Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. Velja za vse leto.:. $3.00 -s Ima 10.000 naročnikov:- GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. jij The only Slovenian daily in the United States :-■ ■ ■ Issued every day except jI] Sundays and Holidays :- ^GK TKLEFON PISARN*: 4S87 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21,1908, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4497 CORTLAND* NO. 172. — ŠTEV. 172. NEW YORK, FRIDAY, JULY 24, 1914. — PETEK, 24. JULIJA, 1914. VOLUME TYTT —, LETNIK XXH. Carranza za milost napram poraženim. Javno je priporočil, naj se milo postopa s premaganimi federalci in pristaši Huerte. PROTIREVOLUCIJA. Dvomljivo obnašanje Ville povzroča konstitncijonalistom velike skrbi. Svarilo. Victoria, Mehika, 2:i. julija. ~ V nekem razgovoru se je zavzel ^♦•m-ral Carraiua "za milo postopanje napram premaganimod »trani konatitucijonalistov ter je izjavil, da «e ne Kine pozabiti, ila so vsi Mehikanot bratje. Oni, ki fco se direktno vdebv.ili strmo-glavljetija ustave in umora predsedniku Madera, pa nimajo pričakovati nobene popustljivosti ter Me bo postopalo z njimi kot doloea postava. Carranza je imel ta govor v navzočnosti osebnega zastopnika predsednika Wilsona. John R, Sillimana, ki je v nadaljnjem govoru izjavil da preveva vlado Združenih držav eut oo uvedel preiskavo, a ostalo je le pri obljubi. Delejrat Carhajala bo odšel danes iz Vera Crura v Tampieo. da s»- dogovori tam s Carranzo glede mirovnih pogojev. Prenagljeno je bilo poročilo, da je že bilo za celo Mehiko proglašeno premirje. Slienega odloka pa se pričakuje v tekti par dni, potem ko je izjavil Carranza. da je zadovoljen s sklenjenjem premirja. Državni tajnik Hrvati je objavil danes vsebino brzojavke posebnega odposlanika Združenih držav Carrothers v KI Paso. V tfj brzojavki se glasi, da so po-J polnoma neutemeljene zopet krožeče vesti, da je prišle med Car- Intervencija? Ker so ogroženi inozemci v črnskih republikah, se bo najbrž odposlalo vojaštvo. —o— Washington, D. C., 23. julija. Vladni krogi so se danes zopet pečali z vprašanjem ameriške intervencije na Haiti in Santo Domingo. da se uvede tamkaj zopet redne razmere. Vedno manjše je upanje, da bi se moglo napraviti mir in red brez intervencije od strani 'Združenih držav. Vsled pritiska evropskih držav je konec ameriške potrpežljivosti in zagrozilo se je z vojno. R«>snost položaja povečuje še dejstvo, da nočejo ustaši na Ha:ti prenehati z bojem in da traja revolucija v Santo Domingo še naprej, potem ko so se izjalovila vsa diplomatič-na .pogajanja. Tajnika Brvan in Daniels sta razpravljala danes o vprašanju..-uli naj se odpošlje na Haiti mornariške vojake. S kontingentom, ki odide v soboto iz Norfolka. bo v ondotnem vodovju zbranih 000 mož. V slučaju potrebe se lahko še odpošlje iz Vera Cruza 4000 mož. Kapitan Eberle križarke 'Washington'. Puerto Plata, Domingo, je sporočil mornariškemu depart-rnentu da je ta mošnji svetilnik poškodovan vsled strelov. Za sedaj se ga ne more popraviti, ker manjka matcrijaJa. Položaj usta-sev v Puerto Plata se je vsled dovoza živil zdatno izl>oljšal Sleparska dvojica. Državni pravdnik je naročil polieiji, da naj vestno poizvedu-je po neki sleparski dvojici, ki se je vpisala v nekem hotelu v Sar-gentville. Me, kot "K. T. Fox in soproga. Fox se je izdajal za bogatega lesnega trgovca in iskal potom časopisja tajnika s precej-njo tedensko plačo. Tajnik bi moral položiti samo $100 varščine, in stvar bi bila v redu. Oglasilo se jih j«* veliko, vsak je plačal po $100 in vsak je bil sprejet. Nekaj osileparjenih "tajnikov" je naznanilo zadevo policiji, toda sleparja sta medtem časom že izginila. v New Yorku. Dve človeški žrtvi. Veter je pihal s hitrostjo 88 milj na uro. Nekega neznanca je ubila reklamna tabla. OVIRAN PROMET. Krvava drama v justični palači. Mestu preti pogin. Laurel, Del., 23. julija. — Ve-ranzo in Villo do novega spora, (likanski požar, ki divja od sed-E1 Paso, Tex., 23. julija. — mili zjutraj v Greenwood, 18 milj Vlada v Washington!! je hiJa o- L^ tu. je že skoro na polovico po-pozorjana od svojih agentov na končal mesto. Mesto Greenwood dejstvo, da se pripravlja v sever- bilo prvič razdejano preti dva-ni Mehiki protirevolucija. Raz-1 najstimi leti vsled dinamitne eks-ventega je došlo vladi iz Los An-' piozjjp ko sta trčila skupaj dva peles poročilo, da kupuje Villa tovorna vlaka, tamkaj municijo. Vlada je izda- la nato ukaz na carinske in vojaške oblasti na meji, naj se strogo pazi na kontraband. orožje in municijo, katero bi se eventuelno skušalo »praviti preko meje. potoval danes v Chihualuio, kjer se bo sestal z Villo. On ima naročilo pojasniti Villi, tla .so Združene države zelo vznevoljene vsled poročanega spora med Villa je danes oni faktor, ki njim in Carranzo ter da upajo. najbolj vznemirja situacijo v Mehiki. Nekateri konstitueijonalisti že izjavljajo, da ga bo treba prisiliti k pokorščini, kakor hitro bo prevzel Carranza vlado. »Nihče nima nobenega strahu pred p rot i revolucijo Orozca. Za-pate in drugih. Villa pa je druge gore list in njega se mora na vsak način zelo upoštevati. George Carrothers, posebni od-poslanik Združenih držav, je od- da ne bo Villa stavil Carranzi ni-kakih pretiranih zahtev, ki bi o-grožale jH>m|rjeirje Mehike. Villa je danes razveljavil imenovanji majorjev Fierro in Do-minguez hrigadnim poveljnikom, potem ko je bil izvajal nanj Carranza oster pritisk. Pierro je mož, ki je svoj čas ubil angleškega podanika Willia-irra F. Hentona; Domiguez pa je odločen nasprotnik Carraiize. POZOR! POZOR! Čitateljem naznanjamo, da bomo začeli v kratkem času priobcevati roman OŽD, XI JE um SVET Valovi so preobrnili čoln, v katerem sta se nahajala dva možka. Prizori na Brooklynskem mostu. Včeraj popoldan ob peti uri je nastal v New Yorku in okolici vihar, kakoršnega že dolgo časa ni bilo. Veter je pihal s hitrostjo 88 milj uro. Naliv je napravil ogromno škodo. čeravno je trajal samo dvanajst minut. Koliko je dose-daj znano, je zahtevala nevihta samo dve človeški žrtvi. Na Lincoln Highway v Kearney West se je odtrgala nad neko trgovino reklamna tabla in ubila nekega moža, katerega >1 entitete še ni bilo mogoče dognati. V Newark Bay sta dva možka ribarila v čolnu. Naenkrat je začelo morje silno valoviti, čoln se je prevrnil in pokopal oba pod seboj. William Starkinger je utonil, dočini si je njegov tovariš s plavanjem rešil življenje. Trupla do danes še niso dobili. Veter je ruval drevesa, odkrival strehe in opustošil parke. Na cestah ni bilo videti nobenega človeka. Prizori, ki so se dogajali na Brooklynskem mostu, se ne dajo popisati. Jjjudje so se prerivali semtertja, in protestirali, ker je bil promet skoraj pol ure ix>pol-norna ustavljen. Pri tej priliki so tudi žepni tatovi poskušali svojo srečo, par ljudi je bilo okra-denib za precejšnje svote denarja, policija se je pa zastonj trudila. da bi prišla storilcem na sled. K pieru št v. 88. je bil privezan parnik Cranium črte *Cam-pannclla'. Valovje se je s tako >rlo zagnalo vanj, da so v hipu popoka le vse vrvi. Parnik je vrglo proti malemu motornemu čolnu, v katerem s«1 je nahajal kapitan Hansen s svojo ženo in tremi otroci. Malo je manjkalo, da ga ni pritisnil k bregu in ga popolnoma zmečkal. Ko je nastala nevihta, je zapustil izletni pamik "Grand Republic" Roekaway Beach. Ljudje so kakor blazni letali semtertja po krovu in si slednjič poiskali zavetja v kabinah. Prepričani smo, da ga bodo čitali z veseljem zanimanjem, ker je roman čisto nekaj .... novega v svetovni književnosti..... Panamski prekop. Dne 15, avgusta t. 1. se bo otvori-lo panamski prekop splošnemu prometu. Obvestilo. Washington, D. C., 23. julija. -Vojni tajnik Garrison je naznanil danes zvečer, da se bo d.;e 15. avgusta otvorilo panamski prekop za svetovni promet. Prva ladija. katera bo šla skozi prekop, bo najbrž parnik "Cristobal" vojnega departmenta, ki se nahaja sedaj v Colonu. S tem, za svetovno zgodovino velevažnim dogodkom, ne bodo zvezane nikake formaLtete. Vse ceremonije se bo prihranilo za ofi-cijelno ot v or jen je v marcu leta 1915, ko bc» vozilo skozi prekop mednarodno vojno brodovje. Naznanilo vojjega tajnika Garriso-na je zapopadeno v sledeči kratki izjavi: "Panamski prekop bo odprt z dnem 15. avgusta 1914 za promet ladij, ki ne gredo več kot 30 cev Ijev pod vodno gladino. Oficijelno otvorjenje prekopa se vrši marca meseca 1915. Kadar se bo doseglo večjo globino- kot 30 črevljev, se bo to naznanilo. Dne 15. avgusta bo polkovnik Goethals odposlal neko vladno ladijo skozi prekop. Ceremonij pri tej priliki ne bo, vendar pa lahko odpošljejo časopisi svoje zastopnike. Kdo vse se bo nahajal na krovu omenjene ladije, se bo objavilo imenovanega dne. liindley M. Garrison." Mme. Gueydan je pokazala Cail-laux-ovo "čast" v pravi luči Poslušalci priredili priči burne ova-cije. IZPOVED. Sodnik ji sprva ni hotel dovoliti, da bi se poslužila svojega zapisnika. Hotel jo je umoriti —o— Pariz, Francija, 23. julija. — V procesu proti morilki urednika Calmette-a je nastopila danes kot glavna priča Caillanxova ločena žena Mme. Guevdan. Ko je sodnik Albanel zaklical: — Pokličite gospo Guevdan, je nastalo po celi dvorani skrivnostno šepetanje. Vstopila je vitka, sred-njevelika. črnooblečena ženska in šla dostojanstveno mimo Cail-lauxa. Ker ji ni hotel sodnik sprva dovoliti, da bi prebrala svoj zapisnik, je rekla: — To je absolutno potrebno, če zaradi drugega ne, že vsaj zaradi datov. Saj ste tudi Caillauxu dovolili, da je prebral svoje list ne. Grozno laži in obrekovanj se je naperilo proti meni. pa se popolnoma nič ne bojim, čeravno sem slabotna ženska brez moža. ki bi me branil. — Ali sta se z možem kedaj sprla? — je vprašal zagovornik Labori. — Od začetka sva živela v najlepšem miru in zadovoljstvu. Ali veste, kdo mi je dal prvo pismo sedanje njegove žene? Cail-laux sam. Niti slutila nisem, da ima moj mož priležnico. Nekega dne je prišel k meni, padel pred meno na kolena in mi povedal vse. Pri te priliki mi je tudi dal neko njeno pismo; ker je Ivil tako skesan, sem mu odpustila. Pri neki drugi priliki mi je dal malo* ročno torbico, polno pisem. Po teh besedah se je obrnila k Caillauxu rekoč: — Zakaj si bil pa zadnje dni tako nervozen? Ali se še spominjaš, ko si mi nekoč rekel, da me boš umoril? Caillaux je povesil glavo in prebledel. Poslušalci so priredili priči burne ovacije. Obravnava se jutri nadaljuje. Smrt mesto odpuščanja. —o— Oče mlade žene je ustrelil zeta, ko ga je prišel prosit odpuščanja. V razburjenosti. Barikade v Petrogradu. Veliko ubitih na cestah. Nemiri v Petrogradu dobivajo vedno resnejši značaj in po ulicah mrgoli vojaštva. Poln veselega upanja se je poslovil včeraj zjutraj 201etni Eugene Newman od svoje mlade ženke. da se pelje v Haverstraw, N. V., kjer je hotel prositi sta-riše za odpuščanje. V soboto se je bil sestal z nevesto v New Yorku in v Weehawken, N. J., sta se še isti dan poročila. Mlada ženka je jokala v naročju ljubljenega moža, ko se je slednji poslavljal. "Le brez skrbi bodi"', jo je tolažil mladi mož. Nato je odšel v Haverstraw. Eugene Newman je bil sin izdajatelja "Rockland County Herald" P. C. Newman-a, njegova mlada žena pa hči mestnega u-radnika iz Haverstraw, William V. Cleary-a. Mrs. Cleary je bila hitro na strani svoje hčere ter je priporočila Newmanu, naj obišče očeta v občinski hiši. Ko je stopil Newman v urad Cleary-ja, se je ta strašno razburil. Tekom prepira je potegnil revolver . ter oddal dva strela na Newmana. Prva kroglja je zadela mladega moža naravnost v srce. Mrtev je padel na tla. Cleary se je sam izročil policiji. Prebivalstva v Haverstraw se je polotila strašna razburjenost, ko se je izvedelo za grozno dejanje. ... PRENAPOLNJENE BOLNICE. Uradno poročilo navaja le šest mrtvih in osem težko ranjenih. Demoliranje vozov. Pctrograd. Rusija, 23. julija. Cestni boji so trajali celo noč in« danes zjutraj, ko je napočil dan. Kozaki so nastopili proti stavkar-jem z običajno brutalnostjo in tekom noči je bilo ubitih najmanj pet oseb, težko ranjenih pa osem. V kolikor se je zaznalo, so težko ranjeni tudi trije policisti, katere. so morali prevesti v bolnico. Navedene številke so ofieijeLne ter se raditega domneva, da je število smrtnih slučajev in poškodb med stavka^ji večje. Oficijelna poročila cenijo število stavkarjev v tem mestu na 120,000. V to število so všteti u-službeiici cestne železnice, ne pa veliko število dninarjev. Ljudske množice so prenočile v okolici mesta. V Viborg distrik-tu so posekali stavkarji brzojavne droge, katere so nato uporabili za zgradbo barikad, da se ščitijo proti naskoku kozakov in policistov. Te barikade je zavzelo in razdejalo vojaštvo po daljšem boju. , Ko je napočil dan, je prišlo do ponovnih spopadov med kozaki in narodom. Izjalovil se je poskus, da se zopet prične z obratovanjem cestne železnice, in razlju-čena množica je demolirala 80 vozov cestne železnice. Kozaki so nastopili povsem neusmiljeno. Kjerkoli se je zbrala kaka množica, so takoj prihajala kozaki ter brezobzirno udrihali z nagajkami po ljudeh. Vse bolnice v mestu so prenapolnjene z ranjenimi stavkarji, katere se je bilo preteplo do nezavesti. Pri nočnem spopadu je ostalo na licu mesta šest mrtvih in veliko ranjenih bo podleglo ranam. Radi obeska predsednika Po-incare-ja se drži vlada nekoliko nazaj, a bo pozneje najbrž nastopila z vso brezobzirnostjo. Poroča se. da je aretirala policija 30 socijalitiČTjih voditeljev, med njimi vse urednike dveh delavskih časopisov. Industrija v mestu je popolnoma ustavljena. Petnajst velikih tovarn je izjavilo, da se v prihodnjih dneh ne. bo delalo. Z izjemo "Novoje Vremja" ne izhaja noben izmed velikih časopisov. Število stavkarjev se ceni od 120,000 do 180.000. Avstrija poslala Srbiji noto v obliki ultimata. -o- SRBSKI URADNI LIST MORA V NEDELJO NA PRVI STRANI PRIOBČITI ODGOVOR. NESRAMNOST AVSTRIJE PRESEGA ŽE VSE MEJE. ČEŠKI USTI, KI SO PRIOBČILI VZNE-MIRJUJOČA POROČILA, KONFISCIRANI. — ZAHTEVE AVSTRIJE. OGRSKI MINISTER ZA DEŽELNO BRAMBO SE JE VRNIL DOMOV. ČLANI OPOZICIJE V OGRSKEM DEŽELNEM ZBORU SO NEKOLIKO ODJENJALI. ALBANSKI KNEZ VILJEM PREPREČI LAHKO S SVOJIM ODSTOPOM VELIKO BITKO. -O- Dunaj, Avstrija, 2:?. julija. — Avstrijski poslanik na srbskem dvoru Ciesl-(iie."ilmgen je danes ob šesti uri zvečer po naročilu svoje vlade izročil Srbiji ostro noto, na katero mora dobiti že do sobote odgovor. Nota se tiče ve-likosrbske propagande in atentata na avstrijskega .prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Najprej se razpravlja o odno-šajih med Avstrijo in Srbijo do leta 190<>. Avstrija se pritožuje, da ni Srbija storila dosedaj še ničesar, da bi se preprečilo hujskanje časopisov; samo srbska vlada je zakrivila, da so vsi Srbi proti Avstriji in da sovražijo vse, kar je avstrijskega. Načrt za atentat je bil izvršen v Belgra-du: tega ne more nikdo tajiti, ker sta vendar atentatorja sama izpovedala, da so jim dali srbsld častniki bombe in drugo orožje. -Nota opozarja Srbijo, da se je svoj čas obvezala, da ne bo nič nasprotovala aneksiji Bosne in Hercegovine. Zahteva, da naj se taka politika takoj spremeni in da naj nastane zopet prijateljstvo med obema državama. Avstrija ne more prenašati teh razmer, ampak mora na vsak način napraviti konec velikosrbski propagandi. Srbija mora Avstriji ofieielno zagotoviti, da bo kaznovala vse, ki so le količkaj v zvezi z atentatom in priobčila odgovor na noto najkasneje v nedeljo na prvi strani oficielnega lista. Ta odgovor mora biti tudi v dnevnem povelju srbskega kralja in se mora o njem obvestiti celo armado. Iz šol se morajo izključiti vsi pro-pagandistični učitelji. Srbska vlada mora začeti takoj preiskovati, kdo je pravzaprav povzročitelj atentata: pri preiskovalni komisiji mora biti navzočih tudi nekaj avstrijskih policijskih uradnikov. S to noto je postal v Avstriji položaj skrajno kritičen. Niti za časa zadnje balkanske vojne se ni bilo treba tako bati sovražnosti s Srbijo kakor sedaj. Češki listi so priobčili nekaj vznemirjajoči!! poročil, pa so bili na mestu konfiscirani. Eden izmed njih je celo poročal, da se Avstrija z vso naglico pripravlja na vojno. Budimpešta, Ogrsko, 23. julija. — Iz Karlovih V arov se je ! vrnil v glavno mesto ogrski minister deželne brainbe, feldmar-šallajtnant Hassay. To ni nič kaj dobro znamenje posebno zaradi-tega, ker se bo jutri baje vrnil z dopusta tudi šef avstrijskega generalnega štaba Conrad Hoetzen-dorff. Danes so se v poslanski zbornici člani opozicije še precej mirno obnašali. Grof Julij Andras->v je hotel vložiti neko interpelacijo, pa se je slednjič premislil, !!i rekel, da ne zahteva pojasnila v besedah am park" v dejanjifiT — Predsedniku grofu Tiszi je zagotovil, da bodo člani opozicije toliko časa mirovali, dokler ne T>o končana kriza zunanjega političnega položaja. Drač, Albanija, 23. julija. — Mohamedanski ustaši so poslali danes tukajšnjim zastopnikom velesil noto, v kateri grozijo, da bodo razdejali glavno mesto Drač, če knez Viljem takoj ne odstopi. Ce bodo nanje streljale inozemske vojne ladije. ki se nahajajo v pristanišču. bodo poklali vse prebivalce v Draču; med domačini in tujci ne bodo delali nobenega razločka. Knez Viljem edino s svojim odstopom lahko prepreči državljansko vojno, ki lahko vsak trenutek izbruhne. Kot čuje, se knfz Viljem dosedaj še ni odločil. Ceramo je dobil od Italije in Avstrije zadnje dni ne-j kaj milijonov in par sto rumiui-skih prostovoljcev, mu še ne zadostuje. Ce ga usta«i ne bodo pre-1 gnali iz dežele, bo gotovo sam sprevidel, da je vse njegovo prizadevanje zastonj in bo odstopil. Boj s samomorilnim kandidatom. Hud boj je moral včer; , zjutraj prestati v valovili East Ri-verja policist Finnegan z nekim samomorilnim kandidatom. Kljub najhujšemu odporu se je posrečilo policistu moža toliko časa nad vodo. dokler ni vlačilni čoln "Cornelius Van CotC' sprejel oba na krov. Junaški policist je privedel pozneje življenja sitega, nekega Harry Sandowsky-ja, kot jetnika v Harlem bolnico, kjer ga upajo zdravniki ohraniti pri življenju. Dva uradnika ustreljena. Tuelsa, Okla., 23. julija. — Holmes Davidson, zvezni maršal za ta distrikt, in William R. Plank, pomožni šerif, sta bila danes ustreljena od nekega Willia-ma Baber-ja. v kojega hišo sta skušala udreti, da poiščeta prepovedane opojne pijače. Morilec je baje ravnal v silobranu. Preje je bil policijski načelnik v Tuelsi. Dobra žena. Friedrich Brautipam se mora zahvaliti svoji lepi in mladi ženi da se nahaja na prostem. Ker jo je enkrat pretepel, ga je šla naznanit sodišču, katero bi ga gotovo kaznovalo s precej občutno kaznijo, če ne bi v zadnjem hipu vstala soproga in rekla sodniku, da mu vse oprosti.. Zatrdila je, da ga bo skušala poboljšati. Sodnik mu je napravil dolgo moralno pridigo in ga izpustil. Wilson noče starcev za zvezno nadsodišče. Washington, D. C., 23. julija. -Predsednik Wilson ne bo upošteval za mesto kakega zveznega" nadsodnika nobenaga prosilca, starega nad 60 let. V tem smislu se je izrazil napram senatorjema Overman in Simmons, ko sia ta dva priporočila 651etnega sodnika Walter Clarka iz North Carolina za eno teh mest. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Cena vožr^ja za krasni Jn brzl parnik (Avstro-American proge; Martha Washington •iplijc t soboto, dne 8. avgusta ▼«2ajft do TrsU urno 13 dni. do Trsta ali Reke - - $29.00 ▼osnib listkov: do Ljubljane - - - $30.1« do Zagreb* - - $30.081 % POtoba« kabla« (eddeltk mt IL la m. raaradaa) «tu* Vrta*, i $4.00 Tii n odraalSf sa otroke polavlca. Ta addtltk psstbe« inUsip priporočamo, ▼•taja listke }a AaUtt »rt F*. 8AKSXK, n Oovftlssdft ft., Hsv ToA GLAS NAHODA. 24. JULIJA. 1914. "GLAS NARODA" I « y (Slovenic Daily.) e» ^ yOwned and published by the Slovenic Publishing Co. (s corporation.) % FRANK SAKSER, President, p JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and . addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Man-> hattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 M pol leta....................... 150 M ft to za meato New York........ 4.00 M pot leta za mesto New York ... 2.00 ** Evropo za vsa leto........... 4.50 ...... pol let«............. 2.55 w " " cetrtleta............ 1T0 i "GLAS NARODA" izhaja vsak dan I* izvzemši nedelj in praznikov. New York, N. Y. zakonu. Kmalu zatem je pa teta štorklja osrečila s krepko dekli-eo-prvorojenko rojaka Miho in Ano Dolinšek. Čestitamo! — V Dne 15. ju-, lija sera potoval potom vaše tvrd-!vednost članom Ciril-Metodove ke v staro domovino v Bučko na 1P0tlružniee oziroma darovalcem Dolenjskem. Ker sem pred osem-|Se odposlalo na osrednjo po-najstim letom zapustil rojstni družnico št 1 v New York svoto kraj in postal ameriški držav- t20-57- katera se razdeli tako-le: ljan, me niso mogli vtakniti v j članarina za tekoče leto (16 čla-vojaško suknjo. Za čas svojega nov P° 50c> 1Z blagajne bivanja v stari domovini sem si Ciril-Metodove podružnice $5.33; ogledal razne zanimive kraje na nabtarana s™ta ob priliki svatbe m je e(Jinee -n . njim w d Kranjskem. Spodnjem Stajer- *lltona Sterna $:J.o0; dar Slo-|-e izumr]o ]em sitnda se nam tudi prejinj« MTftliiče naznani, da hitrej« najdemo naslovnika. iH>pisom in pošiljatvam naredite ta naslov: " -GLAS NARODA** 3 BI Cortland t St., New York City. Te!e?,c Cortlandt. ! Onjenim rojakom tu in žirom Amerike naznanjam, da imam še veliko raznovrstnih družbenih znamk za oddati. Te so zelo lično izdelane ter stanejo komad le le. mogel tako živeti' v Tiedeljo "kot' družbe Ciril in Metoda,!™;;,^ je M, odgovor ogetu ki pišite ponje na spodaj označeni 8e d;> moral mi naslov ter priložite svoto v znam- .,„„„■ , / , , . ^ , - i znanje tak pisk a v izgovor svoie- kali. nakar vam takoi odposljetn. „„ , ^ - , n . ,. , . . J , edinea, katerega ni mogel za- Kodohubm pozdrav vsem! —n.,„., + ; i • - 1 Tr , . lagati z denarjem za njegovo Hudson Ave., lahkomiselno živ]jenjt. Tem srečnejši je bil starec, ko POZDRAV. Pred odhodom iz Amerike pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki, posebno pa svojega brata, dva svaka in njih družine, kakor tudi vse prijatelje in znance v Clevelandu, O. Iz srca se zahvaljujem vsem tistim, kateri so me spremilj na kolodvor. New York, 22. julija 1914. Alojzij Golf. Pred odhodom v stari kraj še enkrat pozdravljam vse svoje prijatelje, posebno pa svojega sina Valentina Ponikvar v Gorma-nia. AV. Va. Z Bogom ! New York, 22. julija 1914. Fran Ponikvar. Revolucija še ni mrtva. Carska vlada je prišla v zadnjem času gotovo do prepričanja, da m- j<* motila, ko j«* domnevala, da j - poraz revolucije leta 1905 uničil vsako revolucijonarno gibanj.- na Kuskem. Dogodki zad-(zabavali. Vrenu nji g i časa kažejo, da dviga re-ip0. živi naš ameriški delavec v delavnik. Letina, posebno sadje, kaže na Dolenjskem izvrstno. Ame-rikanca imajo radi, kamor pride, seveda če je dobro preskrbljen z ameriškimi dolarji. Če ne "tre-ta.s", te nikdo ne pogleda. Sedaj niti sam ne vem. kam se bom podal iz New Yorka. Sel bom tja kjer so kaj boljše delavske razmer e. Tem potom izrekam srčno zahvalo za prijaznost in gostoljubnost rodbini Sišekovi in .Jerebovi ter učiteljstvu v Bučki na Dolenjskem. Pozdrav vsem prijateljem in znancem to- in onstran oceana. — Franc Dolenšek. Saint Marys, Pa. — Ker so iz naše naselbine dopisi precej redki. sem sklenil jaz nekoliko spo-ročiti o tukajšnjih razmerah. De- la se vsak dan, plača je pa odvisna od delavca in prostora. Delo se zelo težko dobi in zato ne svetujem nikomur sem hoditi za delom. Slovenci se prav dobro počutimo in smo složni med seboj. Včasih si ga privoščimo kak ko-zarček in zapojemo kako domačo pesem. Skoda, da je premalo deklet. s katerimi bi se tako radi imamo prav le-Pred kratkim se je poročil Ivan Kušar, Chicago, 111. Ru»ij< Sibirijo zadušiti velike na-ustaje, ki hoče dvigniti iz barbarstva na stališče e države. > nasprotno se je zgodilo, i. s katerimi skuša vlada to gibanje, niso razburile vstva, tega pravega nosi-(»volucijonarnega gibanja, so ra/.kačile tudi meščan-t se je pokazalo v dumi. meščanski poslanci opo-ladi na način kot nikdar 1' budit vi nja. To bolj na jen mit pin in vs»k n >( i n Zast > . v Ru»iji zopet svojo gla-lrojak Josip Trebeč z gdč. Anico Ti dogodki dokazujejo nada-1Štrebank in Josip Klun z gdč. da niš) mogla vsa vojna so- Malko Cerkvenik. Veliko sreče in a vse vislice in vsa prognan- i zadovoljstva v zakonskem stanu! Pozdrav! — N. Klun. Indianapolis. Ind. — Mogoče že kdo misli, da smo preveč zaposleni, ker že toliko časa ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine. Žal, da temu ni tako. Dela se prav slabo in kot kaže. bo še vedno slabše. Draginja je taka, da se človek skoraj preživeti ne more. Na društvenem polju prav dobro napredujemo; imamo šest podpornih društev, tako da je vsakdo preskrbljen za slučaj nesreče ali smrti. Kaj je pa z Mike Cega-retom, da se nič nič oglasi? Veselilo bi nas, če bi se sedaj v teh pasjih dneh obiskal in pogostil s sladoledom. Pozdrav! — F. U. Chicago, HI. — Upravičeno se povprašujejo rojaki-člani tukajšnje Ciril-Metodove podružnice po vzrokih glede članarine za tekoče leto. Kje so prispevki, da ne pride toliko časa nič v javnost?! Žal. res pozno. Dne 19. aprila t. 1. s«* je volil za tekoče leto sledeči odbor: predsednik Anton Ben-čan, podpredsednik Josip Gori-čan, blagajnik Fran Vreček, tajnik Ivan Kušar. I. nadzornik A-lojzij Gruden, II. II, nadz. Josip Matičič, III. nadz. Fran Pušnik. Imena članov za tekoče leto, kateri so vplačali po 50 centov, so: Matija Pogorele, Miha Dolinšek, Josip Goričan, Fran Pušnik, A-lojzij Gruden, Josip ft vi gel, Valentin Vreček. Josip Matičič, Anton Benčan, Josip Osterman, Ivan Stern, Fran Vreček, Jelica Kušar in Ivan Kušar. Ako primerjamo število članov s preteklim letom, jih je letos več kot dve tretini manj. Kje je iskati vzrokov za tako nenadni preobrat? Ali so ti zgoraj omenjeni edini rodoljubi izmed 2000 Slovencev v Chicagi? Dosti jih je, kateri kaj radi pri različnih prilikah kričijo "živijo"', da bi pa kaj v gmotnem storili za domovino, to jim je preveč. Kje je letos cvet slovenskega ženstva?! Res so sedaj slabi časi, ali 50 centov na leto bi lahko marsikateri daroval domovini. Za vzgled vzemimo sa- •ll ;e stavke zadnjega časa. i so izišli iz teh stavk in >riniera so sedanji spopadi, dokazuje, da si je rusko vo opomoglo od poraza iz 15 ter da se zopet priprav-1 vzeti zgodovinsko misijo, mu je bila dodeljena, ruski poročevalec london-' Daily Chronicle" poroča, >ituaeija v Rusiji veliko o-a kot pa nam jo slikajo t. ki prihajajo v inozem-o. Velikanske stavke v vseh lustrijskih distriktih, katere •emljajo razsežne demonstraei-pomenjajo po mnenju tega doni i ka le moment v zopetni pre-revolucijonarnega giba-■ prebujenje stopa vedno dan, odkar je bil umor- i istrski predsednik Stoly- odkar ga skuša vlada na ičin zatreti. Zasttyij sku-> vplivni možje kot so okto-t Cručkov, bivši poslanik na onskem baron Rosen, pred- 7. veze ruskih trgovskih rnie Salackin, napotiti vlado, bi krenila z dosedanje poti. uij zatrjujejo ti možje, da se bliža Rusija drugi, strašnejši revoluciji. Vlada carja je nedo-atopiit napram vsem svarilom. Piv j koale j je s silo zatirala stavke delavcev. Delavske liste se je konfiseiralo, urednike pa poslalo v ječo ali celo v Sibirijo. Zatrlo se je tudi vsak poskus, da se oži-votvori delavske organizacije. Poslediea vsega tega je bila, da iso se z vsakim letom množile atavke ter da so dobivale te vedno bolj političen značaj. Stavke zadnjih let so bile po dve tretini politične. Tudi generalna stavka v Baku, ki divja sedaj in katere Stern z gdč. Anieo Teran, doma ne vdeležuje 150,000 delavcev, je i oba iz kranjske okolice na Go zavzela precej političen značaj, jrenjskem. Kako da sta bila pri Dopisnik "Daily Chronicle"!ljubljena med tukajšnjimi rojaki,j Mlada gospa: "Oh, gospod pravi konečno: "Sedanje giba-j je dokaz, da se je zbralo na tej profesor, kaj bi pač ta-le hrast nje se bo morda končalo brez po- svatbi mnogo rojakov iz Chicage, i pripovedoval, če bi znal govo-sebnefa rezultata, a splošne sme-|jolieta in Waukegana. Pri tej riti?>» ri sedanjega ruskega delavskega priliki so se svat je spomnili tudi j * . gibanja se ne da vež izbrisati. Ciril-Metodove družbe ter nabra-j Profesor: Rekel bi: Oprosti-R evolucij a na Ruskem dviga zo-(li svoto $3.50. Srčna hvala! Mla-1^» gospa, jaz nisem hrast, ampak jpet glavo I" demu paru želimo obilo sreče v lipa!" , , v ■ --*•■■ -...........- _______ Poštna hranilnica v New Yorku. Mesto New York je prevzelo vodstvo nad vsemi drugimi mesti Združenih držav glede poštne hranilnice tekom fiskalnega leta, ki se je končalo s 30. junijem. Vloge znašajo skoro štiri in pol milijona dolarjev in vložnikov je 45.000. To leto kaže povečanje vlog za 65ft, glede števila vlagateljev pa 48%. Vlagatelji v poštni hranilnici mesta New York imajo sedaj na dobro povprečno •t98 proti $88 v letu 1913 in v letu 1912. Le štiri mesta so presegla glede vlog milijonsko število in ta so New York. Chicago z $2,300.000. Brooklyn $1.500.000 in Boston $1,000.000. Brezdvomno bi se zelo povečalo .število vlog, ako bi se odpravilo omejitve sedanjega zakona, ki omejuje znesek, katerega se sme sprejeti od vlagatelja, na $100 na mesec in najvišjo svoto $500, katero se sine vložiti na eno ime. Komitej poslanske zbornice je priporočil odstranjenje teh o-mejitev ter se bo v nadalje sprejelo poljubno svoto, dasiravno se bo plačalo obresti le za $1000 na vsako osebo. Kako veliko zaupanje imajo ljudje v vlado kot hraniteljico vlog. se je večkrat pokazalo pri ljudeh, ki so hoteli vložiti zneske, ki presegajo od sedanjega zakona določeno svoto. Pred kratkim časom sta dva tujerodna moža predložila pri glavnem poštnem uradu nad $3000 v zamazanih, preperelih bankovcih. Izjavila sta. da so bankovci raditega tako slabi, ker so bili dalj časa zakopani v zemlji radi večje varnosti. Kot mnogo drugih, sta tudi ta Iva moža skrivala denar v zemlji ter bi ga imela sedaj na varnem v poštni hranilnici, ako bi ne bilo omenjene postavne omejitve. Prihranila bi si bila lahko mnogo težkih ur, ko sta se bala za denar. Kako radi vlagajo ljudje svoj denar pri poštni hranilnici, kaže dejstvo, da se je našlo v isti vrsti v uradu može in njihove žene, ko-jih vsak je vložil denar na svoje lastno ime. A ne le možje, tudi otroci, ki prodajajo časopise, smatrajo poštno hranilnico za primeren prostor, kjer spravljajo svoje prihranke. A ne le taki, ki žive stalno v mestu, tudi potujoče občinstvo in drugi, ki služijo denar na poti. se večkrat ustavijo ter kupijo poštne nakaznice (Money Orders), katere se nato izplača poštnemu mojstru v New Yorku. Svo-te se nato pripiše prvotni vlogi dotičnega odpošiljatelja. Tudi iz tujih dežel se že prišle nekatere vloge. Drugi, kadar potujejo naokrog in potrebujejo denar, gredo na poštni urad dotičnega mesta ter prosijo poštnega mojstra, naj pošlje aplikacijo za svoto, katero si žele. Kakor hitro se sprejme mu je sin povedal, da je pripravljen oženiti se. Oče je bil zadovoljen z izbiro bodoče sina he. Jelena je bila uglednega in bogatega rodu, mlada in zelo lepa. a gotovo bo tudi dobra. Starec se je od srca radoval na sinovi odločitvi in mu je rekel, da pojdeta takoj jutri snubit. In v resnici sta drugi dan opo-ludne stari sivi podžupan in njegov sin šla v (litino hišo. Ko je ta opazila sina z očetom, je vedela takoj, za kaj se gre, ter je z veseljem vsprejela došleca. To je ohrabrilo podžupana. "Culi smo. dobra vaša milost", je pričel podžupan, oponašujoč šaljivi način, kakor snubijo kmetje deklice, "da imate za ženitev godno deklico, Jeleno; a jaz zopet fanta, ki ima rad to deklico. Ne bi bila slaba stvar, da se ta dva vzameta. -Morda da gospod liog blagoslovi, pa bo srečno. Kar se mene tiče, sem za to, samo ne vem, kaj poreče vaša milost na to?" Vprašanje je padlo, sedaj mora oglasiti tudi odgovor. "Tudi jaz mislim", je pričela Gita s smehom, "da ne bi bilo sla bo, če bi se vzela. Upam, da se vaš sin ne bo kesal; deklica je mlada in dobra, pa tudi nekaj denarja bo imela. Če se bo vaš sin v bodoče bolj zanimal za gospo darstvo in manj kartal, bo srečno." Mladi Petkovič se je moral nasmejati k tej pripombi, ki je bila prvi dober nauk od bodoče tašče za njegovo zakonsko življenje. "Aha. ali si slišal?!" je zakli-cal podžupan zelo zadovoljen, da je tudi_ Gita spomnila na to. "Pusti karte, to ti pravim vsak dan. Zapomni si dobro!... A sedaj mislim, da je posel gotov?" se je obrnil proti Giti. "Gotov, vaša milost!" je odgovorila Gita, dajajoč roko podžupanu in njegovemu sinu. "Deklica je vajina... za danes naj to zadostuje, a ostalo uredimo kasneje." Srečna in zadovoljna sta se oče in sin poslovila od Gite. Jelena je izprošena in to je bilo glavno. Nje ni nihče vprašal, ali jej je prav ali ne. Na to se ni oziralo v tedanjih časih. Kar so odločili stariši glede možitve, temu so se morali pokoravati otroci. Brž, ko sta snubača odšla, je stekla Gita klicat Jeleno. "Jelena, Jelena!" je zaklicala pri vratih. "Pridi sem, da ti nekaj povem!" Jelena je šla za materjo, a tudi Magdalena, čeprav je ni nihče poklical. "Kaj je, mama?" je vprašala deklica, gledajoč radovedno v veseli materini obraz. "Tebe sem obljubila malo preje Petkovičn", je odgovorila Gita z veselim glasom. Magdalena je pogledala Jeleno, ki je prebledela kakor zid, kar je opazila tudi Gita. "Kaj ti je?" je vprašala mati napol nejevoljna, napol v strahu. (Pride Se.) , , . , , aplikacijo v New Yorku, se izsta- nm druge ^narode. Upajmo, da vi M(mey Qrder za dotično ^^ bode v bodoče v tem oziru kaj boljše. — Tu se je poročil pred viagate]ju nedavnim naš rojak gosp. Anton | odštevši stroške ter se jo pošlje Popravek. NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare postaja št, 32 v Braddocku, Pa., tem potom naznanjam, da se vr-še seje sedaj vsako drugo nedeljo v mesecu in ne prvo kakor popreje. Obenem pa opominjam vse oddaljene člane, da vzamejo prestopne liste in ako pa ni v bližini njih bivališča kaka postaja društva sv. Barbare s sedežem v Forest Citv, Pa., potem naj vzamejo potne liste. To povem, da ne bode v slučaju bolezni kakih nepotrebnih izgovorov. Za odbor: J. A. Germ. (24-27—7) Predno se podam na parnik, pozdravljam vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno pa tiste, ki so me spremili na kolodvor v Ramsev, O. Na veselo svidenje ! New York, 22. julija 1914. Jožef Goršin. i . » Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expeller-ja dobite često1 ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime] Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih. F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y. Pri odhodu v stari kraj prav lepo pozdravljam vse prijatelje v Pueblo, Colo., posebno one. ki smo bili skupaj na večer odhoda in ki so me spremili na kolodvor. Vsem skupaj kličem: Z Bogom! New York, 22. julija 1914. Jernej Nuvak. Predno odpotujemo v staro domovino. še enkrat pozdravljamo vse prijatelje in znance širom A-rike, posebno pa Luko Bergoča, Franca Mihlovca in družino Sen-kinč v Verona, Pa.. Franca Bole in družino Vadnal v Delmont, Pa., in Matevža Vadnal v Irwin. Pa. Z Bogom do svidenja! New York, 22. julija 1914. Gregor Bergoe z družino. Predno se podamo na parnik. pozdravljamo še enkrat vse rojake v Collinwoodu in Clevelandu in vse one, ki so nas spremili na kolodvor, posebno pa svojega soproga oz. očeta Franca Benedeti-ča in mu kličemo: Na veselo svidenje ! New York, 22. julija 1914. Fan v Benedetic z otroci. Pred odhodom v stari kraj, "kamor se podam le za kratek čas obiskati svoje stariše in druge prijatelje, pozdravljam vse svoje prijatelje in znance v Clevelandu. O., posebno pa svojo ženo in o-troke ter jim kličem z obali Atlantika: Na srečno in veselo svi denje! New York, 22. julija 1914. Alojzij Perhne. Predno se podam proti stari domovini, pozdravljam vse sorodnike in prijatelje v Clevelandu, posebno Kraj Če vo družino in fante. Živeli! New York, 22. julija 1914. Anton Trebič. Na obali Atlantika pozdravljam vse svoje prijatelje in sorodnike, posebno pa Spelkotovo družino. Na zdar! New York, 22. julija 1914. Andrej Vovk. ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Denarje v staro domovino pošiljamo: K. $ K. $ 5____ 1.10 130... . 26.65 10____ 2.15 140... . 28 70 15.... 3.15 150... . 30.75 20.... 4.20 160... . 32.80 25.... 5.20 170... . 34.85 30---- 6.25 180 .. . 36.90 35.... 7 30 190... . 38.95 40.... 8.30 200... . 41.00 45.... 9.35 2M)... . 51,25 60.... 10.35 300... . 61.50 55____ 11.35 350... . 71.75 60.... 12.40 400... . 82.00 65.... 13.40 450... . 92.20 70____ 14.45 500... . 102.50 75... 15.45 600... . 123-00 80____ 16 50 700... . 143.0C 85.... 17.50 800... . 164.00 90____ 18.50 -i 900.. . 184.00 100.... 20.50 1000... . 204X0 110.... 22.55 2000... . 408.C0 120____ 24.60 6000... .1018.00 Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpo šil j a na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v naj krajšem času. Denarje nam poslali je najpri Iičneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pis mu, večje zneske pa po Postal fioney Order ali pa po New York Bank Draft. THANK BAKSZB* 82 Cortlandt St New York, N. Y £104 St Clair Avenne, N. XL CbveUod, O. Velika prodaja F0N0GRAF0V Ta krasni Columbia IV. (rr«mofon ima najslajši najčistejši in najglasnejši tflas. Oiiiara je velik« in pripravna ter zitovljena iz trdeea hrasta, 12 inčev v kvadratu in Tlnčev visoka. Ima velik. črn<» emajliran rojr. z zlafnimi okraski ■ter jiimfen za 15 let. Ta stroj se je prodajalo za $4i>. a radi konkurpru-p hočemo prodajati ta kr.isni jrramofon na vse strani Zlr. držav in Canade s li najboljšimi slovenskimi spevi, katere izberete Iz na.",ej?a cenika, in *«00 igel ZA I.E na lahke obroke po $1.00 na mesec. Prodajamo tudi dobro:'.nane Victor srramofone in dražje Columbia trrarr.of..ne na lahke obroke Pišite po naš novi veliki ilustrirani katalojr, kateresra vam pošljemo povsem ZASTONJ. SAUL BIRNS, 117 Second Ave., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORK. Za newyorske odjemalce imamo odprto zvečer in v nedeljah ®> ® © GJ NAJBOLJŠA d) 9) & SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platnu vezani SI.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E. i Farmer je dandanes najbolj § neodvisen človek v Ameriki. SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR? sam Ako ste se naveličali delat« v tovarni ali rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in ubilo podjetnost — zakaj neizpremenite poklica? Zakaj ne postanete poljedelec, farmer": — Zakaj se neoprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je, da je danes farmer najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeldost — on se ne boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav in krepak. Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničneg-a znanja, da postanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drupih poklicov in v drugih industrijah. Razventega pa ie obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje kot Vsaki drugi poklic. Ako nameravate kupili zemljišče, pišite nam. ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pretoplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo pod zelo ugodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje. Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na: First Louisiana Foreign Agriculture Society | Room 104-5-6, 424 4th Ave., PITTSBURGH, PA. POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH s B KRANJSKIH KOSE V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-:-: skem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkeami. :-: E^a Cena 1 kose je 1.10. t^a Kdor naropi 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekla; B B cena garnituri je $1.00. , Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. DaijVimamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y. v GXjAS, NARODA- 24. -ITLIJA, 1914. tŠP Jugoslovanska s a Katol. Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad Podpredsednik: AliOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, If inn. Blagajnik: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva štv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva Stv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osnbna ali neuradna pisma od strani članov ae nebode oziralo. Druitveno glasilo: '-GLAS NAHODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO Strela jo je ubila. Dne 4. julija opoldne je na nekem travniku v Prežganju strela zadela in ubila liiletno posestnikov« hčer Marijo Zupančie. Med nevihto je šla pod hruško, v katero je treščilo. Pcžar. Dne 4. julija je udarila v hišo posestnice Marije Mlakar v Srednji vasi blizu Ljubljane strela ter jo u/.gala. Ker je bilo pod streho seno, je vsa hiša zgorela. Škoda znaša 2000 K, zavarovalnina pa 1200 K. Strela je povzročila požar. Dne C. julija popoldne je razsajala v osumljena tatvine in goljufije. Oddali so jo okrajnemu sodišču. Orožništvo je dne 8. julija prijelo Andreja Butaliea iz Lahove, ki ga že od leta 1912. iščejo zaradi težke teles.ie poškodbe. Kap je zadela 10. julija zvečer na dvorišču Figoveeve gostilne na Dunajski cesti v Ljubljani Miklavža Pipana, rojenega leta 1837 v Zapogah ter pristojnega v Smlednik. Njegovo truplo so prepeljali na policijsko odredbo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pastirji in srna. 151etni pastir Janez Zalar iz Borovnice je pred par dnevi vjel v gozdu Ravnik obelili Snuhel-St opice nevihta.. . ... , . i -i , |#ri Nizevcu mlado srno. Zalar je Med nevihti) je udarila strela \|' , ^ ^ ~ kozolec posestnika Jerneja Bar- tolja v Velikem Cerovcu ter ga zažgala. Kozolec je zgorel. Skoda znaša 320 K , _ . _ • , • T>„ : Imenovanja. Absolviran prav- Ogenj na Suhorju pri Prečim J . . . K , . - • . • 'ink Lovrenc Bogataj .ie imenovan so baje povzročili cigani. In sicer. » •» ■* v. , • ... v za koneeptnega praktikanta pri j/, inaseevanja. ker so tisti vecerj .. , *___" . ___. ; zahtevali od kajžarja Dragmana, srno zaklal, djal iz kože ter jo na paši spekel. Potem je povabil še osem svojih prijateljev, s katerimi se je prav dobro gostil. da jih prenoči. Ker jih ni mogel, ko se baje nagrozili, da si bodo to že zapomnili. Ker je ogenj, ki je Dragmami uničil vse, izbruhnil še le po 1. uri ponoči, je toliko ugotovljeno, da je bil nalašč zažgan. Značilno je za katoliško požarno hrambo v Prečini, da se ni prikazala bližnjemu na pomoč, dasi je komaj par streljajev od Prečine do pogorišča. Eden eetovodij je na tozadevno očitanje dejal, da bi se slavno gasilno društvo v tem slučaju moralo že zvečer (pred izbruhom ognja) avizirati, da bo čt / nekaj ur na Suhorju gorelo. ] Dravi nad Mariborom učitelj Ku-S črešnje padla in se ubila. Pri h ar. Njegova mati, šivilja, si je nabiranju č rešen j je padla Mari- pa pred nekaj tedni obe roki ta- »olitični upravi na Kranjskem. Naučili minister je imenoval re-alčnega profesorja dr. Alojzija Fresslerja in gimnazijskega profesorja v pokoju Matijo Voduška v Ljubljani za korespondenta centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko. ŠTAJERSKO. Umrl je v Olimju blizu Podčetrtka vpokojeni župnik Jožef Kotnik. Zadela ga je na potu v Loko kap. Nesrečna družina. Poročano je bilo, da je utonil pri kopanju v ko opekla, da ne more ničesar delati in je z enim otrok brez vsake opore. Samomorilec. Iz Ostrožnega pri Celju poročajo: V bližnjih gozdovih so našli nezavestnega posestnika Antona Maka z Gorice. Pred nekaj dnevi se je spri doma z ženo, nakar je odšel v gozd in si je prerezal žile na levi roki. Nesreča. Od Sv. Lovrenca nad pri padcu tako poško- j Mariborom poročajo: 141etni Sovi nogi, da je moral ilar Ivan Vezjak je ukradel pri opustiti delo ter iskati zdravniškeIkočariei Juhart na Kumnu nekaj pomoči. | razstrelnih kapic in se je z njimi Nesreče na Dolenjskem. Franc-igral. Pri tem se je ena razletela Ilorvat, ki je delal pri lesni to-j in je dečku odtrgala tri prste na varni v Rogu, se je ponesrečil 7.'levi roki. julija. Nanj se je podrla skladov- Vreme je deževno in za mesec niča in je dobil hude rane na gla- julij prav hladno. Na Srednjem ja .Juriič iz Dolža nad Stopieem tako nesrečno raz drevesa, da je vsled nevarne notranje poškodbe kmalu umrla. Ncsrečniea zapušča na nogi polomljenega moža ter celo kopico nepreskrbljenih o-trok. Nesreča. Ko so delali pri frančiškanskem zvoniku v Ljubljani oder. je oženjenemu tesarju Matiji Valetitinčiču pri delu spodrsnilo ter doval n m Zgornjem Štajerskem je padel po gorah svež sneg. Toča je potolkla v Salovcih in na Vitanu blizu Središča. Škoda je zelo občutljiva. Strela, Od Sv. Lenarta v Slov. vi in na nogah. — Janez Zupančič, učenec ljudske sole v Novem n*e«tu, je padel s cestne ograje in ni zlomil desno roko v podlehtju. Franc Gruden, učenec ljudske šole v Skocijanu pri Mokronogu, je tako nesrečno padel s črešnje, da goricah poročajo: Strela je uda-ni j. zlomil obe rOki v podlehtju. j rila v viničarijo ruperškega nad-Ponearečenci so bili prepeljani v učitelja Ješovnika v Jazbinah, kandijako bolnišnico. jviničar je bil pri priči mrtev, do- » Aretacija, Dne 7. julija so v čim se njegovi rodbini ni ničesar Kolodvorski ulici v Ljubljani are- zgodilo. Koča je pogorela do tal. tipali 211etno brezpoaelno dekloj Požar. Od Sv. Vida pod Ptu-jfargo Kovač iz Bosta uja, ker je'je«n poročajo: Posestnici vdovi Barbari Nachberger in posestniku Šimenku so zgorela vsa poslopja. Simenko je povrh še prejšnji dan zvedel, da se mu je sin, ki je bil pri vojakih, utopil. Svinjar. Iz Rac pod Mariborom poročajo: Neki vojak tukajšnje žrebčarne je zvabil v gozd desetletno šolarico iz Dobrove in jo je posilil. Dobrovško šolsko vodstvo je naznanilo zločin poveljstvu, nakar so suroveža zaprli. Vlcm. Iz Selnice ob Dravi poročajo: V Janževem vrhu je vdrl neznani uzmovič v stanovanje 78 let starega prevžitkarja Štefana Hojnika in mu vzel hranilno knjižico za 380 K in 80 K gotovine. Nova elektrarna. Na Vidmu so začeli staviti elektrarno za vas in okolieo. Imenovan je računski asistent pri namestniji Jožef Hočevar za računskega ofic-ijala. Premiranje kobil in žrebet se je vršilo v Konjieah dne 16. julija. Več lepih živali je konjiška konjerejska zadruga premirala z 10—25 K. Na deželni sadje, in vinorejski šoli v Mariboru bodo zaključili šolsko leto dne 20. julija. PRIMORSKO. Nevaren padec. 5. julija zjutraj je našel čuvaj v mestni tržaški u-božniei na ubožničnem vrtu na tleli ležečega loletnega dečka Narcisa Reichstadterja, ki je že štiri leta v tem zavodu in služil sedaj kot vajenec pri nekem trgovcu. Poklicani zdravnik je kon-statiral, da ima deček zlomljeni obe roki in ima razne poškodbe na glavi in po telesu. Prepeljali so ga nato v bolnišnico. Deček je izpovedal, da ga je ponoči bolela glava in je šel nato sedet na okno, kjer pa je zaspal in padel potem z okna na vrt. Predrzen tat. 5. julija popoldne je šel v Trstu na izpreliod 771et-ni Anton Zoff. Kar je stopil pre-denj neki neznanec in mu mahoma iztrgal iz telovnika zlato verižico in zlato uro, oboje vredno 410 K. nato pa pobegnil. Okrade-ni starček se je tako prestrašil, da je skoro nezavesten padel na tla. Ko se je prav zavedel, kaj se je zgodilo, je šel na bližnji policijski komisarijat in naznanil tatvino, oziroma rop. Pa tudi neka ženska je nekemu redarju natanko opisala zunanjost tatu. nakar so aretirali 261etnega težaka Rudolfa Delago, doma iz Pulja. Zoff pa vendar ni dobil nazaj svoje zlate ure in verižice, ker je bil Delago vse med tem časom že nekam skril. Predrznega uzmoviča so oddali sodišču. Pohotneža. Ko se je 5. julija zvečer vračala gledališčna igralka Irma Barbaro iz Barkovelj v Trst z avtomobilom, je šofer opazil nekako sredi pota čez cesto ležeče žensko truplo. Ustavil je avtomobil ter sta on in igralka vzela na tleh ležeče dekle v avtomobil. Tam je igralka spravila nezavestno k zavesti, nakar je ta izpovedala sledečo zgodbo: Dekle, ki se piše Marija Andreuzzi, je 16 let staro in je imelo ljubavno razmerje z lOletnim kamnosekom Franom Kobalom. V nedeljo 5. julija je šla s svojo prijateljico na sprehod in sta srečali Kobala in nekega drugega mladeniča, ki .sta obe povabila na izlet v Bar-kovlje. Ker je prijateljica to ponudbo odklonila, se je sama z o-bema fantoma peljala v Barkov-Ije. Ker je bilo pa v vozu pretesno za štiri osebe, je sedel Kobal h kočijažu. Ko sta bila z drugim fantom sama v vozu. je ta pričel stezati po nji svoje roke in vedno bolj siliti vanjo. Ker pa je vpila na pomoč, ji je z eno roko zamašil usta, z drugo pa je potegnil iz žepa britev in ji zagrozil, da ji prereže vrat, če ne bo molčala. V tem. ko je zakričala, pa je priskočil Kobal, ki pa je svojemu prijatelju še pomagal. Med. bojem se je nato iztrgala o-bema poliotnežema iz rok in skočila is voz«. .Na cesti je nato obležala, dokler je ni našel avtomobil. C'udno je le, da tudi kočijaž, ki je vozil družbo, na njeno vpitje ni ustavil voza. — To izpoved je povedala Andreuzzijeva tudi na policijskem inšpektoratu. — Kmalu nato so aretirali Kobala in drugega pohotneža, 191etnega črkostavca Evgena Staudacherja, pod železniškim viaduktom v Barkovljah. Oba pohotneža tajita svoje dejanje. PoBkušena tatvina v gledališču. 5. julija zvečer je hotel ukrasti v gledališču "Fenice" v Trstu Josip Goreni iz Italije Brunonu Mauru iz žepa listnico, v kateri je imel ta precejšnjo svoto de narja. Ta pa je pravočasno opazil tatvino ter tata prijel in oddal -redarju. Iiroeili to sodtteo. Smrtna nesreča. V bližini Pulja se je dogodila 6. julija dopoldne nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Po cesti se je peljal na kolesu 481etni delavec Ivan Vodiuellicli. nasproti pa mu je privozil izvošček, ki je -peljal častnike. Kolesar se je hotel izogniti vozu, a je storil tako nesrečno, da so ga oje zadele v golta-nec. Med silnimi bolečinami so prepeljali nesrečneža v puljsko bolnišnico, kjer je po hudem trpljenju umrl. Izpred sodišča. Kakor smo svo-ječasno poročali, je 20. aprila t. 1. prišlo na Opčinah do rabuke med orožnikom Kozma Rauppom ter Ivanom in Aleksandrom Sosieeni. Orožnik je posvaril takrat Aleksandra Sosiča. naj ne razgraja, ta pa je prijel orožnika čez pas, Ivan Sosič pa ga je udaril s pestjo po glavi in mu iztrgal puško iz rok. Oba sta 7. julija sedela na zatožni klopi pre*., deželnim sodiščem v Trstu. Oba sta bila {»red sodiščem obsojena, in sicer Ivan Sosič na eno leto težke ječe, njegov brat Aleksander pa na "> mesecev težke ječe. Branitelj je prijavil pritožbo ničnosti. KOROŠKO. Umor. V neki celovški pralnici in likalnici je bila zaposlena neka 191etna Josipina Kiifer, ki stanuje pri svoji materi. Imela je ljubavno razmerje z nekim vojakom. ki je prideljen garnizijski bolnici. V nedeljo 5. julija okoli 1. ure ponoči je prišel vojak v tanovanje svoje ljubice, kjer sta se vpričo matere iz ljubosumnosti sprla. Tekom prepira je potegnil vojak svoje bodalo in zabodel dekle vpričo matere trikrat, in sicer enkrat smrtnone-varno v prsi. Tekom desetih minut je dekle izkrvavelo. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico. Vojak se je sam javil inšpekcijskemu častniku in so ga nato oddali garnizijskemu sodišču. Sodna obdukcija trupla nesrečne žrtve se je vršila 7. julija popoldne. Mati nesrečniee bi bila skoraj zblaznela in je skušala opeto-vano skočiti v Glino, kar so pa le z veliko težavo preprečili. Na počitnicah. Dne 7. julija je prispel v Sv. Mohor na počitnice trgovinski minister Schuster pl. Bonott z družino. Letošnji vojaški manevri se pricno na Koroškem 19. avgusta in bodo trajali samo deset dni, to je do 29. avgusta. Vaje se bodo vršile v okraju Brez, Trga. Beljaka in na Zgornjem Koroškem. ŽENITNA PONUDBA. Slovenec, star 25 let, doma pri Litiji na Kranjskem, želim se seznaniti s Slovenko v svrho ženit-be. Tukaj bivam šele malo časa. imam nekaj prihranjenega denarja in dobro službo, zato si želim napraviti svoj dom. Katero veseli in resno misli, naj se oglasi osebno ali pismeno in priloži sliko na naslov: Alois Mlaker. 153 Ave. A. New York City. Kje jo JANEZ PALCIC, po do mače Mihavee iz Vrhnike pri Ložu? Za njega bi rada vedela žena Frančiška Palčič. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, ali naj se pa sam javi \ia moj naslov: Mrs. Frances Palčič. 1083 E. 64. St., Cleveland. Ohio. (22-24—7) Rad bi zvedel za naslov svojega strica MATIJE MEDLE. Doma je iz Velikih Brusnic na Dolenjskem. Pred 14. leti se je anahajal v Minneapolis, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega. — Joseph Medle. 752 Haugh St., Indianapolis Ind. (23-25—7) Kje je MIHAEL B1CEK? Doma je iz Dolnje Težkevode pri Novem mestu. Pred šestimi leti je bil v Sheboygan, Wis. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat John Bieek, 499 Melrose Ave., Ambridge, Pa., ker mu ima sporočiti jako važne reči od očeta Mihaela Bička. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani na gori navedeni naslov, ali pa naj se sam javi. (23-25—7) NA PRODAJ. Dobro ohranjen šivalni stroj jf na prodaj za nizko ceno. Kdor ga želi kupiti, naj piše slovensko za nadaljnja pojasnila na: William Bayer, 744 Park Ave., Weehawken, N. J. (23-25—7) 72 AKROV FARMA. Tukaj je na prodaj 72 akrov obsegajoča farma s skoro novo hišo in vsem drugim poslopjem, ' konja, 4 krave, 2 prešiča. 50 :okoši ter vse orodje in stroji a obdelovanje. Polje je vse posejano in 22 akrov je pa lep hrib, kjer je debel les. Posestvo leži v bližini slovenskih farm in blizo mesta. Pred hišo je lep saden vrt, nekoliko vinskih trt; voda je zdrava in zemlja jako rodovitna. ena vsemu je $3200 in plačati je treba takoj $2000. Nadaljna pojasnila daje: F. Čecli. R. 2, Box 52. Grand Haven, Micli. (4x 23,24,28.31-7) Za vsebino oglasov ni odgovor no no uredništvo upravniitvo. ggjff^H I 'Avstro-Ogrska' Zemljevid te dežele vreden 25 centov se odpošlje ZASTONJ na naročilo ^ri Austro-American Line 2 Washington St. New York, N. Y. ali pri aren tih. Kje je FRAN KERENi Doma je iz Cel j pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — J os. Savne, Box 1, Oilman, W. Va. (23-24—7) POSEBNA PONUDBA ZASTONJ! revolver, britev, jermen in škarje. NAJVEČJA PONUDBA. Spraviti moramo naprej svojo zalogo pristnih ameriških ur. V prihodnjih 30 dneh bomo dali popolno zastonj z vsako uro lep $5.00 vreden poliran jeklen revolver na sedem strelov: slavno starinske oblike, $2.00 Cutler britev (jamčeno) ter izvrstne vrste jermen za brušenje ($1.00) ter par jeklenih škarij ($1.00) $9.00 vredno blago ZASTONJ in našo 20 let jamčeno ameriško uro s kameni, krasno gravirano in vredno $15.00 le za $5.95. Blago odposlano C. O. D. ter se lahko ogleda. Ako ne boste zadovoljni, vrnite blago in mi bomo plačali vse stroške. Riziko prevzamemo sami. Ne pošiljajte denarja. Pišite nam le, da vam pošljemo blago na ogled in ako boste zadovoljni, plačajte ekspresni družbi $5.95 za $24.30 vrednosti. Ta ponudba velja le za 30 dni. Omenite, če želite žensko ali m o ž k o uro. — Pošljite svoje naročilo še danes. Naslov: Carroll, Cutler & Company DEPT it. 46 CHICAGO, ILL. i Svetle prodajalne privlačujejo odjemalce Večina prodajalcev ve, da privlačuje svetla udobna prodajalna in da vzdržuje trgovino. Napredni trgovci so sprejeli električno luč in njih prodajalne so svetle, čiste in vabljive. Naj vam električna luč pomaga prodati več blaga. Vaš uspešnejši sosed jo rabi. Ali ni to dober vzrok, da jo rabite tudi Vi. Oglasite se v našem najbližjem uradu za posameznosti The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irvine Place and 15ih Street Telephone: Siuyvesant 5600 Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public Sprinsr 9W0 I *!24 \V 42nd St Brvnnt SB.2 Orchard 1'»«) I *151 E 8*th St Lenox 77M Stuvvesant abOO 1 »27 F. 125th St Harlem Vil* *362 E 149th St Melrose 3340 424 Broadway »126 Delancey St 10 Irving PI •Open Until Midnight Night and Emergency Call Madison Square 6001 Dr. Josip V. Grahek, J« EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. 5. PitUburp, Pa. Nasproti "Hotel Pavlinac". — Kare štev. 1. 2. S in 4 vozijo rinemo moje dUa 1. jb ^ rrffe rrife ^ ^ Po znižani ceni! 9 i i i i i š Amerika in Amerikanci. * * » t Spisal Rev. J. M. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako priličnm. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Z Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, [New York, N. Y. ^ 4 *4GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V zdr. drž. .naroČite se nanj i FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, s e=> New York, N. Y. ■ ■■■ PODRUŽNICA: H ■ ■ Bi 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. -IEEZ§p3 Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. E1F V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženL E. ^^ I II- i pošiljanju denaija vedno pazite KOMU ga izročite^ A ker marsikdo je že skusil, da se denarja f^ ne more vsakemu zaupati. £ , tr-txi T O LAK XA RODA, 24. JULIJA, 1014. Skozi šibe. Ruski »pisal Skitalec. Medtem ko je pripovedoval ore, preživel iznova davno nri-noli čas in v njegovem glasu je cvenela pridružena bolest; zdaj pa zdaj je zažigal svojo pipico, vzplamtela je ter razsvetila z ru-dečim žarkom njegov kardinal-fcki obraz. In v tišini temue sobice je brnel mehko njegov topli glas: "To sem jo skupil s temi kra-guljčki: ko je zaslišala gospa trojko, je dabila takoj migreno. Mislila je, da se pelje 'svoboda', to se je godilo namreč takrat, ko smo bili še vsi sužnji. Ljudstvo pa mi je prihitelo nasproti in je vpilo: "Svoboda! Svoboda!' ter je jokalo." In ko izvedeli, da ni svoboda, •nego jaz — so se mi posinehovali, gospa pa me je ozvala k sebi. Ko me j** zagledala gizdalina, je siknila : "Jaz ti pokažem svobodo!" je dejala. "Tvoj oče je poginil pod kimto in tehi se ho godilo prav tako!" Napisala je listek, poklicala kmeta Onufrija, ki je bil hišnik, ter mu je oddala pismo. 4'Odvedi tega tepca v pisarno in oddaj pismo. Potem pa pripelji Gavrju-ška zopet nazaj!" In hišnik me je odpeljal. Vedel sem, da me čakajo šibe. »Šla sva mimo gostilne. In rekel sem Onu-friju: "Saj ti ne uidem, pojdiva v gostilno in pijva nekoliko!" Ta kmet je bil glup bahač. ki je jako rad pil vino, kadar ga je dobil zastonj, za svoj denar pa ni pi! nikdar. Naročil sem četrtin-ko. In pila sva. "No, daj", sem dejal, "naj pogledam, kaj je zapisano na listu!" Dal mi ga je, in ena. dve — sem ga raztrgal na majhne kosce. Tedaj pa je planil kmet pokonci. "Kaj si napravil z menoj? Sedaj pretepo še mene!" — "Prav gotovo te pretepo, ako me pripelješ v pisarnico", sem mu odgovoril. — "Kaj naj storim sedaj T" — "1 pojdiva", sem dejal, "kar tiho nazaj: jaz se delam, kakor da so me pretepli, ti pa javiš gospe j, da je vse v re- I In tako ostaneta najina hrbta cela..." Kar vikal sem od nestrpnosti. Očetova pripovest me je pretresala, razburjala in privlačevala, trepetal sem za očeta in se stiskal k njegovim gorkim prsim; v duši sem se divil njegovemu razumu in njegovi smelosti; on pa se je ustavljal prav ob najbolj zanimivih mestih povesti in je kadil iz svoje pipe. 44Drugega nama ne preostaja" je pritrdil kmet. Posedela sva &e v gostilni — potem sva se vrnila nazaj h grajščini. Zgrbil sem se, vlekel noge za seboj in ječal: ooh! Jedva sem se pomikal naprej : peljal me je kmet. Služin-čad se mi je posmehovala, mi čestitala k dobremu "prihodu"; ta ali oni je potipal s svojim prstom moj hrbet, jaz sem pa zavpil na vso moče: o-oj! Težko sem se privlekel do ležišča... Prišla je gospa. 4 No, Ouufrij \ je vprašala, 'ali si ga peljal tja t' — 4 4 Peljal, matka-gospa ! " — 4 In ro ga pretepli*' — 4Da, pretepli, matka-gospa!' — 'Ali so ga pa tudi pošteno pretepli?' — 4Prav pošteno, matka-gospa!' — 'Jaz sem pa ležal in stokal: o-oh! o-o-ho-ho!" ' Oče je pripovedoval vse to jako nazorno; izpreminjal je svoj glas ter posnemal ljudi še boljše kakor živali. Jaz sem se veselil njegove zmage ter sem se kar valjal od smeha. Pipa se je zasvetila v rudeči luči in zopet ugašala, oče pa je ppripovedoval... V tihi polnočni temi so se vrstile pred nama druga za drupo mračne sence in slike iz minolih dni... "In potem, ljubi moj Kopka, so me oddali kmalu v 'kabalo', v tovarno... Danes že nihče ne razume več, kaj je to 'kabalo'. takrat pa je streslo človeka, če je le zaslišal to besedo. Gospodarji so prodali one svoje ljudi, ki so znali kako rokodelstvo, za več let tovarnam ali drugim podjetjem: delal si, tvoj zaslužek je pa že davno vzel gospod. In s takimi sužnji so postopali hujše kakor s kaznjenci; pretepali so jih, da so kar cunje letele od njih. In tudi mene so spravili v tako sužnjost... zopet za šest let. — Pri gospej sem bil samo eno poletje. Imela je namreč rejenko. gospodično, klicali so jo Nataša. — Prava krasotica je bila! Lasje so ji segali prav do pet, oči je imela velike in otožne... Kadar je imela gospa migreno — so poklicali mene, da sem jo umiril s svojo harfo. In bil sem vsakokrat vesel: Nataša se je zaljubila vame in jaz vanjo. Toda gospa ni mogla trpeti, da bi kdo ljubil koga ! Lala je Natašo nekemu pastirju za ženo, mene pa so prodali v tovarno ob Volgi. . . Tako je! Ti ležeš na goro. vrag pa te vleče za nogo navzdol: .Te-dva sem se izučil, sem zapal v novo sužnjost, tam pa so mučili ljudi kakor v peklu. Bičali so jih s knutami, grozovito so jih pretepali. Prebil sem tam šest let. in to ni kar tako, kakor oblizuiti motič: tu treba nekaj prestati! Življenje ni urejeno nam na dobro. ljubi moj! To je kakor kopica : oni. ki so na vrhu, sujejo in butajo spodnje z nogami! Toda kakor mor«* zlesti izpod nižine, ko so na nas. spodnje, položene deske? Na njih pa sede in se goste gornji, da se nam lomijo kosti. Ca j pijo in kavo, a mi požiramo sline." Razumel nisem pravega smisla očetovih besed, toda govoril je vedno v slikah in prispodobah in njegove pripovesti so se mi vtisnile globoko v dušo. "Tako sem torej živel v tovarni v suženjstvu", se je oglasil oče, "in mislil sem si: Da bi le minil moj čas, potem pa pojde vse, kakor po maslu, odkupim se, da bom prost! In začel sem delati ponoči svoje delo, da bi si prihranil denarja in bi se mogel odkupiti od gospe. Tako sem delal šest let; jtega denarja mi niso dali na roko, marveč so mi ga za-pisavali na dobro. Končno pa je prešel moj rok; vrniti sem se moral h gospej. Šel sem v pisarnico. da napravim obračun, in toliko da nisem zapel kakor petelin od samega veselja: svoboda. sem si mislil, no sedaj je tukaj! Prislužil sem si jo!" Oče se je bridko zasmejal. "'Prosil bi za obračun!' Spogledali so se, potem pa je dejal mirno prvi poslovodja: 'Odvedite ga in dajte mu obračun!' Odvedla sta me dva moža. Gledam — peljala sta me k vratom. Tovarna je bila kakor trdnjava obdana s visoko steno, vrata so bila železna, a poleg vrat je stal velikanski Tatar z gorjaČo v roki, ki je bila gotovo težka tri pude. Sel sem. pod pazduho harfo, v roki pa culieo — tako sem šel. Privedla sta me do vrat, jih odprla, Tatar pa je prijel z obema rokama gorjačo in mi je zaso-lil eno med pleča, da sem kar od-letel za vrata in sem padel na tla. kakor sem dolg in širok. Harfa je odletela na eno, cula na drugo stran, vrata pa so se za menoj zopet zaprla in zaklenila. Vidiš, tak je bil 'obračun'! Lepo sem jo skupil! Hranil sem in hranil, pa sem vraga prihranil!..." In zopet trpek nasmeh in pla-meneče dihanje pipe! "Bil je že večer, burja je brila in dež je lil; Volga je bila vsa črna, a po njej so , plesali peneči se vali... Vedel nisem, kam naj se obrnem, ničesar nisem imel razun svoje strte harfe. Tn zgrabil sem jo, ter io treščil ob kamen, da se je razbila in so zaječale strune!... In bežal sem brez klobuka v KUPON — za — Premier Dictionary - 24. julija 1914. Ime........................................................................ Mesto.................................................................... i if * Država................................................................... HT Opomba. Slovar j« pisan le v angleškem jeziku ter je torej RT o&bef le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna Mr posebej, ker je knjiga obširna. Z* podtnino j« priložiti: Za 1. in 2. p«a 6c; la S. pa* 10c; sa 4. paa I6cr aa 6. psa »>c; m 6. pat »r: aa 7. paa 31c; sa osmi paa 36c. -Ztpti svojega kraja isve ▼aakdo na polti. GLAVNI ODBORt Predsednik: Frank Btkaar, H Cortland St.. New York. M T. Podpredsednik: Paul Schneller, Calumet, Mich. Tajnik: Frank Ker£e. 2711 8. Millard A«., Chleaffo, HL Blagajnik: Geo. L. Broslch, Kij, Minn. DIREKTORIJ: Dlrektorlj obstoji la Jednefa zastopnika od vseh Slovenskih podpornih organizacij, od vseh Slovenskih listov in od vseh samostojnih društev. 1711 a. , znamke, knjlfice ln vse drugo se obrnite na tajnika: Frank Kerle, Millard Ave.. Chicago. HI. Tudi vsa denarne poilljatve poilljajte na ta y PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, okolici naznanjamo, da in i Narod ki ne skrbi za svoje reve, nima postora med clvlllzovanlml narodi. Človek ki ne podpira narodnih zavodov, nI vreden sin svojega naroda. Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskega ZavetllCa. dežju in blatu, a sa mnisem vedel kam. V mojem srcu je divjala taka besnost, da bi bil najrajše razdrobil vso tovarno s smodnikom. Pribežal sem do obrežja Volge; tam sem se zgrudil na tla in sem plakaje in psovaje tožil Rogu svoje gorje... A Volga je šumela svojo pot dalje, črni valovi so se pomikali naprej, dež je pljuskal, veter je gonil temne oblake, na nebu pa je bobnel grom, kakor da se mi hoče rogati: trah-tah-ho-ho-ho!" Mračna, veličastna slika vihar-ue noči, grom in strela, oblaki in valovje — vse to je vstajalo grozeče pred menoj, in v strahu sem se pritisnil k pripovedovalcu, ki se menda sam ni zavedal mogočnega vpliva svojih besed. Puhal je iz svoje kratke pipice in medtem, ko je preživljal izno-va svoje doživljaje, je pripovedoval s svojim prisrčnim glasom: ''In začel sem klicati hudiča: pripravljen sem bil prodati mu svojo dušo, samo da bi mi pomo-gel maščevati se za vse žalitve.*' "No, in kako je bilo?" sem spraševal šepeta je, jedva dihajoč od razburjenja in nehote trepetajoč. "Ni se prikazal!"' je odgovoril z glasom obžalovanja in je umolknil za trenotek. "Menda mi takrat niti sam hudič ni mogel pomagati! Prebil sem se končno do svoje rojstne vasi, do gospe; toda zbolela mi je noga. Prehladil sem se, hodeč cel teden bos v jesenskem blatu. Noga mi je otekla kakor klada, postajala mi je hroma. Ko ie videla gospa, da sem ob nogo, in jej bom zato pač malo koristil, me je vtaknila — edinega sina matere in vrhutega še bolnega — v vojake. Nič ne de! Pri nas je vse mogoče, in tudi kaj takega se je moglo zgoditi takrat. Kakor da je bilo danes, vidim, kako je odhajalo krdelo domobrancev po cesti in jaz žnjimi z malho preko ramen, za menoj bega pla-kajoča mati; sivi lasje so se jej razkuštrali, njene oči so bi'Ie kakor oči blaznice. Ovila se mi je okrog vratu in nisem se jej mogel iztrgati!... Ihtela je in jaz sem ihtel... Naposled sem se šiloma osvobodil, bežal sem od nje, ne da bi se ozrl, ter sem hitel s svojo hromo nogo za drugimi... Eh, Kopka, še danes mi sili solza v oko, ko se spomnim tega! Od tistega Časa je nisem videl nikdar več: umrla je"... Oče je vsakokrat plakal, kadar je pravil, kako se je poslavljal takrat od matere. Dolgo je vlekel iz svoje pipe ter si otiral solze: ko pa se je pomiril, je nadaljeval: "Kogar so takrat spremljali k vojakom, mu je bilo prav tako, kakor da ga spremljajo v grob; toda jaz se nisem bal. Mislil nisem, da mi je nemogoče povzpeti se do častnika. Nasprotno, bil sem prepričan, da postanem kdaj častnik, in vendar je prišlo drugače. Moja noga se je še bolj poslabšala, moral sem v bolnišnico. Tam sem ležal — nič več, nič manj kot dve celi leti; odrezali so mi nogo. In bil sem mahoma prost. Ostrigli so mi peroti in potem so me izpustili. Brez hrane, brez gnjezda, pa pojdi, kamor veš in znaš — proletarca imenujejo takega človeka v knjigi. Devetindvajset let sem bil takrat star, toda nihče bi ne bil verjel tega, vsi so me imeli za starca, tako so mi izpremenili to mojo spako. V teh dveh letih svoje bolezni sem prečital mnogo knjig, ljubi Kopka! Ako bi zbral vse te knjige skupaj, nabil bi lahko ž njimi vso našo sobo prav do stropa : Tudi aritmetike sem se naučil v bolnišnici od nekega gospoda; o aritmetiki nisem vedel do tedaj ničesar in mi je bilo pravzaprav le v korist, da sem prišel v bolnišnico: vojaška služba je bila takrat taka, da se ti še sedaj jezijo lasje, če se spomniš na to. 1'begel bi bil prav gotovo, toda begune so gonili takrat 'skozi šibe': postavili so četo vojakov v dve vrsti in vsakemu so dali v roke palico; begunu so pa privezali na puško roke in so ga vlekli za puško med obema vrstama. Vojaki so ga bili z vso močjo s palicami po golem hrbtu, tako da včasih, ko je prišla nate vrsta, ža nisi udaril več po hrbtu, nego po krv vem mesu, ki so viseli od njega kosci in so tičale v njem trske, katere so se odločile od palic. Ako je begun padel, so ga polili z vodo, ga dvignili in ga vedli dalje skozi šibe. Zgodilo se je na, da ga tudi tako niso privedli do konca: umrl jim je pod palicami. Niiiee pa ni smel u-dariti samo nalahko; za vrstama so stopali namreč podčastniki in so naredili vsakemu, ki ni udaril na vso moč, s kredo križ na hrbet. Ko je prišel begun preko vseh šib. so prišli na vrsta 'zazna-movanci*, ki so jih tepli, da je bilo slišati daleč naokrog samo £ua! ua!', kakor kriče majhni o-troci, kadar so kaznovani!..." (Pride 5e). VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ- N A t I ZASTOPNIK«, kateri ao aooalaMenl pobirati narotnlno ca "Qiaa Naroda" In knjlta, kakor tu« t našo strelca spadajoče JMny Und. Ark. la akatfea: Mleka el Clrar. •an Francisco, Cel.: Jakob LoHta. Danvar, Colo.: Jaha Dabara tall. Laadvlila, Colo.: Jerry Jamnlk Pueblo, Cote.. T>atar Call« la J. Rolti in Frank Janeah. ■alltfa, Colo. In okollaai (Vha Bank Saloon). Walsanbura, Cofe.: Auto« Intflanopeila, Ind.: Frank Urajntv. Papua, III.: Dan. Badovinee CMeaao. ill.: Frank Jurjovaa. t_a Salle, III.: Vat. Kom p. Jollet, III.: Frank Laurlch In John Zaletel. Mlnaral, Kana.: Joka Btala. Waukeaan, llLi. ~ Math. Ogrln. •a. Chicago, lll.i apdn«fleld. IIM Kana. la ekolloot Little Falls. N. V.: Cleveland, Ohio: Frank Bake sr. J, ■«• rineta, chaa. Kar linger la Wank Ka- •ritf«aport. Ohla In ekoltoai Barbeton, O. In akolleoi Alois Colllnwooa, Ohio. Math. Lorain, 0. In okolico; John Ku sc. h. satu at. Yauntatown, O.: Anton Klkelf. Oregon city. O«««.: M- Jnatlm. Aliashany. Pa. In okollaa: M. OH •raddockr Pa.: Ivan Gem. •rldgevllie Pa.: Rudolf Fletarflak. ■ursine Pa. in »kollaoi Joka ft. Canamaufh, Pa.: Xvaa Fajk. Claridge. Pa.: Anton Jerlna. Canonaburg, p..: John Koklleh. ■rousthon. Pa. i Mulbary, Kan«, in okolleo: Martin Kaa. ln Parrsli, Pa., Anton Valan . Irwin. Pa. |n okolico: Frank dohnatown. Pa.: Frank Qabranja. Maadow Landa. Pa.: Oao. Bchulta. Moon Run, Pa. okolico: Fr. Mi Plttabupflh, Pa.» Ivnadj Isnas Magister, Frank BamblS ln Z. Jaki«. Unity Sta., Pa.: JoMpb 8k«rlf. atoalton, Pa. s Anton M. PapU. Wniock, Pa.: Frank Sam« In X PatarnaL Wlntarquartara, Utah t ■nek Diamond. Wnh.i ttr. Ravanadala, Waah.: Jakob W. Va. ln Ktdu In Frank Orafton, Wlc.: Jo * Mllwaukaa, Wla.i J _ Milwaukee, Wia.: Josip Tratnik. John Vodovnlk ln Frank Mah. wm.i mak M Wpa.i A ML ifci Avstro - Amerikanska črta (preje Bratje Cosulich.) Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. Harf par Regularna vožnja - J Itf voau vsfjOM son mm [Svodi na dva vijaki imaja brezžični bnojtf i gojca, Ti A Trn. * ITSIHINGKE^ 1' ARGENTINA« \ OCEANIA, nANz iomm % ilk n ira vijaka ' Hiim Viimrmi"! ^ " med INew Yorkom, Trstom In Reko, m Cena voinih listkov ix New Yorka za HL razred so do? /tf i i TESTA _____ ljubljane rkkt*! ...... ZAGREBA .. KARLOVCA >"• . v«*« •• m^xqod 1(25.09 • • >r»»Ti>!•; • v.CB. • v*:^26.18 H. • '.-.T.-^r.WW^M-^^r^cWTC* $25.00 * • • $26.08 $26.21 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. id Martha Washington znaia $4.00 več. II. razred od Marthe Washington in Kaiser FraM Joseph ], od $65.00 do $70.00. Vii drugi parniki od $50.00 do $60.00. 1 ^rnm. 9 'Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, New York, N. Y. ■jeMfflk... -............. . . . ...... .i