški tečaj ministrstva za ljudsko blaginjo. 22. Nogometni tečaj za učitelje. 23. Ženski tečaj nemških športnih bratov za lahko atletiko. 24. Plavalni tečaj. 25. Tečaj za voditelje mladine nemškega športnega za-
voda za lahko atletiko. 26. Tečaj za ljudske igre in vaje (drugi). 27. Drugi tečaj za voditelje veslanji. 28. Veslaški tečaj za trenerje in učitelje veslanja. 29. Nadaljevalni tečaj za diplomne, telovadne in športne učitelje. 30. Tečaj za klubski športne učitelje. 31. Tečaj za učenke višjih šol Vel. Berlina. — Mislimo, da si šola s takim načrtom že lahko upa stopiti pred javnost ter da s polno upravičenostjo lahko zahteva vseobčega uva-ževanja in splošne podpore. Vemo že, da so si in si bodo vzeli to šolo za zgled tudi drugi taki zavodi v Pragi, v Budapešti, v Bukarešti, na tihem tudi v Italiji in drugod.
SUZANI SE DOBRO GODI.
Gostovanje Suzane na Angleškem postaja popoln uspeh. Angleško časopisje je vse navdušeno ob njeni igri, ki je prav taka kot je bila prej. — -»Zmeraj si vesel, če Suzano vidiš, njeni gibi imajo klasično ljubkost balerine ,ona je umetnica v vsem, kar na tenišču začne.« — Nekemu dopisniku je rekla, da bo s 30 letom nehala igrati. Sedaj je 28 let stara; tako pravi. Naši bravci se pa gotovo spominjajo, da smo že lani govorili o 29 Suzaninih letih. Morda je pa umetinca tudi v prikrivanju let. 30. leto je po njenem mnenju skrajna meja za igravke tenisa; potem odnehajo. >Kot profesionalka sem zelo zadovoljna; bolj kot prej, ko sem bila amaterka. Igram, kjer hočem in kadar hočem.< V tem oziru ima res popolnoma prav. Prej so ji pa zmeraj predpisovali: Tukaj smeš igrati, tukaj ne smeš, to ni amatersko, to diši po profesionaistvu itd. Kdo bo te sitneže vedno poslušal!
AMERIŠKI AVTOMOBILNI DAVKI.
Narast avtomobilov v Ameriki od leta 1926. za več kot 10% na 22 miljonov je imel za posledico tudi zvišanje dohodkov iz avtomobilskih davkov. Obdavčenje ni v vseh drŽavah enako. Vsega skupaj so dali vsi davki — dopustilne pristojbine, šoferske dovolitve, davki na bencin — 475.8 miljonov dolarjev. Ni pa vštetih v tej svoti 88 miljonov dolarjev trošarine in 118 miljonov dolarjev premoženjskega davka. Če vračunimo še to, tedaj naraste skupna svota na 674 miljonov dolarjev. Pri tem je pa obdavčenje kolikor mogoče nizko, da se razvoj avtomobilizma ne ovira. V 44 državah znašajo povprečni direktni davek in vse pristojbine — licenca, bencinski davek itd. — 21.6 dolarjev na leto, v našem denarju ca 1210 dinarjev.
Knjige in revije
Arhiv za hemiju in farmaciju, urejuje dr. VI. Njegovan v Zagrebu, št. 3 prinaša: O hemijskem odvajanju radiotoriuma (D. K. Jovanovič). — Ile-mijski sastav unutrašnjosti zemlje i meseca. (S. Mo horovičič). — Prispevki k kemizmom ligninsulfo-ki-sline. (M. Samec). — O valovima u eteru. (I. Plot-nikov) in drobiž.
Isspred sodišča
Mlad iločinoc. Martin iz Ljubljanske okolice je star komaj 16 let, slaboten, človek bi mu prisodil komaj 10 let, pa ima na vesti precej umazane zgodbe. Piko ima na svojega soseda in ker se ni mogel drugače maščevati nad njim, mu je zadnjič ometal svežo pobeljeno hišo s cestnim blatom. Sosed ga je zasačil in ga tudi ovadil. V bližini Martina je pa tudi gostilničar in fant se je splazil v njegovo klet, rekel je, da zato, ker je bila odprla, si natočil steklenico vina. se založil s pokalicami, sifonom, drugič pa zopet odnesel steklenico vina. Enkrat se mu je prav posebno mudilo, hotel si je natočiti vina, pa je odprl napačni sod, v katerem je bilo žganje. Ker se je bal, da ga kdo zasači, je pozabil zapreti pipo ter je zbežal. Steklo je po tleh kar 52 litrov žganja. Pred sodnikom je deloma vse priznal, izgovarjal se je pa, da je bil pri prvem dejanju pijan. Sodnik mu je napravil čedno pridigo in ga po § 460 obsodil na teden dni zapora.
Sovražnik športa. Kopalci si večkrat vzamejo s seboj nogometno žogo, da se z njo vadijo tudi v vodil Zadnjič je bila večja skupina kopalcev ob
Gradaščici in pridno so metali žogo. Hlapcu Mihi pa to najbrž ni bilo všeč, pograbil je za žogo in je ni hotel na opomin gospodične Pavle vrniti, pač pa jo je prerezal. Žoga je bila pa last tiskarjev, vredna 200 Din. Miha je najbrž mislil, da njegovo dejanje ne bo izzvalo posledic. Toda motil se je. Zadeva je prišla pred sodišče in Miha je bil obsojen na 48 ur zapora in pa za žoga bo moral plačati 150 Din.
Zamenjava v ovadbi. Tehnik Viktor se je peljal s kolesom proti Marijinemu trgu in sicer po Miklošičevi cesti. Nasproti mu je privozil z naloženim ročnim vozičkom puškarski vajenec Lojze, ki je v razposajenosti križaril s svojim vozičkom po lepi cesti, to pa tako nesrečno ali pa nerodno, da je zadel v Viktorjevo kolo. Viktor je padel s kolesa, si raztrgal rokav, drugače se pa ni poškodoval. Zaradi neprevidne vožnje je bil pa pri vsem tem ovaden Viktor in je moral pred sodnika. Tam se je pa izkazalo, da je bil Viktor povsem nedolžen in da je nesrečo povzročil pravzaprav Lojze, ki bi bil moral v tem slučaju biti obtoženec. Sodnik ga jo seveda oprostil in ker za rokav Viktor ni zahteval odškodnine, je nadaljnih posledic rešen tudi Lojze.
Poravnajte naročnino!
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubliani, dne 19. julija 1927.	Višina barometra 308*8 m
Opazovanja		Barometer	. oploto	Kel vlnpa	^elei ln brzino » m	Oblačnost	Vrsta padavin		ca T= g-	« " =
krni	rns			' /i		0-11'	oh opazovHnlit	v mm do 7h	s«	
	7	763-6	24-1	81	mirno	5	dež	0-2	26-8	15-8
Ljublfana (dvorec)	14	761*8	26-4	49	E 1	6				
	21	762-2	22-3	64	SE 4	3				
Maribor		763-7	20-0	90	NW 8	3	dež	3	27	16
Zagreb		764-7	21-0	83	SE 6	4	dež	8	?8	16
Belgrad	8	76f8	22-0	76	W 2	2			32	19
Sarajevo		761-2	15-0	97	mirno	10	dež	9		13
Skoplje		760-1	26-0	53	N 1	1				20
Dubrovnik		760-4	23-0	84	mirno	0			28	15
Spili		760-8	26-0	6^	NW 1	3			32	22
Praga	7	763-0	14-0		WSW 6	10	dež	2	23	14
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Dunajska vremenska napoved za 20. julija: v splošnem lepo, nagnjenje k nevihtam, nekoliko
topleje.
ORIGIffPLHE POTREBŠČINE ZH OPHLOGRHPH
PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI
im. 1HRH6H,
SELENBURG0VA ULICA ŠT. 6/1.
TELEFON ŠT. 298C
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda HO par.
Tlajmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Pros/es/z/ž&e
KUHARICA
ki zna šivati in vsa druga gospodinjska dela, stara ne pod 30 let, se išče v trgovsko hišo na deželi. Nastop takoj. — Ponudbe pod »Zanesljiva« na »Slo-venčevo« upravo št. 5557.
Pisarniška moč!
Lesna tvrdka na deželi, ne daleč od Ljubljane, iSče dobro izvežbano in zanesljivo pisarn, moč. -Ponudbe z zahtevo plače pod: »Izvrstna moč« na upravo »Slovenca«.
Vrt. pomočnika
veščega v gojenju cvetlic, zelenjave in sadnega drevja, išče večja tvrdka. — Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in zahtevkov na upravo lista pod: »Vrtnarski pomočnik« štev. 5642.
SPRETNO
frizerko
za dame sprejme takoj Sveta Štefanovič, frize-urka, Vel. Gradište, Srbija. Plača po dogovoru.
Trg. pomočnik
izurjen železninar — sc sprejme. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Železninar 9999«.
GOSPODINJA
varčna in snažna, vešča iivanja in poljskega dela, išče mesta v župnišču za vsako plačo. Gre tudi v hribe. - Naslov pove uprava lista pod št. 500.
ŠOFER išče službo
Iziičen strojni ključavničar in kovin, strugar. -Naslov v upravi it. 5637.
Organist
na razpoloženju od 1. 8. t. L, 19 let star, cecilja-nec, z dobrim spričevalom, z enoletno prakso ter znanjem knjigove-štva, želi službe, če mogoče v bližini železnice. Gre tudi začasno nado-mestovat proti povračilu potnih stroškov in nekaj za v žep. - Ponudbe je nasloviti na Dekanijski urad Vel. Nedelja. 5634
KOLESARJI!
Znliane cene. Oglejte si zalogo dvokoles nalfinelšega tipa Tribuna, Rekord, Schamplon, Stvrla, Blankl. rafor, Pena, Diamant že od Din 1300--naprel Pneumatlka Dunlop, Mlcbelln. Cc-nlki franko. Prodala na obroke.
.Tribuna r. B. i. Ljubljana
Tovarna dvokoles ln otrošk vozičkov.
Stanovanje
oddam z novembrom v novi hiši. Tri sobe, pri-tikline in kopalnica. Naslov pri upravi lista pod št. 5486.
Vrra/e/77
Trgovski lokal
v gradu v Mariboru se odda. — Poizve se pri trgovcu M. BERDAJSU v Mariboru.	5598
Elektrožaga
venecijanka s cirkularko in 2 klinama se odda v najem z avgustom t. 1. -Poizve se pri: IVANI ZICHERL, Suha pri Šk. L.
Tri zdravniške knjige
v nemščini, prodam. Naslov v upravi 1. St. 5578.
Prodaja gosi.
V sredo in četrtek bodo na Vodnikovem trgu naprodaj gosi iz Varaždina.
Kupim
vsako množino letošnjega sirovega LANU ter kostanjevega taninskega LESA. — Cenj. ponudbe z navedbo najnižje cene franko vagon na upravo »Slovenca« pod značko: »Lan - Tanin« štev, 5641.
Knjige iz 16.-18. stol.
nem. in latin.', med njimi: »Corpus Juris Canonici« (M. DC. LXX.), proda Kračun, Poljčane.
Za takojšnjo dobavo ima- Priporoča se trgovina i
mo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov
za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju.	4005
Maline
kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.
RAZPISUJEMO dobavo
200 m žlebov.
- Ponudbe je vložiti do 2. avg. t. 1. Več se izve pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca, pošta Griže.	5630
Patent
»LUCIFER«
trajno zatre stenice in ščurke. Prodaja trgovina Zupan, Sv. Petra c. 35.
železnino
A. SUŠN1K, Ljubljana
Zaloška cesta.
Volna - bombaž
7 a strojno pletenje in ročna dela, dobite po J^* najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
POPRAVILA
Meh-(lik IVAN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Vetriniska ul. 30
Telefon int. 434.
Ne
cenc,
temveč tudi kakoUDSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
Knflgoneznfca K. T. D., Erfalnica in toornica poslovnih knjig o Ljubljani, Kotiitarie^a ' lica Steo. 6 II.
I
D. C. 1. Travellers cheque§
Potovalne čeke Banca commerciale italiana
v ital. lirah, franc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih vnovču« jejo vse važnejše banke na svetu. Zahtevajte jih pri svoji banki predno nastopite potovanje.


Zahvala.
Vsem, ki so nam ob bridki izgubi naše drage mamice, stare mamice in tašče, gospe
Marjete virlc
kakorkoli izrazili svoje sočustvovanje in vsem, ki so drago nam pokojnico spremili na njeni zadnji poti, se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
V Ljubljani, dne 19. julija 1927.
Žalujoči ostali.
Koruzo za hrmo
oddala nujcenojo veletrgovina ilta In moke
A, YOLK. Llubljana
Hostievn ct»8ta St. 24.
oznanilo!"
Naznanjava, da sva t o či 1 n i c o v svoji hiši, Smetanova ulica 54 v Mariboru, spremenila v
gostilno DRAVOGRAD
in sva pripravljena cenj. gostom postreči z naravnimi vini, s toplo in mrzlo kuhinjo.
Obilnega obiska prosiva Josip in Marija Nekrep.
Mlin in žaga
naprodaj na močni, stalni vodi, kjer ni nikoli prevelika in ne premajhna ter se vedno lahko obratuje. Žaga bi bila najbolj primerna za lesnega trgovca, ker se v obližju žage nahaja veliko lesa in je že tudi na žagi in v gozdu več smrekovih hlodov, ki bi se tudi odstopili kupcu. Proda se zaradi družin, razmer. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5609.
Pouk na daljavo
(Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acadč-mie Polytechnique: Quai Amercoeur. 51 Ličge — Belgija. Prospekti 10 D.
IVAN SIVEC,
profesor
ŽARA, rojena STOLFOVA poročena.
Kočevje—Ljubljana, 18. julija 1927.
IfeSezanimto
je ilustrirani, ponularni »Radiov-časopis
„RGdlowelt"
(bakrotisk).
Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno.
Wiener RadioverSag, Wien B.,
Pestalozzigasse 6/14.
kupuje vsako množino, tudi cele vagono tvrdka
„AtKO", družba z o. z.
oddelek za brezalkoholne pijače
Ljubljana, Kolizej
DIJAKA
sprejmem brezplačno v oskrbo za celo šol. leto v Mariboru, ki mi posodi 15.000 Din proti mesečnemu odplačilu 500 Din. Ponudbe pod šifro »Drž. uradnik« št. 5635 upravi.
Inserirajte v Slovencu "I
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Cai.
MATTONI ■ JEVO
6IESSHUBELSK0 SLATINO
ima v zalogi ■v
A. SARABON
LJUBLJANA
OLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VODA
Izdajatelj: dr. Fr. Knlovec.
Urednik: Franc Tcrseiilav.