Poštnina pavšalirana.
146.	V Ljubljanij dne 17. decembra 1920.	Letnik II.
Kraljevimi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
UBiullITI
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Zahvala za cest tke Njegovemu Velie nstvu kralju in Njegovi Visoko ti kraljeviču namestniku ob proslavi druge obletnice nsrođi ega ujedinjenja. — Poročilo glavnega volilnega odbora za volilno okrožje Marib r-Celje s Prekmurjem o izidu volitev za ustavotvorno skupščino. — Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Naredba ministra a agrarno reformo o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov agr rne reforme. Naredba o uvozu kronski;i bankovcev Avstro - ogrske banke. Naredba ministra za finance o novem kovanem drobižu. Odredba, s katero se zvišuje pristojbina za ovcrovauje elektrotehničnih in mehaničnih aparatov za merjenje. Odločba, da morajo denarni zavodi svojim zastavljalcem ob izplačilu njih zastavnic izdajati tudi pismene obračune. Odločba, da je mesarske obrate smatrati za obrtne obrate. Odločba glede izvoza jagnjet, kozličev in prašičkov. Odločba, s katero se lekarnarjem in drogeristom dovoljuje uvoz kirurških in drugih instrumentov, škatel in lekarniških lončkov iz stekla in porcelana. Odločba, s katero so dovoljuje uvoz smokev na vencu in zmešanih smokev in pomaranč. Odločba, s katero se dovoljuje uvoz stenjev za viseče sve-tiljke. Odločba, s katero se dovoljuje uvoz neprevlečenih lesenih gumbov. Odločba, s katero se dovoljuje uvoz šolskih risalnih in pisalnih potrebščin iz papirja. Odločb , s katero se dovoljujejo ugodnosti za uvoz iz vseh krajin ob Jadranu, zasedenih po Italijanih. — Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero se zvišujejo takse za lovske karte. — Naredba delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani glede določitve pavšalnega iznosa po členu 9. pravilnika za izvrševanje predpisov k tarifni postavki 99. a srbskega zakona o taksah. — Razglas ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, da je „Centralna banka, d. d.,“ s sedežem v Krapini, pripuščena k poslovanju v Sloveniji. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razglasa poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v občinskih gerentstvih. Razglas o povračilu za stroške preiskovalnega zapora in izvršitve kazni. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 11. decembra 1920. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlado za Slovenijo od dne 21. do dne 27. novembra 1820. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razno objave.
Njegova Visokost kraljevič namestnik je ob proslavi druge obletnice narodnega ujedinjenja sprejel mnogobrojne čestitke z vseh strani. Vsa naša zastopništva v inozemstvu in vsi zastopniki civilnih in vojaških oblastev v državi, istotako nenavadno veliko število korporacij in privatnih oseb so dne 2. t. m Njegovemu Veličanstvu kralju in Njegovi Visokosti kraljeviču namestniku izporočile izraze svoje poda-niške zvestobe in najboljše želje za bodočnost in napredek naroda.
Po Najvišji odredbi se predsednik ministrskega sveta v imenu Njegovega Veličanstva kralja in Njegove Visokosti kraljeviča namestnika vsem zahvalja za čustva ljubezni in vdanosti, ki jih goje do vzvišenih oseb Njegovega Veličanstva kralja in Njegove Visokosti kraljeviča namestnika, in za patriotske želje za napredek našega naroda.
Iz kabinetne pisarne predsedništva ministrskega sveta;
P M br. 5685.
PcročUo na podstavi člena 33. zakona c volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Glavni volilni odbor za volilno okrožje Maribor in Celje s Prekmurjem v Mariboru objavlja rezultat volitev narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so se vršile dne 28. novembra 1920. v zgoraj navedenem volilnem okrožju.
A.	Kandidatnih list je bilo sedem, in sicer:
I.	Roškar — dr. Korošec.
11.	Deržič — Dobivšek.
IIL Dr. Kukovec —- dr. Brezigar.
IV.	Kristan — dr. Korun.
V.	Urek — dr. Vošnjak.
VI.	Kühar — Koder.
VII.	Koren — dr. Lemež.*
B.	Po abecednem volilnem imemku je bilo vseh vodičev skupaj 118.764.
C.	Glasovalo jih je na vseh voliščih skupaj 82.106.
C.	Lista ad	I. je	dobila	27.144	glasov.
Lista ad	II. je	dobila	2.365	glasov.
Lista ad	IIL je	dobila	4.632	glasov.
Lista ad	IV. je	dobila	22.383	glasov.
Lista ad	V. je	dobila	17.936	glasov.
Lista ad	VI. je	dobila	1.908	glasov.
Lista ad	VIL je	dobila	5.735	glasov.
D.	Izvoljeni in proglašeni za narodne poslance so bili ti-le kandidati, in sicer:
* Celotne kandidatne liste glej v Uradnem listu 138.
I.	S splošnimi pogoji:
1.	) Ivan Roškar, posestnik in minister na raz-
polagi v Jurjevskem dolu.
2.	) Franc Piše k, kmet in župan v Orehovi vasi.
3.	) Jožef Klekl, župnik v p. in urednik „Novin“
v Črenšovcih (Prekmurje).
4.	) Martin Krajnc, posestnik v Št. Jungertu.
5.	) Vladimir Pušenjak, višji revizor v Mari-
boru.
6.	) Ivan Deržič, železniški uradnik v Ljubljani.
7.	) Dr. Vekoslav Kukovec, minister v Beogradu. S.) Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani.
9.) Filip K i s o v a r, bivši rudarski tajnik in mali posestnik v Rogozi.
10.	) Jožef Kopač, zasebni uradnik, železničarski
tajnik in begunec v Ljubljani.
11.	) Rudolf Golouh, urednik in begunec v Ljub-
ljani.
12.	) Ivan Urek, kmetovalec v Globokem pri Bre-
žicah.
13.	) Josip Drofenik, kmetovalec v Št. Juriju ob
južni železnici.
14.	) Ivan Mermolja, kmetovalec v Pesničkem
dvoru.
15.	) Ivan Kirbiš, kmetovalec v Prepoli.
16.	) Miha Koren, zlatar v Trbovljah.
II.	S posebnimi pogoji:
17.	) Dr. Anton Korošec, minister v Beogradu.
18.	) Dr. Josip Hohn j ec, profesor v Mariboru.
19.	) Dr. Milan K o r u n, * odvetnik v Ljubljani.
20.	) Zvonimir Bernot,'zasebni uradnik v Ljub-
ljani.
21.	) Dr. Bogumil Vošnjak, bivši član Jugoslo-
vanskega odbora, sedaj v Mariboru.
Lista VT. ni dobila poslanca.
Glavni volilni odbor za volilno okrožje Maribor-Celje s Prekmurjem v Mariboru,
dne 2. decembra 1920.
S. Cerović s. r.
Iz „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca".
Številka 271 z dne 6. decembra 1920.:
Dodatek k pravilniku za izvrševanje določil o državni trošarini. (Glej Uradni list pod št. 454.)
Številka 272 z dne 8. decembra 1920.:
Naredba ministra za socialno politiko v sporazumu z ministrom za promet o ustanovitvi „Železničarske zavarovalnice zoper nezgode“ v Ljubljani. (Glej Uradni list pod št. 371.)
Naredba ministra za socialno politiko o izvršitvi naredbe z dne 30. septembra 1920. o začasni ureditvi zavarovanja delavcev zoper nezgode na bivšem avstrijskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Glej Uradni list pod št. 370.)
Objava ministrstva za notranje zadeve, da sta nastopna lista v naši kraljevini prepovedana:
1.	) dunajski „Neues Wiener Tagblatt“, ker piše neresnice o naši državi in kvarno za naše interese;
2.	) peštanski list „Oj Lap“, ker piše zoper interese naše kraljevine.
Objave ministrstva za trgovino in industrijo: Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 9. novembra 1920., II. P br. 2376, je bil Maks Kovač, meščanski učitelj, imenovan za rednega učitelja v Vlil. činovnem razredu na državni dvo: razredni trgovski šoli v Mariboru. — Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 9. novembra 1920. je bii dr. Ludovik Böhm, nadzornik železno-industrijskih podjetij na Koroškem, imenovan za ravnatelja v VIL činovnem razredu na državni trgovski akademiji v Ljubljani. — Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 12. novembra 1920., II. br. 2402, je bil Josip Tratnik, učitelj IX. činovnega razreda na državni obrtni šoli v Ljubljani, imenovan za učitelja v VIII. činovnem razredu na isti šoli z veljavnostjo izza dne 1. septembra 1.1.
Zapisnik o 74.redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 10. marca 1920.
Številka 276 z dne 11. decembra 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 22.oktobra 1920., s katero se dr. Fran Jež, načelnik I.razreda pri invalidski direkciji, imenuje za direktorja te direkcije z dosedanjo plačo, po službeni potrebi.
Objava ministrstva za pošto in brzojav: Z odlokom ministra za pošto in brzojav so bili v področju pošt-nobrzojavne direkcije ljubljanske imenovani: poštar Josip Otoničar za višjega oficiala poštne hranilnice v 1.stopnji IX.plačilnega razreda; poštnobrzo-javni pristavi, oziroma oficianti Anton Perovšek, Franjo Jereb, Mihael Luznar, Gregor Masle, Tomo Pokorn, Maksimilijan Košir, Ivan Modrijan in Tomo Vidmar za poštnobrzojavne obdale v 1.stopnji X.plačilnega razreda; poštno-brzojavni vežbeniki, vežbenice in obciantke Anton Gerčko, Josip M on da, Miloš Ambrožič, Vladimir Bajuk, Peter Cerar, Stanko G aber-ščik, Vladimir Jazbec, Zorko Kambič, Franjo König, Anton Pečnik, Ludovik P r i m o s c h, Adolf Sadar, Jožef Schlager, Štefan Šaka, Ivan Štibilj, Franjo Držaj, Jernej Hočevar, Alojzij Jurgele, Franjo Kvas, Julij Kuštrin, Anton Mak, Franjo Novak, Alojzij Volk, Danica Kobal, Kristina Kokalj, Amalija Gliha, Mara Podboj in Terezija Kraker za poštnobrzojavne asistente, oziroma asistentke, v 1. stopnji XI. plačilnega razreda.
Številka 277 z dne 13. decembra 1920.:
Zapisnik o 75. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 11. marca 1920.
...»
Naredile osrednje vlade.
456.
Naredba ministra ga agrarna reformo o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljcöv, poljedelce? in drugih interesentov agrarne reforme.*
§ L
Brezobrestna posojila iz državnih sredstev smejo po odločbi ministrskega sveta z dne 1. oktobra 1920. dobivati združbe naseljenih dobro-voljcev in poljedelcev, pa tudi združbe drugih interesentov agrarne reforme, ako so te združbe protokolirane pri pristojnem trgovinskem sodišču na podstavi enotnih pravil agrarnih zajednic (kot zadrug)
§ 2.
Ako hoče ena izmed omenjenih združb dobiti posojilo, se mora s posebno prošnjo neposredno ali po krajevnih ali pokrajinskih organih obrniti na ministrstvo za agrarno reformo.
V prošnji mora zlasti razložiti:
1.	) koliko posojila zahteva;
2.	) koliko bi uporabila od te vsote:
a)	za nabavo semena, žita za hrano, obleke in
drugih življenskih potrebščin;
b)	za nabavo vprežne-in plemenske živine;
c)	za nabavo kmetijskega, orodja, kmetijskih naprav in strojev;
č) za nabavo stavbnega gradiva za zidanje stano-
vanskih hiš in drugih gospodarskih poslopij;
3.	) po katerem organu ministrstva za agrarno reformo naj se ji nakaže dovoljeno posojilo;
4.	) navesti mora vse socialne in ekonomske razloge in momente, ki so merodajni za presojo o potrebi posojila.
Posojila pod 2.) a se smejo dovoliti samo prvo leto po naselitvi, pozneje pa samo ob slabi letini ali uimah.
§ 3.
Prošnji je treba priložiti:
1.	) poverjeni prepis pravil;
2.	) poverjeni prepis sodne rešitve o proto-kolaciji;
3.	) poverjeni prepis ustanovnega občnega zbora, ako vse to ni bilo že prej predloženo;
4.	) poverjeni prepis zapisnika o občnem zboru, ki je pooblastil upravni odbor, da obremeni združbo;
5.	) imenik članov s površino zemlje, ki je posameznim dodeljena;
6.	) poverjeni izpisek iz glavne knjige, ako je združba že poslovala;
7.	) statistične podatke o imovinskem stanju članov, ako so ti podatki že zbrani;
8.	) „matico“ z originalnimi podpisi onih, ki podpisujejo združbeno firmo;
9.	) originale ali poverjene prepise načrtov, projektov, predračunov, izkazov o potrebščinah, ofertov, faktur, pogodb in drugih spisov, ki se tičejo uporabe posojila.
Vse te priloge poverja združba tako, kakor je s pravili predpisano za podpisovanje njene firme.
§ 4.
Minister za agrarno reformo izdaja na predlog odseka za zadružništvo rešitve o tako sestavljenih in opremljenih prošnjah.
Rešitev obseza:
1.	) vsoto dovoljenega posojila, oziroma razloge za odklonitev;
2.	) ali naj se posojilo izplača v gotovini ali v naturi; če v gotovini, pri katerem organu ministrstva za agrarno reformo naj se združbi nakaže dovoljeno posojilo; če v naturi, v katerih predmetih in po kakšni ceni;
3.	) kako in kdaj naj združba razpolaga z dovoljenim posojilom;
4.	) koliko se mora porabiti od dovoljenega posojila in v katero svrho, navedeno v § 2., št. 2., točkah a, b, c, č te naredbe;
5.	) kako in v katerih rokih in odplačilih mora združba povrniti to posojilo;
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 261, izdanih dne 23. novembra 1920.
'J' ) itC-tl\tj Ai. >.	il	J _ .j. ^ - j - -fl ‘	»
kih in odplačilih mora združba dajati predujme svojim članom iz dovoljenega posojila;
7.) eventualne druge pogoje o tem posojilu.
Rešitev se v poverjenem prepisu pošlje: ministrstvu za finance, oziroma pristojnemu finančnemu uradu, pri katerem se je kredit otvoril, za dovolitev izplačila; združbi na znanje; organu ministrstva za agrarno reformo, pri katerem se je nakazalo združbi dovoljeno posojilo.
Ko združba prejme to rešitev, mora na njenem prepisu s svojim podpisom potrditi, da sprejema posojilo ob pogojih rešitve in da se zavezuje izpolnjevati vse pogoje. Podpisana rešitev se izroči določenemu organu ministrstva za agrarno reformo (§ 4., št. 2.), pri katerem je posojilo nakazano. Tedaj sme, v kolikor so izpolnjeni drugi pogoji rešitve in v kolikor so dospeli roki in obroki dovoljenega posojila, združba razpolagati z delnim ali z vsem posojilom. V ta namen mora organu ministrstva za agrarno reformo vročiti priznanico, podpisano po pravilih in kolkovano po zakonu, z dokazili o uporabi posojila. Organ ministrstva za agrarno reformo mora proučiti pravilnost priznanic in predloženih dokazil o uporabi posojila; če se uveri, da je vse pravilno, odredi na priznanici, naj pristojni finančni urad izplača vsoto, ter priznanico vrne združbi, da prejme denar. Potem mora organ ministrstva za agrarno reformo takoj o tem obvestiti ministrstvo ter poročilu o prvem izplačilu priložiti rešitev, podpisano po združbi, prepis priznanice in dokazila o uporabi posojila, pri naslednjih izplačilih pa samo prepis priznanice in dokaze o uporabi.
§ 5.
Posojila se smejo dovoljevati samo v namene, navedene v § 2 , št. 2., točkah a, b, c, č te naredbe; dovoljeno posojilo pa se sme uporabljati sarno v te namene in v višini, ki jo za posamezne namene določa rešitev ministra za agrarno reformo.
'Ako bi se pozneje izkazalo, da je treba vse posojilo ali del posojila, ki je določeno v ta ali oni namen, uporabiti v drugo svrho, se sme to zgoditi samo, če temu pritrdi minister za agrarno reformo s posebno rešitvijo.
§ 6.
Če minister za agrarno reformo v rešitvi, s katero je dovolil posojilo; ni določil drugih rokov ali odplačil, mora združba posojilo vračati v nastopnih rokih in odplačilih:
Vsakega pol leta po dnevu izplačila
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
Od posojila po § 2., št. 2., se mora v odstotkih vračati:
a) za seme,
žito, oble-:	b) za c) za
koin druge | plemensko orodje, živ!jenske lin vprežno priprave po- ! živino in stroje trebščine |
5% 10 % 15 °/o 20% 25 o/0 25 %
5%	—
10%	—
15%	5%
20%	5%
20 %	5%
30%	5% 15% 15% 20% 30%
1 I
c) za j gradivo, za j zidanje hiš in zgradb
1%
1%
1%
1%
1|%
© © P ^ O Tft
O C° š-š
-s
o«
■Si
m
«2
Ji-,3 .si
Združba je upravičena o vsakem času in v večjih obrokih poplačati del ali vse posojilo; to pa mora storiti vselej, kadarkoli pobere svoje terjatve od članov.
Za odlog rokov ali odplačil ali za manjša odplačila je treba rešitve ministrstva za agrarno reformo, ki odloča o tem na predlog odseka za zadružništvo, in sicer po prošnji združbe ali po potrebi. Podaljšava se sme dovoljevati samo ob splošni slabi letini, živalskih boleznih, uimah ali drugi višji sili. V teh primerih se morajo roki za del odplačila ali za vse odplačilo odmeriti največ z letom dni.
Če združbeni člani zaradi krize v prodaji kmetijskih in živalskih produktov ne morejo pravočasno prodati svojih proizvodov, sme minister za agrarno reformo del odplačila ali vse odplačilo podaljšati za šest mesecev.
.. u:	.c c:; croki za od-
plačila, nastopilo posebno rodovitne leto; če bi bila cena kmetijskih in živalskih proizvodov visoka, če bi člani in združba drugače razpolagali z zadostnimi denarnimi sredstvi, sme minister za agrarno reformo na predlog odseka za zadružništvo skrajšati roke za odplačila, povišati odplačila ali zahtevati, da se v enem letu izvrši odplačilo za še eno ali za več let, kakor tudi da se vrne vse posojilo.
§ 7.
Minister za agrarno reformo sme na predlog odseka za zadružništvo o vsakem času odpovedati posojilo, če združba:
1.	) ne uporabi posojila za določene namene;
2.	) če tri mesece po roku ne vrne odplačila, pa ne zahteva niti ne dobi podaljšave;
3.	) če se združba pri poslovanju ne ravna p» strokovnih navodilih in nasvetih odseka za zadružništvo;
4.	) če združba ne daje nadaljnjega jamstva za varnost posojila;
5.	) če ministrstvu ne predlaga podatkov ia dokazil, ki jih zahteva, ali se brani organom ministrstva dovoljevati pregled in mu dajati poročila o delu, poslovanju in imovinskem stanju svojem in vsakega svojega člana;
6.	) če izpremeni pravila ali poslovnik brez pismene dovolitve ministrstva ali če neče v pravila ali v poslovnik sprejeti predpisov, ki bi jih ministrstvo zahtevalo;
7.	) če ne izpolnjuje predpisov zakona, pravil, poslovnika, sklepov svojega občnega zbora im predpisov te naredbe.
§ S.
Za prejeta posojila jamči združba po predpisih svojih pravil in po zakonu.
§ 9.
Nabave, kupljene in preskrbljene s temi posojili, sme združba odstopati in prodajati edinole članom. Samo če bi se nabava morala kupiti aK priskrbeti v večji količini, nego služi članom, sme združba ta preostanek za gotovino prodati nečlanom po ceni, ki je najmanj za dva odstotka višja od cene, določene za člane. Združba mora takoj povrniti tako pobrano vsoto.
§ 10.
Nabave se odstopajo članom po kupnini, kateri pa se pribijajo dejanski stroški in provizije za nabavo, prenos, prevoz, zavarovanje, nato-voritev, raztovoritev, porazmestitev, čuvanje, razdelitev in tehtanje. Ako je tako ustanovljena cena nižja od cene na najbližjem tržišču, sme združba kupnino zaračuniti do deset odstotkov kot provizijo
§ n-
Nabave se odstopajo proti gotovini vsem onim članom, ki lahko vso nabavo ali del nabave odplačajo brez znatne škode za svojo gospodarsko moč. Na odplačila v gotovini se zaračunja članom samo polovica provizije, ki je eventualno odrejena po § 10. V gotovini pobrane vsote mora združba takoj vrniti za odplačilo posojila.
Drugim članom, ki ne morejo plačati gotovine, oddaja združba nabave na upanje po predpisih svojih pravil in svojega poslovnika. Roki odplačila se ravnajo po rokih in odplačilih po § 6. ie naredbe in po gospodarski moči posameznega dolžnika. Če se iz razlogov posameznikove gospodarske moči rok ne more več znižati ali odplačilo ne povišati, sme združba roke za namene § 2., št. 2., točk a, b, c, znižati za eno leto, odplačila pa povišati za največ pet odstotkov, za namene pod č pa roke znižati za deset let in odplačila povišati za er- odstotek.
§ 12.
Združba sme članom-dolžnikom na izdane predujme po § 11. računiti največ dvoodstotne obresti na leto. Obresti se pobirajo obenem z odplačili ali pa v naprej, kakor pač združba določi.
Obresti se uporabljajo za poravnavanje režijskih stroškov združbe; kar ostane, istotako po § 10. pobrane provizije in poviški po § 9. se vlagajo v njene rezervne fonde
§ 13.
Združba ne sme nikoli v gotovini dajati članom predujmov iz državnega posojila. Če bi
članu dovolila predujem, da kupi kaj, česar združba nima v zalogi ali česar združba ne more nabaviti, sme dovoliti članu, da sam nabavi dotično blago; toda predujem se mora 'izplačati onemu, od kogar je kupil, ko se združba uveri, da je član resnično kupil in nabavil dotično blago.
§ 14.
člani-dolžniki morajo združbi dajati priznanico za dolžno vsoto, in sicer zgolj s svojim podpisom ali pa s podpisom enega ali več solidarnih porokov in plačnikov. Če združba zahteva, mora dolžnik obenem s priznanico izdati za isto vsoto in z istimi podpisi menico in bianco; združba pa take menice deponira pri ministrstvu za agrarno reformo.
§ 15.
Predpisi § 6. te naredbe o podaljševanju in skrajševanju rokov in odplačil se analogno uporabljajo tudi na razmerje združbe proti dolžnikom
§ 16.
Združba mora odpovedati predujem dolžniku:
1.	) če ministrstvo za agrarno reformo posojilo odpove združbi;
2.	) če dolžnik preneha biti član združbe;
3.	) če ne daje zadostnega jamstva za varnost predujma;
4.	) če v dveh mesecih po roku ne izvrši dolžnega odplačila, pa ni zahteval niti ni dobil podaljša ve;
5.	) če je poizkusil odsvojiti, zastaviti ah kako drugače obremeniti predmete, ki jih je dobil na upanje, ali zemljo, pa za to ni prejel dovolitve od združbe;
6.	) če se zadolžuje brez nujne potrebe in brez vednosti združbe.
§ 17.
Dolžnik ne sme ne obremenjati ne zastavljati ne zadolževati ali oddajati na upanje dobljenih predmetov kakor tudi ne njemu dodeljene zemlje, ako ima pravico razpolagati z njo, če mu tega združba ni pismeno dovolila.
§ 18.
Dolžnik lahko svoj dolg poravna ne samo v gotovini, ampak tudi s svojimi pridelki ali z delovno močjo, ako ima združba njožnost, da s tem zadosti potrebam drugih svojih članov ali da s tem odplača posojilo ministrstvu za agrarno reformo, če bi le-to s tem lahko zadostilo potrebam drugih takih združb.
§ 19.
Združba, ki je prejela posojilo iz državnih sredstev, mora organom ministrstva za agrarno reformo dovoliti pregled vsega svojega poslovanja in stanja, kadarkoli ministrstvo to zahteva. Ministrstvu mora pošiljati poročila, predloge, mnenja i. dr., ki jih ministrstvo zahteva; brez zahteve pa mora pošiljati:
1.	) izpisek iz glavne knjige koncem vsakega meseca;
2.	) imenik članov z dolžnimi vsotami, razvrščenimi po namenih predujmov, s številom vpisanih deležev, z zneskom vplačanih deležev in s površino njim dodeljene zemlje, in sicer vse to koncem poslovnega leta;
3.	) koncem poslovnega leta bilanco s poročilom o poslovanju;
4.	) poverjene prepise zapisnikov o občnih zborih v osmih dneh po vsakem zborovanju;
5.	) statistične podatke koncem vsakega poslovnega leta o imovinskem stanju svojih članov, pa tudi o svojem stanju in poslovanju.
§ 20.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«; njeni predpisi pa se uporabljajo tudi na ona posojila, ki so bila združ-6am že pred tem izplačana ali dovoljena.
V Beogradu, dne 12. oktobra 1920.; št. 17.321.
Minister za agrarno reformo: dr. H. Križman s. r.
457.
Naredba
o uvoza kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke.*
Na podstavi odločbe ministrskega sveta I br. 22.618 z dne 16. oktobra 1920. odrejam:
1.	) Dopušča se uvoz kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke, žigosanih z avstrijskim in madžarskim žigom.
2.	) Prepoveduje se uvoz v kakršnemkoli znesku vseh drugih vrst kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke (čistih nežigosanih, žigosanih z drugimi žigi, razen z avstrijskim in madžarskim, in kolkovanih). Kdor bi poizkušal uvažati take bankovce, se kaznuje kot tihotapec po predpisih carinskega zakona.
3.	) Odločba ministrskega sveta I br. 3439 z dne 18. novembra 1919. je razveljavljena.
V Beogradu, dne 26.novembra 1920.;
I br. 22.618.	... . ,
Minister za finance:
K. Stojanovič s. r.
458.
Naredba ministra za finance
o novem kovanem drobižu.**
Na podstavi odločbe ministrskega sveta I broj 21.073 z dne 23. avgusta 1920. se je izdelal kovani drobiž po 0-05, 0-10 in 0-25 dinarja. Zaradi tega kakor tudi na podstavi zakona o srbskem narodnem denarju iz leta 1878. in navedene odločbe ministrskega sveta odrejam,
da se izdelani kovani drobiž po 0-05, 0-10 in 0-25 dinarja postopno izdajaj v promet.
kbvanoga drobiža po 0-05 dinarja v znesku
do . . . din. 5—, kovanega drobiža po 0-10 dinarja v znesku
do . . . din. 10—, in kovanega drobiža po 0-25 dinarja v znesku
To se daje prebivalstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na znanje; državnim oblastvom pa se naroča, naj se povsem ravnajo po tem.
V Beogradu, dne 6. decembra 1920.;
1 br. 24.642.
Minister za finance:
K. Stojanovič s. r.
459.
Odredba,
s katero se zvišuje pristojbina za overovanje elektrotehničnih in mehaničnih aparatov za merjenje.*
Na podstavi člena 10. zakona o merah in z ozirom na poročilo zavoda za elektrotehniko na univerzi v Beogradu kot delu kontrole mer z dne 17. oktobra 1920., št. 188, odrejam:
Pristojbina za overovanje elektrotehničnih in mehaničnih aparatov za merjenje, predpisane v členu 5. pravil za overovanje električnih in mehaničnih apai'atov za merjenje in izdane po ministrstvu za narodno gospodarstvo dne 19. januarja 1912., T br. 815, z izpremembami z dne 14. marca 1918., G br. 4121, se povišuje za 100 %. Ta povišek velja od tretjega dne potem, ko se ta odločba razglasi v „Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
V Beogradu, dne 5.novembra 1920.;
III. br. 2176.
Popis denarja:
Drobiž je izdelan iz okroglih ploščic, za katere sta se uporabili te-le zlitini:
Za drobiž po 0-05 in 0T0 dinarja kovina „gama“ z 9Sy2 % cinka in l1/^ % bakra, za kovani drobiž po 0-25 dinarja pa zlitina iz bakra in niklja s 25 % niklja in 75 % bakra.
Kovani	drobiž	po	0-05	dinarja	ima	premer
18.8/kot, debelino 1.3 mm, težo 2.6 g; na en kilogram gre 384 komadov z dopuščeno toleracijo 4 komadov na kilogram.
Kovani	drobiž	po	OTO	dinarja	ima	premer
20.85/«/rt, debelino 1.2 mm, težo 3.1 g,- na en kilogram gre 322 komadov z dopuščeno toleracijo 4 komadov na kilogram.
Kovani	drobiž	po	0-25	dinarja	ima	premer
24 mm, debelino 1.40 mm, težo 5.7 g; na en kilogram gre 175 komadov z dopuščeno toleracijo 2 komadov na kilogram.
Na eni strani je označena ustrezna vrednost z debelimi arabskimi številkami 5, 10, oziroma 25. Na levi in desni od označenih vrednosti stoji v latinici in cirilici beseda „para“, tako da je ta beseda v cirilici postavljena na levi, v latinici pa na desni strani označene vrednosti. Pod označenimi vrednostmi je postavljena	letnica „1920“. Nad označeno
vrednostjo je izdelan emblem v obliki dvokrake vaze z žitom, presekane z vertikalno črto; na vrhu te črte stoje v polkrogu tri debele pike, pod njimi na loku samem na levi in desni od navpične črte pa je po pet poševnih črtic.
Na nasprotni strani je pri vseh treh vrstah omenjenega kovanega drobiža izdelan državni grb s krono kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v okroglem okviru, sestavljenem iz drobnih pičic na periferiji novca samega.
Tega drobiža se je nakovalo vsega skupaj, in sicer:
po 0-05 dinarjev za dinarjev 10,000.000—
po 0T0 dinarjev za dinarjev 8,000.000—
po 0-25 dinarjev za dinarjev 12,000.000—
vsega skupaj za dinarjev 30,000.000—
Proglaševaje omenjene vrste kovanega drobiža za polnoveljavno plačilno sredstvo na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, odrejam, da ga morajo državne blagajne sprejemati v neomejeni količini, privatne osebe v svobodnem prometu pa v spodaj označenih količinah, in sicer:
* Razglašena v „Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 273, izdanih dne 8. decembra 1920.
** Razglašena v „Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 276, izdanih dne 11. decembra 1920.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Ninčić s. r.
460.
Odločba,
da morajo denarni zavodi svojim zastavljalcem ob izplačilu njih zastavnic izdajati tudi pismene obračune.**
Na podstavi člena 5. zakona o delniških družbah in člena 11. uredbe o ustroju ministrstva za trgovino in industrijo je gospod minister za trgovino in industrijo pod IV. br. 3290 izdal nastopno odločbo :
Odrejam, da so vsi denarni zavodi zavezani svojim zastavljalcem ob končnem izplačilu njih zastavnic poleg zastavljenih predmetov izdajati tudi pismeni obračun, v katerem mora biti posebe točno označeno, koliko, kaj in na čigavo ime je zastavljalec izplačal.
Gorenje obračune morajo izdati zavodi v vsakem primeru, najsi jih zastavljalci zahtevajo ali ne, kakor tudi ne glede na to, ali se zastavnice glase na ime ali na prinosnika ali imajo samo številko.
O tem se obveščajo vsi denarni zavodi in naroča se jim, naj se točno ravnajo po tej naredbi.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu,
dne 15. novembra 1920.; IV. br. 3290.
461.
Odločba,
da je mesarske obrate smatrati za obrtne obrate***
Gospod minister za trgovino in industrijo je odredil z odločbo z dne 24. novembra 1920., V br. 7299:
Odločba ministrstva za trgovino in industrijo z dne 31.marca 1920., III. br, 601, se razveljavlja z dostavkom, da je mesarske obrate odslej smatrati za obrtne obrate.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu,
dne 26. novembra 1920.; V br. 7299.
* Razglašena v „Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 269, izdanih dne
2.	decembra 1920.
** Razglašena v „Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 260, izdanih dne
22.	novembra 1920.
*** Razglašena v „Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 273, izdanih dne
8.	decembi-a 1920.
462.
Odločba
glede izvoza jagnjet, kozličev in prašičkov*
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je odredil z odločbo C br. 55.742 z dne 14. novembra 1920., da je pri izvozu jagnjet in kozličev pobirati carino po post. 29. izvozne tarife, priložene odločbi omenjenega komiteta C br. 49.041 IV. br. 8148 z dne
10.	avgusta 1920.** z dostavkom, da je izvoz jagnjet prepovedan in da se morajo prašički zacarinjati po post. 30 1. a iste tarife.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 16. novembra 1920.; C br. 55.742.
463.
Odločba,
s katero se lekarnarjem in drogeristom dovoljuje uvoz kirurških in dragih instrumentov, škatel in lekarniških lončkov iz stekla in porcelana.***
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je z odločbo C br.65.183 z dne 7. oktobra 1920. dovolil, da se smejo uvažati in zacarinjati po minimalni tarifi v interesu narodnega zdravja kirurški in drugi instrumenti in aparati, ki so bili zaradi svoje izdelave in namembe kakor tudi zaradi zveze z drugimi ma-terialijami prepovedani za uvoz z odločbama C br. 22.490 in 38.185 — če jih uvažajo lekarnarji m drogeristi; nadalje škatle in tem podobni izdelki iz papirja in kartona, potem lekarniški lončki iz stekla in porcelana, ki služijo za hranjenje in prodajanje zdravil in drugih potrebščin na drobno.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 18. novembra 1920.; C br. 56.955.
464.
Odločba,
s katero se dovoljuje uvoz smokev na vencu
in zmešanih smokev in pomaranč.f
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je z odločbo C br. 68.025 z dne 27. oktobra 1920. dovolil uvoz smokev na vencu in zmešanih, vloženih v vrečah, zabojih, košarah in sodih nad 5 kilogramov nečiste teže, in pomaranč, katerih uvoz je bil prepovedan z odločbo ministrskega sveta C br. 22.490 z dne 19. marca 1920.
S tem se dopolnjuje razpis C br. 75.475 z dne 19. novembra 1920.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 20. novembra 1920.; C br. 63.890.
465.
Odločba,
s katero se dovoljuje uvoz stenjev za viseče
svetiljke.f
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je z odločbo C br. 68.025 z dne 17. oktobra 1920. dovolil uvoz stenjev za viseče svetiljke, katerih uvoz je bil prepovedan z odločbo ministrskega sveta C br. 22.490 z dne 19. marca 1920.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 23. novembra 1920.; C br. 62.659.
466.
Odločba,
s katero se dovoljuje uvoz neprevlečenih lesenih
gumbov f
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je z odločbo C br. 68.025 z dne 17. oktobra 1920. dovolil uvoz neprevlečenih lesenih gumbov iz tar. post. 436,
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 266, izdanih dne 29. novembra 1920.
** Uradni list pod št. 312 iz leta 1920.
*** Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 272, izdanih dne
7.	decembra 1920.
f Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 273, izdanih dne
8.	decembra 1920.
točke 1., katerih uvoz je bil prepovedan z odločbo ministrskega sveta C br. 22.490 z dne 19. marca 1920.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 23. novembra 1920.; C br. 59.638.
467.
Odločba,
s katero se dovoljuje uvoz šolskih risalnih in pisalnih potrebščin iz papirja.*
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je z odločbo C br. 68.025 z dne 17. oktobra 1920. dovolil uvoz vseh šolskih risalnih in pisalnih potrebščin in priprav iz papirja razen monopoliziranih predmetov: pisank, risank itd., katerih uvoz je bil prepovedan z odločbo ministrskega sveta C br. 22.490 z dne 19. marca 1920.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 23. novembra 1920.; C br. 60.403.
468.
Odločba,
s katero se dovoljujejo ugodnosti za uvoz iz vseh
krajin ob Jadranu, zasedenih po Italijanih.**
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je sklenil z odločbo C br. 6338 z dne 30. oktobra 1920.: Odločbe z dne 2., 13. in 28. septembra 1920. (razpisi C br. 58.751 z dne 14. septembra 1920., C br. 63.771 z dne 2. oktobra 1920. in C br. 64.815 z dne 6. oktobra 1920.), ki se nanašajo na uvoz vina brez plačila carine, nasoljenih in suhih rib z dalmatinskih otokov, zasedenih po Italijanih, se razširjajo tako, da veljajo te ugodnosti tudi za vse krajine ob Jadranu, zasedene po Italijanih; podobne olajšave se ob analognih pogojih uporabljajo tudi na uvoz železa, sira, paradižnikov, oljikovega olja in kamenov iz teh krajin.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 29. novembra 1920.; C br. 76.665.
Naredile deželne vlade za Slovenije.
469.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo,
s katero se zvišujejo takse za lovske karte.
§ L
Določila § 2. naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 6. decembra 1919., Ur. 1. št. 784, s katero so se do splošne ureditve izpremenili predpisi o lovskih kartah, se izpreminjajo v toliko, da znaša taksa
1.	) za državno lovsko karto za lovskega lastnika — zakupnika — gosta, veljavna v vsej kraljevini, 60 (šestdeset) kron;
2.	) za lovske karte za lovsko varstveno in nadzorstveno osebje, veljavne le za zapriseženo potrebno lovsko varstveno in postavno nadzorstveno osebje in izključno le za varstveni okraj, ako to osebje ni obenem zakupnik ali podzakupnik lova, 30 (trideset) kron.
Ostala določila omenjene naredbe ostanejo neiz-premenjena v veljavi.
§ 2.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem 1. januarja 1921.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1920.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Jan s. r. Dr. Pitamic s. r. Dr. Ravnihar s. r.
Inž. Sernec s. r. Dr. Verstovšek s. r.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št 273, izdanih dne 8. decembra 1920.
** Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 272, izdanih dne 7. decembra 1920.
Naredbe delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
470.
Naredba
glede določitve pavšalnega iznosa po členu 9. pravilnika za izvrševanje predpisov k tarifni postavki 99. a srbskega zakona o taksah.
Prvi stavek točke 6. tukajšnje naredbe z dne 14. maja 1920., št. B II 531/6 (Ur. 1. št. 219), se razveljavlja ter naj se glasi: „Pavšalni iznos takse določajo davčni uradi“.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 9. decembra 1920.; k št. B II 531/481 ex 1920.
Delegat: dr. šavuik s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Št. 9285/20.	1805
Razglas.
Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 2. novembra 1920., VI. št. 3091, „Centralno banko, d. d.“, s sedežem v Krapini, pripustil k poslovanju v Sloveniji ter ob gotovih pogojih odobril otvoritev podružnice v Mariboru, a z izključitvijo vseh hipotekarno-bančnih opra-
v^- Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 10. decembra 1920.
Dr. Marn s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenije.
Izpremsmbe v osebja.
Z Najvišjim ukazom z dne 27. novembra 1920., br. 47.077, je bil svetnikoma stola sedmorice, oddelka B, v V. činovnem razredu s prejemki IV. činov-nega razreda drju. Antonu Veroni in drju. Josipu Metličiču podeljen IV.činovni razred ad per-
Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik Aleksander je z Najvišjim odlokom z dne 27.novembra 1920. blagovolil imenovati:
za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu deželnosodnega svetnika drja. Jurija Polenška v Novem mestu in za podpredsednika okrožnega sodišča v Mariboru višjega deželnosodnega svetnika v p. drja. Jakoba Toplaka;
za svetnike višjega deželnega sodišča v Ljubljani: višjega deželnosodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani Rudolfa Perscheta, prvega državnega pravdnika v Ljubljani z naslovom in značajem dvomosodnega svetnika Božidara Bežka, deželnosodne svetnike Ivana Dougana od deželnega sodišča v Trstu, višjega deželnosodnega svetnika Frana Peterlina in deželnosodnega svetnika drja. Edvarda Pajniča, oba od deželnega sodišča v Ljubljani;
za višje deželnosodne svetnike pri sodnih dvorih prve stopnje:
v Ljubljani deželnosodnega svetnika z naslovom in značajem višjega deželnosodnega svetnika Alojzija Žebreta in deželnosodne svetnike Frana Rekarja, Antona B u 1 o v c a in Antona Mladiča, vse od deželnega sodišča v Ljubljani;
v Mariboru deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Št. Lenartu z naslovom in značajem višjega deželnosodnega svetnika dija. Josipa Kronvogla, deželnosodnega svetnika z naslovom in značajem višjega deželnosodnega svetnika Josipa Stergerja in deželnosodnega svetnika drja. Frana P e i 11 e r j a, ta dva v Mariboru;
v Celju tamošnja deželnosodna svetnika drja. Ivana Premschaka in drja. Valentina Fle-r i n a;
v Novem mestu tamošnje đeželnosođne svetnike drja. Vladimira Foersterja, drja. Silvina H r asove a in Jurija Kozino;
za višja deželnosodna svetnika in predstojnika okrajnih sodišč na dosedanjih službenih mestih: , deželnosodna svetnika in predstojnika okrajnih sodišč drja. Jakoba Doljana in Antona Mejača;
za višja deželnosodna svetnika preko sistemiziranega stanja pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani s pridelitvijo k poverjeništvu za pravosodje v 1 jub-Ijani: deželnosodna svetnika pri deželnem so <išču v Ljubljani Antona Nagodeta in Ivana Vrančića;
za prvega državnega pravdnika v Ljubljani državnega pravdnika v Celju Nika Dominica;
nadalje podeliti naslov in značaj dvomosodnih svetnikov: višjemu deželnosodnemu svetniku v p. Antonu Levcu v Mariboru in višjima deželnosodnima svetnikoma pri deželnem sodišču v Ljubljani drju. Martinu T r a v n e r j u in Franu V e d e r n j a k u, oprostivši jih plačila predpisanih taks.
Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik Aleksander je z Najvišjim ukazom dne 27.novembra 1920. blagovolil podeliti:
deželnosodnemu svetniku v p. Josipu Kovaču v Novem mestu naslov in značaj višjega deželno-sodnega svetnika ter ga oprostiti plačila predpisane takse;
učitelju Mihaelu Cizelj u mariborske kaznilnice naslov kaznilniškega nadučitelja ter ga oprostiti plačanja takse;
višjemu pisarniškemu oficialu v p. Ignaciju Gabriču v Ljubljani naslov in značaj pisarniškega ravnatelja ter ga oprostiti plačila takse;
višjemu kaznilniškemu pazniku v Mariboru Matiji Fala tovu naslov in značaj stražnega nadzornika ter ga oprostiti plačila predpisane takse.
Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik Aleksander je blagovolil z Naj višjim ukazom z dne 2. decembra 1920. pisarniškemu oficialu v. p. Franu Božičku podeliti naslov in značaj višjega pisarniškega oficiala ter ga oprostiti plačila predpisane takse.
Minister za pravosodje je imenoval:
L za deželnosodne svetnike:
F) pri deželnem sodišču v Ljubljani deželnosodna svetnika in predstojnika okrajnih sodišč Otona Vidica v Litiji in drja. Adolfa Kaiserja v Kostanjevici, državnega pravdnika v Ljubljani drja. Ivana Modica in okrajna sodnika v Ljubljani drja. Ivana Širka in Antona Lajovica;
2.	) pri okrožnem sodišču v Mariboru okrajnega sodnika Josipa Lenarta v Mariboru in okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Marenbergu drja. Josipa Tombaka;
3.	) pri okrožnem sodišču v Celju okrajna sodnika
tamkaj drja. Andreja Novaka in Frana Til-terja;	/
4.	) pri okrožnem sodišču v Novem mestu okrajnega sodnika v Tolminu Antona Cigoja in okrajnega sodnika v Novem mestu drja. Josipa F i -schinger j a;
II.	za deželnosodne svetnike in predstojnike okrajnih sodišč: deželnosodnega svetnika v Mariboru drja. Ožbalta 11 a u n i g a za Št. Lenart in na njih službenih mestih okrajne sodnike in sodne predstojnike Franca Küss la v Trebnjem, Ivana Zemljiča v Ormožu, Ivana Serneca v Šoštanju, Antona Zdolška v Kozjem, Antona K a j f e ž a v Ložu in Ivana R o m o 1 d a v Slo-venjgradcu;
III.	za deželnosodnega svetnika preko sistemiziranega stanja na dosedanjem službenem mestu okrajnega sodnika drja. Ruperta Celestino v Črnomlju;
IV.	za okrajne sodnike in sodne predstojnike sodnike Avgusta Žigona v Podgradu za Litijr ‘jrja. Ivana Močnika v Ribnici za Višnjo gore ^rja. Frana Ženka v Kranju za Brdo, Julija Ku rTa v Št. Lenartu za Marenberg, drja. Vojteh,
očevarja v Kozjem za Gornji grad, dr jr ^rana Lozarja v Sevnici za Kostanjevico in Ja °oa Jermana v Litiji za Žužemberk;
V.	za okrajne sodnike:
, Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljan rajnega sodnika in sodnega predstojnika na Vrli «‘k! Stanka Jenčiča;
. . •) Pri deželnem sodišču v Ljubljani sodnik rja Blaža Reichmanna, drja. Josipa šaš la na Proroorsteina, vse tri brez stalneg, v -^ega mesta, in drja. Gašperja Stojkovič,
3.	) pri okrožnem sodišču v Mariboru sodnike drja Davorina Senj or j a v Mariboru, drja. Matijo Z or j an a brez stalnega službenega mesta in drja. Alojzija Lešnika v Slovenski Bistrici;
4.	) pri okrožnem sodišču v Celju sodnike Alojzija Nendla v Mokronogu, drja. Ivana Kraška in drja. Fi'ana Lipšo, oba v Celju, in drja. Leopolda Vičarja v Konjicah;
5.	) pri okrožnem sodišču v Novem mestu sodnika v Mokronogu Alojzija Hočevarja;
6.	) pri okrajnih sodiščih drja. Ernesta Kobeta v Škofji Loki za Kranj in drja. Vladimira Travnerja v Ptuju za Ptuj;
VI.	za sodnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani sodnika brez stalnega službenega mesta drja. Rudolfa Sajovica;
VII.	za državnega pravdnika v Celju namestnika državnega pravdnika tamkaj drja. Josipa Požarja in za namestnika državnega pravdnika v VIII. činovnem razredu sodnika v Gornji Radgoni drja. Ivana Hojnika za Maribor in sodnika brez stalnega službenega mesta drja. Davorina Rusa za Celje.
Dalje je minister za pravosodje premestil okrajna sodnika in sodna predstojnika drja. Frana Kalana iz Žužemberka v Velike Lašče in drja. Avgusta Leitgeba iz Višnje gore na Vrhniko, okrajna sodnika Jakoba Luznarja iz Kostanjevice v Novo mesto in Antona Avseca iz Novega mesta v Ljubljano, državnega pravdnika namestnika Viljema Laurenčaka iz Maribora v Ljubljano, nadalje sodnika Božidara Romiha iz Šoštanja v Sevnico in drja. Tomaža Tur ata iz Črnomlja v Ljutomer.
Poverjeništvo za pravosodje.
Poverjeništvo za uk in bogočastje je imenovalo na licejski knjižnici: za knjižničarja drja. Josipa Puntarja, namestnega učitelja na državni realni gimnaziji v Ljubljani, in drja. Avgusta Pirjevca, namestnega učitelja na državni realki v Ljubljani; za asistenta drja. Milka Kosa, znanstvenega so-trudnika na licejski knjižnici; za praktikantinjo drja. Melito Pivčevo, abs. stud. phil.; za knjižničnega pomočnika Ludovika P 1 e v 1 j a.
Dr. Verstovšek s. r.
Z odlokom ministrstva za gozde in rudnike je bil Zmago Trček, računski praktikant pri knjigovod stvu gozdarskega oddelka v Ljubljani, imenovan za računskega asistenta istotam s prejemki XI. či-
novnega razreda.	„ ,.
Rustia s. r.
Št. 3867/20.
Razglas.
Po naredbi pravosodnega ministrstva z dne 27. junija 1902., ukazn.št. 31, in § 387. k. pr. r., se določajo za območje višjega deželnega sodišča v Ljubljani kot povračilo za stroške preiskovalnega zapora in izvršitve kazni za enega kaznjenca in en dan za čas od dne 1. januarja 1921. do dne 31. decembra 1921. nastopni zneski:
A.	v sodnih jetniščnicah:
1.	)za preiskovalni zapor in za preskrbo pri
izvršitvi kazni..........................12 K,
2.	) za stražo in upravo pri izvršitvi kazni . . 6 K.
B.	za preskrbo, stražo in upravo v kaznilnicah:
1.	)v moški kaznilnici v Mariboru . . . . 19 K,
2.	) v ženski kaznilnici v Begunjah . . . . 13K.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1920.
Poverjeništvo za pravosodje.
Razglasa poverjeništva za notranje zadeve
o izpremembah ▼ občinskih gerentstvih.
Št. 18.156.
Matija Slekovec je zaradi starosti odvezan poslov občinskega gerenta v Iljaševcih, okraj mariborski; na njegovo mesto je imenovan Josip Sabo t i, posestnik v Iljaševcih, ki so mu dodeljeni za prisednike: Josip Kosi (obenem gerentov namestnik), Mihael Skuhala, Matija Slekovec in Josip Farkaš — vsi posestniki v Iljaševcih.
Št. 18.577.
Josip Roškarič je zaradi starosti in bolehnosti odvezan mesta občinskega gerenta v Nasovi, okraj ljutomerski; na njegovo mesto je imenovan Fran Ž 1 a b a r, posestnik v Nasovi št. 49. Za prisednike v gerentskem sosvetu istotam so imenovani dosedanji gerent Josip Roškarič (obenem za ge-
rentovega namestnika), Ivan Irgolič in Anton Supe — vsi posestniki v Nasovi.
V Ljubljani, dne 7. decembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Za vodjo poverjeništva: Kremenšek s. r.
Št. 5089/vet.
Izkaz o ztasjti šivalskih kužnih bolezni ? Slovenili i dne 11. decembra 1920.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z ležečimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število
zakuženih dvorcev v občini.
Obstoje:
Slinavka in parkljevka.
Celje: Sv. Krištof nad Laškim 1:1. Ljubljana okolica: Borovnica 1:3, Brezovica 1:1.
Mehurčasti izpuščaj pri govedi.
Kočevje: Rob 2:3.
Garje konj.
Kočevje: Mala gora 1:1, Struge 1:1. Konjice: Spodnji Dolič 1:1. Litija: Šmartno 1:1. Ljubljana okolica: Dobrunje 1:1, Ježica 1:1. Maribor: Čreš-njevec. 3:12, Dogoše 1:1, Hošnica 1:2, Pekre 1:3, Pohorje 1:1, Rdeči breg 1:4, Skoke 2:2, Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:1, Vrtiče 1:1. Ptuj: Šikoia 1:1. Maribor mesto 2.
Garje ovac.
Celje, politična ekspozitura Mozirje: Luče 3:12, Solčava 1:3.
Pasja steklina.
Konjice: Konjice okolica 1:1. Krško: Št. Jernej 1:1. Ljutomer: Hrastje 1:1. Novo mesto: Št. Peter 1:1, Velika Loka 1:1. Ptuj: Sv. Urban 1:1.
Svinjska kuga.
Brežice: Bizeljsko 1 : 2, Sromlje 2: 3, Št. Peter pri Sv. gori 1:1, Videm 1:2, Zakot 1:1. Črnomelj: Božjakcvo i:l, Butoraj 2:2, Ceplje 1:1.. Dolenja Podgora 1:3, Loka 2:2, Metlika 1:1, Radence 1:1, Radoviča 1:11, Semič 2:3, Stari trg 2:3. Kočevje: Kompolje 1:3. Litija: Dob 2:4, Krka 1:1. Ljubljana okolica: Vič 1:1. Ljutomer: Cven 1:2, Hrastje-Mota 1:1, Okoslavci 1:1, Veržej 1:1. Maribor: Ga-bemik 1:1, Jarenina 1:1, Jelovec-Makole 1:2, Kar-čevina 1:2, Maina 1:5, Pekre 1:7, Pivola 1:1, Ranče 1:2, Senarska 1:2, Spodnji Šentjakobski dol 1:4, Sv. Benedikt 1:1, Sv. Juri ob Pesnici 2:2. Novo mesto: Prečna 1:1, Šmihel-Stopiče 1:1, Toplice 1:3. Ptuj: Slatina okolica 2:2, Sv. Andraž v Slovenskih goricah 1:1. Radovljica: Bled 1:1. Maribor mesto
2.	Civilni komisariat Murska Sobota, Dolnja Lendava: Črenšovci 1:4, Petešovci 1:1, Zamostje 1:20.
Svinjska rdečica.
Celje: Politična ekspozitura Mozirje: Mozirje okolica 2:2. Kamnik: Kamnik 1:1. Kranj: Škofja Loka 1:1. Krško: Št. Rupert 1:1. Novo mesto: Šmihel-Stopiče 2:2. Ptuj: Lancova vas 1:1. Maribor mesto 2. Civilni komisariat Murska Sobota: Zgornji Čemci 1:2, Krašči 1:1, Gerlinci 1:4.
Perutninska kolera.
Ptuj: Sv. Janž na Dravskem polju 1:8.
Tuberkuloza govedi.
Civilni komisariat Murska Sobota: Bakovci 1:1, Murska Sobota 1:2, Petanjci 1:1, Tišina 1:1.
Prestale so:
Slinavka in parkljevka.
Ljubljana okolica: Želimlje 3:6.
Garje konj.
Ptuj: Kostrivnica 1:1, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 1:1.
Svinjska kuga.
Črnomelj: Suhor 1:2. Ljubljana okolica: Rudnik 1:1. Ljutomer'. Orehovci 1:1. Novo mesto: Dvor 1:1, Šmihel-Stopiče 1:1, Žužemberk 3:10.
Svinjska rdečica.
Črnomelj: Loka 1:1, Lokvica 2:4. Ptuj: Sv. Trojica pri Slatini 1:1, Sv. Marko 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota: Stmkovci 1:1.
Perutninska kolera.
Črnomelj: Črnomelj 1:9, Metlika 1:5.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za kmetijstvo.
Po naročilu poverjenikovem: Paulin s. r.
Št. 12.885.
Tedenski izkes o salessIjMh bolesnik na ozemlju deželne vlada sa Slovenije.
(Od dne 21. do dne 27. novembra 1920.)
Okraj	Občina	£ ’S CG P	Na novo obolelih |j	Ozdravljenih 1	ä i	Ostali v nadaljnji oskrbi
E Celje	[ o z e (Variola). Sv. Peter		1				1
	Laško		2		,		2
	Sv. Krištof		9	6		2	12
	Marija Gradec . . .		1			1
	Šmarje pri Jelšah .	2	.	.	,	2 i
	Dramlje		2	3	i		4
	Ponikva			2			2
Slovenjgradec	Prevalje		2	.	2	.	. 1
	Št. Janž		1	10	•	1	10
Trebušni tifus (Typhus abdominalis).						
Brežice	Brežice		2		.		2 ;
	Artiče		1				1 1
Črnomelj	Verača			i			•«
	Metlika		i				1 '
Celje	Trbovlje		32	2	!3		21 !
	Dol		 . .	1		.	.	1
	Nova cerkev....	1	.			1
	Laško.		1				1 i
Kamnik	Brezovica			i			1
	Godič		i	,	1		. .
	Gorjuše		8		8		,
	Kamnik		.	i			1
Ljubljana okolica	Vrhnika		5	.	3		2
	Borovnica		1	,			1
	Devica Marija v Polju	1	,			1
	Horjulj		1	.			1
	Log		.	i			1
Ljubljana mesto	Ljubljana		9	l			10
Litija	Polšnik		2	.			2
	Muljava		2	.			2
	Hotič		2	,			2
Ljutomer	Drobtine!		1		i		
j Maribor mesto	Maribor		2	i			3
Novo mesto	Trebnje		1	,			1
Slovenjgradec	Razbor		1	.			1
	Sv. Martin		1				1
	Stari trg		1				1
Eadovljica	Kamna gorica . . .	1	•			1
Gri Brežice	ža (Dysenteri Brežice		a). 3				3
	Artiče		7		7		
	Dolje		1		.		1
Celje	Št. Vid pri Planini .	5	.	.		5
	Slivnica		9		9		
	Vransko 		6		6		
	Žusem		4		4		
	Svetina		3	,	.		3
Kamnik	Depala vas ....	1	,	1		,
Kranj	Žiri		1	.	1		,
	Selca			2		i	1
Krško	Trebelno		3	#			3
	Sv. Jernej		1	.			1
	Sv. Rupert		4	.			4
! Ljubljana mesto	Ljubljana		4				4
Litija	Gradišče		3	i			4
	Pod boršt		1				1
Maribor mesto	Maribor		6				6
1 Novo mesto	Mirna		2	.			2 1
Ptuj	črmožiše		1	,			1 !
Slovenjgradec	Prevalje		1				1 i
Radovljica	Kamna gorica . . .	2	•	i		l j
Škrla Celje mesto	tiča (Scarlati Celje		n, 2	i).			2
Ljubljana mesto	Ljubljana		3	2	.		5
Maribor mesto	Maribor		1	.	,		1 j
Slovenjgradec	Sv. Martin		1	,	l		
Murska Sobota	Dolnja Lendava . .	3	•	•		3 !
Dav Brežice	ica (Diphteri Bizeljsko		a).	1			1
Črnomelj	Adlešiči		1	.	.	.	1
Celje	Škofja vas			1	•	.	1
	Št. Rupert			1	.	.	1
Kranj	Seica			1	.	i	.
Krško	Šmarjeta		1	.	.	i	.
Ljubljana mesto	Ljubljana		1	4	i	i	3
Ljutomer	Ljutomer		1	1	.	.	2
Slovenjgradec	Dravograd		1	.	1	.	.
	Slovenjgradec . . .	.	1	.	.	1
Radovljica	Bistrica		1	•	•	i	■
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 9. decembra 1920.
Razglasi drugih uradov in sbiastev.
T 268/20-4.
Poprava oklica.
V tusodnem sklepu z dne 7. novembra 1920., T 268/20 (Uradni list 133 na strani 628), se mora pravilno glasiti: „Hranilna knjižica Ljubljanske kreditne banke št.8964“ (ne: št. 8965).
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. decembra 1920.
Nc 469/20—2.	1786 3—2
Oklio.
Pri zemljišču vi. št. 47 katastralne občine šent-joške, lastnini Jakoba Buha, posestnika v Št. Joštu št. 30, je vknjižena zastavna pravica za te-le že nad 50 let stare terjatve:
1.	) Janeza Samotorčana iz Št. Jošta št. 5 iz zadolžnice z dne 25. julija 1863. v zvezi s cesijo z dne 26. februarja 1867. v znesku 800 K s pripadki in iz zadolžnice z dne l.maja 1866. v znesku 320 K s pripadki;
2.	) Marjete Mrzlikarjeve, rojene Selakove, iz ženitvene pogodbe z dne 29. decembra 1863. na doti v znesku 1100 K;
3.	) Marije Mrzlikarjeve iz Št. Jošta iz sodne poravnave z dne 23. avgusta 1868., št. 3008, v znesku 271 K 34 v s pripadki.
Sedanji lastnik hipotekarnega zemljišča je zaprosil za amortizacijo zgoraj navedenih terjatev. Zato se pozivljejo vsi oni, ki imajo zahtevke glede teh terjatev, naj jih prijavijo najkesneje dne 18. januarja 192 2.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek II., dne 2. decembra 1920.
Nc 471/20—2.	1787 3—2
Oklic.
Pri zemljišču vi. št. 134 katastralne občine vrhniške, lastnini Franca Malovrha, železniškega delovodje v Kočevju in prej v Solkanu, je vknjižena zastavna pravica za te-le že nad 50 let stare terjatve:
1.) Matevža Fajgeljna z Vrhnike iz zadolžnice z dne 16. junija 1833. in z dne 21. aprila 1834. v znesku 294 K s pripadki;
2.	) Jakoba Petrovčiča zapuščinske mase iz zadolžnice z dne 10. novembra 1837. in izjave z dne
4.novembra 1837. v znesku 210 K s pripadki;
3.	) Janeza Fajgeljna z Vrhnike iz sodne poravnave z dne 21. februarja 1839. v znesku 105 K s pripadki ;
4.	) Andreja Petavsa z Vrhnike št. 109 iz ženitvene pogodbe z dne 25. januarja 1859. v znesku 294 K s pripadki.
Sedanji lastnik hipotekarnega zemljišča je zaprosil za amortizacijo zgoraj navedenih terjatev. Zato se pozivljejo vsi oni, ki imajo zahtevke glede, teh terjatev, naj jih prijavijo najkesneje dne 18. januarja 192 2.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek II., dne 2. decembra 1920.
Razglas.	1618
Vpisale so se danes v register firme:
Firm. 1496, Rg B I 145/1.
a)	„Salus“, d. d.,
s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Družba kupčuje z drogami, kemikalijami, kirurškimi instrumenti in obvezami, sploh z vsemi predmeti, spadajočimi v lekarniško, ži-vinozdravniško in zdravniško stroko, dalje s kosme-tičnimi sredstvi in fotokemijskimi potrebščinami ter jih izdeluje, oboje na lastni in na tuj račun, zlasti torej kupuje, uvaža, prodaja in izvaža dotične sirovine in izdelke; proizvaja lastne izdelke in jih prodaja; izvršuje vsa za to potrebna trgovska in izdelovalna opravila; tudi ustanavlja in pospešuje podjetja, obrate in naprave, ki so združeni s to trgovino in industrijo, jima služijo ali ju izpopolnjujejo.
Družba sme izvrševati vsa v to potrebna pomožna opravila; sme pridobivati nepremičnine, patente, privilegije in farmacevtske izvirne predpise za specialitete, se udeleževati pri sličnih podjetjih, jih popolnoma ali deloma pridobivati, jih likvidirati in nadalje uporabljati.
Družba si mora za opravila, zavezana koncesiji, pridobiti oblastveno dovolilo.
Družbena oblika: delniška družba. Ustanovitev družbe je dovoljena z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 11. februarja 1920., VI št. 169, in z dodatnim odlokom z dne 8. maja 1920,, VI št. 684; njena pravila so odobrena z odlokom ljub'
Št. 4860/13 ex 1920.	R&ZCfl&S.	1809
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
Zaporedna številka	Kraj, ulica, hišna številka sedanjo trafike	Pristojno vodstvo priglednega okraja finančne straže	Kosmati dobiček v zadnjem letu pri						Ponudbe je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani		Jamščiue je položiti
			tobaku		kolkih		poštnih znamkah				
			K	V	K	V	K	V	do dne |do ure		K
1	Dravlje št. 81 (davčni okraj Ljubljana okolica)	Ljubljana I v Ljubljani	4122	50	—	—	—	—	10./1. 1921.	10	600
2	Moravče št. 1 (davčni okraj Brdo)		5617	15	—	—	—	—	ll./l. 1921.	10	600
3	Drenov grič št. 18 (davčni okraj Vrhnikal	Ljubljana II v Ljubljani	2543	48	—	—	—	—	12./1.1921.	10	200
4*	Dobrunje št. 7, Zadvor št. 14 (davčni okraj Ljubljana okolica)		2339 636	50 40	—	—	—	—	13./1. 1921.	10	300
			2975	90							
5	Dolenja vas št. 10 (davčni okraj Cerknica)	Cerknica	2322	77			—	—	14./1. 1921.	10	300
6	Javorje št. 38 (davčni okraj Škofja Loka)	Kranj	2023	57	—	—	—	—	15./1.1921.	10	200
7*	Temenica št. 14, Subraće št. 10 (davčni okraj Višnja gora)	Mokronog	1910 923	55 49	—	—	—	—	17./1. 1921.	10	300
			2834	04							
8*	Dolsko št. 24, Kamenica št. 11 (davčni okraj Brdo)	Ljubljana I -v Ljubljani	1031 1818	94 94	—	—	—	—	18./1. 1921.	10	300
			2850	88							
9*	Bohinjska Bela: št. 5, 81 (davčni okraj Radovljica) * Obe trafiki so združita	Jesenice v eno samo trafiko.	2164 2163	60 41	—	—	—	—	19./1.1921.	10	400
			4327	91							
Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pa pri gori navedenih pristojnih vodstvih priglednih okrajev finančne straže.
Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in na uradni deski za vsako posamezno trafiko pristojne občine. Interesenti se na to še posebno opozarjajo-
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 10. decembra 1920.
Ijanskega oddelka tega ministrstva z dne 11. julija 1920., št. 5333/20; ustanovni občni zbor je bil dne 14. julija 1990
Trajanje družbe: za nedoločen čas.
Delniška glavnica: 1,000.000 K, razdeljenih na 2500 delnic po 400 K, ki se glase na ime in so v gotovini polno vplačane, ter se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 3,000.000 K.
Podpisovanje firme: Firma se podpisuje tako, da njenemu po komerkoli napisanemu, natisnjenemu ali štampiIjiranemu besedilu pristavljata svoji imeni kolektivno ali dva člana upravnega sveta ali en član in uradnik s prokuro ali ravnatelj s prokuro in prokurist — ravnatelji in prokuristi vselej s pristavkom: „p. p.“ (per procura).
Upravni svet sestoji iz najmanj sedmih in največ enajstih članov. Člani upravnega sveta so:
1.	) dr. Jernej Demšar, zdravnik v Ljubljani;
2.	) dr. Ivan Jenko, primarij v Ljubljani;
3.	) mag. pharm. Rudolf Kamor, lekarnar v Ljubljani;
4.	) dr. Rihard Karba, lekarnar v Kamniku;
5.	) dr. Josip Pogačnik, zdravnik v Ljubljani; h.) mag. phaim. Rihard Sušnik, lekarnar v Ljubljani;
7.) mag. pharm. Fran Savnik, lekarnar v Kranju;
S.) Josip Šink, višji živinozdravnik v Ljubljani;
9.) dr. Janko Kavčnik, bančni ravnatelj v Ljubljani.
Razglasi družbe: Družba priobčuje pravnove-Ijavno svoje razglase v uradnem listu svojega sedeža in v uradnih listih onih pokrajin, v katerih ima podružnice.
Firm. 1600, Rg B I 149/1.
b)	Obrtna banka v Ljubljani
s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Banka
1.	) eskomptira in reeskomptira menice kakor tudi terjatve vseh vrst;
2.	) dovoljuje vseh vrst kredite, tako zlasti akceptne, kontokorentne in krite kredite, carinske kredite in davčne kredite vseh vrst, zalaga kavcije in daje garancije;
3.	) nakupuje in prodaja vrednostne papirje, devize, nakazila, blago, sirovine, polfabrikate, orodje, delovne pripomočke in stroje vseh vrst ter daje posojila na premičnine in nepremičnine, na nepremičnine le v mejah kreditnih potreb obrtnega stanu;
4.	) sprejema denar na tekoči račun in na vložne knjižice (denarji, sprejeti na vložne knjižice, ne smejo presezati dvojnega zneska vplačanega delniškega kapitala; stanje vlog na vložnih knjižicah je izkazati koncem vsakega meseca delegaciji ministrstva financ in jih objavljati v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“; obresti za vloge na vložne knjižice se ne smejo brez posebnega oblastvenega dovolila zvišati nad ono obrestno mero, ki jo za take vl°8e plačuje večina bank v dotičnem kraju; vlagali j sme s svojimi vlogami v tekočem računu razpo-'agati tudi s čeki);
5.	) sprejema vrednostne papirje, valute in druge črednosti v hranitev in upravo;
v 6.) posreduje pri nabavi, prevzemanju in razpečavanju blaga, sirovin in vseh drugih potrebščin za obrtnike in njih združbe vseh vrst, pomaga in sodeluje pri ustanavljanju, pridobivanju in upravljanju skupnih gospodarskih podjetij obrtnikov, zlasti tudi pri skupnem pridobivanju, nabavljanju in razpečavanju blaga in izdelkov in pri prevzemanju in izvrševanju raznih naročil in del;
; .) izpodbuja, ustanavlja in upravlja gospodar-ske naprave, ki služijo kupčijski in obrtni potrebi, tuko skladišča, prevozna podjetja, skupne delavnice ui strojnice, izposojevalnice strojev in drugih delov-uih pripomočkov;	'
8-) oskrbuje vsa bančna, komisijska in posojilna °Pravi|a, izvršuje bančna in borzna kakor tudi me-ujalnična opravila; izključene so diferenčne kupčije.
Oblika družbe: delniška družba, osnovana z ovolilom ministra za trgovino in industrijo z dne dp^aia 1920., VI št. 734, oziroma ljubljanskega od-ueika tega ministrstva z dne 26. maja 1920., št. 3708, notarsko družbeno pogodbo z dne 23. avgusta 1920. r^žba je ustanovljena za nedoločen čas.
miška glavnica znaša 2,000.000 K ter je raz-
inJur? Da lü;00° delnic po 200 K, ki se glase na -taka ter so polno vplačane.
Sy , ’rni° podpisujeta kolektivno en član upravnega eden'■111 ravnateli uli njegov namestnik, oziroma po izmed uradnikov, ki so pooblaščeni podpisovati, so nCef P0C* besede: „Obrtna banka v Ljubljani“, ki p° komerkoli napisane ali s štampiljo pritisnjene, uatelj, oziroma njegov namestnik, ki je poobla-
ščen za sopodpisovanje, pristavlja pred svoje ime črki: „p.p.“ (per procura).
Upravni svet sestoji iz 8 do 12 članov.
Člani upravnega sveta so:
1.	) Engelbert Franchetti, brivski mojster v Ljubljani, Dunajska cesta;
2.	) Josip Jakopič, zeljar in posestnik v Ljubljani, na Mirju št. 4;
3.	) Fran Kavčič, posestnik in gostilničar v Ljubljani, Privoz;
4.	) Hanuš Krofta, bančni ravnatelj v Ljubljani, Stritarjeva ulica;
5.	) Andrej Marčan, mesarski mojster v Ljubljani, Rimska cesta;
6.	) Julij Mazelle, veleposestnik na Krupi;
7.	) Fran Ravnikar, mestni tesarski mojster v Ljubljani;
8.	) Anton Rojina, mizarski mojster v Ljubljani.
9.	) inž. Viktor Turnšek, vodja obrtnega pospeševalnega urada v Ljubljani, Dunajska cesta;
10.	) Valentin Urbančič, kovaški mojster v Ljubljani, Poljanska cesta;
11.	) Jakob Zadravec, posestnik in imetnik parnega mlina v Središču;
12.	) dr. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani, Še-ienburgova ulica št. 3.
Za ravnatelja je imenovan Ciril Dolenec, ki se mu je podelila kolektivna prokura.
Razglasi družbe se objavljajo v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“.
Firm. 1619 Rg B I 153/1.
c)	Združene opekarne, d. d.,
nemško:
Vereinigte Ziegeleien, A. G., s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Delniška družba
a)	nakupi tvorniške opekarne firm Vidic & Co. na Viču pri Ljubljani in L Knez na Brdu pid Ljubljani z vsemi njih industrijskimi in pomožnimi napravami, z vsem, kar služi v njih stalno uporabo in z vsemi tam shranjenimi sirovinami in polizdelki;
b)	trgovsko in tehnično obratuje ta podjetja;
c)	pridobiva, zakupuje ali daje v zakup že poslujoča in ustanavlja nova podjetja, katerih predmet je trgovanje z opeko in kakršnimikoli glinastimi izdelki, jih obratuje, se udeležuje uri njih, zlasti pridobiva njih delnice;
č) ustanavlja, pridobiva, zakupuje in daje v zakup tvorniške opekarne iri tvornice za izdelovanje kakršnihkoli glinastih izdelkov in k temu potrebnih ali k njih obratovanju spadajočih nepremičnin, patentov in privilegijev, se udeležuje pri takih podjetjih, zlasti nakupuje njih delnice;
d)	obratuje vsa trgovska opravila in vse trgovske obrate, služeče za pospeševanje teh namenov —-vedno vpoštevaje določila, veljavna za posamezne kupčije ali stroške.
Družbena oblika: delniška družba, ustanovljena z družabno pogodbo z dne 14. julija 1920., odobreno po ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelku v Ljubljani, dne 9. marca 1920., št. 1649, z dovoli-lom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 27. februarja 1920., VI št. 241, in sicer za nedoločen čas.
Delniška glavnica znaša 4,000.000 K ter je razdeljena na 10.000 v gotovini popolnoma vplačanih delnic po 400 K, ki se glase na prinosnika; s sklepom občnega zbora se sme zvišati na 7,000.000 K.
Upravni svet sestoji iz najmanj 5 in največ 9 članov, ki jih za dobo treh let izmed delničarjev izvoli občni zbor.
Sedanji upravni svetniki so: Ivan Knez, veletržec v Ljubljani; Avgust Praprotnik, bančni ravnatelj v Ljubljani; Anton Dečman, tvorničar v Ljubljani; di-. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani; Anton Klinar, gradbeni ravnatelj v Ljubljani.
Zastopstvo firme: Upravni svetniki imajo pravico po dva kolektivno zastopati družbo.
Podpisuje se finna tako, da njenemu po komerkoli natisnjenemu, napisanemu ali štampiljiranemu besedilu pristavljata svoje ime dva člana upravnega sveta ali en član in uradnik s prokuro ali ravnatelj s prokuro in prokurist, vsi kolektivno, ravnatelji in prokuristi vselej s pristavkom: „p.p.“ (per procura).
Javne razglase priobčuje družba v uradnem listu svojega sedeža in v uradnih listih na sedežih svojih podružnic.
Firm. 1635 Rg C I 97/1. č)	Strojarna in usnjarna v žireh,
družba z o. z.,
* 7
s sedežem v Žireh.
Obratni predmet: Družba kupuje in prodaja sirove kože vsake vrste in jih izdeluje; kupuje in prodaja vse take izdelke; napravlja svoje lastne zgradbe in delavnice ter sploh pospešuje in obratuje vse panoge, spadajoče v to stroko.
Družba temelji na notarski družbeni pogodbi z dne 6. junija 1920., posl. št. 19.179.
Osnovna gtaniea znaša 215.000 K; vplačan je znesek 58.750 K v gotovini.
Poslovodje družbe so posestniki: 1.) Anton Grom v Žireh št. 4; 2.) Ivan Zajc v Dobračevi št. 53; 3.) Anton Anzelm v Stari vasi št. 40; 4.) Antoa Žakelj isto tam št. 36; 5. Ivan Tušar isto tam št. 45.
Podpisovanje firme: Poslovodje zastopajo družbo kolektivno po dva ter podpisujejo za družbo tako, da vsaj dva izmed njih pod njeno natisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo postavljata kolektivno svoja podpisa.
Družbena naznanila se izvršujejo s priporočenimi pismi ali pa z okrožnicami, katerih vpogled potrjujejo družabniki s svojeročnimi podpisi.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. oktobra 1920.
Razglas.	1654
I.	Danes se je izbrisala v zadružnem registra vsled razdružitve firma:
Firm. 1656, zadr. VI 148/14.
Kmečka založba v Ljubljani, r. z. z o. z.
II.	Vpisale so se danes v trgovinski register firme:
Firm. 1657 Rg A III 102/1.
a)	Ivan Rotar,
trgovina z lesom, sadjem in zelenjavo na debelo, s sedežem v Gradcu pri Litiji,
imetnik: Ivan Rotar, trgovec v Gradcu pri Litiji.
Firma se podpisuje tako, da imetnik pod njeno besedilo postavlja svojeročno znamenje: I. Rotar.
Finn. 1661 Rg A III 103/1.
b)	A. Čopič s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom,
imetnik: Avgust Čopič, trgovec v Ljubljani.
Firm. 1681 Rg A III 104/1.
c)	Makso Zaloker s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: izdelovanje droži,
imetnik: Makso Zaloker v Ljubljani.
Firm. 1666 Rg B I 157/1.
č) Tiskarski in litografični zavod, knjigoveznica in založništvo J. Blaznikov! nasledniki,
delniška družba v Ljubljani.
Obi-atni predmet: Družba
1.	) nakupi tiskarsko podjetje: „J. Blaznikov! nasledniki“, komanditno družbo v Ljubljani, in sicer: tiskamo, litografski zavod, knjigoveznico in založništvo z vsemi strojnimi in dragimi premičnimi napravami, z vsemi sirovinami, polizdelki in gotovimi izdelki, z vsemi zakupnimi pravicami, koncesijami in patenti;
2.	) ustanavlja, pridobiva, zakupuje in daje v zakup druga, bodisi že poslujoča, bodisi nova tiskarska ali sorodna podjetja, posebno tudi podjetja, ki producirajo tiskarske potrebščine; nadalje se udeležuje pri takih podjetjih, zlasti nakupuje njih delnice.
3.	) trgovsko in tehnično obratuje zgoraj navedena podjetja; pridobiva koncesije za tiskarsko, litografsko, knjigoveško in knjigotrško obrt, izvršuje vse tiskarske, knjigarske, knjigotrške in založniške kakor tudi vse druge posle, ki so v zvezi z navedenimi obrti;
4.	) razširja navedena podjetja ter zato ustanavlja podružnice in zastopništva, poslovalnice in zaloge v tuzemstvu in v inozemstvu, vse to pa v okviru zakonitih predpisov in pravil.
Družbena oblika: Delniška družba, ki temelji na pravilih, odobrenih z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dne 13. avgusta 1920., VI. št. 1915, z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, z dne 24. septembra 1920., št. 6885/20, in po notarski po-svedočbi z dne 30. septembra 1920.
Delniška glavnica znaša 3,000.000 K ter je razdeljena na 7500 v gotovini popolnoma vplačanih
delnic po 400 K, ki se glase na prinosnika. Družbena glavnica se sme po sklepu občnega zbora brez dovolitve državnega oblastva zvišati na 5,000.000 K.
Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora se razglasi vselej 14 dni pred zborovanjem v uradnem listu družbenega sedeža in v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Prav tako se objavljajo družbeni razglasi.
Načelnišivo sestoji iz 10 članov, ki jih voli občni zbor za dobo dveh let.
Firma se pravnoveljavno podpisuje tako, da se pod njeno natisnjeno ali napisano besedilo podpisujeta dva člana načelništva ali pa en član načelništva in en prokurist. Prokurist mora vselej dodati pristavek, ki označuje prokuro.
Člani prvega načelništva so: 1.) Anton Kristan, 2.) Albin Prepeluh, 3.) gospa Frančiška Poklukar, 4.) Anton Poklukar, 5.) Ivan Podlesnik, 6.) Simon Kmetec, 7.) Ivan Mlinar, 8.) Ivan Kocmur, 9.) Mihael Rožanec in 10.) Etbin Kristan — vsi v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. oktobra 1920.
Firm. 1034/20, Rg. A I 224/3.	1650
Izpremembs pri že vpisani firmi.
Vpisala se je danes v register za firme posameznih trgovcev pri firmi:
Josip Krempl
s sedežem v Mariboru nastopna izprememba: obratni predmet doslej: trgovina z mešanim blagom, pivom, vinom in žganjem v zamašenih steklenicah ; odslej: trgovina z mešanim blagom, in sicer s špecerijskim in materialnim blagom na drobno in na debelo, potem z deželnimi pridelki in z alkoholnimi pijačami.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. L,
dne 29. oktobra 1920.
Firm. 379/20, Rg. C I 42/1.	1660
Vpis družbe z omejeno zavezo.
V register se je vpisala dne 13. oktobra 1920. družba:	„Globus“,
trgovska družba z omejeno zavezo,
„Globus“,
compagnie commerciale ä responsabilite limitee ä Brežice,
„Globus“,
Handelsgesellschaft mit beschränkter Haftung in Brežice,
s sedežem v Brežicah.
Obratni predmet: Družba kupuje in prodaja vse vrste deželnih pridelkov, zlasti žito, moko, vino, les, železo, kolonialno in špecerijsko blago, izdeluje, predeluje, nakupuje, prodaja in zamenjuje blago za drugo blago vsake vrste, uvaža in izvaža vse vršit; blaga, pridobiva nepremičnine, služeče tem namenom, postavlja in vzdržuje skladišča za navedeno blago.
Družbena pogodba z dne 7. septembra 1920. Osnovna glavnica znaša 300.000 K ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Josip Boecio, trgovec, in dr. Franc Druškovič, zasebnik, oba v Brežicah.
Pravico nameščanja imata poslovodji.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta oba poslovodji skupno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 29. oktobra 1920.
Likvidaciji zadrug. 1647
V zadružnem registru sta se izvršila danes vpisa pri zadrugah:	Firm ^46/20, zadr. I 79/19.
a) Stierhaltungsgenossenschaft Eich-Mauthdorf v Hrastju-Moti,
registrirana zadruga z omejeno zavezo.
S sklepom občnega zbora z dne 17. oktobra 1920. se je zadruga razdružila in stopila v likvidacijo.
Likvidatorja: Jakob Strniša in Henrik Streicher, posestnika v Hrastju-Moti.
Likvidacijska firma:
Stierhaltungsgenossenschaft Eich-Mauthdorf, reg. zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo skupno.
Firm. 1028/20, zadr. I 51/17. b) Zadruga za rejo bikov na Cvenu,
registrirana zadruga z omejeno zavezo.
S sklepom občnega zbora z dne 5. oktobra 1920. se je zadruga razdružila in stopila v likvidacijo.
Likvidator je dosedanji predsednik Matija Smodiš, posestnik na Moti.
Likvidacijska firma:
Zadruga za rejo bikov na Cvenu, reg. zadruga z omejeno zavezo v 'likvidaciji. Podpis Kirne: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. L,
dne 29. oktobra 1920.
Št. 362/20.	1791 3—3
Poziv,
Podpisana zbornica pozivlje vse one, ki mislijo, da smejo po § 25., Podstavku, notarskega reda na podstavi svoje zakonite pravice terjati kaj plačila iz kavcije bivšega notarskega namestnika Janka Svetliča v Rožeku, naj priglase svoje zahteve pri tej zbornici tekom šestih mesecev po tretji objavi tega poziva. Po tem roku se izroči ta kavcija brez ozira na njih terjatve.
Notarska zbornica v Ljubljani, dne 7. decembra 1920.
Predsednik: Hudovernik s.r.
Št. 2049/20.	1807
Objava.
Gospod dr. Ivan Šušteršič, odvetnik v Ljubljani, se je po zmislu § 34. d odvetniškega reda odpovedal odvetništvu.
V Ljubljani, dne 9. decembra 1920.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r.
Ad br. 47.073/1920.	1804 3—1
Natečaj.
Podpisana direkcija ima v zalogi okoli 4000 praznih lesenih sodov za razna olja, za katere se s tem razpisuje javna dražba, da se prodado najboljšemu ponudniku.
Interesenti lahko pogledajo sode v zagrebškem skladišču materiala na državnem kolodvoru; morajo pa pismene ponudbe vložiti pri podpisani direkciji, odseku za nabavo materiala in inventarja (soba št. 11).
Ponudbe se odpro in prečitajo dne
5.	januarja 1921.
ob enajstih na odseku direkcije za nabavo materiala in inventarja. Takrat smejo biti navzočni ponudniki ali njih namestniki.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
meseca novembra 1920.
Št. 4174.	1795
Bauglas.
Podpisana gradbena direkcija opozarja na II. poglavje, točko 7., odstavek drugi, uredbe o povračilu stroškov državnim uslužbencem ob službenem potovanju in selitvi, Ur. 1. št. 384, po kateri si morajo kontrolni organi nabaviti seznamke o razdaljah in kilometrske karte. Potrdila o razdaljah poti preskrbujejo, oziroma izdajajo, gradbena oblastva samo, če cesta ali pot ni zarisana niti v karti niti v raz-daljniku.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 5. decembra 1920.
Št. 2478 ad.
Popravek natečaja,
V natečaj št. 2478 ad. (Ur. 1.144 na strani 692) o gozdarski šoli v Mariboru se je vrinila pomota. Prosilci morajo dokazati, da so vešči slovenskemu ali srbskohrvaškemu jeziku (ne pa: slovenskemu in srbskohrvaškemu jeziku).
Gozdarski oddelek deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani,
dne 12. decembra 1920.
Št. 13.699.
Natečaj.
. Na državni realni gimnaziji v Ptuju se razpisujeta nastopni stalni učiteljski službi:
a)	služba za klasično filologijo;
b)	služba za francoščino kot glavni predmet v zvezi s kakim drugim jeztkem.
Vsi prosilci morajo biti izprašani iz slovenščine kot učnega jezika.
Prošnje, pravilno opremljene s predpisanimi prilogami, naj vlože prosilci po predpisani poti pri višjem šolskem svetu v Ljubljani najkesneje do dne 3 0. decembra 1 920.
Pozneje došle prošnje se ne bodo vpoštevale.
Višji šolski svet v Ljubljani, dne 14. novembra 1920.
Predsednik: Vadnjal s.r
lažne ebjave.
isu Vabilo na občni zbor
tnarat kemičnih izdeüion v Hrastniku
ki bo dne 2 9. decembra 1 920. ob petnajstih v Celju v poslopju mestne hranilnice z nastopnim dnevnim redom:
A.	Poslovno leto 1918.:
1.	) Poročilo ravnateljstva za to leto.
2.	) Poročilo revizorjev poslovnih knjig.
3.	) Potrditev računskega sklepa.
4.	) Razpolaganje z dobičkom.
B.	Poslovno leto 1919.:
1.	) Poročilo ravnateljstva za to leto.
2.	) Poročilo revizorjev poslovnih knjig.
3.	) Potrditev računskega sklepa.
4.	) Razpolaganje z dobičkom.
5.	) Izprememba pravil.
6.	) Volitev upravnega sveta.
7.	) Volitev revizorjev.
8.	) Predlogi.
* tj; *
Gospodje delničarji morajo pravico do glasovanja dokazati s potrdilom, da so svoje delnice vložili vsaj tri dni pred občnim zborom pri podpisanem upravnem svetu.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
dne 14. decembra 1920.
1390 Bilanca efektne loterije
z 200.000 srečkami po 2 K in 1317 dobitki v skupni vrednosti 80.000 kron, dovoljene z odlokom poverjeništva za finance z dne 3. decembra 1918., št. 358, y korist sirot, slepcev, invalidov in hiralcev društvu „Dobrodelnost“ v Ljubljani, katere žrebanje se je izvršilo dne 3. februarja 1920.
Tek. št.	Izdatki	K	v
1	Državne pristojbine		800	i
2	Provizija razpečevalcem srečk po 40 v	20184	
	za 50.161 srečk po 2 K			40
3	Stalne plače nastavljencem loterijske		
	pisarne		15.250	—
4	Nagrade zanjo		5 000	—
5	Reklama (inserati, plakati in afiširanje)	2.225	80
6	Tiskanje srečk iu drugih tiskovin . .	10.259	
7	Porto in poštnohrauilnični stroški . .	1.503	88
8	Stroški žrebanja 	 . •	2.116	— i
9	Najemščina, pisarniški stroški, zavaro-		
	valne premije, potem plačila za pomožna dela		5.213	10;
10	Nastavljena vrednost dobitkov ....	80.0C0	- i
11	Različni izdatki		1.191	50 j
	Skupno . . .	14 5.743	68
Tek. št.	Dohodki	K	
1	Kosmati izkupiček za prodanih 90.332		
	srečk po 2 kroni		 .	130.664	—
2	Izkupiček za razvide izžrebanih številk		
	in obresti naložene glavnice ....	1.814 j 70	
, 3	Dobitki, zapadli v prid podjetju . . .	65.950	-
	Skupno 		248.428	70
	Po odbitku izdatkov	143.743	68|
	Torej cisti donos. .	104.685	02]
Karel Gruber s. r., Viktor Cenčič s. r., blagajnik.	tehnični vodja loterije.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.