MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Goaposka ul. tl / Telefon urednlitva 2440, uprava a«S tahaja rasen nedelje In prašnikov vsak dan *b te. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pettl 10 Oln, dostavljen na dom 13 Oln / Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra' v Ljubljani i PoStnl čekovni račun iL 11.40S
99
JUTRA
99
Kooperacija
Maribor je v poslednjih letih postal center važne narodno-gospodarske panoge. Sadjarstvo je važen vir dohodkov kmetovalca v malodane vseh delih dravske banovine, ki v tem oziru v državi prvači. Predvsem pa velja to za našega kmetovalca in sadjarja na Dravskem polju in prvenstveno v Slovenskih goricah, kjer je sadjarstvo kmetovalcev glavni vir dohodkov. Nujna življenjska Potreba je vnovčen je. To vprašanje ie bila rešila naša sadna trgovina. Maribor je postal naiživahnejše torišče te izmenjave blaga in denarja. Davna želja Pa je bila, da bi to vnovčevanje prineslo našemu kmetovalcu pravičen delež. Ni Vseeno, koliko dobi za svoje sadje. V Slovenskih goricah so jabolka postala Zadnji up in rezerva, saj je znano, da je naš kmetovalec iz obmejnega ozemlja odlagal plačevanje davkov, ker ni imel gotovine, zanašajoč se pri tem na dobro sadno kupčijo. Potem je naS kmetovalec h obmejnega ozemlja pri zaključeni sadni kupčiji prišel v Mariboru in pri davkariji plačal dolžni znesek za vse leto. In če ta slednji up izgine? Znani so pretresljivi prizori iz našega obmejnega kmetskega življenja, ko je obstoj številnih kmetskih družin vise! na izgledih sadne letine in kupčije. Ako se je ta zadnja postavka izmaknila, Je neizogibno zapel boben svojo kruto melodijo.
Zahteva po pravičnem deležu je tukaj. Kmetovalec ne sme postati žrtev špekulacije! Ta klic je odmeval tudi iz nedavnega velikega kmetskega zborovanja v ‘Unionu«. V tem oziru so v zadnjih letih Opevali pojavi, ki so dali misliti. Lanski Polom pri vnovčenju sadja in sporedni Pojav nereelnosti pri nakupu sadja, sta Pospešila revolto v vrstah našega težko Prizadetega obmejnega kmetovalstva.
Kdo bi. se čudil? Naš obmejni kmetovalec je lansko leto štel cvetje na sadjem drevju in računal svoje račune. Z 'Tseljem je škropil in gnojil. V njegovi Predstavi so zažh eli upi v lepšo bodočnost, ko so napovedovali, da bo samo Nemčija potrebovala več sto vagonov sadja, predvsem jabolk. Na obzorju je v trenutku obstal »gospod Prizad« — kakor mu pravi Segava ljudska govorica — ki bojda nosi glavno krivdo za to, kar se ie pozneje zgodilo. Romunski, bolgarski ip madžarski sadni trgovci so našemu kmetovalcu tik pred nosom odnesli možnost lepih zaslužkov. Stotine obmejnih sk>venskih domov se je v svojih temeljih ^majalo. Revolta ni mogla izostati. Na velikem kmetskem zborovanju v »Unio-llu« se je sprejela resolucija, v kateri se ^hteva ukinitev »Prizada« in prevzem ntegovih poslov i»o Kmetijski družbi kot Predstavnici kmetskega stanu in kmetih interesov.
» Bistveno vprašanje se je načelo. Kak-_eP bo odgovor sadnih trgovcev in eks-j^rterjev? Prodrla je uvidevnost in pa-
i V četrtek so se zbrali v Mariboru
laividnejši sadni eksporterji, ki so se
Pogovarjali o tem, kako uveljaviti pri
Rovinj in izvozu našega sadja, s katerim „1 t i 1 .
Skrivnosten sestanek v Kdlnu
Sestala sta se bale lord Eden in von Ribbentrop - Seja angleške vlade šele v ponedeljek — informacije „Times“ —"Danes važna sela
francoske vlade
LONDON, 6. aprila. Za sinoči napovedane seje ministrskega sveta ni bilo, ker lord Eden ni pravočasno prispel v London. Na potovanju iz Prage v London z letalom se je letalo spustilo na ietali-šču v Kolnu v Nemčiji, od koder je otl-ršel Eden v neki hotel v mestu. Iz njegove okolice se je izjavilo, da je moral prekiniti potovanje zaradi nenadno obolelosti. V diplomatskih kresih se pa tej izjavi ne veruje in se zatrjuje, da je Eden prekinil svoje potovanje jx> naročilu iz Londona. Zatrjuje se, da se je v Kolnu sešel z nekim Hitlerjevim zaupnikom ter ga obvestil o rezultatih svojih posvetovanj v Moskvi, Varšavi in Pragi. Ta Hitlerjev zaupnik je bil najbrž von Ribbentrop, ker ga včeraj ni bilo v Berlinu. Teinu tajnemu sestanku v Kolnu se pripisuje velika važnost in se zatrjuje, da se je na njeni odločila bližnja bodočnost
de,
di naš obmejni kmetovalec stoji in pa-
neko enotno linijo, na kateri naj se
hajajo interesi kupca in prodajalca, eks-"Orterja in producenta, trgovca in kme-, yalca. Saj gre za težke milijone, ob j‘lt_erih bi se naj naše izmozgano in obupano kmetstvo opomoglo in vzdržalo JJ Površini. Sad teh razgovorov je bil ' kleP, da se ustanovi posebno Združenje 'adnih eksporterjev, v katerem bo ime-'l\ tudi Kmetijska družba kot predstavna našega kmetovalstva svoje zastop-v°- Zmagalo je edino možno in pamet-'o načelo kooperacije in složnega sode-
Evrope. Seja angleške vlade je zaradi tega edgodena in bo najbrže šele v ponedeljek 8. t. ra.
»Times« pišejo s tem v zvezi, da se bo na seji moglo ugotoviti samo to, da se vzhodni pakt ne more uresničiti. Zaradi tega ne leže praktične metode za zagotovitev evropskega miru nič več v splošnem sistemu, ampak v sistemu regionalnih paktov. V Evropi se doumeva, da ni mogoče pričakovati nobenih novih garancij Anglije za meje v Evropi. Z druge strani prevladuje na kontinentu prepričanje, da bi se Anglija morala, ako hoče na vsak način vršiti vlogo posredovalca vendarle odločiti za pristop k evropskemu sistemu, ki bi bil odkrito naperjen proti eventuelnemu napadalcu. Tega pa Anglija po vsej priliki ne bo storila in bo tudi na konferenci v Stresi dokončno izjavila, da odbija vsako obvez-
Nemčija oomorska velesila
ANGLIJA JE V SPORAZUMU Z OSTA LIMI SILAMI S POVABILOM V LONDON PRIZNALA NEMČIJI ENAKOPRAVNOST.
LONDON, 6. aprila. Sir Simon je v imenu angleške vlade in v sporazumu z vsemi ostalimi pomorskimi silami poslal nemški vladi povabilo, naj pošlje svoje delegate na pomorsko konferenco ki se bo vršila letos v Londonu. Po vesteh iz Berlina je to povabilo izzvalo največje zadovoljstvo in je to dokaz, da se Nemčiji priznava enakopravnost in se smatra za pomorsko velesilo. S tem povabilom se Nemčiji indirektno priznava, da ima pravico do vojnega brodovja, katerega tonaža bo predmet posvetovanj na konferenci. Zaradi tega zatrjujejo v Berlinu, da bi se prav tako kakor glede pomorske moči, morala priznati Nem-
! člji tudi formeino pravica do vojske na kopnem in v zraku, in sicer na podlagi njenega položaja in moči v Evropi, ker potem sploh ne bi bilo nobenih vznemirjanj več in tudi ne bi bila potrebna izredna seja sveta Društva narodov. Nemška delegacija bo odpotovala že koncem tega meseca v London, da se pogaja z zastopniki angleške vlade. Anglija je pripravljena ustreči nekim nemškim zahtevam, tičočim se bojnega brodovja, vendar je pripravljena dovoliti Nemčiji samo srednje močno brodovje, da se ne uniči ravnotežje, ki obstoja sedaj med Anglijo, Francijo in Italijo.
Zaključek globokega žalovarva
BEOGRAD, 6. aprila. V Beogradu in po vseh mestih Jugoslavije se je danes na svečano-turoben način proslavil zaključek oiicielnega globokega žalovanja za pokojnim viteškim kraljem Aleksan drom I. Zediniteljem. V saborni cerkvi je bila svečana zadušnica, ki jo je celebri-ra! patriarh Varoava ob asistenci škofov. Navzoči so bili člani regentskega sveta, vsi člani vlade z Jevtičem na čelu, generali, diplomati, visoki uradniki itd. Pred cerkvijo je stala častna stotnija z godbo. Zadušnice so pa bile tudi po drugih cerkvah.
Prva iustiflkaclfa v Grčiji
SOLUN, 6. aprila. Včeraj je bila v trdnjavi Jezikule v bližini Soluna izvr-
šena smrtna obsodba nad konjeniškim poveljnikom v Seresu, polkovnikom Vo-iarjsom. Prošnjo za pomilostitev je predsednik republike odbil. Pri izvršitvi smrtne obsodbe so bili zastopani samo uradni zastopniki vojske. Kmalu nato je bila v vojašnici 50. pehotnega polka izvršena degradacija onih častnikov, ki so bili obsojeni v ječo in izgubo častniškega čina. Danes se prične razprava proti drugi skupini vstašev iz Seresa. Položaj v Grčiji je nadalje zelo napet, ker obstoja oster spor med častniki in vlado.
Na Kltasskem zmagujeta komunisti
PEKING, 6. aprila. Vladne čete so se morale umakniti 20 milj. Predstraže komunističnih čet so zavzele kraje, ki leže samo 60 milj oddaljeni od Kvejanga, mesta, ki ima preko 100.000 prebivalcev.
lovanja med izvozniki in kmetovalci na nevtralnih tleh Kmetijske družbe. To odločitev je treba tem bolj pozdraviti, ker je v tej kompromisni rešitvi jamstvo, da bo letos boljše. Ponovitev lanskega poloma bi mogla roditi za naše obmejno kmetstvo, predvsem v Slovenskih goricah, usodne posledice. Ta kooperacija pa bo imela svoj praktičen smisel, ako bo dana možnost oblastvene kontrole, na kar so sadni izvozniki na svoji četrtkovi konferenci načelno že pristali, kon-
kretnega tariinega sporazuma, ki naj predpostavlja rizlko na obe strani, pa končno vseh tistih predhodnih sporazumov, ki pomenjajo v svojem jedru solidnost, reelnost in možatost. Upajmo, da' se bo ta kompromisna formula, ki je izšla iz ust sadnih eksporterjev, obnesla in da bo pripravljena kooperacija prinesla našemu obmejnemu kmetstvu ublažitev stisk in tegob, ki ga tlačijo in dušijo.	—c.
nost, ki bi šla preko Locarna. Vse to do kazuje, da je Anglija po posvetovanjih v Berlinu in v Varšavi zavrgla ne samo vzhodni pakt, ampak tudi najnovejši načrt splošnega varnostnega sistema v enem samem paktu.
PARIZ, 6. aprila. Danes se sestane pod Lebrunovim predsedstvom v EIyseejuce lokupna francoska vlada, ki bo sprejela zelo važne sklepe. Gre najprej za one vojake, ki te dni doslužljo kadrskl rok. Obenem bodo določene Lavalu smernice za Streso. Zatrjuje, da bo formulirala vlada te instrukcije v sledečih točkah: 1. An-gleško-francosko sodelovanje. 2. Uvedba sankcij v zvezi z nemško vojaško obveznostjo in enostransko odpovedjo ver-saitleske mirovne pogodbe. 3. Organizacija medsebojne pomoči v srednji Evropi.
4.	Temelji francosko-ruskega sodelovanja.
Predvčerajšnjim se je pričel na vse! fronti nov napad in se boji še nadaljujejo. Glavni poveljnik vladnih čet maršal Čang Kajšek osebno vodi operacije. Vrgel je vse svoje razpoložljive čete na to fronto, da zaustavi komunistično prodiranje. Vendar se zdi, da so komunistične čete v premoči in je poraz vladnih čet neizogiben. Izgube so na obeh straneh zelo velike.
BAN NA INŠPEKCIJI.
LJUBLJANA, 6. aprila. Ban dr. Puc se poda od 8. do 16. t. m. na inšpekcijsko potovanje po Sloveniji. V tem času ga bo nadomestoval podban dr. Pirkmajer.
ANGLIJA IN OBOROŽITEV AV-STRIJE.
LONDON, 6. aprila. Angleška vlada bo zavzela svoje stališče glede avstrijske zahteve po uvedbi splošne vojaške obveznosti šele takrat, ko bo Avstrija poslala zadevno zahtevo v Ženevo. Stališče Anglije bo tako, da bo upoštevalo argumente, ki bodo podkrepili avstrijsko noto, pa tudi one, ki jih bodo navedle ostale zainteresirane države.
POLJSKA PROTI IZREDNI SEJI SVE-TA DRUŠTVA NARODOV.
ŽENEVA, 6. aprila. Iz krogov Društva narodov se poroča, da je poljski zastopnik Koraarnicki obiskal glavnega tajnika Avcnola in mu predlagal, naj se odgodi na poznejši čas zasedanje sveta Društva narodov, ki je določeno za 15. tm. Avenol je odgovoril, da je zasedanje že točno določeno in zaradi tega o tem predlogu ni več mogoče razpravljati. Poljska je predlagala odgoditev radi tega, ker ne pričakuje od tega zasedanja nobenih koristi in ga presoja s precejšnjo skepso. Prav tako se tudi zatrjuje, da sc poljski zunanji minister Beck tega zasedanja ne bo udeležil.
FRANCIJA POPUŠČA?
PARIZ, 6. aprila. V političnih krogih izjavljajo, da se na merodajnih mestih docela strinjajo s predlogom Anglije, da je treba francoski načrt resolucije za Društvo narodov prej temeljito predis-kutirati v Stresi. Zatrjuje 6e, da tudi Francija ne želi. da bi bila ta resolucija sestavljena v tonu, ki bi onemogočil eventualna poznejša pogajanja z Nemčijo. Mnogo pa je odvisno tudi od odgovora, ki ga pričakuje Francija od sovjet-' ske Rusije na neke svoje predlog
Dnevne vesti
Roparski umor Dravski dolini
NA KOZJEM VRHU SO ROPARJI UM ORILI URARJA TRETINKA IN IZROPALI NJEGOVO DELAVNICO.
Strašna vest, da so našli na Kozjem vrhu v občini Brezno umorjenega v stanovanju 50-letnega urarja Franca Tretin-ka, se je raznesla po vsej Dravski dolini in vzbudila med prebivalstvom veliko razburjenje in ogorčenje. Neznani roparji so po dosedanjih ugotovitvah vdrli v Tretinkovo stanovanje, ga napadli in mu popolnoma zdrobili glavo, njegovo truplo pokrili s suknjo ter izropali delavnico. Z bogatim plenom so zaenkrat izginili brez sledu.
Urar France Tretinek je stanoval sam v samotni hišici na Kozjem vrhu. Ljudje so ga poznali daleč naokrog kot spretnega urarja in kot zelo varčnega moža. Bil je dober človek in ni imel sovražnikov. Ker pa Tretinka od pretekle nedelje ni bilo na izpregled, so ljudje potrkali na zaprta vrata njegovega stanovanja. Vedeli so, da Tretinek ni imel navade, da bi ostal več dni odsoten. Ker je bilo njihovo trkanje zaman, so s silo odprli vrata. V kuhinji se jim je nudi! grozen prizor. Za štedilnikom je ležalo na tleh truplo urarja Tretinka, pokrito preko glave z njegovo suknjo. V stanovanju je pa bilo vse razmetano.
Takoj so bili o groznem dogodku obveščeni marenberški orožniki, ki so uvedli obširno preiskavo in ugotovili, da se je zločin zgodil v noči od nedelje na ponedeljek. Zaslišali so vse sosede, ki stanujejo v bližini. Sosedje pa niso mogli ničesar izpovedati, ker niso v nedeljo, pa tudi kritične noči, videli žive duše, ki bi se klatila okoli Tretinkove hiše. Domnevajo, da so roparji napadli in umorili Tretinka zaradi denarja. Znano je bilo, da je bil Tretinek zelo varčen človek in da je imel precejšnje prihranke. Če so roparji odnesli tudi kaj denarja, orožniki niso mogli ugotoviti, ker nihče ni vedel, kje je imel Tretinek shranjeno gotovino. Roparji so pa odnesli več zlatih in srebrnih ur in nekaj druge zlatnine in srebrnine.
Zdi se, da so orožniki na pravi sledi za zločinskimi storilci. Aretirali so že neko osebo, ki sicer še vse taji, vendar pa ne more dokazati alibija. Truplo umorjenega urarja so prepeljali na tamkajšnje pokopališče, kjer ga je raztelesila sodna komisija iz Marenberga.
Tovarnarji, trgovci, podjetniki, obrtniki itd.!
Sokol Maribor Matica priredi skupaj s Sokolom Maribor 111. (Krčevina-Košaki) dne 28. aprila 1935 sokolsko tombolo.
Velike so potrebe, ki silijo obe društvi, (la si poiščeta sredstev s prireditvijo toni bole. — Zgradba Sokolskega doma v Mariboru, dalje akcija za prvo Sokolsko planinsko postojanko na Pohorju, pri Sokolu Maribor III. razdolžitev letnega telovadišča in nabava telovadnega orodja, poleg izdatkov za redno telovadbo okrog 1000 mladine, ki jo vzgajata obe društvi, se ne morejo kriti iz rednih dohodkov. Zato apeliramo na vse kroge Mariborčanov, da nas pri tem podpirajo.
Uvidevši sedanji težki položaj, so se mariborska sokolska društva zedinila, da se priredi za društvo na levem bregu Drave vsako leto le ena tombola, druga pa za društva na desnem bregu. Z ozirom na to smo prepričani, da nam naklonjene mariborske tvrdke tudi letos ne bodo zavrnile naše prošnje. Vsak majhen dar je dobrodošel in pomaga k uspehu.
Prosimo, da pošljete namenjeni dobitek v trgovino Bureš v Vetrinjski ulici 26, ali ga pa oddajte nabiralcem, ko se bodo zglasili z nabiralno polo v času od
S.	aprila naprej. Nihče naj ne manjka med darovalci! — Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju! — Zdravo! — Sokolsko društvo Maribor Matica, Sokolsko društvo Maribor lil.
Kupovalcev bi bilo vse polno
ako bj vedeli, kje in po kakšnih cenah se dobijo željen! predmeti. Vsak trgovec !n obrtnik mora vedeti, da je pri kupcu strah pred ceno In pred ten, ali bo žeije-iio lahko dobil ali ne, tista gonihla sila, ki ga zadržuje pri vstopu v trgovino, da bi vprašal. Koliko jih je, ki se sramujejo, da bi šli v trgovino samo vprašat, ker limajo pri sebi morda dovolj denarja, točne informacije glede izbire, zaloge in vrste ter cene blaga lahko nudite širšim krogom prebivalstva v »Večemikovem« malem oglasniku, ki ga konzumenti z veseljem in umljivim zanimanjem ter interesom prebirajo. Za mal denar velike koristi! Podrobne informacije v malem oglasniku so koristna, najcenejša in najenostavnejša propaganda. Oglasite se v upravi »Večernika« v Gosposki ulici U, kjer se dobijo vsa potrebna pojasnila glede objave. Pri večkratnih objavah primeren popust!
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 6. aprila: Zaprto. (Po odredbi ministrstva v počastitev spomina bla-gopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja!)
Nedelja, 7. aprila ob 15. uri: »Jurček«. Najnižja vstopnina od 15 Din navzdol. Zadnja otroška predstava v sezoni. Ob 20. uri: »Kvadratura kroga«. Premiera. Red A.
Ponedeljek, 8. aprila: Zaprto.
Drevi ni premiere. Po odredbi ministrstva morajo ostati v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja danes vsa gledališča v državi zaprta ter se zato preloži premiera sovjetske veseloigre »Kvadratura kroga« na nedeljo 7. t. m. ter velja tudi red A. Nato opozarjamo zlasti abonente reda A. Kdor izmed gg. abonentov te premiere v nedeljo ne želi, naj to javi pri gledališki blagajni, ki mu bo predstavo nadoknadila med tednom.
Starši, jutri bo zadnja letošnja otroška predstava! Privedite malčke na uprizoritev Golieve izvrstne in zabavne otroške igre »Jurček«, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob 15. uri. Pri tej poslednji otroški predstavi v sezoni velja najnižja vstopnina ter se dobi najcenejši sedež že za
4	Din.
KINO
GRAJSKI KINO
Danes, sobota, premijera velefilma
..Visoka šola
•ft
v glavni vlogi Rudolf Forslner, Angela Zalokar in znani humorist Hans Moser,
Kino Union. Danes največji film vseh časov »Krik sveta« po originalnih posnetkih svetovne vojne.
Rekonvalescentom in na prebavilih bolnim predpisujejo domači in tuji zdravniki lahko hrano. Taka hrana, ki je lahko prebavljiva in pri tem zelo redilna, so >Jajnine« (makaroni, špageti in juhine zakuhe) naše domače tovarne »Pekate-te*.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izredno dobrodelno na obolele organe.
Službeni obisk bana dr. Dinka Puca.
V	ponedeljek 8. t. m. bo prispel z brzo-vlakom ob 15.50 uri v Maribor g. ban dravske banovine dr. Dinko Puc s svojim spremstvom na službeni obisk. Na kolodvoru ga bodo sprejeli predstavniki upravnih in policijskih oblasti v Mariboru. Po 16. uri bo g. ban sprejemal v sejni dvorani okrajnega glavarstva za Maribor levi breg predstavnike mariborskih državnih oblastev. V torek 9. t. m. pa bo od 9. ure naprej sprejemal župane s podeželja, deputacije predstavnikov nacionalnih, ku turnih in prosvetnih društev ter zavodov in privatnih strank, ki se naj predhodno zglase pri okrajnem glavarju g. dr. Senekoviču.
Premestitve v učiteljski službi. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni naslednji učitelji in učite jice: Valerija Arhar-Jenčič iz Pertorče v Rado-še, Olga Giček iz Kapele v Ljutomer, Anton de Costa iz c" -adca v Šoštanj, Cirila Rijavec iz Polšnika v Sv. Anton v SL venskih goricah, Rudolf Sternad iz Sv. - L rti na na Pohorju v Tinje, Ana Župan Vidoncev v Gornjo Lendavo, Adolf Kocuvan iz Belih v. d v Sv. Benedikt v Slov., goricah, Aleksander M-jhen iz Črnomlja k Sv. Miklavžu pri Ptu'-, Ai,-. Dongan iz Sv. Miklavža pri Ptuju v Črnomelj. Po potrebi službe s*' premeščeni: Ljubica Božič iz Cerknice v Orešje, Stana Gregoretič od Sv. Lovr .c. k Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, Frida Kaus iz Sv. Barbare v Falo z ah v Majšperk, Roman Košutnik od Sv. Marjete niže Ptuja v Majšperk, Ljudmi’a Luža. od Sv. Marjr - niže Ftu-ja na Ptujsko goro in Pavla Obran iz Kamnice v Ormož.
Rojstva in smrti. V preteklem tednu je bilo v Mariboru krščenih 15 otrok. Smrt pa je pokosila: 12-letno dijakinjo Milico Koblarjevo; 54-letno Genovefo Kajdiče-vo; 50-letnega profesorja dr. Franja Ro-staherja; 25-letnega delavca Karla Hauptmana; 21-ietnega posestnika Jožefa Fišingerja; Elizabeto Vetrihovo; zasebnico Marijo Lešnikovo; 74-letno Jožefo Cagličevo; 22-letnega delavca Josipa Velcerja; 46-letnega posestnika Ivana Bergmana; 56-letno zasebnico Jožefo Muršičevo; 60-letno zasebnico Lucijo Rojsovo; 83-letno zasebnico Alojzijo Bezjakovo in posestniškega sina Stanka Ivančiča.
Poroke. V preteklem tednu so se poročili: Viljem Hudev, tovarnar iz Zagreba in Hilda Dolček, hči trgovca; Alojzij Ferš, mizar in Stanka Ribaričeva, poslo-vodkinja; Leopold Burjan, trgovski so-trudnik in zasebnica Frančiška Javornikova: delavec Franc Kajzer in tovarniška delavka Marija Lorber jeva; podmoj-ster Ivan Remih in predica Matilda Golobova; trgovec Anton Stok in posestniška hčerka Pav'a Ščekova; železničar Andrej Taurer in zasebnica Elizabeta Šešerkova. Bilo srečno!
Jutri v nedeljo 7. aprila e j ob vsakem vremenu pivenslvena tekma
Vabimo vsa okodška sokolska društva in vse cenj. občinstvo, da se sestanka ude leže.
Opozorilo šolskim vodstvom! Ker namerava meseca aprila in maja več šol na Oplenac in se je prijavilo že več tisoč učencev, se je vršil v Beogradu na pobudo Počitniške zveze sestanek zastopnikov beograjskih društev, ministrstva prosvete in družbe »Putnik« zaradi dogovora o nastanitvi in prehrani poklonit-vencev. Na sestanku so skleni1 i, naj se vse šole glede nastanitve m prehrane v Beogradu obrnejo izključno le na Počitniško zvezo, glede vožnje z avtobusi pa neposredno na »Putnika« v Beogradu. Prijave je treba poslati 10 dni prej. V njih je treba navesti dan in uro prihoda v Beograd, posebej število učencev in učenk, nadalje število učiteljev in profesorjev in zadržanje bivanja v Beogradu. Vse doslej poslane prijave je treba ponoviti. Prijave na druga društva ne pridejo v poštev.
Duhovni koncert
Ipavčeve pevske župe
v nedeljo 7. IV. ob 15. uri v unionski dvorani Predprodaja pri ge. Brišnikovi
Težave s švicarskim posojilom za pohorsko železnico. Ko je imela Zadruga pohorska železnica letos pozimi svoj občni zbor, je sklenil odbor napeti vse sile in izposlovati trimilijonsko posojilo neke švicarske tvrdke, ki je zmrznilo pri Hipotekarni banki. Posebna deputacija se je odpravila v Beograd in intervenirala v zadevi posojila pri raznih merodajnih činiteljih. Toda ves trud odbora in delegacije je bil zaman. Odgovor, ki ga je prejela zadruga glede švicarskega posojila, je zaenkrat negativen in je gradnja pohorske železnice, ki bi nedvomno mnogo pripomogla k napredku in razvoju našega tujskega prometa, preložena na poznejši čas.
Odmera pridobnine za zdravnike. Na vlogo zveze zdravniških zbornic v Beogradu je davčni oddelek finančnega mi*
IS. url na igrdku SVOBOOS
SK [elie: SK svoM
Nova grobova. V cvetu mladosti je umrla včeraj gdč. Milena Vahtarjeva, hčerka edinka znanega mariborskega obrtnika g. Mihe Vahtarja. Pokopali jo bodo v ponedeljek ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. V starosti 27 let je umrl včeraj popoldne g. Ivan Bračun, uslužben kot litograf pri mestni občini. Pokojnik je bil sin znanega mariborskega profesorja g. Franca Bračuna. Pogreb bo v ponedeljek ob 15. uri na magdalenskem pokopališču. Bodi obema ohranjen med nami lep spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje!
Maša zadušnica za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinite-ljem. V torek 9. t. m. ob zaključku globoke žalosti po blagopokojnem viteškem kralju je bila najavljena v mariborski stolnici ob 8. uri zjutraj maša zadušnica z mrliškimi molitvami. Narodna obrana v Mariboru sporoča vsem nacionalnim in narodno-obrambnim društvom in vsej nacionalni javnosti, da maše zadušnice ne bo.
Komemorativna seja Narodne obrane.
Ožji in širši odbor Narodne obrane v Mariboru se bosta sestala h komemora-tivni seji ob zaključku globoke žalosti po blagopokojnem viteškem kralju v torek 9. t. m. ob 20. uri v poslovnih prostorih NO v Gregorčičevi ulici.
Počastitev spomina velikega kralja. V ponedeljek 8. t. m. ob 20. uri bo v spomin na polletnico. smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-lja v Sokolskem domu v Rušah kome-morativen sestanek, združen s predvajanjem filma »Pogreb viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«. Po odmoru se bosta predvajala še filma »Letovanje na Paliču« in »Pokrajinski zlet v Ljubljani«. Vstopnine ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki v korist postavitve spomenika viteškemu kralju Al«ksandru I. Zediniteliu v	|
nistrstva odobril predlog zveze, da se morajo pri »odmeri davka na dohodnino davčne uprav pri bodoči odmeri pridobnine zdravnikov ravnati po predlogu zdravniške zbornice, oziroma krajevne stanovske organizacije zdravnikov za presojo višine zaslužka — razen če niso davčne uprave dobile nasprotnih dokazov. V tem smislu je izšla okrožnica na finančna ravnateljstva in na davčne uprave.
Zborovanje naših kegljačev. Pretekli četrtek zvečer je imel kegljaški klub »Primorje« svoj občni zbor. Iz poročil, ki so jih podali posamezni funkcionarji, je razvidno, da je imel klub mimo zabave v prvi vrsti pred očmi dobrodelne namene. Za kraljev spomenik je daroval 500 Din, nadalje je pa daroval po 500 Din Počitniškemu domu kraljice Marije, društvu »Jadran«, Dijaški kuhinji, beguncem s Primorja, Pomožni akciji, 700 Din ponovno za begunce s Primorja, 300 Din pa nekemu dijaku konservatoristu. Skupno je torej klub daroval za humane namene lepi znesek 3500 Din. Kegljaški klub »Primorje« ni morebiti kakšen primorski »separatistični« klub, tvorijo ga po večini domačini in nosi le ime naše zasužnjene domovine.
Dar pogorelcem. Bivši narodni poslanec g. Anton Krejči je daroval pogorelcem v Dobrovcih 500 Din, ki jih je izročil o pri'iki ogleda pogorišča. Obenem je obljubil, da se bo zavzel tudi pri banski upravi za prepotrebno podporo. Pogorelci iz Dobrovc se mu za ta velikodušni čin iskreno zahvaljujejo.
Mali harmonikarji Pomladka Rdečega križa bodo pod vodstvom svojega učitelja g. Vilka Šušteršiča nastopili drevi v Grmekovi dvorani pri prireditvi studenške organizacije Rdečega križa. Jutri v nedeljo popo’dne bodo igrali pri tomboli na Trgu svobode, v soboto 13. t ***.. r*fi bodo igrali na družabnem večeru mornariške sekcije »Jadranske stra-
ze« v spodnji kazinski dvorani. V nedeljo 14. t. m. pa bodo nastopili v Sokolskem domu v Rušah.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno, skrajno zanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« gren* &ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah •n špecerijskih trgovinah.
Dražba občinskega lovišča občine Hoče za kraj Sp. Hoče, Bohova, Rogoza >n Sv. Miklavž v izmeri 1845 ha bo dne H- aprila 1935 ob 11. uri dopoldne pri sreskem načelstvu Maribor, desni breg, soba št. 25-1., ter se vabijo vsi prijatelji lova. Izklicna cena 2500 Din.
Dražba občinskega lovišča občine Iio-ee za kraj Pivola, Pohorje, Razvanje in Zg. Hoče v izmeri 2183 ha bo dne 11. aprila 193“ ob 11. uri dopoldne pri sreskem načelstvu Maribor, desni breg, v s-bi št. 25-1. ter se vabijo vsi prijatelji lova. Izklicna cena 1500 Din.
Jadranska straža priredi, kakor vsako leto, tudi letos svoje veliko propagandistično potovanje v bližnji orient z luksuznim parobrodom »Kraljica Marija«, ki odpotuje 30. junija t. 1. iz Splita z dotikom Dubrovnika in Budve v grško mesto Katalolon z izletom v Olitnpio, od tu v Pirej — Atene potem na Kreto, kjer Dose.ti mesto Megalokastron in Knossos.
S	Krete se nadaljuje pot v Port Said, z izletom v Kairo in k piramidam, vračajoč se v Aleksandrijo, kjer se potniki vkrcajo za povratek v domovino. Z ob-Plovenjem naše divne Boke se vrača Parobrod v Dubrovnik in priplove 16. julija v Split. Prijave sprejema Jadranska straža v Mariboru, Gregorčičeva ul. 26, kakor tudi »Putnik«, kjer lahko vsak dobi vse podrobne informacije.
Slikarje umetnike opozarjamo na oglas natečaja Olepševalnega društva glede naprave osnutka za ovoj albuma »Maribor z zaledjem«.
Slovensko obitno društvo v Mariboru namerava prirediti potovanje na Oplete. da počasti spomin Nj. Vel. vitežke-£3 kralja A’eksandra I. Zedinitelja. čas Potovanja se bo določil po želji udeležencev. Prosimo vse tovariše obrtnike in njim naklonjene prijatelje, da se čim Brej prijavijo za to poklonitveno potovanje v pisarni Obrtnega društva v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 11-1. Popust "a železnici 60 odst.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden imata nočno lekarniško službo dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu in Konigova lekarna
»Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Lutkovno gledališče Sokola Matice v
Narodnem domu igra v nedeljo 7. t. m. ob 16. uri lutkovno igro v treh dejanjih »Jaka princ in princ Jaka«.
»Za domovino«, v originalu »Rebell«, je film, ki ga bo v Grajskem kinu predvajala ZKD v soboto in v nedeljo. Poleg pretresljivega dejanja, polnega ljubezni do domovine, bomo videli tudi krasne pokrajine ter opustošenja vojne.
Pri društvu stanovanjskih najemnikov je veliko povpraševanje po stanovanjih. Interesenti se naprošajo, da prijavijo prazna stanovanja pri društvu ob uradnih urah. Prijave praznih stanovanj so brezplačne.
Predavanje Estonca o Estonski v Ljudski univerzi. Še eno izredno prireditev smo določili ta teden, da ne prikrajšamo našega občinstva za velezani-mivo predavanje. Na turneji po srednji Evropi je estonski časnikar in svetovni potovalec g. Valdemar Birk, ki bo predaval v nemškem jeziku v nedeljo 6. t. m. ob 10.15 uri dopoldne. 1. O svoji domovini Estoniji. Govoril bo o izvoru Estoncev, njihovem poetičnem, narodnem, kulturnem in gospodarskem položaju in tolmačil na podlagi skioptičnih slik pokrajine in mesta. 2. O svojem sedemletnem bivanju med Indijanci (Južna Amerika). Govoril bo o bivanju v tropskih, deželah vobče in o zgodovini, religiji, čarovništvu, narodni umetnosti Indijancev, nadalje o njih rodbinskih, socialnili in gospodarskih razmerah. Tudi ta izvajanja bodo spremljale mnoge interesantne skioptične slike. Prireditev bo skupna z esperantskim klubom, vendar bo govoril v esperantu le kratek pozdrav.
Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji teden nas obišče spet sloviti hrvaški sociolog, našemu občinstvu dobro znani predavatelj, sedanji rektor visoke trgovske šole v Zagrebu dr. Milan Ivšič. Izbral si je spet dve ~elo aktualni temi iz političnega in gospodarskega življenja sedanjosti. — V ponedeljek 8. t. m. predava o krizi sodobne demokracije in o poskusih reformiranja parlamentarizma. So to nedvomno temeljna vprašanja političnega življenja sedanjosti. — V torek
9.	t. m. pa predava o naši gospodarski politiki, o notranjepolitičnem vprašanju, ki zadeva interese slehernika.
Žalni koncert v spomin pok. kralja Aleksandra I. jutri popoldne bo ne le najprimernejši zaključek našega 6-me-sečnega narodnega žalovanja, temveč bo tudi krepak izraz naše pevske organizacije in njenega hotenja na področju pevske umetnosti. Veliko število nastopajočih društev s skupno oko'i 450 člani, pet naših odličnih solistov in močan orkester, vse to bo mogočno poudarjalo pomembnost tega dne in na najlepši način strnilo duhove. Posvetimo to
nedeljsko popoldne spominu velikega Pokojnika!
Danes v soboto koncert »Grafike« v
veliki dvorani kazine ob 20. uri. Spored obsega umetne in narodne pesmi za moški zbor, muzikalne točke, soiopetje. Prodaja vstopnic pri večerni blagajni.
Rdeči križ Studenci priredi danes v soboto ob 19.30 uri koncert mladih harmonikarjev v gostilni Grmek v korist občehumanitarnim ciljem društva.
Starešine J. A. D. Triglava v Mariboru se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob pol 10. uri v hotelu »Orel« v drugem nadstropju.
Esperantsko društvo v Mariboru vabi na svoj občni zbor, ki bo v četrtek 11. apri’a 1935 v hotelu »Orel« (Aljaževa soba) ob 20. uri, svoje člane in vse prijatelje esperantskega gibanja. Odbor
Tombola v prid Počitniškega doma kraljice Marije se bo vršila na Materin-ski dan, to je v nedeljo 21. V. Obračamo se do ceni. občinstva, zlasti tudi do naših domačih tvrdk z najvljudnejšo prošnjo, da nas v delu za naše počitniške kolonije požrtvovalno podpre. — Žensko društvo v Mariboru.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom.
Dobrodelna tombola Pomladka Rdečega križa v nedeljo dne 7. aprila ob 14. uri na Trgu svobode! Ljubitelji mladine, segajte po tablicah!
V nedeljo popoldne kabaretna predstava v »Veliki kavarni«.
V nedeljo 7. t. m. slovesna otvoritev nove avtobusne poskusne vožnje Maribor—Razvanje. Sprejem prvega avtobusa ob 15. uri pred gostilno Lebe, Razvanje.
Dobra domača vina od 8 Din naprej,
vedno sveže pivo, odojki, narezki itd. Se priporočata t ■ J. Kliček, restavracija »Trije ribniki«.
Ljubiteljem »Framske kapljice« naznanjam, da najemnica »Framske kapljice« v Mlinski ulici 15 ne toči začasno mojega vina. Pristna »Framska kapljica« se bo točila od 1. maja 1935 dalje. — Avgust Žlahtič.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 7. t. m.: Ob 7.30: kmetijsko predavanje; 8: plošče; 8.20: poročila; 8.30: koncert; 9: prenos iz Celja; 10: prenos cerkvene glasbe; 11: radio-orkester; 12: čas, ra-dio-orkester: 15: plošče; 16: radio-orkester; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: radio-orkester; 22: čas, poročila; 22.20: p'ošče. — Spored za ponedeljek 8. t. m.: Ob 12: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, plošče; 18: plošče; 18.40: slovenščina; 19.10: zdravniška ura; 19.30: nacionalna ura; 20: komemoracija za blagopokojnim kraljem; 22: čas, poročila; 22.20: plošče.
Ravnotako, kakor lovec zajca
Proizvod: »UNION" Zagreb
Ljudska univerza v Mariboru. Cenjeno občinstvo se opozarja, da bo pričel naš sluga z nabiranjem članarine ter prosimo, da ga naši prijatelji blagohotno sprej mejo. članarina je malenkostna, a vendar v veliki meri pomaga naši kulturni instituciji v njenem delovanju, ker je navezana predvsem na podporo svojih članov.
Iz obupa v prostovoljno smrt. Včeraj zjutraj se je odpravil z doma 50-letni strojevodja Štefan Rancinger, stanujoč na Teznem. Zavil je v rogoški gozd in nosil v srcu težko misel. Ko je prispel v zatišje, je potegni’ iz žepa samokres in si pognal kroglo v sredino čela ter se zgrudil mrtev na tla. Mrtvega je včeraj popoldne našel neki delavec, ki je o strašni najdbi obvestil orožnike in občino v Hočah. Na vozu so truplo nesrečnega moža pripeljali na pokopališče v Hoče. Kaj ga je gnalo v žalostno smrt, ni točno znano, domnevajo pa, da je obupal nad domačimi razmerami.
Vlom. Te dni je bilo vlomljeno v slikarski atelje slikarskega mojstra Ivana Kapuna v Slovenski Bistrici. Storilec je vlomil skozi okno ter odnesel več slikarskih šablonov ter razne barve in čopiče. Kapun ima zaradi tega okrog 2000 Din škode. Včeraj pa so orožniki aretirali nekega 23-'etnega brezposelnega slikarskega pomočnika Ludvika P., ki so ga osumili, da je izvršil vlom, ker se je te dni klatil po Slovenski Bistrici in je bil tudi pred leti uslužben pri slikarskemu mojstru Kapunu.
Dve tatvini. Trgovskemu vajencu Adolfu Vondušku so neznani storilci ukradli iz nezaklenjene pralnice na Kor-manovem dvorišču 606 Din vreden siv zimski p'ašč. Z dvorišča tvrdke »Ekspe-dit« v Cankarjevi ulici pa je neznan tat pred 14 dnevi ukradel zastopniku tvrdke »Tatra«, Lavoslavu Petovarju, 2 rezervni kolesi, vredni 4000 Din.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripelja'i 151 prašičev. Kupčija je bila srednja in jih je bilo prodanih 56. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do
6 tednov stari 45 do 60 Din, 7 do 9 tednov 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece 150 do 160 Din, 5 do 7 mesecev 200 do 250 Din, 8 do 10 mesecev 300 do 340 Din in leto stari 500 do 650 Din. Kilogram žive teže so prodaiali od 4 do 5.50, mrtve pa od
7 do 8 Din.
danilo Viher:
Zagrebško pismo
Zagreb, 4. aprila.
So ljudje na svetu, in teh ni malo, ki ne verujejo nikomur, razen številkam. ^unje je število poslednja in najvišja instanca. Teh ljudi ne zanimajo dolgovezne razprave o ekonomskem, kulturnem, socialnem stanju kake države, ne, oni verr,jejo samo statistikam, tabelam. Tem ljudem je »posvečeno« to pismo.
V	Zagrebu je namreč izšel izredno pri-l°če:: koledarček »Vseznadar«, ki je za naše razmere res nekaj izrednega. V nfem je nad sto raznih važnih statistični' podatkov, tabelarno prikazanih, ki j1;!' Potrebuje človek v vsakdanjem živ-Jenju. Koledarček sam ima 126 strani m stane trdo vezan samo 6 dinarjev. (Na-r°ča se na naslov: Zagreb, Berislaviče-ulica 10.) Koledarček bo posebno dobrodošel našim srednješolcem, ker so v niem najnovejši statistični podatki.
Celokupno od države vzdrževano oseb ie znaša v Jugoslaviji 428.600 ter sc zanj potroši 6 milijard 717 milijonov dinarjev, ''seli vrst šol je v naši državi 9.635. od feSa 8002 osnovnih; vse te šole obiskti-^ L421.714 gojencev.
Kaj pa automobilizem, o katerem je pri nas toliko kritike? Iz sledeče, statisti-*e spoznamo, da jc najnovejša odredba
finančnega ministrstva bila krvavo potrebna: Romunija ima 30.000, Madžarska
17.000,	Grčija 15.000. Češkoslovaška 107 tisoč 431(0, Avstrija 37.294, a Jugoslavija — 9000 avtomobilov, kar je naravnost porazno dejstvo in jasno kaže, da smo tu s pretiranimi taksami temeljito prizadeli to važno panogo modernega pro meta.
Zadolženi nismo preveč, če pomislimo, da nam je n. pr. Nemčija odtegnila reparacije in da smo morali zgraditi skoraj znova trgovsko in vojno mornarico, novo zračno »brodovje« in podobno. Notranji jugoslovanski dolg znaša 6 milijard, a zunanji 20 milijard (točno: 20 milijard 404 milijone) dinarjev. Isto vsoto imajo 11. pr.:	Belgija, češkoslovaška.
Mnogo več, celo dvakrat več, pa n. pr.: Romunija, Poljska, Madžarska, Avstrija. Dolgovi Italije, Francije. Nemčije pa so napram našim naravnost »mamutski«.
Marsikdo ne ve. da je naša hotelska in dustrija zadolžena za 270 milijonov dinarjev. Od tega odpade na Bled 42 milijonov, a na ostalo Slovenijo 21 milijonov. Na Dalmacijo odpade 70 milijonov dinarjev.
Ako primerjamo število Židov v naši državi z onim v drugih državah, moramo z veseljem opaziti, da nismo na slabem. V Poljski jih je 3 milijone, v Romuniji 870.000(!). Madžarski 440.000, Češkoslovaški 356.000, pri nas pa samo 70
tisoč. Večina naših Židov stanuje po mestih: tako jih je v Zagrebu nad deset tisoč, v vsej Sloveniji pa samo 400, kar je za našo slovensko zrelost v nekem pogledu zelo lepo priznanje.
Vseh Slovanov je na svetu okoli 185 milijonov 650.000, Nemcev pa okoli 95 milijonov, torej še enkrat manj. Ali ne bi hotele tudi naše srednje šole nekoliko več slišati o enem mednarodnem slovanskem jeziku, da ne pride do take sramote kot na zadnjem filozofskem kon gresu v Pragi? Ali smo še vedno tako zaverovani v germansko bajonetno kulturo?
Ako bi vzeli n. pr. kot produkt kulture gledališče, a kot produkt civilizacije kinematograf, tedaj bi prišli do obupnih zaključkov. Razmerje med kinematografi in gledališči je danes že katastrofalno, tudi če vpoštevamo vse »olajševalne oko liščine«. Zanimivo je, da dominira kino v Ameriki iti zahodni Evropi, torej v centrih sodobne civilizacije. V Združenih državah Severne Amerike je 19.000 kinematografov! V Angliji nekaj manj od pet tisoč, v Franciji Štiri tisoč. V Jugoslaviji 319 kinematografov, kar je za naše potrebe mnogo preveč; o tem pa bi vedel požrtvovalni upravnik mariborskega gledališča mnogo več povedati.
Lepo sc razvija naš letalski promet. Dolžina omrežja sc je povečala 0^/359.
kilometrov v letu 1928. na 1572 kilometrov v letu 1933. Imamo sedem letal za redne proge, a dva za izredne ter nekaj rezerv.
Nadvse zanimive pa so tabele o svetovnem in našem poljedelstvu. Nekaj zanimivosti: iz naše države smo leta 1933. izvozili 70 tisoč kilogramov opija v vred nosti 26 milijonov dinarjev; 200.000 svinj, 500.000 ovac itd., sploh v živinoreji zavzemamo lepo mesto.
Zanimive so dalje tabele o svetovnem in domačem športu, radiju, o vojnih silah, turizmu, itd. itd.
V	Jugoslaviji je »mirnodobno« stanje označeno z 148.000 vojaki, od tega odpade 19.900 na orožnike in 8600 na graničarje, topov imamo 1380, a aeroplanov 900, brez hidroavionov.
•Žalostne pa so za nas tabele kot: Radio v svetu in v Jugoslaviji, telefoni in brzojavi na svetu in Jugoslaviji ter mnogo drugih.
Omenil sem le nekoliko podatkov, da opozorim na ta res zanimivi koledarček. Z ozirom na aktuelnost in množino zbranega materiala je cena izredno nizka in sam smatral za potrebno, da opozorim na to.
Končno se danes človek v tem kaosu res ne more na drugo zanesti kakor na gole številke. V tem pa beleži veliki K«**« statistike.
Zborovanje okoliških obrtnikov
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA OBRTNIKOV ZA OKOLICO MARIBORA NA
TEZNEM.
Preteklo nedeljo je imelo Združenje obrtnikov za okolico Maribora na Teznem svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo nad sto članov. Lepa udeležba priča o zavednosti našega malega obrtnika, ki se kljub raznim tegobam uspešno bori proti hudi krizi. Občni zbor je vodil večletni agilni predsednik g. Jožko Šabeder. V zbranih uvodnih besedah se je spomnil najprej tragičnega dogodka v lanskem oktobru, ko je naš narod izgubil svojega velikega vladarja, v vzne šenih besedah pa je vzkliknil njegovemu nasledniku. Tudi se je spomnil predsednik lani umrlega dolgoletnega člana Antona Rajšpa, lončarskega mojstra iz Rač. Pozdravil je nato tovariško vse zborovalce, -posebej pa predsednika obrtniških združenj g. Bureša iz Maribora, ki ie obenem zastopal zbornico za TOI in upravičil odsotnost obrtno-zadružtnega nadzornika g. Založnika. Iz njegovega nadaljnjega poročila je bilo razvidno, da je združenje v pretekli poslovni dobi živahno delovalo. Veliko pozornost je posvetil obrtniškemu tednu, katerega uspeh je bil nad vse zadovoljiv, saj je zlasti mnogo pripomogel k propagandi konzuma domačih proizvodov.
Blagajniško poročilo ie podal tudi g. predsednik Šabeder. Kakor blagajne dru gih korporacij, tako se je morala tudi blagajna združenih okoliških obrtnikov boriti s težkočami. Občni zbor je nato izrekel soglasno razrešnico vsemu odboru.
Sledilo je poročilo zastopnika zbornice za TOI g. Bureša, ki je pozval vse navzoče k skupnosti in složnemu delu. Omenjal je konkurenco tovarn »Tivar« in »Bafa«, ki odiedata našemu obrtništvu kruh. Dejal je. da je edina pomoč za obrtnike, če se oklenejo svojega združenja in nastopijo proti konkurenci slož-
V	Ljudski univerzi je v četrtek govoril šahovski mojster g. Vasja Pirc, ki se je, kakor znano, udeležil letošnjega velikega mednarodnega šahovskega turnirja v Moskvi, o svojih vtisih na tem velevažnem turnirju. Za to predavanje je bilo izredno veliko zanimanje in tako je bila dvorana skoraj popolnoma zasedena.
Uvodoma je v imenu Ljudske univerze g. inž. Kukovec pozdravil našega odličnega mojstra, nato pa je g. Pirc v tričetrturnem govoru podal izčrpno sliko o stanju plemenite šahovske kulture v Rusiji. Tako je med drugim povedal, da je šah v Rusiji pod državnim nadzorstvom in je prav ta igra, ki bistri um, v Rusiji silno priljubljena. Poudaril je, da šteje ruska šahovska zveza do milijon članov, dočim je pri nas včlanjenih v šahovski zvezi komaj 1000 šahistov. Namen moskovskega šahovskega turnir-
»Pedagoška centrala« v Mariboru pri-• odi letos od 11. do 25. avgusta svoj drugi počitniški pedagoški tečaj s sledečim sporedom predavanj:
1. Osnove teoretske pedagogike. Gustav Šilih, prof. na drž. učit. v Mariboru. 2. Kritičen pretres jugoslovanskega, po osvobojenju izišlega pedagoškega slovstva. Šalih Ljubunčič, prof. na drž. učit. \ Zagrebu. 3. Psihologija šolskega novinca. 4. Novejše metode element, čitalne-ga in pisalnega pouka. Fran Fink, prof. na drž. učit. v Mariboru. 5. Domoznanstvo v sodobni osnovni .šoli. Matija Sinkovič, obl. nadzornik v pok. in urednik pedagoške revije »Popotnik«. 6. Teorija in praksa strnjenega pouka. Ernest Vrane, učitelj na osnovni šali v Studencih pri Mariboru. 7. Izbrana poglavja iz posebne didaktike slovenskega jezikovnega ottuka. ({jpvatna va&oia, problem
no in enotno. Omenjal je tudi žalosten pojav, da je nad štiri tisoč obrtnikov izbrisalo svojo obrt, kar je po njegovem mnenju še povečalo šušmarstvo, ki povzroča veliko škodo legalnemu obrtniku in državi. Da bi se šušmarstvo nekoliko zajezilo, je govornik predlagal, naj bi se pomnožilo število mojstrov, ki pa morajo biti temeljito izvežbani, da bodo kos svojemu poklicu. Svetoval je, naj bi zdru ženje skrbelo za to, da bi se usposobilo čim več dobrih in vestnih mojstrov-obrtnikov, ki bodo zmožni boja s tujo konkurenco, kakor tudi s šušrrrrstvotn.
K besedi se je oglasil nato sedlarski mojster g. Grašič, ki ie tvredlagal. naj bi se izpiti za mojstre vršili pod vodstvom združenja samega in naj bi tem izpitom prisostvovali tudi izvedenci z deže’el Več govornikov pa je omenjalo visoke davčne obremenitve in naglasilo, da se pavšalizacija obrtnikov sploh ne upošteva in da davčna uprava brez razlike navija vedno večje davke. Pavšalizacija je bila prvotno za obrtnike zelo nizka, pozneje pa se je zvišala, a danes je naše davčne uprave več ne upoštevajo. Sprejet je bil predlog za uvedbo ponovne nizke pavšalizacije davka ali pa, da se davek predoiše na dejanski zaslužek vsakega obrtnika.
Pri raznoterostih so se javili k besedi razni člani in članice ter navajali konkretne primere glede šušmarenja in naglasili, da šušmarenje celo podpirajo gotovi faktorji. Soglasno so napovedali boj v^emu šušmarstvu, ki ovira obrtniški stan. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je predsednik javno zahvalil zastosniku zbornice za TOI g. Burešu za njegova izvajanja, navzoče obrtnike pa pozval k skupnosti in složnosti za zboljšanje in napredek obrtniškega
ja je bil. da preizkusi Rusija svoje odlične mojstre v mednarodni borbi in tako dokaže, da je Rusija še vedno na prvem mestu v svetovnem šahu. Tudi udeleženci turnirja so bili nadvse prijazno sprejeti, stanovali so v najkomfortnejšem hotelu v Moskvi ter so bili ves čas turnirja v ospredju pozornosti.
Turnirju, ki se je vršil v nekem muzeju, ki je bil nalašč za to adaptiran, je dnevno prisostvovalo okrog 5000 ljudi, in so se gledalci kar trgali za vstopnice, tako da mnogi niso mogli prisostvovati poteku turnirja. V nadaljnjih svojih izvajanjih je nato g. Pirc podal izčrpno sliko o igri posameznih turnirskih udeležencev, končno pa še pokazal nekaj slik in karikatur iz ruskih časnikov. Za svojo predavanje, ki je na vse navzoče napravilo globok vtis, je žel g. Pirc splošno odobravanje.
čtiva in problem spisja). Danica Glinško-va, profesorica na državnem učiteljišču v Mariboru. 8. Izbrana poglavja iz pos. didaktičnega zgodovinskega pouka. Albert Žerjav, učitelj drž. deške meščanske šole v Mariboru. 9. Izbrana poglavja iz pos. did. risalnega pouka. Radovan Klopčič, prof. na drž. učit. v Mariboru.
10.	Namen, zmisel in možnosti rakotvornega pouka v sodobni osnovni šoli. Ivan Robnik, str. učitelj na držav. učit. v Mariboru.
Metodična predavanja bodo po možnosti spojena s praktičnimi učnimi nastopi. Udeležencem tečaja, ki ga bo vodil prof. Gustav Šilih, bosta na razpolago »Dijaški do>m« za moške udeležence (stanovanje z dobro prehrano za 20 Din na dan) in 'Učiteljski dom« za udeleženke (komfortno stanovanje in hrana za 25 Din na dan). Roflektantje s« naj prijavijo
najkasneje do 15. junija t. t. tajnici Pedagoške centrale ge. Josipini Mlečnikovi, učiteljici meščanske šole v Mariboru, Vrtna ulica 23.
Smrt mladega kmetijskega strokovnjaka
Iz sosednega Medmurja je prispela vest, da je upravitelj banovinskega posestva »Vukanovec« nad Središčem ob Dravi, gospod Josip Karničnik, umrl po težki bolezni v bolnišnici v Čakovcu, kjer so ga spremili k večnemu počitku 29. marca.
Rajnki, sin uglednih kmečkih staršev, se je rodil leta 1898. na Rudečem bregu nad Falo. Mladeniča je zajela svetovna vojna, po našem zedinjenju pa je mladi mož dovršil najprej dveletno, nato pa še srednjo vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru z odličnim uspehom. V času, ko je medmurski kot s Čakovcem pripadal še bivši mariborski oblasti, odnosno Dravski banovini, je bil Karničnik imenovan za upravitelja Vukanovca in ga je v tej lastnosti pozneje prevzela tudi Savska banovina. Karničnik je »rasadnik« vzorno vodil in odlično uredil. Z raznimi dozidavami in preureditvami je banovinsko ustanovo usposobil za uspešno prirejanje rednih 9-mesečnih učnih tečajev na način, kakor sta urejeni naši viničarski šoli v Pekrah pri Limbušu in v Kapli pri Slatini Radencih. V svoji skromnosti in zbog štedljivosti za državno blagajno je pri tem čisto pozabil na sebe in svojo družino, da si ni dal urediti svojega službenega stanovanja, ki je ustrezalo potrebam samca, ne pa najnujnejšim zahtevam moža z ženo, tremi otroki in sestro. Tako mu je bi! javni blagor pri srcu.
Kmečko ljudstvo je Karničnika visoko cenilo in vzljubilo, a on sam je bil najbolj srečen med njim, ki mu je skušal vedno nesebično pomagati z dobro besedo in dejanjem. Že v prvih dneh svojega javnega udejstvovanja je pokazal, da je pravi mož na pravem mestu, in se je trajno odlikoval po železni vztrajnosti in izredni strokovni sposobnosti, za bodočnost pa še mnogo več obetal. Neizprosna usoda je hotela drugače in spravila tega uglednega kmetijskega veščaka v prezgodnji grob.
Vsem, ki smo ga poznali, ostane Ivan Karničnik, ta vrli sin našega zelenega Pohorja, trajno v najboljšem spoimnu. Z njim smo zgubili mladega, vnetega po-spešitelja debre kmetijske (n kmečke stvari, kar je tem bolj občutno, ker se nam takih tako malo narodi. Kakršen je bil rajnki pri kmetijskem učenju, takšen je bil v javni kmetijski službi: vselej in povsod ponos in ljubljenec svojih nekdanjih učiteljev ter vseh svojih dobrih stanovskih tovarišev! Slava njegovemu spominu!
________________ Andrej Žmavc.
Plllj
Stanje dijaškega doma v Ptuju. Dijaški dom v Ptuju šteje sedaj 28 gojencev. Učni uspehi v prvem polletju tekočega šolskega leta so bili slabi, kar je pripisati predvsem okoliščini, da prihaja v zavod zelo slab material. Kuratorij je zaradi tega sklenil, da se prepove telovadba vsem gojencem, ki niso izdelali. Pri orkestru se smejo še naprej uporabljati le tedaj, ako starši vkljub opozorilom to do-vole. Gmotno stanje zavoda tudi ni ugod no. Bilanca za preteklo šolsko leto izkazuje čisto izgubo 6438 Din. Z gotovostjo pa je pričakovati, da se bo v letošnjem letu stanje še poslabšalo, ker je šte vilo gojencev manjše kot lani in se je morala pri nekaterih hranarina znižati, ker drugače ne bi prišli v zavod. Vzdrževanje poslopja je v glavnem vršila v nreteklem letu mestna občina sama. Mestni svet je na svoji zadnji seji poročilo vzel na znanje ter odobril zadevne izdatke, ker jih dijaški dom z ozirom na pasivne razmere ne more nositi. Mestna občina bo po izjavi župana vkljub pasivnosti dijaški dom vzdrževala in je zaradi tega tudi v bodočem šolskem letu sprejem gojencev zasiguran.
Potovanje na Oplenac. Podružnica kola jugoslovanskih sester v Ptuju naznanja, da prirede kolašice v dneh od 6. do
9.	maja t. !. skupno potovanje na Ople-nae na »rob bl^gopelfoinega kralja
sandra I. Zedinitelja. Informacije daje in sprejema prijave do 12. aprila t. 1. tajnica društva L. Kocmutova, učiteljica na meščanski šoli v Ptuju.
Nezgoda. Štefan Švajger, trgovec z Brega pri Ptuju, se je vozil v družbi še enega moškega na motornem kolesu pro ti Sv. Vidu. Zaradi slabe ceste pa je zadel z nogo ob cestni kamen in si jo pri tem zlomil. Poškodba je komplicirana i« so ga morali spraviti v bolnišnico.
Visoka starost domače grlice. Gostilničar in puškar Dasch v Ptuju je ime! domačo grlico, ki se je izvalila 31. marca 1903 in je poginila 31. marca 1935, tako. da je dosegla starost 32 let. Najbrž je živalco zadela kap, ker je zadnji dan zjutraj še bila živahna. Res čudno naključje.
St. Janž na Dravskem polfu
Požar, V noči od pondeljka na torek je v Prepoljah štev. 16 nenadoma izbruhnil ogeni. Pogorela je nedavno novo sezidana hiša posestnika Martina Draškoviča iz Mihovc. V hiši sta prebivala lastnikova prevžitkarica in še neki najemnik. Ogenj je prvi zapazil sosed, ki je takoj alarmiral domače gasilce, ki so nemudoma stopili v akcijo. Skoraj ves inventar in živino so rešili; razen hiše je pogorelo tudi gospodarsko poslopje in voz nekega soseda, ki ga ie imel tu spravljenega. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Št. Janža z motor-ko, vendar je bilo vsako gašenje zaradi pomanjkanja vode nemogoče. Po dveur-nem delu je bil požar lokaliziran in deloma udušen. Posestnik je bil zavarovan: škoda znaša okoli 20 tisoč dinarjev. Zanimivo je pripomniti, da je pred dvema letoma na istem mestu in skoraj ob istem času zgorela prejšnja stara hiša. Nujno potrebno je, da se zgrade v tej vasi cisterne, kjer bi se nabirala deževnica, ker je sicer vsako gašenje nemogoče.
Tukajšnja gasilska četa namerava pri* rediti letos veliko pomladansko tombo*
lo.	Cisti dobiček bo namenjen za naba3 vo orodja in odplačilo dolga, ki ga im* četa.
Ormož
Ptujski pododbor Zveze kmetskih fam tov in deklet je priredil od 24. do 26. mar
ca t. 1. tridnevni prosvetno-organizato-rični tečaj za dekleta, ki se je vrši! v rU salnici meščanske šole v Ormožu. Tečaj je vodil predsednik pododbora tova-riš Jožko Tomažič, ki je ob otvoritvi pozdravil zastopnika srezkega načelnika g. Rozmana in vse prisotne goste in predavatelje. Predsednik mestne občine g. dr. Horvat je v lepem pozdravnem govoru žele! mladini mnogo uspeha pri delu. Načelnica ženskega odseka, tov. Loj-zika Štamparjeva, je pa po pozdravu pozvala dekleta, da pazno sledijo izvajanjem predavateljev in s pridobljenim zna njem koristijo sebi, svojemu domu in svojemu društvu. Uvodno predavanje o življenju in delu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je podal gosp. Ivan Vadnjal s Huma. Sledila so redna predavanja, katera so imeli dr. A. Hrovat, Ana Vadnjalova, Ivan Kronovšek, Mira Kolaričeva, dr. Ciril Kocmur, Alojzij Tomšič, Stanko Zorčič, Olga Šiianče-va, Srečko Vittori, Jožko Nardin in zaščitna sestra Zdravstvenega doma iz Maribora. Poleg zanimivih in koristnih predavanj, smo predvajali tudi zdravstveni film, dekleta so si ogledala zemliiš ko knjigo, sanatorij dr. O. Majeriča in posetila kinopredstavo. Udeleženk je bilo 32 iz raznih vasi vsega ptujskega okra ja. Med njimi je vladala stroga disciplina in iskreno tovarištvo, kar kaže, da so tudi naša dekleta sposobna in imajo resno voljo sodelovati pri mladinskem gibanju. Zaključek tečaja se je končal z lepimi načrti za delo naših deklet na področju prosvete, organizacije, gospodinjstva in z odmevom naše lepe narodne pesmi ter bo ostal v trajnem spominu vsem tovarišicam in jih vzpodbujal k novemu in tenzivnemu delu na vasi.	______
Darujte za spomenik Viteškega ^raSfa Aleksandra I. Zedin Jelia v Mariboru S
stanu.
Predavanja L*udske univerze
VASJA PIRC O SVOJIH VTISIH NA MOSKOVSKEM ŠAHOVSKEM TURNIRJU.
Drugi počitniški pedagoški tečai
PRIREDITVE »PEDAGOŠKE CENTRA LE« V MARIBORU OD 11. DO 25. AVGUSTA 1935 NA DRŽAVNEM UČITEL JIŠČU V MARIBORU.
f M a r i h o r u, dne 6. TV. 1935.
■■■■Bar "	:jry-:.	•	.	• ■
Kulfwne vesti
Časopis za zgodovino in narodopisje
(Letnik XXIX, 1934—1935, *;>opič 3—4.)
lariborski »V e č e r 11 i k« Jutra.
■■———a ■■•.jwar£ggS-r J  SHSSSJ'SaSM
Stran
Ms^.vatsa
S	tem dvojnim snopičem, k; leži pred ^ami, je zaključen 29. letnik te naše edine znanstvene periodične publ.kacije v Mariboru, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo, urejuje pa prof. dr. Fr. Kovačič. Prve dve črno obrobljeni strani sta posvečeni spominu pokojnega viteškega foalja Aleksandra I. ZedinLelja Glavno razpravo je ;ja 'irispeval Rajko Ložar iz Ljubljane, ki opisuje »Ornamentiko« no-riško-panonske kamnoseške industrije«. Po uvodu, ki govori o nastanku te ornamentike v drugem stoletju oo Kr., vsebu ie razprava noriške nagrobnike in oltarje, panonske sarkofage in klasične, keit-ske in skitske? ornamente. A.vtor ugotavlja, da so se na klasični rimski obliki uveljavile ornamentike ljudstev Norika in Panonije. Razprava je opremljena s slikami in risbami že v tekstu, v dodatku so pa še na finem papirju fotografije nagrobnikov, sarkofagov itd., večinoma iz našega Ptuja.
Pestra so tokrat »Izvest ja«, v kale r .h objavljajo naši znanstveniki svoja poročila s področja zgodovine in nar: ' ois-ia. Dr. Fr. Lorger je prispeval »Začasno Poročilo o odkritju rimske vile v Gmbel-cah pri Šmarju pri Jelšah«. Poročilu so dodani načrt in fotografski posnetki v tekstu in v prilogah ob koncu. Isti avtor ie napisal tudi »Začasno poročilo o raz-!'skovaniu rimskega tabora pri Ločici v Savinjski dolini 1. 1918«, prav tako z risbami in fotografijami. Vilko Novak po-roča o »Neznanem prekmurskem tisku«, izvirajočem naibrže še iz osemnajstega stoletja, t. j. »Starišinstvo in zvačinstvo«. Tn se nadriHnie tudi arhiv »Iz Vrazove slovenske literarne zapuščine«, ki ga obiavlia prof. Fr. Ilešič. Prinaša sestavke: Vraz in Poliska v letih okoli 1833. in
1834..	Ha, Polska še ni zginula in Poljska jadna mati. Isti avtor objavlja dalje tudi poročilo »Kraji pri Trbižu v sliki Stanka Vraza iz leta 1841.«. Vilko Novak ie napisal še poročilo »Košič in Slomšek«. Košič, ki ie med Prekmurci v začetku devetnajstega stoletja prvi pisal Posvetno prozo, ie po Novakovih ugotovitvah zajemal tudi pri Slomšku. Ivan Grafenauer je prispeval sestavek »Mi-’ 1v!v, slovanska novoletna šega«. Franjo Baš na »Deset primerov ohranjevanja ^rodopisnega blaga«. Potem slede nekrologi:	msgr. dr. Fran Bulič. Matija
Ljubša, general Rudolf Maister in dr. Fr. Jankovič, ki sta jih nanisala Fr. Baš in ^r. Kovačič. Prof. Fr. Baš je sestavil in ob'a vil »Slovensko zgodovinsko in narodopisno bibliografijo za leto 1932.«, ki bo dobro služila vsem. ki bodo iskali virov za svoje študije sedaj in v bodoče.
Bibliografija obsega celih 26 strani in je rezultat ogromnega bibliografskega dela. Nato sledi »Slovstvo« z ocenami L Cankar: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi I. (Fr. Mesesnel). M. Kos: Zgodo-vina Slovencev (Fr. Baš). T. Mal:	Zgodovina slovenskega naroda.
Najnovejša doba (Fr. Baš), S. Petelin-A. Krogi]:	Pregled občne zgodovine (Fr.
Baš), M. Marolt: Umetnostni spomeniki SlovenHe. I!.. Dekanija Vrhnika (Fr. Ši-ianec), H. Pirchegger:	Geschichte der
Steierrnark (Fr. Baš). F. Leskoschek: Geschichte d as Weinbaues in Steiermark (Fr. Baš). S. Singer: Kultur und Kirchen-Resehicbte des unteren Rasentales (I. ^ošter). Mariborske slike (V. T.). Mariborski koledar 1935 (Fr. Baš). A. Bolhar: £nton Bermšek (A. D.). J. Heidenreich: |We za’dadny srbskeho realismu (V.
G. A. lljinskij: Ont sistematičeskoi Ki ril o JVl 'fodevskoj bibliografi! (F. K.), J- Defrmčeški: Zgodovina dobrovoljne vatroga ne čete u Varaždinu (J- Mrav-Uak), JV Muc: Skozi Sibirijo (F. Baš). M. Neuber : Alexanders des grossen Balkan
(F Baš), .1. Maučec: Slovenska krajina (F Baš), G. Werner: Das Deutsch-*Uni c’;s Uebermurgebietes (R. Savnik),
Fi!iv: Geschichte der altbulgarischen Kuns (Fr. Kos). A. Fischer: Etnografija slo\vianska, Polacy (F. I.). Sledi še dru-5tve->i glasnik s poročili o Zgodovinskem društvu v Mariboru, Študijski knjižnici v Mariboru, Banovinskem arhivu v Mari-Zameno publikacij m Sezuajuoiu
članov, 11 strani prilog s slikami in Kazalo. Dodan je II. zvezek Narodopisne knjižnice ZD v M. z Moderndorferjevim »Narodnim blagom koroških Slovencev«,
o	katerem smo že poročali o priliki samostojne izdaje.
Triumf^-Gr nastop Tria BrancPove
Naš sloviti trio je Mariboru prinesel obilo slovesa s svojimi učinkovitimi nastopi doma in malodane v vseh pomemb nejših evropskih središčih. V četrtek zve čer je imelo naše, komorno glasbo ljubeče občinstvo priliko dodobra spoznati, do kolike stopnje eksaktnega izvajanja, ki sega v sfero virtuoznosti, se je vzoela ta naša umetniška damska trojica. Fanika B r a n d 1 o v a je dovršena violinistka, Vali Gara prvorazredna čelistka, Magda R u s y pa sijajna pianistka. Z Mendelssohnovim triom v C-molu (op. 66) so pričele in pokazale že v tej točki vso tisto izenačenost in uravnovešenost v podajanju, ki ie za reprodukcijsko in umetniško kompaktnost osnovne važnosti. Od točke do točke so stopnjevale pozornost hvaležnih noslu-šalcev. V. H. Fcclesovi sonati za čelo in klavir v G-molu sta Garova in Rusy-jeva usoglaševali svojo obojestransko niojstrinjsko obvladovanje instrumentov. Do občudovanja je naraščala pozornost občinstva, ko je Rusyjeva v klavirskem solu Schubertove skladbe »Impromtu« op. 142 v B-d”ru in Brahmsove Rapsodije op. 79 v G-molu, izkazala vso svojo presenetljivo tehniko, ki jo spremlja ži-
—	n—mutTi
vahna dramatika in emfatično poglob-ljenje. Čajkovskega Trio op. 50 v A-molu z vso svojo nedosežno melodioznostjo, ki se zdajci vzpenja do rusko-folklornih lepot, pa se zopet umika nežni liričnosti in žametni motivnosti, je tvoril zaključek, ki je poslušalce prestavil v neko raz položenje najboljšega prisluškovanja. Vse tri naše umetniške izvajalke so bile deležne burnega aplavza in tudi cvetic ni manjkalo. Četrtkov večer v gledališču je v marsikom zbujal zavest, da je Maribor na ta svoj trio lahko res ponosen.
Kako živijo ljudje v Rusiji poroča A. Žgane v novi reviji ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport in modo »Naš v a 1«, ki je včeraj izšla. V isti številki najdemo tudi »Povest o junakih«. ki jo je napisal sloviti ruski pisatelj Maksim Gorki, prevedel pa Mile Klopčič. Nadajuje se Sela Catinja izvrstni roman »Emilio Bereninl«. Čufarjeva Cvirna komediia »Ameriška tatvina« in »Radijska tehnika«. Beležke iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta, jezikovni tečaji, šolski radio, križanke in magični liki in na 12 straneh vsi varni programi domačih in tujih postaj zaključujejo ta naš najbolj zanimivi in najcenejši tednik.
M’ ‘ in de!o. Kn1t"’rna in	re-
vija. številka 7. Vsebina te dni izišle sedme številke je: Beseda in dejanje (uredništvo). Fr. Veber: Masaryk — filozof, dr. B. Vrčon: O' ajsetletnici london-sk ga "akta, A. 7ntnVnr- Rrez inteligen-c .?. Obzornik: + Ivan Vrhovnik, Vry ,e po'itične izjave. O razstavi Tugos1ovani v nv' v 11 • O m"ovaciji šolskih knjig in E. Lilek »Ankiagen...« Na p’atnicah je mimo drugega članek »Go r ■vo'1ar?v avtarkija in vojaška pripravljenost Italije«.
Šport
Ju"r lorafo Celjeni
NA IGRIŠČU SK SVOBODE BO JUTR I PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA MED SK CELJEM IN SK SVOBODO.
V	tekmovanju za nogometno prvenstvo se bo jutri v nedeljo 7. t. m. odigrala zelo važna tekma, ki bo takore-koč odločilnega pomena za končno stanje v spodnjem delu prvenstvene tabele LNP. Na igrišču Svobode pri Magdalen-skem parku se bosta srečala zastopnik celjskega nogometa v podzveznem tekmovanju, to je SK Celje in SK Svoboda.
Celjani, ki v pomladanski sezoni prvič posežejo v boj za točke, razpolagajo z izenačeno enajstorico, in so prav letos v raznih prijateljskih tekmah dosegli e-pe uspehe. Znano je, da igrajo Celjani izredno požrtvovalno in bo zaradi tega stališče naše Svobode precej težavno. Oba nasprotnika gresta v boi z enakimi izgledi, upamo pa, da bodo znali Svobo-daši izkoristiti prednost, ker bodo igrali na lastnem terenu in da bodo vsaj tako zaigrali, kot proti zadnjemu svojemu na sprotniku ČSK. Igrati pa bodo morali
tudi z elanom in voljo, kajti v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da gresta točki v Celje. Svobodi je tudi nujno potrebno še nekaj točk, da se jim ne bo treba bati zadnjega mesta v podzvezni tabeli, ki ima za posledico izpad iz pod-zvezne lige. Če upoštevamo vse te okoliščine, bo torej jutrišnja tekma zelo važna, ker se bosta oba nasprotnika najbrže borila z vsemi silami in znanjem. Tekmo bo sodil g. Lukežič iz Ljubljane.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Nedeljske nogometne tekme sodijo: V Mariboru na igrišču SK Svobode ob 14. uri SK Celje rezerva : SK Svoboda rezerva g. Nemec; prijateljsko tekmo ISSK Maribor I : SK Ra-pid I g. Kaspar. V Murski Soboti prvenstveno tekmo SK Mura : SK Drava g. Kopič. Kot stranska sodnika pri prvenstveni tekmi SK Svoboda I : SK Celje se določita gg. Senica in Perin. Poverjeništvo.
Polet ruskih leta-cev na "ono
ČLOVEŠTVO NOČE OPUSTITI ŽELJE PO POLETU V VSEM1RJE.
Romane, ki jih je nekoč spisal Julij Verne so smatrali čitatelji kot plod izredne fantazije in nihče ni tedaj pomislil, da se bo marsikaj, kar je Verne pisal, tudi uresničilo in celo prekosilo njegove sanje. Njegov roman, »Pot okoli zemlje v 80 dneh«, je bil nekdaj prava senzaci, ja, toda danes je popolnoma obledela zaradi napredka sodobne Hrnike, ki je u-stvarila motorje, s katerimi je mogoče preleteti pot okoli zemlje v mnogo krajšem času. Tudi je Verne napisal fantastičen roman »Potovanje na mesec«, ki so ga čitatelji sicer z naslado č:Mi, toda dvomili so, da bi se kdaj pisateljeve sanje uresničile.
Po vesteh pa, ki prihajajo zadnje čase iz Rusije, bo najbrže v kratkem obledela tudi .dava Verneove fantazije. Ruski letalci gradijo letalo, ki bo z nepopisno hitrostjo zletelo v stratosfero in pristalo na luni, ki je na. ližji sosed naše zemlje, čeprav je oddaljen od nje 240.000 milj. .Vest o ruskem poskusnem poletu na luno
I a je presenetila vse one učenjake, ki že leta in leta dokazujejo, da bi se človek lahko preselil z naše trpeče zemlje na luno samo s pomočjo raketnih letal. Že pred 10. leti je neki profesor Clarkove univerze izdelal raketno letalo, ki je letelo s hitrostjo 7 milj v sekundi in ga o-premil s takimi aparati, ki so premagali silo zemeljske teže. Izračunal je, da bi njegovo raketno letajo preletelo dolgo pot z zemlje na luno v 36 urah. Torej prav v tolikem času, kolikor ga je potreboval Lindbergh za svoj polet iz Amerike v Evropo! Nemški izumitelj Oberthje napisal o rešitvi tega problema celo knjigo, v kateri razpravlja o številnih mogočih in nemogočih stvareh.
Ruski letalci nameravajo pri poskusnem poletu na luno uporabiti tekoči kisik kot gonilno sredstvo. Nemški izumitelj pa priporoča tekoči vodik in mešanico vode in alkohola. Tudi je Gberth prepričan. da bi mu poskusni polet na luno uspel, samo če bi imel potreben denar, s
katerim bi lahko zgradil dragoceno raketno letalo. Po njegovem načrtu bi bilo letalo težko 400 ton in bi bilo opremljeno s tanki za 25 ton alkohola in 5 ton tekočega vodika. Ni pa izumitelj Oberth rešil vprašanja, kdo bo pilotiral njegovo letalo. Strokovnjaki so prepričani, da prvi polet ne bo uspel in da bo vožnja z raketnim leta om na luno drzna vožm-v neizogibno smrt.
Hitler in njegovi sestri
V nekem razgovoru je nemški državni voditelj Hitler izjavil, da se njegovi sorodniki, ki bivajo v Avstriji, pritožujejo, da imajo zaradi njega razne sitnosti. Dopisnik nekega pariškega dnevnika je obiskal Hitlerje/o sestro Pavlo, ki je stara 35 let in že od prevrata stano biva na Dunaju. Pri njej stanuje tudi že nekaj let njena mlajša sestra, ki pa je poročena. Hitlerjeva sestra Pavla je pariškemu dopisniku izjavila, da io je njen brat Adolf zadnja leta popolnoma zapustil in re ji dozdeva, da je tudi na njo popolnoma pozabi’. Ni pa mu štela tega v zlo, ker je bila . - - ičana, da je imel z rešitvijo velike Nemčije tako velike skrbi, da je kaj lahko pozabil na lastni sestri. Tudi je pristavila, da ji je zadnje čase pisal 3 pisma in jo povabil, naj se preseli \ Nemčijo. Toda Pavla Hitlerjeva se ne namerava -d z v ati njegovemu povabilu, pač Pm bo najela na Dunaju lepše stanovanje, če ji bo brat Adolf poslal kaj denarja.
DENAR MOČNEJŠI OD PRINCIPOV.
Zakrknjenega starega samca, ki mu pot skozi življenje ni postlana z rožicami, saj životari kot brezposelni s skromno podporo, je spravila v hudo zadrego originalna oporoka njegove čudaške tete iz Anglije. Gre za priletnega samca Gallaghata iz Newyorka, ki je nenadoma izvedel, da mu je umrla v Londonu teta in mu zapustila 20 milijonov, toda pod pogojem, da se do leta 1938. oženi. G.dlaghat, mož principov in filozofskih nagnenj, stoji pred težko odločitvijo. Odločiti se mora za prelom s svojo proti-žensko in protizakonsko teorijo, ali pa odpovedati se bogati dedščini. To pa še ni vse, kajti srečni dedič je prepričan, da bo že prihodnje leto konec sveta, pa bi rad milijone, ki nuj jih je zapustila teta. vsaj deloma zapravil. Sklenil je odpotovati v Anglijo in si poiskati ženo, ki bo znala omajati njegove nazore in mu bo omogočila, da pride čim prej do tetinih milijonov. Ljudje smo pač taki, da nobeni principi niso dovolj močni, da bi jih no omajal — denar.
Arzenal orožja v vili zarjavelih devic,
V nekem delu pariškega predmestja so zadnje čase zelo vznemirjale prebivalce vesti, da je shranjena v vili nekih dveh starih žensk velika zaloga orožja. Te vesti so prišle na uho tudi policiji, ki je odredila hišno preiskavo in imela popoln uspeh. V vili so detektivi odkrili pravi arzenal orožja vseh vrst. Na zidovih so visele puške in samokresi, po tleh so ležale granate in bombe, v neki sobi pa je bilo shranjenih okrog 50 novih najmodernejših strojnih pušk. Policija je vso zalogo orožja in municije zaplenila, obe ženski, ki sta bili lastnici omenjene vile, pa zaprla. Odredila je obširno preiskavo, ki bo dognala, odkod sta dobivali zarjaveli devici orožje in municijo, ker pri zaslišanju nočeta ničesar izpovedati.
Moderna Moskva.
Prvi del podzemne železnice v Moskvi j: že dograjen. Dolg je nad 11 km in teče podzemna železnica pod najobljudenejši-mi in najprometnejšimi ulicami in cestami. Gradbeni stroški so znašali doslej 680 milijonov rubljev in je bilo pri gradnji zaposlenih 70.000 delavcev in 4800 inženjerjev ter tehnikov. Čez 4 leta pa bo dograjena celotna trasa podzemne železnice v Moskvi, ki bo dolga nad 33 v* lometrov.
Grad tz papirja.
Angleški kralj papirja Alfred Burming-ham je dal zgraditi grad iz papirja, ki ga Angleži zelo občudujejo. Papir je stisnjen m trd kot kamen ter impregniran, da mu ne moreta škodovati ne osrenj in ne voda. Po zunanjosti ne bi mogel nihče soditi, da je grad zgrajen iz papirja.
AJpfcon&e Daodet!
ROMAM.
49
In od dne do dne se je bližal ta zanj tako srečni trenutek. Nekega dne pa je bil vendar neugodno presenečen, ker je imel že dovelj razloga bati se, da se bo stvar razvila docela drugače, kakor je pričakoval.
»Alexandre, poglejte tja doli proti sve tilniku!« je vzkliknila Lydija iz pritličja rumene hiše, zaslanjajoč si z roko oči, »stavila bi, da je to Charlexisova jadrnica!«
Tih ciničen nasmeh je spačil njegov obriti obraz.
»Nu, to bi me presenetilo...« je zamrmral stari lopov, iz uslužnosti je pa vendar pogledal proti nasipu in z nekim nemirom opazil, da je označena ladja po svoji obliki, velikosti in razvrstitvi jader popolnoma podobna jahti »Bleu-Blanc-Rouge«. In gotovo je bila tudi ta ladja tuja, po vsej priliki angleška — tako so vsaj ugibali neki stari ribiči, čuvaji svetilnika in cariniki, ki so ob tem dnevnem času edini bili v Portu Hali-guemu in so se bližali vse do rumene hiše, da si od bliže ogledajo jadrnico. Čim-
bolj se je bližala, tern večja je postajala podobnost z jahto, da se je Lydiji nekaj časa celo zdelo, da vidi na poveljniškem mostu tik ob krmilu v mešanici megle in solnčne svetlobe močna in široka Nuit tova pleča ter njegovo rdečo brado, ki mu je pokrivala ves vrat.
»To je on... gotovo, to je on«, je mrmral ves uničen Alexandre, pri sebi pa je tiho mislil: »Nu, vražji posel! Bilo bi zares muka izmisliti sedai nekaj resnega in pametnega s takim veternjakom kot je Charlexis. Gotovo ga je prevzelo hrepenenje po grofici in se zdaj vrača. Ta beračica ima zares srečo!... A kaj porečejo sedaj njegovi gospodarji v Gros-bourgu? In s čim bo sedaj pri njih nadomestil vse ono zatrjevanje o docela pretrganih zvezah med njima, o tajnem porodu in kako, s čim bo nadomestil vso to mogočnost lova v kalnem? Izmišljujoč si sedaj to. nato spet drugo, se je približa! Alexanclre svetilniku, da prvi pozdravi svojega mladega gospodarja. Kmalu ga je dohitela tudi Lydija, ki se je naglo tako oblekla in počesala, kakor
je Charlexisu najbolj ugajalo in je bila zdaj pod dvojnim vplivom — vetra z morja in solnca — rdeča in bela, podobna divjemu nageljnu na pečini.
Skoraj prav tisti hip je zapihal močnejši veter ter porinil jadrnico k nasipu do bližine nekaj metrov in ko se je obrnila. da pristane ob pomolu, se je pokazalo na zadnjem delu njeno ime, napisano z velikimi črkami: »Amphitrite« Cardiff. Bila je to trgovska ladja, zgrajena v isti ladjedelnici kakor »Bleu-Blanc-Rouge«, vendar po tonaži večja, dočim na njej ni bilo ne duha ne sluha o udobnosti in razkošju, ki ga ima jahta za zabavna potovanja.
»Nu, to sem si tudi mislil..., ker to bi bilo vendar prezgodaj, preveč prezgodaj.«
In strašni Alexandre je otipaval s pogledom nežni obraz mlade ženske ter užival, ko je videl, da vsa trepeče od razočaranja in vznemirjenja. Deset minut nato je priplula »Amphitrite« v malo mir no luko in po vsem pristanišču se je slišalo udarjanje vode ob njen beli kljun, čofotanje manevriranja ter glasno prepiranje kapitana s pilotom. Njune besede so odmevale od sten pomola; ker pa nihče v Portu Haliguenu ni znal angleški, kdo ve kako bi se bil prepir končal, da se Lydija, ki se je spomnila nekaj lekcij Ir-
ke, sestre Marte, ni ponudila za tolni? činjo.
Bil je to prikladen motiv za moderno sliko: elegantna Parižanka sedi sredi mosta na kupu vrvi, v onem smradu katrana in tovorov, pred r.jo se pa prepira rdeč angleški velikan z malim bretonskim pilotom, črnini in kosmatim, podobnim opici. S križev jarbol so mornarji vsi začudeni gledali ta pusti pomol ter te male in redko posejane hiše. v oner* hrupu, ki ga je povzročilo udarjanje valov ob skale, je pilot Madec sicer zaklical »Porta Maria«, toda kapitan je razumel »Port Lorient« in vzel Madeca na krov, ker je ladja bila namenjena v Port Lorient. Ker pa jim je veter onemogočal pristanek v Portu Mariji, je odpeljal pilot ladjo na drugo stran polotoka, v ta ozki Port Haliguen, ki ni bil čisto nic podoben širokemu pristanišču, v katerem je Anglež nameraval pristati. K sreči so sladki glas tolmačinje, njena lepa obleka in oči safirne barve kmalu pomirile vse te ljudi; zato se je pa morala ona potem, ko je odšla z mosta, braniti velikodušja in dvorjenja kapitana, na katerega je napravila ta shakespea-reska ženska, ta sladka Miranda, najgloblji vtis.
(Se bo nadaljevalo.)
Razno
FELIKS FLUHFR in FRANC VALHER
svoječasno uslužbena pri tv. Accetto in drugovi, naj se zglasita pri dr. Milošu Vauh-' niku, odvetniku v Mariboru, J kot konk. upravitelju radi iz-' plačila njihovih terjatev. 1482
JOS riCHY IN DRUG.
Konces. eiektrotehnnično podjetje. Maribor. Slovenska ul, 16, tel 27—56, izpeljuje elektrcinstaiacije stanovanjskih hiš. vij gospodarskih objektov, zaloga motorjev lestencev, svetilk, elektroln* stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah
POMLADANSKO BLAGO
za kakoršnokoli obleko kupite najcenejše pri Srečkotu Pihlarju. Gosposka 5	3189
MOŠKE IN DEČJE OBLEKE, j punperce. Trenchcoatplašči znamke »Pirnar« je najboljša in najcenejša konfekcija, ker j je domači izdelek. Zaloga Sreč I ko Pihlar. Gosposka 5.	1188
GOSPODINJE, KUHARICE. POZOR!
Najhitreje, solidno iu najceneje Vam popravi kuhinjsko posodo samo Dibelear. Orožnova 6.	5426
TRAJNI KODRI
z najnovejšim dunajskim preparatom Din 80.—. Paradiž, Koroška _c. 7.	1439
GOSTILNA ROJKO
»Pri lipi«, toči dobro vino. Din 8.—.	1469
POZOR!
Razen drugih jedil nudim sledeče specijalitete:	Dvakrat
na teden morske ribe. bržoli-ce, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Točim pristna dalmatinska vina kakor: črno po Din 8—, Opolo in belo po Din 10.—. Debro štajersko vino po Diti 12.—• Gostilna »Rotovž« A. Vice!, Maribor. Rotovški trg 8. 1416
NATEČAJ
za osnutek ovoja (naslovne strani) za reprezentativni album »Maribor z zaledjem«, ki izide kot jubilejna izdaja Olepševalnega društva za magdal. predmestje v Mariboru (Ob železnici 22). Format: 24X17 (podolgovat) v barvah, prikladnih za tisk. Be sedilo: »Maribor z zaledjema Osnutke je vposlati do 25. aprila 1935. Najboljši osnutek bo nagrajen z din 500.—. Razsodišče tvo-rijo strokovnjaki.
1442
Km gum
Kupim malo rabljen ŽENSKI ŠIVALNI STROJ.
Ponudbe na Ferk, Studenci pri Mariboru, Gosposvetska ul. 9.	1411
KNJIŽICE
Zadružne gospodarske banke kupim. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo 'ista. 1400
KUPIM AVTO
osebni, lahek, ekonmičcu. Ponudbe s podatki in ceno na upravo pod »777«.	1452
Prodam
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
PARNI KOTEL
stoječ, z 8 m2 kurilne površine, 10 PS transmisije, ventilator, avtomatično vodno črpalko proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Maribor. Ale ksandrova 51.	1384
MA-
OTOMANE, VLOŽKE. DR.ACE,
naslonjače, kauče, spalne divane, rolete nudi aaiccnejše Novak, Koroška 8, Vetrinjska
JAFFA POMARANČE
znamke Herkules, fine, sečne, sladke, prepričajte se sami o dobri kvaliteti, zahtevajte povsod znamko -TIčr-
til. 7.
1414 ' kules«.
1475
LJUBITELJI DOLENJSKE KAPLJICE!
Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem buieitt. 14.30
TRAJNI KODRI
80 Din, z najnovejšim preparatom, takoj valovi, pri gledališki frizerki Marici Požar, Vetrinjska ul. 11.	1450
HIŠNI GOSPODARJI IN
GOSPODINJE POZOR!
Najhitreje, solidno in najceneje Vam izvrši stavbena kleparska dela in popravila samo Dibelčar, Orožnova 6.	1425
PARNI LOKOMOTIVSKI
KOTEL
ugodno na prodaj pri Splošni stavbeni družbi, Maribor-Tezno. Kotel je zelo dobro .ohranjen in se ga lahko takoj stavi v pogon. Velikost kurišča 0.8 qm, kurilna površina 40 cim, pritisk pare 12 atm. Vse nadaljnje informacije na razpolago pri imenovani tvrdki.	1386
PRODAMO
tudi na knjižice Izredno poceni prodajalniški inventar vskladiščen v Mariboru. In-. formacije Kranjc,	Maribor,'	selo 16-
Ruška c. 7.	1406
Kupujte svoje trebščme prš naših inserentih I
__ Posest _____________
hišo Z VRTOM
primerno za mizarskega ali | kovaškega mojstra, prodam-Maribor, Meljska cesta 42. 1351
Obveščamo
cenjeno občinstvo, da smo se spodaj navedeni mariborski trgovci z manufakturnim blagom z ozirom na neugodno letošnjo sezono in občo gospodarsko krizo zedinili
det nudimo
cenj. odjemalcem do konca meseca aprila t. 1. pri nakupu proti takojšnjemu plačilu
10°/o popust.
Manufakturne tvrdke:
Feldin Mirko,
Aleksandrova cesta
Jančič Karl,
Aleksandrova cesta
Majer Franjo,
Glavni trg
Pihlar Srečko,
Gosposka ulica
Trpin Ivan,
Vetrinjska ul.
Poš Anton,
Aleksandrova cesta
Preac Janko,
Glavni trg
Pregrad Ivan,
Aleksandrova cesta
Škrabi Feliks,
Gosposka ulica
KOMPOSTNO ZEMLJO
za presajevanje cvetlic dobite vsako množino pri Jemecu, vrtnarstvo, Maribor. Prešer-nova ulica.______________1216
ROČNE VOZIČKE
za mleko in vrče za mleko proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova cesta 51._________ 1385
~ ZELENJADNE SADIKE zanesljivih vrst: Salata: majska kraljica, braziljanka; kar-fijola. zelje, ohrovt, kolorabe itd. Jemec, vrtnarstvo. Maribor. Prešernova ul. 1215
NIZKE VRTNICE holandski orjaški ribizel. ve-likoplodne vrtne jagode dobite pri Jemecu. vrtnarstvo. Maribor. Prešernova ul. 1217
LEPA PARCELA ua prodaj. Vprašati Snesovo J455
j	HIŠO
| ter 1 oral zemlje prodam ali dam v najem. Zg. Radvanje, Branice	1467
Prodam novi moderni OTROŠKI VOZIČEK
za 700 Din. Vinarska 2. 1415
AVTOMOBIL,
znamke »Steier«, 6 sedežni v dobrem stanju, kakor tudi raz lične železne in bakrene bazene proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Maribor, Ale ksandrova 51.	1434
SLANE IN KISLE KUMERCE kg Din 10.— la. kvargclni pri tvrdki L. Uhler, delikatesa. Glavni trg.	1431
1303
vrtno orodje vseh vrst,
mreže za ograje.
Oglejte si našo zalogo in cene.
KOMPLETNA SPALNICA
iz trdega lesa na prodaj. Mizarstvo Friedel, Slovenska 26;______________________1435
ČEBELE IN ČEBELNJAK*
poceni na prodaj. Rojko. Sliv nica pri Mariboru.	1441
ČREŠNJEVO SPALNICO
novo politirano, prodam. Cena ugodna. Naslov v podružnici Scherbaum, Dvorakova ul. 4.____________________1456
BOSANSKA SLIVOVKA 1 18 Din, in prvovrsten rum
po Din 24.—. L. Uhler, Glavni trg, delikatesna trgovina. 1466
POSESTVA OKOLI MARIBORA
od 50.000 kakor: Hiše, dvosobne 25.000, trisobne 35.000. Hiše. večstanovanjske, mariborske, donosne, od i 10.000 dalje. Gostilne, pekarije prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 26.	1476
Lokal
TRICEVNI RADIO-APARAT
prodam radi odpotovanja zn 900 Din. Cvetlična 30.	1472
VELIKONOČNE RAZGLEDNICE
slovenske iu nemške, v veliki izbiri. Za preprodajalce najnižje cene. F. Novak, Gosposka ul. 9. '	1474
LOKAL ZA MESARIJO
in sobo s štedilnikom oddam takoj ali pozneje. Vprašati v gostilni Božič, Sv. Peter. ___________ 1409	__________
LOKAL
pripraven za krojača ali čevljarja, ali kot soba s štedilnikom, oddam takoj. 'Koroška cesta 63.	.	.	1458
NOVA VELIKA AVTO-
GARAŽA
porabna tudi za delavnico, se takoj odda. Betnavska cesta 39.	1460
Sobo išče
IŠČEM PRAZNO SOBO
zračno in solnčno, r posebnim vhodom, v sredini mesim Imam popolnoma novo pohištvo. Naslov v upravi »Ve-černika«.	1369
Stanovanje _
DVA GOSPODA
s stalno službo sprejmem i'a stanovanje. Tržaška c. 3, dvo rišče. Cena po dogvoru. '.432
Električna naprava
za pogon in razsvetljavo ali za manjšo lesno industrijo I
lstosmerni tok 220 voltov z dinamom 19 KW, 3 motorj. 1.6 do 3 PS s stikalno napravo, stikalno ploščo z vsem' merilnim: instrumenti in varovala, bakrenim kablom in bakreno vrvjo za prosti vod, strešni stojali z izolatorji itd. Vse kompletno v dobro uprabljivein stanju „Elin“ izdelek se ceneno proda. Vprašati pri R. Kiffmann, stavbeno podjetje, Maribor.	1440
dva delavca
sprejmem na stanovanje in hrano. Tomšičeva šesta 2 ___________1471_____________
STANOVANJE
v pritličju, soba i.i kuhinja s Pritiklinami oddam s 1. ma-iem. Cvetlična ul. 27.	1446
GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Studenci. Sokolska yh 55. ob sozdu.	1449
LEPO, SOLNČNO, TRISOBNO STANOVANJE. Plin, elektrika, oddam s 1. majem samo boijši stranki. Prešernova ul. 18-1, vrata 6. 1451
STANOVANJE,
velika in suha soba s štedilnikom ter opremljeno sobo tako.i oddani Pobrežje, Zrkovska 33.	1444
Sobo odda
PRAZNO. VELIKO SOBO
takoj oddam. Studenci, kolska ul. 13.
SOBO.
meblirano ali tudi prazno, poseben vhod, na željo hrano, oddam takoj stnlnoname-ščencu ali vpokojencu. Stritarjeva ul. 5-1.	1410
SOBO S BRANO
oddam gospodu. Vrbanova ul. 28, pritličje, desim. 1464
___________1419
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam v novi hiši. Tezno, Vodnikova ul. 11 pri »Kovini« _____________1445____________
SOBO
oddam Studenci, Gosposvetska c. 1.	1447
DVE PREPROSTO
opremljeni podstrešni sobici oddam boljšemu delavcu — Naslov se izve v upravi. 1473
V CENTRU MESTA
oddam lepo opremljeno sobo z uporabo kopalnice. Scher-baumov dvor. III. nadstropje, desno, Trg svobode 6, Maribor.	1396
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam takoj ali s 15. aprilom. Maistrova ul 16, vrata 2.	1468
LEPO SEPARIRANO SOBO
oddam eni ali dvema osebama. Sodna 26, vrata 2. 1465
Službo dobi
UČENCA
sprejme F. Dvoršak, krojač, Koroška c. 49.	1413	^
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
manufakturne in konlekc. stroke, ki ima tudi nekoliko prakse v aranžiranju izložb, z dobrimi referencami lščeiii za Maribor. Cenjene ponudbe pod »Manufakturist« na upr a vo lista.	1417
Službo išče
KUHARICA.
samostojna išče službo s 1-majem k enemu gospodu. Naslov v upravi »Veeernika«. 1448
ZA 15 LETNO DEKLICO
sc išče družina brez otrok, ki bi jo vzela, da sc nauči gospo dinjstvu. Želi se satno hrana in dobro ravnanje. Ponudbe na Upravo »Veeernika« pod »Dobra družina«.	1438
Pouk
UČITELJICA INŠTRUIRA
zlasti matematiko uspešno. Honorar zmeren. Pripravlja tudi učence za sprejemni izpit. Naslov v upravi. 1477
Obvestilo!
Cenj. odjemalcem vljudno sporočam, da sem prevzel tovarniško zalogo in prodajo
ABOZA-OBLEK
ki so tako v pogledu izdelave, kakor kvalitete in izredno nizkih cen, povsem nekaj novega.
SzbifS je izredno velika, posebno v moških oblekah in otroških športnih in mornarskih oblekcah, tirolskih hlačicah in letnih jopičih, kakor tudi modnih in športnih hlačah in nepremočljivih HUBERTUS plaščih itd.
Kljub dobri kvaliteti in lepi izdelavi so cene najniije, ker so neposredno tovarniške!	14	U
ZALOGA IN PRODAJA
ABOZA- OBLEK:
J. Prsat, Maribor
Glavni trs 13 - Grafiki trg 1
I. Mariborska mlekarna A. Bernhard naznanja svojim p. n. odjemalcem, da je prešlo podjetje v dosedanjem obseg-u v last gospoda A. Verbiča. Zahvaljujem se p. n. odjemalcem za dolgoletno mi doprinešeno zaupanje ter prosim, da ga v istem obsegu ohrani tudi mojemu nasledniku.
POS 011NCI
R. Z= Z O, P.
MARIBOR, NARODNI mn
USTANOVLJENA LETA 1882 ,
Velik nočna gnjat
fina m poceni
m mmtavčar
Karier, Jurčičeva 3
JUua
Stanje hranilnih vlog 60 milijonov Din Rezervni sklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
A. Verbič naznanja p. t. občinstvu, da je prevzel od gospoda A. Bernharda 1. Mariborsko mlekarno ter prosi p. n. odjemalce, da mu ohranijo isto naklonjenost, kakor jo je bil deležen njegov prednik.
Ne zamudite ugodnost
5% popusta
pri vsakem računu, ki Vam ga nudi
VELETRGOVINA
ms;
iNTON H ACUN
Zahvala.
Za prisrčne dokaze iskrenega sočutja in številne izraze sožalja ob prebridki izgubi naše srčno ljubljene in nepozabne hčerke edinke, gospodične
¥®re Sancinowe
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Prav posebno se pa zahvaljujemo gg. zdravnikom, Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev, Sokolu I, Sokolu v Studencih, pevskemu društvu „Jadran“, uradništvu sreskega načelstva levi breg, železniškemu uradništvu delavnice, pogrebnemu društvu ter vsem, ki so nas v teh težkih dneh na katerikoli način, tolažili. Vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so našo nepozabno tako mnogoštevilno spremili na zadnji poti, naša stotera hvala!
Maribor, dne 5. aprila 1935.
Žalujoči ostali.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni, nepozabni sin, gospod
Ivan Bračun.
magistratu? litograf
danes zjutraj ob pol 8. uri v starosti 27. let v splošni bolnici mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 8. aprila ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, 9. aprila ob 7. uri zjutraj v magdalenski župni cerkvi.
Maribor, dne 6. aprila 1935.
Franc in Roda Bračun, starši in ostalo sorodstvo.
RANILNICA
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest da nas je naša nenadomestljiva, preljubljena hčerka edinka, nežna sestrica, vnukinja, nečakinja in sestrična, gospodična
Milena Vahtar
danes za vedno zapustila, v cvetu mladosti, zadeta od srčne kapi. Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek, dne 8. aprila ob 16. uri popoldan iz mestne mrtvašnice na Pobrežju,
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 10. aprila ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor, dne 6. aprila 1935.
Neutolažljivi starši Miha in Irena in globoko žalujoči bratci: Danilo, Mirko, Dušan, Boris in Uroš.
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uHce
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Na/bolj varna naložba denarja, ker jami! za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem m x vso svojo davčno močjo — - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in k u l a n t n o
S D r e i e m a Wo»e /" knjižite na tek oči račun PodrtlŽniCa: CELJE "užno&tajerska^aniinica**
1	c I ,1* po nafugodnejsem obrestovanju
Mariborski »V 0 c e r n i fis Jutra'.
Velikost 9-11 V;
Dovoljujeva si ccnj. občinstvu vljudno naznaniti, da sva preselila moško in damsko krojačnico „GENTLEMAN“ iz ALEKSANDROVE C. 26
v CANKARJEVO ULICO St. 1
ter se cenj. strankam še v nadalje priporočava.
Štuhec Vinko & Kosi Mirko
Gostilna BALKAN
V	nedeljo ocvrti kozlički; purani ter domače klobase itd. Specijalna ljutomerska vina, sortirana in rdeč „šiler“. V nedeljo na svidenje pri „Balkanu“. 143,
rokavice, svileno damsko perilo v veliki izbiri pri
Letošnje
MARI KUMSE
Cement,
apno,
betonsko
železo
nosilci,
„Š u m a I i t‘ plošče »i
(kot .Heraklit") najceneje pri tvrdki
Delniške družbe pivovarne Union i« od
30. marca v prometu!
Je okusno, hranivo in zdravo! Posebno se priporoča materam kot
Ponos
perice in gospodinje je lepa
okrepievaina pilašal
M S U
s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor
#XksLI I w C tudivt^a^*^en*aizvršl,ienaicene*e
L i
Telefon 20-44
in
Schenker & Co.
MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. 16
belo perila, ki ga da le
Kitnega- tetpentinovo miCo
Zahtevajte ga povsod!
Izdciono na podlagi olivnega olja.
Oglašujte v tfVečerniku
**
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,