Največji ilwwniki dntmk * t Združenih državah
VeUizavteleto • . •	$6.00
Za pol lata .....	$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
CsSršlovensBhidelavcevV Ameriki.
Tke largest Slovenian Daily in tke United States.
Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,030 Readers. .
■ Issued ev<
I 101
wIEMBESI
TELEFON: CORTLANDT 2870.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act^of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 2876.
NO. 217. — STEV. 217.	NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 15, 1924. — PONDELJEK, 15. SEPTEMBRA 1924.	VOLUME XXXII. -	- LETNIK XXXII.
NAPORI DEMOKRATSKEGA KANDIDATA
Demokratski predsedniški kandidat je povedal Zapadu, da mora vlada pomagati masam. — Volilci v Kansasu in Nebraski so v dežju poslušali njegova izvajanja glede osebne prostosti. — Bivši generalni pravdnik je zlorabljal polnomoč svojega urada. — Davis je napadel tarif.
Poroča Frank Hopkins.
Topeka, Kans., 14. septembra. — John W. Davis, demokratični predsedniški kandidat, je bil deležen največ-jM^a sprejema na potovanju po zapadli včeraj zvečer, v republikanski trdnjavi Topeka. Izgledalo je kot da. je na noj^ali celo mesto, da <ra pozdravi.
V prenapolnjenem avditorju se je pojavil pravcat pandemonij navdušenja. Na čelu parade, ki se je pomikala po glavnem hodniku dvorane, so nosili šest čevljev visoko belo posodo, z napisi: "Teapot Dom, G. O. P."
Njegov prihod v mesto je bil značilen za priljubljenost Davisa. Pol milje dolina parada ga je spremljala po trlav-»i cesti. Na tisoče in tisoče nadaljnih pa je opazovalo .-prevod. Vstop Davisa v avditorij je bil signal za velikanski izbruh navdušenja.
Jndirektno je napadel Davis zakladniškega tiajnika Mellona, ko je razpravljal o povišanem tarifu na posodo in drugo blago iz aluminija ter trdil: —
"Glasilo se je, da jih je nekaj v visokih uradih, ki imajo velike interese v aluminjskih kompanijah.
4 4 Pred no je bil uveljavljen ta tarif," je rekel govornik, "ie znašal konsum aluminijaste posode, prihajajoče iz drugih dežek le dva odstotka celega konsurna. Tarif na te proizvode pa je bil povišan na temelju teorije, da obstaja vlada le za korist nekaterih."
Davis je tudi kritiziral davčni načrt Mellona, ki je bil poražen v zadnjem kongresu ter izjavil, da je prejšni generalni ] iravdnik Daughertv zlorabil polnomoči svojega urada. Trdil je, da nobenega tako žalostnega poglavja v administraciji kot je poglavje v Veteranskem uradu pod Charles Forbesom, nakar je direktno napadel predsednika.
"Ne dvomim o poštenosti namenov odličnega moža, ki se nahaja sedaj v Beli hiši," je vzkliknil, "a kaj je postalo iz teh mož?"
4'Fall je izginil. Zakaj? Trikrat je zahteval, svojo rejigiiaci jo, a bila je odklonjena. <*> bi bil mož brez hibe, bi bila odklonjena, a če ni bil, bi se resignacijo izsililo, predno bi naprosil zanjo.
44Forbes je odšel. Zakaj? Ker ga neki secfcj mrtvi človek preiskal ter ga pognal iz urada."
To je bil prvič, da se je Davis direktno obrnil proti predsedniku. Pogosto ga je prekinilo odobravanje, ki je doseglo svoj višek, ko je izjavil, da je še dosti ljudi, ki čutijo made? na narodni časti in ki si ž. le po vrat ka vlade. s katero bi se lahko postavljali pred eelim svetom.
Močni nalivi v Nebraski niso ovirali ljudskih množic, da pozdravijo demokratičnega kandidata. Nekako fiOO ljudi je čakalo na njegov vlak na kolodvoru v Kearney. Vsakdo v Nebraski je bil pripravljen zgodaj vstati, da sliši demokratičnega kandidata.
ANGLEŠKI TEKMOVALO!
DOGOVOR GLEDE ARBITRACIJE 80 SPREJET
Izjavlja se, da bo gotovo kmalu sprejet dogovor glede prisiljene arbitracie. Nova razoroževalna konferenca. Anglija se strinja s Francijo glede vprašanja za -plenjenja na morju.
Piše Arno Dosch-Fleurot.
fOPVMGMT >(«ITtM VIEW CO, KIW t««
V Združene države je dospelo pei najboljših angleških LfrralceA- jrol-fa, ki bodo skušali premagati dosedanje ameriške šampjone.
PREDSEDNIK COOLIDGE UMOR MATTE0TT1JA IN KUKLUKSKLANCI JE BIL MAŠČEVAN
Voditelji črncev izjavljajo, da bodo odpadli od republikanske stranke, če ne bo pojasnil predsednik svojega stališča glede Klana.
Morilca fašistovskega poslanca Casalinija se je smatralo fanatikom. Splošno se zahteva o-mejitev uporabe orožja.
Rim, Italija, 14. septembra. Giovanni Corvi, ki je bil aretiran včeraj, ker je zavratno umoril tajnika fašLstovskih korporacij, Armanda Casaliifi. ki je bil tudi član italijanskega { parlament a, je rekel, da je izvršil zločin .da
PROTIREVOLUCXJA NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, Portugalska. 12. sept. Komunisti in vojaki so ponovno brezuspešno poskusili vprizoriti prot irevoluei jo.
Velike skupine vojaštva so napadle vojno ministrstvo in brzojavni urad, toda vladne čete so odbile vse napade.
Vsi voditelji protirevolucijo-narnega gibanja so bi>li aretirani.
V mestu vladata zopet mir in red.
FRANCIJA IN ANGLIJA NOČETA POSODITI ROMUNSKI.
Bukaršet, Romunska, 14. sep. — Romunski bankirji so dobili privatna poročila, da se finančnemu ministru Baratianu ni posrečilo najeti v Parizu in Londonu nameravano posojilo.
Ugledni finančniki pravijo, da je treba preprečiti nadaljno inflacijo denarja ter s tem preprečiti finančno krizo.
Washington, D. C., 14. sep. — Organizacije črnih \vo$lce}v bodo kmalu vprizorile poskus, da izvabijo iz predsednika Coolidga njegovo stališče glede Ku Klux Klana. Namen teh organizacij je naročiti stojim članom, naj ne j 0Sveti grdi umor socij al isti enega gla-sujejo za republikanski tiket; paslanca Matteotti-ja. Ta navi-v slučaju Tda bi predsednik ne j de-zuo politični umor pa je izvr-hotel poj ^gn it i svojega stališča šil človek. >ki ni niti registriran v glede Klana.	komunistični stranki.
,	narodni ' voditelji Smatra Se ga fanatikom kate.
črncev izjavljajo, da predsedmk | rega je razdražila poleraika5 kI
se je vneLa v listih ob prrlški umora Matteotti-ja.
Čeprav je zavzemal Casalini važno mesto v fašist o vski organizaciji, ni imel vendar nobenega opravka z umorom Matteotti-ja, a mož. ki ga je ustrelil, je očivid-r.o nameraval zadeti fašiste kot
Coolidge še ni odgovoril na vprašanje, katero mu je pred par meseci stavila Narodna zveza za napredovanje črncev, in ki se je glasilo, kakšno je njegovo .».tali-; šče glede Klana. To se je zgodilo takrat, ko je zmagal pri primarnih volitvah v Indiani.
Sedaj, ko je izvolila država Maine governerja, odobrenega organizacijo. Italijansko
j je brez razlike
časopis-
Klana, dočim sta Texas in Okla- ^ —— st™nk obsoja ta homa, dve normalno demokratič- zl<*ln' 1ZvrŠen nad ni državi, pognali tajno organi-1 n®m	ki « pripadal
zacijo iz politične sile, so * nifalkl cJwb™ni *tranki
Ženeva, Švica. 14. septembra. — ; Se predno se bo končalo sedanje zasedanje Lige narodov bo najbrž ( v praktični obliki sklenjen dogo-j v(»r. tikajoč se prisilne arbitracije in sankcij, ki so potrebne, da se jo napravi uspešno.
Vprašanje rrazomžtrnja ."bo izročeno splošni razoroževalni konferenci. katero bo sklicala Liga narodov koneem zasedanja. Te splošne konference se bo najbrž udeležila tudi Amerika.
Za gotovo se smatra, da bo uveljavljena prisilna arbitracija, ki bo določila formulo za sankcije, ki bodo ugodne vsem in katere bo mogoče izvesti. Splošno zagotovilo prisilne arbitracije ali razso-je, katero sta dali Anglija in Francija, je bilo ponovljeno v komitejih in podkomitejih. ki sklepajo glede kompromisa v tem vprašanju. Ostali narodi so se seveda podredili vodstvu Anglije in Francije.
Sklenjen je bil tudi dogovor glede ekonomskih sankcij, — bojkota itd. — in Angleži, ki so dobili v principih podporo Lige narodov za angleško pravico za plenjenja na visokem morju v slučaju, da bi Anglija tekom kake vojne izvajala na morju policijsko službo, so sedaj v boljšem soglasju s Francozi glede vprašanja vojaških glede vprašanja vojaških sankcij.
Na sestanku poclkomitcja tretjega komiteja se je razpravljalo o vojaških sankcijah in češki minister za zunanje zadeve, Beneš. je bil izvoljen, da spravi te sankcije v primerno in sprejemljivo
DELAVCI SO JEZNI NA MAGDONALDA
Tovariši angleškega ministrskega predsednika MacDo-\ iialda so presenečeni, ko je njih voditelj sprejel darilo milijonarja. — Trideset tisoč funtov za vzdržanje kare, ker je prereven, da bi jo vzdrževal s svojo plačo. — Delavske voditelje je ravnanje MacDonalda ja-ko presenetilo.
Poroča John Balderston.
crnci
prepričani, da je naloga republikanskih voditeljev govoriti ter pojasniti svoje stališče.
— Mi moramo vedeti, kje stoji, — je izjavil Shelby Davidson, zastopnik zveze. — Prihodnji mesec moramo povedati različnim organizacijam, kako naj nastopijo in za koga naj glasujejo.
MATI OBISKALA SINOVA-MORTLCA.
EKSPLOZIJA ARMADNEGA SKLADIŠČA.
Včeraj je obiskala v fiinjr Sinjru morilca Morrisa in Josepha Dla-monda mati v spremstvu zagovornika. Diamaonda sta bila obsojena na smrt, kjer sta umorila uslužbenca "West End Banke ter ga oropala za štirideset tisoč do-ECUADOR PORAZIL VSTAŠE. larjev.
Zagovorniki skušajo uvesti nov
Liberalno časopisje pravi, da je skrajni čas pomiriti ljudskega du-?
, .	T ....	_	i 5?e narodov osnutek celega toza
lia; da se v Italiji preveč pogosto ,
i o	{|ev
uporablja orožje in da se sta dve ekstremni stranki, komunisti In fašisti, preveč obroženi.
Veliko razburjenje vlada med fašisti radi umora Casalinija, a vlada je uveljavila stroge odredbe, da prepreči konflikte.
PISMA, NASLOVLJENA NA LEOPOLDA IN LOEBA, SO ZAŽGALI.
London, Anglija, 14. septembra. — Daimler avtomobil ministrskega predsednika MacDonalda, za »kiojega vzdržanje je podaril Sir Alexander Grant trideset tisoč funtov, obvladuje politični položaj ter bo izzval pozornosti nešte-vjlnili ljudi, če se bo še kedaj pojavil na Downing street.
Sir Grant, ki je podaril karo ministrskemu predsedniku. ;ie danes pojasnil svoj korak. Potrdil je, kar je MacDonald že sam rekel, da jo bil glavni vzrok bolezen ministrskega pred sedi si ka.
"Bil je zelo slabega zdravja, ker je delal talko Vrdu in vsi listi so pisali, kako slabo se počuti. Ko sem izvedel, da se vozi po londonski podzemljski železnici, sem čutil, da si nalaga pretežko breme.
"Nek ega večera ie šel ministrski predsednik na banket Pilgrimorv, na katerem je imel oni odlični govor. Z banketa se je peljal s podzeniljsko železnico do neke postaje v bližin j i stanovanja.
"Govoril sem žnjim*glede načina, kaJko zapravlja svoje moči. Rekel sem mu, da to ni lepo ter mu stavil po-nubo. da mu dam takoj primeren avtomobil. "
"Mogoče bom že jutri brez službe," je odvrnil MacDonald," in potem ne bom imel denarja za vzdržavanje avtomobila."
"Ce sprejmete avtomobil od mene," je rekel, "bom dal na stran za vas toliko deležev kot jih je treba za vzdržanje kare in ti deleži bodo vrnjeni po vaši smrti meni tdi mojem siniv."
"Dobro,'' je rekel MacDonald, "malo je ljudi, od katerih bi sprejel tako ponudbo in vi ste eden treh mož, ki so vključeni."
4'To je vse ter mislim, da bi mi moral biti narod hva-režen, ker sem storil nekaj, da ohranim zdravje ministrskega predsednika, moža, kojegft glavni cilj je delati za narod.''
Iz ugotovila G rant a je razvidno, da ni dal ministrskemu predsedniku le kare, temveč tudi denar, potreben za vzdržanje. Vsi listi omenjajo to v svojih poročilih, a po sta-i*i angleški navadi so toliko previdni, da ne priobčajo nika-kili uredniških komentarjev.
Liberalci in konservativci dajejo v privatnih pogovo-obliko.	rili izraza svojemu obžalovanju, ker je MacDonald revež
Ce bo Benes uspesen, se bo vr- ^ nikdar ne morel vzdržavati avtomobila iz svoje ministrske plače.
Kaj bol j resno škodo pa bo trpel vsled tega daru Mac-Donald v svoji lastni stvari ter fned delavstvom. Delavski voditelji so v privatnih pogovorih odkrito izjavljali, da jih je ta korak ministrskega predsednika napolnil s presenečenjem.
Neki odlični delavski voditelj je namignil na dejstvo, da je časopisje lorda Beaverbrooka prvo objavilo tozadevno vest ter rekel :
"Beaverbrook je pojrnal iz urada Asjuitha; spravil je iz urada Lloyd George-a in brez dvoma je v veliki meri pripomogel, da je bil strmoglavljen Baldwin. Ostalo prepuščam vaši domišljiji."
šil v ponedeljek sestanek po.lkt^-mitejev prvega in tretjega komiteja, kar pomenja. da bo kma Iu mogoče predložiti zbornici L>
I
Honolulu, Havajsko otočje, 14. septembra — Značilen konec De-.fense Test dneva, je bil, ko se je tinel, očividno sam od sebe, velik magacin za smodnik ter popolnoma pogorel v dveh urah Izgubo cenijo na $300,000.
VODITELJA MACRDON8KIH AVTONOBnSTOV UBITA.
Sofija, Bolgarska, 14. s&pt. — Notranje ministrstvo je dobilo poročilo, da sta bila ubita dva mana macedonska avtonomistična voditelja Aleko VasDjev in Gregor Aianobov.
Guataquil, Ecuador, 14. sep. — Sile ecuadorske vlade so porazile vstaše v bližini Ibarre po boju, ki je trajal tri ure. Ta&o se glasi v brzojavkah, ki so prišle iz Quito. Vstaše m je poveljeval Jacinto Camano. Oficijelno se ugo* tavlja, da so bili med četami tudi državljni republike Colombia.
SLABOUMNEŽ SE JE ZAŽGAL.
Chicago, 111., 14. septembra.— Delavcu Josephu Kopu>sea se je naenkrat zmešalo v glavi. Šel je na pokopališče, kjer se je ravno vršil neki pogTeb. Nabral je drac-ja, polil svojo obleko z bencinom, prižgal grmado ter stopil nanjo.
Pogrebniki so skušali k njemu ter ga pravočasno rešili.
proces.
TRISTO FUNTOV TEŽKA ŽENSKA UMRLA.
V Tonkers je umrla 53-letna Mrs. May Obrenske. ki je tehtala 300 funtov. Zadela jo je kap, ko se je odpravljala v cerkev.
SMRTNA koSA.
-
V bolnišnici v Chisnolm, Minn., je umrla dne 11. septembra krog ene ure zjutraj Mrs. Uršula Osbait. Rojena je bila lata 1856 ter Je bila članica dr. št. 1 J. S. K. J.
Pokojnica je bila sestra znanega in občespoštovanega rojaka Mr. Matija Pogorel ca, kateremu izrekamo iskreno sožalje.
Joliet, III., 14 Kot vsi drugi jetniki, sta tudi Leopold in Loeb. obsojena zastran umora štirinajstletnega Franksa, prisostvovala maši.
V jetnišnico je dospelo na kupe pisem, posetbno od žensk, v kate-izražajo morilcema svoje sožalje.
Uprava jetnišnice je vsa pisma sežgala.
nega doprovora. Dogovor je bil olajšan vsled tega. ker je bilo predloženo na poznejši Čas eelo vprašanje razo-roževanja.
Amerika in Nemčija bosta povabljeni na rozoroževalno konferenco. če bosta članici Lige ali pa ne.
Ženeva, Švica, 14. septembra. Rujnunska delegacija je včeraj predlagala ^mednarodno posoiiiio pod pokroviteljstvom Lige na-i rodov za zoptetno ustanovljen.^ I normalnih razmer v deželah, ki septembra. — trpele vsled vojne/
Načrt se tiče predvsem Nemčije in Rusije, kojih intelektualni delavci ne morejo vršiti svoje naloge radi finačnih težkoč. v katerih se nahajajo njih deželi. Posojilo naj bi upravljala komisija Lrfige narodov.
ŠTRAJKARJI SO SE PRIZNALI KRIVIM.
Lihue, otok Kaual, 14. sept. — Devet filipinskih štrajkarjev je pred sodiščem izjavil^, da^se smatrajo krivim nošnje %orožja. Obsojeni so bili na trinajst mesecev ječe.
Zdravniki izjavljajo, da se je vsem štrajkarjem, ki so bili v spopadih ranjeni na sladkornih plantažah, obrnilo na boljše.
POLET ZEPPEUNA ZOPET PRELOŽEN.
Friedrichshafen, Nemčija, 14. septembra. — Transatlantiški polet v odi ji ega razkoplova ZR—3 je bil zopet preložen na konec septembra ali pričetek oktobra, ker so baje našli novo napako v motorju.
Pet strojev bodo demontirali in zrakoplov nte bo napravil nameravanega poleta tridesetih ur pred 24. septembrom.
Poprave bodo potrebovale cel teden ali pa še več. Zračna ladja je bila včeraj popoldne pet ur v zraku.
DENARNA IZPLAČILA
IV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $14.20 2000 Din. — $28.20 5000 Din, $70.00 Prt -lnfflK ki mlaj« mnj I IS Mitov a niihiliM in drnce ihiiht. M—paiWJi na sadnje poito ta IsptaM
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir......... $ 9.90 600 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Ptl naročilih, U xnatej« nanj kal Mt Ur rafuMK pililij pa 11 aa pattnioa in drage atre&ke.
tW ta Zrndm.	*
Ea paflDJatre, ki presegajo PETTISOČ DINABJMV aH pa DVATIBOC UB dovoljujemo po mogo&acwti Be poaabea dopaat. Dinarjem ki Uraai tedaj nI ; is tega razloga nam nI
pa ceni tistega dne, ko nam pride peaku^ denar v roka.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.-*
•lede izplačil v amer. dolarjih glejta poMbašToglac ▼ tem ttstk.
•a m
GLAS NARODA
99
-M
pLtVINK MlLVl
rjm
GLAS NAHODA, 15. SEP. 1924.
FRANK lAIUIR,
and Published fey
Publishing Company P"
»
LOUI« •■NUIR.
XA Corporation)
Plačo of luvl W Cortland*
off ttio Corporation and Ad feorouqh of Manhattan.
of Afeovo Offlooroi Now Vorfc City. W. Y.
I L Al NARODA
(Voloo of tho Poopfo)
Kvory Day Cxcopt Sunday and Holiday.
In
K« pal Iota
«oQa Hot BO Amorlko Kanada ............. ♦>•<*
• • • napa o o o o o *mm (3.00
............ »1.M
Za Now Ywt Za pol lata n
Za inozemstvo Za pol lota _
dn.. trjm ..... tsjo
rr... 9TM

•uboeflptlon Yaariy »,0P
Advertisement on Agreement
Naroda** Izhaja vse ki dan livnmil nodolj In
Pno podplat In oocbnoatl ao n« priobCujejo. Donar naj aa blagovoli po-po Money Ortar. Pri spremembi kraje naroffnlkov, prosimo, da na nan tudi vroStatf blrmllMo nuni nI. da. hitreje najdemo naslonil**._
» Q L A • NARODA" fetreet, Borough of Manhattan, Naw Veffc, K. V, Telephone* Cortlandt 2871	_
PERSHING
Te dni se jo poslovil iz ameriške arrtfadne službe general Pershing.
V svojem življenju se je proslavil s tremi stvarmi.
Na Filipinih je pomagal vladi Združenih držav kuM-virati nekulturen narod.
Potem je bil poslan v Mehiko Villo lovit, pa ni opravil dosti, ker se Vili ni zdelo i>otrebno, da bi se dal ujeti.
Končno je po vedel ameriško armado v Frfaaieijo, založil zaveznike s kruhom, mesom, odejo in dobršnim porejo-nom navdušenja ter jim pomagal zmagati.
Armadni statuti določajo, da častnik, ki doseže 64. leto svoje starosti, ni več sposoben za vojlaško službo. Ob 64. letu nastopi doba penzijona.
Pershing je v pokojen, toda njegova naloga ni končana. Pravzaprav se je šele začela.
Imperijalisti Združenih držav so ga vzeli v službo ter se ga poslužujejo kot propagandnega generala.
Ko je nastopil svojo službo, namreč službo vojnega propagatorja, je imel več jako značilnih govorov.
Odprlo se "mu je novo polje delavnosti.
Naročili so mu, naj vzbudi v deželi navdušenje za patriotizem ter naj pri dig nje dvomljivo resnico, da je edi-nole v močni armadi in v vseobsegajočem militarizmu spas dežele.
In Pershing je govoril. V propagandnih govorih ni prekosil samo tistih, ki so ga najeli, pač pa celo samega sebe.
Prop a ga t or j i obroževanja pravijo, da bi bila svetovna vojna dosti prej končana, če bi bile Združene države obrožene kot se spodobi.
Pershing se je pa višje povzpel ter izjavil, da so bile Združene države leta 1917 samo zato vržene v vojno, ker niso bile dovolj obrožene.
Soglasno z njegovo logiko bi sploh ne izbruhnila svetovna voina, če bi bile Nemčija, Francija, Anglija, Rusija ,Avstrija, Italija, oziroma sploh vsa Evropa in vsa Azija do zob obrožene fer bi izdale vse, kar so imele, za munieijo in orožje.
Pershing ga je sicer s tem dokazom precej polomil, dosti bolj spreten je bil pa pri agtiaciji za prisilno vojaško službo.
Bil je seveda toliko previden, da ni izpregovoril besed "prisilna vojaška služba".
Te besede namreč zvene ameriš4kdh delavcem, ki so tekom vojne pokušali sladkosti vojaškega stanu, jako pošastno po ušesih.
Kljub temu pa vladujoči mogotci in general Pershing vztrajno delajo za dosego tega svojega cilja.
"Zadnja vojna nas je naučila," je rekel, "da ni noben moški v tej deželi vreden zaščite svoje vlade, če ni pripravljen v slučaju nevarnosti zgrabiti za orožje."
"Iz tega je razvidno," je nadaljeval, "da je dolžnost vsakogar, izvežbati se, dia bo znal v slučaju potrebe ravnati z orožjem."
Nato je slavil poletne kempe, v katerih se sinovi bur-žuazi^e vežbajo. da bodo, ko bo udarila ura, lahko uspešno nastopili proti "notranjemu" in prottji "zunanjemu" sovražniku.
Pridružil se je tudi zagotovilu in pretnji prOpagan-distov, da je treba v deželi nasilno zatreti vsako nepatri otično naziranje ter vsakemu nezadovoljnemu sproti do-»kazaitd, da mora biti zadovoljen, če je rad ali ne.
Pershing je sicer izstopil iz vojaške službe, toda za-naprej bo slišala o njem ameriška javnost dosti več kot je slišala tedaj, ko je nosil vojaško uniformo.
opis
East Moline, 111.
Ker vedno rad čitam dopise iz različnih naselbin, naj tudi jaz nekaj omenim.
Kar se tiče dela v tej okolici, je jako slabo. Za moške sploh, ni dela, kdor ga pa kna, mora delati kot živina. Plača za navadno d do je tu od 30 do 47 centov na uro, na boljša dela ni misliti Največ je izučenLh delavcev bre?. dela. Lažje pa je za žensko delo. Te de dosti >ro zaslužijo, to je od 9 do 24 fev naveden.
Velike so govorice o predsedni ških volitvah. Eni hvalijo enega, drugi drugega. Tu smo vsi za La Folletta. Saj slabši sploh biti ne more kot je sedaj. Bes čudne so stvari. Vsi slovenski listi pišejo, da so za delovee, to je v korist delavcem, vendar čitam ravno v delavskem listu, da je oni list protr La Follettu. Dobro bi bilo, da se delavski listi združijo vsaj v dobi predsedniških volitev ter bi delavstvu ravno povedali, kdo je za delavce, ne pa kot se to vidi sedaj iz
liittnr. - fini hvalijo, drugi grajajo. Ker je že tako blizu volitev, naj vsi slovenski listi priporočajo enega, kot sedaj La Folletta, ako sploh ne bo agitacija prepovedana, kot je volitev kakih glavnih odbornikov v kaki jednoti. Saj je že vseeno, je eden ali drug, vendar je čas. da se enkrat izpre-meni.
Vedno se apelira na organizacijo. Res dobro je to, ali kakor hitro je izvoljen odbor, takoj dela za svoj žep ter proda svoje oveice ob prvi prMiki. To se je videlo ravno tukaj V zadnjem štrajku. Govorili so. da ni>*> izgubili, ker so imeli lepo plačo. Sedaj so vendar priznali, da je bilo izgubljeno prve tri mesece, ko so dobili poziv za delat. Mi delavci nimamo nobene druge prilike več, kot da se vsi združimo v eno organizacijo ter tako lahko postavimo svojega sotrpina v odbor.
Omenil sem, da jako rad čitam dopise, posebno liste, kot je ravno Glas Naroda. Ta list je edini za vse enak. Imamo neke kričaške liste. Njih hvale ni konca, ako se pa drzneš kaj pisat, ti ves dopis prežvečijo in preeikajo, da som svojega dopisa ne poznaš. Dopisa <ploh ne priobčijo, ako jih ne gladiš po dlaki ter samo nje hvališ.
Prosil bi čitatelje Glasa Naroda, da se bolj pogosto oglašajo ter poročajo o delu. da bomo tako vedeli. kam iti delat ali iskat dela.
Najlepši pozdrav vsem čitate-ljern Glasa Naroda ter najbolj i uspeh listu. Edini najbolji za delavca je Glas Naroda.
Jacob Bucher.
St. Joseph, Valley, Wash.
Zopet se malo oglashn iz daljnega zapada, iz države Washington. Nikar ne mislite, da smo konec vzeli ob času požarov, ki so divjali po državi Washington. Tu-
di suša. ki jo imamo od spomladi
in nam še vedno grozi, nas ni pobrala in pokončala. O ne! Slovenec je pač trden kot hrast in ga ne uniči takoj vsaka stvar. Vse prenese, seveda ne molče. ^5na tudi nekoliko godrnjati čez rnsodo.
Letos se pač Slovencu ne moremo pohvaliti bogve kaj z letino. Skoro vsi prebivamo bolj v hribih in v višjem svetu, kjer manjka vode. Farmarji ,živeči v dolini Valley, pa boljše pridelujejo, ker lahko namakajo travnike in polja. No pa tudi mi Slovenci ne bomo konca naredili, čeravno nam usoda ni bila bagve kaj mila. Obupati se pač ne sme nad božjim gospodarstvom. Tudi dnigod imajo svoje nadloge, tudi njim ni vse po volji. Vsaka država ni za vse slaba, pa tudi ne za vse dobra, tako da je v vsaki nekaj medu in nefcaj pelina.
Iz zlate Californije je prišla družina Mr. & Mrs. Lawrence Tor-ker ter adaptirana hčerka na obisk matere, sestra in bratov. Mudili so se precej časa tukaj, nakar so odpotovali nazaj tja v tople kraje, kjer raste vinska trtica.
Pred kratkim je prišel na obisk svoje 821etne matere brata in sestre sin -Toe Plemel in soproga iz države Oregon. Pravita, da je tudi tam napravila suša precej škode. Na Labor doy sta se vrnila nazaj.
Dne 15. avgusta je ga. Štorklja obiskala družino Frank & Mane Trampush ter jim podarila hčerko.
V mestn Spokane se je vršila državna razstava (Interstate fair"), ki je trajala od 1. do 6. sept.
Naj to zadosti.
Pozdrav na vse Slovence in Slovenke sirom Amerike, posebno pa pozdravljam one, ki so doma okrog Blejskega jezera. Naj se kateri oglasi.
Mrs. Marie Omejc. (roj. Torker iz Gorij. Bled) St. Joseph, Valley. Wash.
Peter Zgaga


Novice iz Slovenije.
Roparski umor.
V noči na 23. avgusta so neznani roparji vdrli v hišo Franca Klenovška v vasi Matovec ob Savi. Dva roparja sta vlomila skozi okno v sobo ter z revolverji napadla moža in ženo. Tretji je stra-žil pred hišo. Na zahtevo, da se jima izroči denar, je gospodar skočil pokonci, a v tem trenutku mu je eden izmed roparjev porinil nož
trebuh. Nato sta roparja davila in pretepala ženo, dokler jima ni izročila denar — 2000 Din. Tudi hlapca so pretepli in zvezali, ko je pritekel na pomoč. Mož je takoj podlegel rani v trebuh in umrl. Roparjev še niso našli.
Strela je udarila,
v soboto 23. avgusta v hišo
po-
sestnika Franca Anžina iz Stane-žič pri Št. Vidu nad Ljubljano. U-bila je dve kravi, poslopje popolnoma pogorelo. Anžin je bil zavarovan za malo svoto.
Dekan, ki je v "silni revščini".
ce Iz Jarenine na Štajerskem poročajo. da se je tam radi agrarne reforme razdelilo med drugim tudi posestvo, njiva in travnik, približno 7 oralov, graščine Jarenin-ski dvor, ki spada pod nemški samostan Stift Admont in ki ga je imel v najemu jareninski dekan. Dobro se še spominjamo, kako se je govorilo, da se naj pomirimo, ker v tej novi državi bo imel mali posestnik in viničar najboljše, kajti razdelila se bodo vsa vele-posestva, tudi cerkvena in škofovska se bodo razdelila med ubogo ljudstvo. In res je ubogo ljudstvo verjelo. Vsi Jareninčani dobro vedo, da so to posestvo dobili z malo izjemo najbolj upravičeni in revni ljudje, in vendar je jarenin-fiki dekan tako nevoščljiv tem revežem, da je pošiljal tožbo za tožbo na okrožni agrarni urad, oziroma na agrarno direkcijo v Ljubljano, da naj se to posestvo revežem odvzame in naj se nemudoma dekanu vrne, ker je An v silni revščini, tako da ne more na noben način živeti v J ar en in i, do-eim interesent je tega posestva ne rabijo ter ga zato tudi čisto zanemarjajo. Ve pa vsa javnost, da je la dekan eden najbogatejših duhovnov v celi lavantinski škofiji.
Premestitev polkovnika Deskalo-vica.
Dne 25. avgusta je odpotoval iz Ljubljane na svoje nove mesto v Novi Sad v Bački (Vojvodina) polkovnik Aleksander Daskalovič. kjer je prevzel komando 7. peš-polka. V Ljubljani je bival 2 leti kot predsednik vojaške razmejitvene komisije na kranjsko-itali-janski meji in si je v tem svoj-stvu mnogo prizadeval, da se Jugoslaviji ohranijo ekonomsko in s stališča narodnega čustva važna mesta in točke. Težak je bil spor zaradi Triglavskega vrha in Sedmerih triglavskih jezer. Nazadnje so postali Italijani nejevoljni na<l proti italijanskim in pravičnim polkovnikom ter zahtevali izmeno i v paritetni komisiji. I
Sestanek jugcslovansko-čehoslova-ške lige.
V Rogaški Slatini se je vršil 24. avgi*sta sestanek jugoslovansko-češkoslovaške lige. Sestanek je krasno uspel. Z jutranjimi vlaki iz Maribora in Ljubljane je prišlo okoli 100 društvenih članov. Po kratkem pozdravu se je vrši-lo ob 11. dop. zborovanje v mali dvorani zdraviliškega doma. Zborovanju je predsedoval Bureš iz Maribora. Referate o delovanju društva in njegovih ciljih so podali češkoslovaški generalni konzul Otokar Be-neš iz Ljubljane, dalje predsednik češke občine ljubljanske Ružička. dr. Reisman, dr. Pivko in Govekar. Zborovalee je prisrčno pozdravil zdraviliški ravnatelj dr. Šter. Zbo-rovalci so poslali vdanostni brzojavki kra-lju Aleksandru in predsedniku Masarvku. Zborovanje je trajalo do dveh popoldne v dvorani hotela Triglav. Popoldne so si ogledali zborovalci krasote in znamenitosti Rogaške Slatine. V veselem razpoloženju so zborovalci pred razhodom sklenili, da se bodo vsako leto enkrat sesli v R. Slatini.
Nezgoda kolesarja.
Čevljarski pomočnik Jože G rum je padel 24. avg. na "Dolenjski cesti v Ljubljani s kolesa ter si zlomil nogo, da so ga morali prepeljali v bolnico. Padec je povzročilo — mestno blato, na katerem je Grama spodrsnilo.
Pred leti se je bil pojavil v Parizu dr. Voronov s svojo čudovito iznajdbo.
S pomočjo opičjih žlez je pomladil že marsikaterega starca.
Osemdeset in devetdesetletnim moškim, ki so imeli nove žleze v sebi, so naenkrat začeli rasti lasje, koža na licih je izgubila gube, hoja je bila pokončna in ljubezen do ženskega spola brezmejna.
To so bili prvi znaki. Vsaka o-peracija je seveda veljala na sto-tisoče frankov.
Izžeti stari lahkoživei so pa z veseljem plačevali. In plačevali bi, če bi bila cena še dvakrat ali trikrat večja. Vse bi dali, za podaljšano mladost.
Pri prenovljencih so se pa kmalu začele kazati usodepolne posledice.
Nenadoma so dobili vsi veliko veselje do dela.
Kakorhitro se je pa to izvede lo. je izgubil dr. Voronov večino svojih odjemalcev.
Ljudje, ki niso od svoje rane mladosti do svoje pozne starosti, ničesar počeli, bi bili seveda radi mladi, toda pred poštenim delom jim trepeče srce.
Ker v svoji mladosti niso imeli volje do dela, nočejo v svoji starosti s pomladitvijo in stotisoča-ki kupiti te volje.
V moji miznici je dosti pisem, in eno med njimi se takole glasi: "Ker sem videl v štv. 210 G. N. nekaj pojasnil o listu "Naš Dim'', vam moram naznaniti, da sem se tudi jaz naročil na dotični list in sicer za pol leta ter plačal en dolar. Prejel sem pa samo eno številko in sicer dne 8. maja 1924. Ako vse številke prodajajo po dolarju. morajo imeti dober profit".
ifugnglnirattaka
Ustanovljena 1. 1898
SCatnL Srimnta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Nekateri ameriški časnikarski poročevalci so nedosežni mojstri v izražanju.
Danes zjutraj sem naprimer či-tal v ameriškem dnevniku naslednje vrstice:
"Osumnajstiletna May Iluff-smith je prišla iz Savlorsburga. Pa. | v New York, v namenu, da si iz-I boljša svoj življenski položaj. Ke> ■ se ji pa to no posrečilo, je izpila •pol steklenice strupa. Ko bo ozdra-j vela, se bo vrnila domov v Sav-.lorsburg. Pa-"
V teh kratkih vrsticah je obraz-^ ložena kruta usoda mladega de-I kleta.
j Te kratke vrstice vsebujejo snov
. za srce pretresujoč roman. ★
Rojak 111 rojakinja sta se vefc-krat prepirala.
Ona je bila sitna, on pa potrpežljiv.
Pri neki priliki mu je rekla:
—	Če boš še tak, kot si zadnji čas, bom pobrala šila in kopita ter ti bom ušla. Sto dolarjev stavim, da me nikdar več ne boš dobil.
Mož je nekoliko pomislil in pohlevno odvrnil:
—	Jaz stavim sto dolarjev, da
te ne bom iskal.
I*
t Neki miljonar je podaril angleškemu delav. voditelju razkošen avtomobil ter mu dal na razpolago dosti denarja, da bo avtomobil lahko vzdrževal.
Milijonar pa najbrže ni zato podaril avtomobila, ker je Mac-Don aid neustrašen borilec za delavske pravice.
Evropska vojna se je pričela pred desetimi lett, a danes ne ve še nikdo, kedaj se bo končala.
Ljubljansko časopisje se pritožuje nad izprijenostjo mladine. Listi pravijo, da šestnajstletna dekleta ponočujejo, plešejo in pijejo.
Za take "malenkosti" se v Ameriki, posebino v velikih ameriških mestih malokdo zmeni.
I Dekle iz tak oz van e "boljSe" družbe mora biti najmanj dva-jkrat prej poročena in ločena, (predno se enkrat resno zaljubi.
(alavnl odbornki:
Predsednik: RUDOLF PERDAX, 933 E. 185 St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALA XT. 1S08 E. S2ftd Street. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 413 — 11th Ave. But. Duluth, Minn.
Vrhovni xdravnlk:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bldg. 600 Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASXTK, Room 206 Bakewell Bldf, cor. Diamond and Clranl
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street, Chleafo, 111. FRANK SKRABEC, 4S22 "Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODXTK, Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Wash.
FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Avenue. Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 780 London Road. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 383 Park Street. Milwaukee. Wia. JOSIP STERLE. Pine Bluffa Wyo.
ANTON CELARC. 538 Market Street. Waukegan, I1L
Jednotlno uradno glaailo: "Glas Naroda".
Vse stvari tikajoče se uradnih Kadev kakor tudi denarne poBilJatve
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za Bprej*-m novih članov ln bolniška ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ- Za ustanovitev novih oruštev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
Jugoslavia irredenta.
Italijanski novinarji	[lo, tla nima poštenega namena s
pridejo v velikem številu v Gori- tem ž"lski,u »»vodom. Profesorji
eo, da si ogledajo mesto, okolico in ^'V.1' llahJani 111 »zpras-valna ko-
• - i • t .-i i,- t-, , ! misija m ni« vse važnejše kraje v .Julijski Kra-
jini. V Gorici se vrže priprave za slovesen sprejem novinarjev, od
katerih pričakuje Gorrica toplega!ri'fo,mi ^	P«'i razred
razumela kandidatov. Pri izpitih so dosegli povoljni uspeh od f) samo 3. Po Gtntilovi
zavzetja za njeno sedanjost in bodočnost, ker Rim pozablja nanjo in Videm ji od jemlje zaslužek.
hrvatskega učiteljišča in leta 1926. bo konec zavoda. Italijanska oblast hoče vse ljudske šole poitali-janriti. potem seveda ne potrebuj«' h rv a t s kega uč it«1 jišča.
Fašistovska zmaga v Kopru.
Pri občinskih volitvah v Kopru dne 24. avgusta so "zmagali"' l'a-šisi. Volilo j«'	volileev, vs..
drugo je ostalo doma.
Odpuščeni poštni uslužbenci
v'Julijski Krajini so naprosili pristojno ministrstvo za revizijo odpustnih odlokov. Čakali so dolgo, končno pa so izvedeli iz Rima. da je njihova prošnja zavrnjena. Ministrstvo pravi, da so se odpustitve izvršile na temelju dotičnega kr. dekret a-zakon a in da torej ne Zemske ostanke kardinala Massija
, •J_-	• •••	na Sv. Gori
more biti govora o reviziji.
j so prenesli v kapelo ^v. Mihaela.
Italijanski frančiškani v raznaro- k-i<'r "stanejo za vedno. Porušena
dovalni sJ.užbi.	[bazilika, kjer je imel kardinal
,	. ...........i grob, se sedaj obnavlja.
Giornale del rrmli prinaša
• -i
ilopis nekega Speta, ki je obiskat; Kostanjevieo na Goriškem. Raz-govarjal se je s frančiškanskim predstojnikom, ki je Tridentinee ise zviŽ!» P° oklepu občinskega od-in je prišel na svoje novo mesto j bora letna pla«"a ««1 «1G0 na 6600 te dni. Vlada je dala za popravilo lir. Ta sklep pomeni začasno reši-svetišča na Kostanjevici 400.000 j tev učiteljskega vprašanja na lir. Članka r pravi, da razume via- jijii'l^kih šolah v Trstu, da dobro, kako nima nikdo drugi ,
tako ozkega stika z vsem ljud- Poroke, porodi in umrljivost
Začasn'm učiteljem in suplentom v Trstu
stvom kakor duhovščina, posebno menihi. Ti vrše lahko neprestano, prodirajoče in neporušljivo delo
v Trstu.
Po uradnih podatkih je bilo letos v Trstu v prvem četrtletju sa-
italijanizacije. — Odkritosrčno je m o 1 f»G porok, lani v enakem ča-govoril. Samostana v Kostanjevici! su 437. Porodov je bilo v prvem in na Sveti gori bosta služila s svojimi sedanjimi italijanskimi patri italijanizaciji slovenskega ljudstva — samo ako bo to ljudstvo tako nespametno, da bo hodilo na Kostanjevico in Sveto goro v *4 svet išča " itali ja n izaci j e!
v prvem četrtletju 1064. lanskega leta pa 1336. Umrlo je v tej dobi 1330 oseb, lani DH6.
Tujski promet v Trstu.
V prvem četrtletju t. 1. je bilo v tržaških hotelih in gostilnah 25
tisoč 566 tujcev (lani 20 tisoč 935 Hrvatsko učiteljišče v Arbanasih^. is{j dobj) Tujci prihajajo v pri Zadru se odpravi.	vedn(> vp-jem	jz Jll?0slavi,
Že takrat, ko je postavila itali- je. Nemčije. Avstrije in Madžar-janska oblast hrvatsko učiteljišče ske. vedno manj pa jih je z Reke, v Arbanase pri Zadru, se je vitle- iz Tridentske Benečije in Afrije.
Posebna ponudba našim čitatel jem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVEB" <£20 —
S strešico * a slovenske čr-
ke,č,M— $25,-
•OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI.
Pisati nm pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laK-ko vsak pide. Hitrost pisanja dobite s yajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Oortlflridt RnM	H«w York, V. 7.

GLAS NARODA, 15 SEP
Pet
r o g r a
Spisal V. M. Doroševič.
> Sledeče mi je pripovedovala iie- ko postane človeku tako čudimo ža-ka zalo ljubka igralka v onem red- lowfai-o okodi six-a, me je nenajdoma kern trenutku odkritosrtmosfci. ki vpragafl "Dnagia prfija.telj.iea, ftd se po cuddnum naključju pojavi srotovo n-e greš nrikdar v cerkev?" eestio tudi pri žetresikem spolu. Je Govoril je z meno(j vedno v tako to pač potreba izpovedi. Dostikrat dobrwtljuvem tonu, 'kakor da je jjamreč občutijo tudi ta bitja po- moj oče. Dejala sem: "Pač, kadar trebo, da odkrijejo svojo dušo. umre kdo iz krogu mojih prijate-— Je ne suis pais difficile. Po- ljev ali pa, kadar .se ponoči kaka znate irtoje stališče kot "grande nyj-a. znamka. Prvo se zgodi več-ooeotte*'? Za izvrševanje tega po- krat." Sočutno je vzddhn.il: ''Skoki i ca se potrebujejo lepe oblake in da, škoda! V cerkvi se počuti člo-drag Tnak.it. Za m«-j igralski talent vek tako dobno! Ljubega Boga se ne plačujejo veliko. Jaz pa moram ne sme pozabiti. Prekrižajte naj-talent svojie šivilje zelo drago pla- brže tudi cikdar?" Zasmejaia sem eat i. Vsled tt-ga znam često zelo >e: 1' Xasproitao, celo zelm pogosto, intenzivno ra.zmišljaiti tO oedrtosti, Kadar mi .je treba natopiti v ka_
Fašistovska preureditev države.
Mario Govi je napisal v glav-[drzen je ta eksperiment in od-nem fašistovskem glasilu ' :Popo- prto je vprašanje, kako bi se pre-
lo d "Italia" članek, ki se pričenja z besedami: Fašizem stoji sedaj pred velikimi problemi, katere mu stavlja zgodovina, pred največjimi političnimi! problemi
jem življenju. Pomislil sem, da me zakopljejo živega in že sem odpri usta, da zakričim od groze. Toda v istem hipu sem zaslišal drujj glas:
"Kaj bi jih že sedaj metali v
ureditev obnesla. Vsaka stvar, ima svojo dobro in slabo stran. jjamo! Počakaj, dokler poginejo še
pozicija proti fašizmu je močna že sedaj, mogoče jo preureditev še ojači, ker bo znala gotovo vo-
našega časa pred ustavno preure-|diti oster boj proti Mussolinije-ditvijo države. S tem prevzema ; vim nameram, ki so v odkritem svojo največjo odgovornost ne nasprotstvu z demokratično mi-
samo pred narodom, marveč pred vsem civiliziranim svetom.
Preureditev, ki jo napoveduje Govi. pomeni zavojevanje državo po fašizmu in nadaljevanje faši-stovske revolucije. Vse to je Mns-ssolini včasih bolj včasih manj zagonetno omenjal v svojih številnih govorih. Parlament se ima
vendar sairto tako dolgo, dokler me ki novi vlogi in imam tremo, tedaj i pretvoriti v nekak nacijonalm
ugledam kake druge ženske, ki je vselej prekrižam." Njegov "-las lepše oblečena, kot jaz. Tedaj mo- je postal žalosten: ''Radi tega se ra čednost stopiti v .ozadje im jaz ne smejati! Že zaradi svoje mla_ sem prMtjena, da razmišljam o dosti Tie! Ije spomnite se na vaša
"consiglio tecnieo"
Da si lahko približno predstavimo. kaj to pomeni, treba, da si ogledamo organizacijo fašistov-
toaletah. Ko sem se vozila v Pe- prva leta!" - "O otroških !etihlskih sindikatov- Bistveno niso
t r ograd, sem oiutainun* vedela, kaj se z menoj ne sme govoriti Ni biloM"1«®*® "ek° f°c,Jallstlcna
-- ,,	,	, ženia. Razlikujejo se od njih sa«
me t-aka tam. m za kaj se moram ničesar dobrega, kar sem takrat	. • - i-,
k* !	t ■ .- ▼ y-, ,	, , ,	. n.	, .	j mo po neki tenki zvezi s sindika-
■■prcdvsem pobngiatL \ P otr ogradil doživela. Ob rrtisSj na te dni se ču 1 , . . ,
t j. . , . , ,	. . ,	,	ti delodajalcev v svrho izravna
je vetikjo ljudi, katerim mlada, ?mi zopet tako jiveokretno, lako
ljubka igralka pflavzasprav ne more majhno, tako nebogljeno." Vi se
uteči. Gledališka zgradba v ve®- smeji te ? Ko-kote sirto vse sentimen-
kem mestu je hiša, pred katero talne.
stoje vedno na novo pobarvam Nadaljeval je: Ali se spominjate stebri, mimo katerih je težko iti, na vašo mladotst, ko .ste klecali ®a ne da bi umaza.1. Takoj prve posteKjaei in pobožno dvigali ro-daii. ko si ogledala neko cir- čiee k dobremu nebeškemu očetu ? kuško predstavo, sem si misJila pri Ali vara ni bilo takrat prijetno pogledih teh gospodov: — kateri okoli srca? Malo je manjako, da ho. (i ali V A V resnici smo bili vsi se nili uKfle	po&ve_
srčno ravDi<oduSnd. Pri pogajaj čenega medal joma ne nosite okrog za ceno. bi moral na vsak način vratu? Zatajevala sem solze, priigrati glavno vlogo detnar. Odločila zadevajoč si stvar obrniti na sme-sem s. za X-a. Bil je še najbolj, šno. V mojem poklicu! Saj Se mo. kar jih je bilo raommtoo dJabiti. ram vendar de kotirati! Govoril je Njegov vpliv v gledaliških krogih kar naprej z žalostnim soeustvujo. je bil velik, njegov soeijaini polo. ,x:ra	-Nc takrat, kedar iz.
žaj sijaju njegovi materija-bii vi-'v^mjete svoj poklic, pač pa takrat, Ti zadovoljivi, llogel bi mi koristi- kadar ste doma, kadar greste spa,t ti tako v moji gledališki karijeri, Ali hočete, da vam prinesem mo. kakor v zadevi moje šivilje. Pred- daljun?" " Prosim," .^m odgiovo-stavilL so mi ga. Naslednja dne me VI\a. Ostavil me je razburjeno, ne-je obiskal in mi prinesel rož ter ^imo in prepadeno. Morala -em slaseic. Odkrito priznam, vse je se .jokati, ne da bi vedela zakaj l»'lo v emtem trenutku .izvršeao.'Nasi (sinjega dfne je nrišel zopet; Govorilo se sicer ni o tem, toda pogledal me je kot se poHeda o sporazumela sva se takoj. On je t,rok a, še topleje in še bolj dobrot-govord o svoji (^amljemosti in da Ijho, kot prejle. "Prinesel sem potrebuje bitje, katero bi mogel vam medal jon; posvečetti je." Vzel ljubiti. Za take stvari sicer ni bil je šatuljiee zlat medaljotn, ki je vec mlad, vemdar v svo.jSh čustvih visel na tanki verižižk-i. Prekrižal zmoten, da Ijidn globoko in p<«tc- se je bi poljubil medal j on Nato no. Od govorila sem mu smeje: —> prekrižal še mene. Najbrže moj "Tako govorite? KoJiko deklic sa. hrbtna mozeg tnii v redu ker sem nja o možu, kakršen ste Vi..."tako občutljiva. Danes ne vem več, NatanacG.vasemed^bojnoson- kaj se je takrat v meni godilo-dira J a, a govorda s^-a o popotooma'Itloje roke in noge so bile mrzle drugih stvareh.	j kot led. Ilotela sem zaihteti, joka.
Dal mi ji« razimieti. "Ne vefrja. ti, jiastd na ko-Iena. Neizrečeno s?m mrm, dušica. <la se l>ivm radi tebe'se bala, medaljem obesiti okrog miniral ali da napravim kako ne-'vratu. "Dovoli prijateljica, t-i bom umnost. Ne! Dobila pa boš dobro'raje sam pripel medaijfotn okrog odpravnino. Celo življenje to ne bo vratu." S tresočimi rokami mi je t rajalo, vsekakor pa kaki dve Te-začel odpenjati bluzo. S i res'] a sem '	j se na vsem telesu, ko sem začutilo
Odgovorila sem mu z očmi: —'verižico na vratu. Odpenjal je ve-"Zakaj se »obotavljaš, ti stari beJ^no dalje in dalje... "Tako... Vi-daček ?' Ognjevit poljub na roko' dite... Tako..." Prav kakor da bi zatlostoval in padla bi mu bila i?ra glasovi r. Njegovi mrzli pr-v naročje. Neprestano scan mislila: »ti so se tresli m so'gomaieli po "I>a bi že kmahi napra^-il konec! " mojem telesu. Za grozo sem čaka-
Tak-o se prosi zobozdravnika: —<la se me medaljon dotakne. _
"Prosim, gospod doktor, izderitej"Oh. kakšne nedrije!" Na mestu, mi vendar že enkrat ta strahovit kj**1* bi imel obviseti mrzli meda-zob." Moja pogledi, s katerimi sem'lj<^i na mtojih prsih, sem začutila ga obsipala," so žareia v eskatičtai hipoma nekaj vlažnega, tresoče-prošnji: "Vzemi me vetndar, zakaj	Bila so njeg>ova ustna. Tako
se obota\ijaš!" Govoril je veliko,1 mi je bilo, kot da so mi položili na govoril o vseh mogočih stvareh, ni Prsa vlažno, •opolzko šaibo. Z div_ pa mi dal prilike, da bi mu bila'J^m krikom sem ga pahnila nazaj, mogla reči: "Tvrotfa sem! " Stra-,fla je pa-del v kot za mizo Skoro šr>o mesto je ta Pefcrograd.	Jbi bil udaril z glavo ob rob. Kri-
^rprašala sem nekoč miladega	kakoT obsedena in sa pu-
moža, zakaj .se zatekajo petrograj-'^ase- "Odstranite se od mene Rld gospodje veidrao k zvijačam, ^ ne Podite mi v bližino!" Sedel *«kaj ne postopajo odkrito. Smeh J 7,3 l,Jeh star, potoni in zevajoč, Ija* se je, a z obraiza mu je odse-|flrhte^ od Požel jen ja. Ostuden in vala velika zadovoljno«!. "Niti	je bil v ornem trenutku,
ostrige se ne da požreti oepolsred-!Bala sem se' da w mn mogla spričo o«." je odgovKjral. "Najpred se jo'*™*1 mladosti in moči kaj žalega pogini a, T^to se jo previdno očd-!SI10ri*i' Kričala in kričala sem. — sti, potem se ožme nanjo eitrot|ofprcM'- ^ mene! Odstranite se in ad-
slijo in volilno svobodo.
Ko se stvar razplete, bo zanimivo čitati izvajanja raznih državnikov k Mussolinijevi itsta\*ni preureditvi italijanske države.
Strašna noč,
m ^edmj ke se jo natakaie na vilice. Ali ne poznate ruskega, pregovo-
ra : Pečeno kokoš je fireba z not- ^ra^no, kakor md jie bB »trašen
kom pojesta." Kar se mene tiče, očrvrdno nisem mobetoaa peoena feo_ ko«; kajti tisočkrat ljubše bi mi bilo, a ko bi se me pojedlo naetu krat s kodo in kostim vred. Ne morem trpeti, da bi se cotrona oše-
cer takoj!" Če bi me bil pijan.potepuh posilil, bi ml tne bilo tako
ta dotiki j a j... In tabo sva se ločila... To so pertrograjski gospodje. Na ustih imajo vedno svete besede, potem pa ubijejo svojim žrtvam dušo... "Zakaj dotikati se duše?" sem vprašala, "Zakajf Saj •name. Čeat nelkaj dnd je prISel •ie "vendar telo tu, lepo, cvetoče je gorvarfL.. Nekoč, bil
A j® ^dopo kakor
vanja interesnih nasprotste\- in pa s povdarjanjem nacijonalnega namena produkcijske pomnoži-tve, kar naj bi olajševalo in pospeševalo skupno delovanje.
O nacijort&lnem "eonsiglio tecnico" si v vladnih krogih naprav-lajo približno nastopno sliko: Fa-šrstovski sindikati, navadno na-zvani korporacije, so poklicne organizacije, katerim -mora pripadati vsak državljan. Vsak vstopi v ono korporacijo, v katero ga zo-ve poklic. Korporacije volijo v lokalnem, provincijalnem in na-cijonalnem okvirju stopnjema svoje posebne kompetenene zbornice. Iz zastopnikov teh kompe-tenčnih zbornic se sestavi parlament. Tako bi v fašistovski državi ne videli več nastajanja političnih strank, marveč korporacij. v katerih so vteleseni gospodarski interesi.
Mussolini namerava na razvalinah liberalno-demokratoične države zgraditi novo fašistovsko državo. Njegova preureditev je poskus, organizirati javno mnenje. Neposredni cilj je močna vlada. Načrt je šele v obrisih ali vidi se že, kaj zasleduje Nasprotniki se ibavijo na široko z nameravano Mussolini je vo preureditvijo in jo označijo za interesno zastopstvo, ki bi deželi morda več škodovalo nego koristilo. V liberalno-demo-kratični državi je veljalo doslej svobodno osebno politično mnenje državljanov, v fašistovski državi bodo odločevali organizirani poklicni interesi pri vezanem mandatu svojih zastopnikov. Na mesto svobodne liberalne države stopi organična država fašistov.
Corriere della Sera" govori že o režimu delavskih tajnikov in misli, da bo težko pridobiti italijansko ljudstvo za tako smel eksperiment.
Povprašujejo se, kaj porečejo k temu socijalisti? Ali ne prihaja socijalistieni razredni pojem v Mussolinijgvih načrtih teoretično takorekoč popolnoma do svoje praviee? Problem je vsekakor za malega moža interesanten.
Izvoljen je 15-elanski sve.t, ki ima nalogo, do konca septembra vodstvu fašist ovske stranke predložiti točno izdelan načrt. To pa je težko. Clankar sodi, da imajo pri fašistovski preureditvi države sodelovati vsi narodovi misleci, ker bi bilo mogoče kaj dobrega doseči samo potom splošne diskusije. Pri sklepanju temeljite reforme pa se ne sme misliti že a ■priori na uničenje vsega obstoječega. Revolucija ima v svitu no vih principov premotiti vse ob stoječe in obdržati ono, kar odgovarja, porušiti in ustvariti ono, kakor to zahteva nova situacija...
K nameravam ustavni preureditvi se razvije brezdvomno velik boj, ker je očiten Mussolini-jev namen, utrditi fašizem tako, da mu ne bo mogel nihče več blizu. Morda doseže uspehe, vsaj vso svojo moč porabi v uresničenje načrtov, in morda se vzdrži po tej poti še dolgo časa, toda vsekakor
telo..." fc irvSo
'MJ&tiii&iiBŽ • -v' ..V-.-& i,
krik iz ust: "Pwvijfce luč, hiteo! Bojim se! Tudi vi boste morda pri-o
' i
Beograjska "Politika" objavlja pismo iz južne Srbije*.
Nad gronico nove Cele Kule se je spustila ogromna kamenita plošča. Vdove in sirote mučeniških žrtev so ihtele in plakale. V tem trenutku se je pojavil med ljudstvom kralj in ž njim kraljica. Oba. sta imela rosne in objokane oči. Kralj je stopil med žene in otroke, ter jim nemo stiskal roke. Tudi kraljica je storila isto. To stiskanje rok je bilo kakor zahvala celega naroda za vse čase, tudi za one. ko se bo bralo o surdu-liških grozodejstvih samo še v zarumeneilih zgodovinskih knjigah.
Med udeleženci surduliških žalnih svečanosti pa je bilo tudi nekaj takih, ki so prestali vse gTO-zote pred desetimi leti in ostali živi. Ko je kralj doznal. da so navzoči tudi taki, ki so se vrnili iz groba, jih je pozval, naj povedo, kako je bil takrat, ko su mučeni-ki snopoma gnili za našo svobodo. In oglasil se je Svetozar Ne-deljkovič, obrtnik iz Leskovca ter začel pripovedovati:
Na praznik sv. Nikolaja 1915 so nas Bolgari zbrali 135 po številu, meščanov in kmetov iz Le-skovca. Rekli so nam .da moramo v internacijo na Bolgarsko. V Le-skovcu je bil jok in stok po hišah. kajti vedeli so, kaj nas čaka. Ob dveh ponoči nas je obdalo 36 bajonetov in sprevod je krenil na pot.
Naslednjega dne smo v mraku prišli v SurduTico. Vojaki regularne vojske, ki so nas pripeljali, so nas tu izročili komitašem wi njihovemu poveljniku Simonovu. Potem so nas spremili v srezko načelstvo. Vseh 135 so nas strpali v dve sobi. Bili smo vsi premrli od mraza, toda v teh dveh prostorih smo noreli od vročine ter se dušili vsled pomanjkanja zraka. Stražniki nam niso dovolili odpreti oken. Naposled so prinesli kupe vrvi. Oplenili so neko vrvarno. Iz-puščali so nas iz zaporov drugega za drugim. V predsobju so vsakega preiskali, potem pa ga zvezali za roke in po deset na sku'pno vrv. Tudi mene so zvezali poleg devetih drugih. 30 spremljevalcev je dvignilo puške z hodili in mi smo nastopili pot po snegu bosi.
Zvečer smo dospeli v Dofora-vo. Ne da bi nam rekli eno samo besedo, so nps gnali v neko rako. Šel sem in v tem nisem videl videl kam stopam. A naenkrat sem začutil pod svojimi stopali nekaj mehkega. Prešinila me je groza. Stal sem na mrtvem truplu. Stopil sem dalje — zopet na mrliča. V istem.hipu pa sem zaslišal za mano kratek krik in še predno sem se zavel, sem razumel, da se godi tam zadaj nekaj strašnega. Bolgari so nas klali. Iz teme sem dobil z bodalom sunek v lice in takoj nato drugi sunek v stegno. Kriknil sem in omahnil. Kin al u potem so zamrli glasovi. Nad naravo je legla temna gluha noč. Zavedel sem se le deloma. Kri na licu se mi je strdila in rana na nogi me je bolela. Toda stiskal sem zobe in se nisem drznil škrtniti i njimi. Hotel sem se potuhniti In simulirati smrt. Pod menoj so bila mrtva trupla, mrliči so ležali tudi okoli mene.
Naenkrat se zaslišal glas:
"Cigani so Se skopali jamo! Ajd, pomečimo vanje te srbske pse!"
To je bd najstrašnejši trenutek, katerega sem doživel v svo-
oni drugi, potem pomečemo vs»? skupaj!"
Ko so se stražarji oddaljili, sem opazil, da je živ tudi tovariš poleg mene. Padel je vznak takoj čim sem se prevalil nanj in čutil sem. kako drgeče pod groz« tega, kar bi se utegnilo zgoditi z nama. Vendar on ni obupava!. Prijel je za vrv, s katero sva bila zvezana in začel jo griziti. Slišal sem škripanje in obupno škr-tanje, ki mu ne poznam noben-prispodobe. Tovariš je neumorno nadaljeval svoje delo na vrvi. I'as potekal in meni se je že zdelo. da se Bolgari vračajo z novimi žrtvami, ko sem naenkrat začutil. da je vrv pregrizena. Tovariš se je razvezal in je tudi mene osvobodil. Krvava in na koncu svojih, m oči kakor sva bila. sva se izgubila v noč. Kam in od greva. nisva vprašala, gTavno nama je bilo, da sva se oddaljila iz rake smrti. Naposled sem dospel do hiše seljaka Trajka Stanisavlje-viča v selji Kijevcu, ki me je vzel ppd streho, oblekel in skril, da me ne najdejo Bolgari. Pozneje sem se tajno vrnil v Leskovae ter se skrival v podstrešju sboje hiše . . .
Drugi sreč n ik. ki se je tudi rešil iz bolgarskih krempljev, pop Dimitrije Mijalkovič iz Pirota, pa je pripovedoval:
Gonili so nas iz Pirota. Na eni vrvi so bili privezani štirje svečeniki in dva otroka, na drugi pa pet ranjenih oficirjev, katere so Bolgari zajeli v bolnišnici. Bila je gluha temna noč. V tej temini se mi je posrečilo odvezati vrv.
ko smo bili že čisto blizu Surdu-lice. Bil sem privezan na koncu, za mano je bil drugi svečenik, za njim pa moj sin. Odvezal sem pupa poleg mene, ki se je takoj spustil v dir. Nato sem pričel obvezovati svojega sina. Strašni so bili ti trenutki in malo je manjkalo. da me niso Bolgari opažih. Ko se mi je čin posrečil, sem svojega sina na rokah odnesel v bližnji gozd. Bogu bodi hvala, rešil sem njega in sebe.
Svečenik Šopič i/, sela Brlog žalostno pripoveduje, kako se je on rešil. Sina. fantička, ki je bil privezan za isto vrv. ni mogel rešiti. Z grozo je moral poslušati, kako so bolgarski vojaki odpeljali z drugimi nesrečniki tudi njegovo dete v jarek ter ga brezsrčno zaklali . . .
nenadoma obkolili Milico, so zvezali in vlekli na krov ladje, ki se je nato hitro odstranila.
Policijskemu šefu se je zdela zadeva zelo sumljiva. Odredil je takoj preiskavo in še tekom istega dne je bila zagonetna ladja izsledena Bil je to parnik •*Nikola. Pašič" in njega kapitan Jovan Fend je bi' pozvan k zaslišanju. Fend je izjavil, da se je na krovu ladje res nahajala neka žena, da pa o ropu ni govora. Ko se je ladja približala obrežju, je tam stoječa devojka živahno pozdravljala mornarje in končno je prosila, da jo vzamejo na krov. Devojka je ostala na ladji, se obleka v raoi-narsko obleko in uganjala z mornarji vsakovrstne neumnosti. V splošnem pa je bilo dekle zelo lahkomišljeno in po noči je imeia intimne odnošaje z mornarji. Naslednji dan je bila na lastno prošnjo izpostavljena v Smederevu. Policija je nadaljevala z zasle-
--I lovanjem v tej smeri in res je že
Beograd postaja hipermoderno | drugi lian zaznala, da .je v Smede-mesto. v katerem se množe senza-jrevu izstopila neka mlada ženska, cije kakor na B road way u v Xew 0e iskahi mesta natakarice. Pad-Vorku. ali na Quai d'Orsay v Pa- J** v i"(>k<- nekemu trgoveu z de
Uropana Belgrajčanka.
rizu. Pred dnevi so imeli Beograd-čani zopest senzacijo. Na policijo je pridrvel skoraj brez sape neki 30-letni železniški uslužbenec, ki je v največji razburjenosti izjavil, da je njegova žena na zagoneten način izginila. Istočasno je izročil policijskem uradniku vee pol papirja, na katerih jo bil popisan rop njegove žene. Dogodek naj bi se glasom tega poročila odigral tako-le:
Milica je odšla pred dnevi na Savo lovit ribe. Ko je tako sedela ob obrežju, je prispela po Donavi navzdol belo prebarvana ladja m se ustavila sredi reke. Z ladje <o spustili čolnic. v katerem so sedeli trije mornarji. Ko je čolnic 'priplaval do obrežja, so mornarji
vojkami. ki jo je oblekel zelo elegantno. In sedaj se je vlačila po najbolj razupitih nočnih lokalih. Policija je devojko aretirala m ugotovila, da je 18-Ietna Milica Rajkovič. soproga železničarja iz Beogra da.
Pri zasliševanju je izjavila, da je živela v stalnem prepiru z možem in da je bil cilj njenega življenja — pustolovski doživljaj. Bila je obdržana v zaporu in tudi Rajkovič je bil aretiran, ker obstaja sum. da sta zakonca delala v sporazumu.
RevJAKI, NAROČAJTE 8E NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V mvrjivtrm dsžatav.
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
1.60 .90 .35
.70
,50 .75
Nova velika arabska sanjska knjiga. ^
Vsebuje 300 strani_________________
Nova velika sanjska knjiga	_____ _
Sanjska knjiga, srednja ...___________________________
Zbirka domačih xdravil, kakor jih rabi slovenski
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost ._ _________ _ ____
Angleško-slovenski in slovensko-angleski slovar.....
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana _ _ _____ __________________; 1.45
Slovensko -angleška slovnica. —< Vsebuje slovnico, slovensko-angleski slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana « lik) Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —«
1. in 2. zvezek	—— — — _ _ 1,«—.
Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1914 — 1918.	___ _____ 1.25
itobinson, povest r— P—T—-—r—j Bin medvedjega lovca. Potopisni roman —--.--.^-r— Rinaldo RinaldinJ
Sveta Genovefa . r^--.--.-—-- r—-—-i«.: —i Predtršani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu —
Čarovnica starega gradu----------------------------r—^-i-: -a
Hitri računar ali Praktični računar	,
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—■
Amerika in AmerikancL Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platno vezano	3.—•
Narodni zaklad sa klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi .	- T-,-.-?-.	—wr-^—yi- .90
Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za Štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi 2.50
(£ naročilu priložite pokritje v teml^H ah M. O.J Knjige Yam pošljemo poštnine prosto.
Slovenk Poblishing Company
5 5 ; New York, N. T,
.65 .80 JSO M .25 »25 .75



I
68
MORSKI JASTREB.
flphal Btftal Sabstini. n Za 6. N. pM F«
(Nadaljevanje.)
GLASNAB0©A, 15: SHP, 1924.
Lep dan,
Zvonimir Kosem.
V prijetai, zaseftičetoi vernadi, [ Toda joj! Pristopili sta k mami-sredi sapa rice avgust ovega popol- ci samo gospoda ena Košara in Per.
dneva, pri grogn, piškotih in prvih breskvah, ki jih je servirala" jubka gospa Lepasava, so se domislili na to: da bi preživeli namreč priliocfarjo nedeljo ves dam znnag mesta, v sveži božji prirodi: zgodaj zjutraj bi se odpeljali — zvečer pri meseedaii hi se vrnili.
"V Topoider!" je predlagala gospodična Persa, (najstarejša hči gc^pe Lepega ve.
"Ej, Persa, kako imaš pa ti malo z m i sla za lepoto... " je zažvrgo-lela za hrbtom svoje isestme gospodična Košara, srednja hči gospe Lepotsave. "V- Tapčdderjn je ob nedeljah vsei, kar leze mo gTe... Pojdimo v Košut njak
'' V" Košutnjak hodi jo samo za-'JjiuMjeinSi..." ©e je ogUasil gO_
Lep osa vi. "Iz tega siedi, da mi n.e spa damo tjakaj... *'
"Počasi pj-dijatelj !" je ouaglo posegla vmes gospodična Radmila, najmlajša in naj/lepša h^i gospe
Pri tem je dvignil svoj lastni lok ter spustil pšico malomarno. Nadela je natančno vejo, katero je označil.
Vsi navzoči so mu pričeli ploskati.
Marzak je stisnii ustnici, kajti spoznal je, kako popolnoma je bil poražen.
C e je hotel ali ne, je moral sedaj streljati na določeni cilj. Priliko, da stori drugače, mtt je vzel iz roke Sakr-el-Bar. Vedel je, da bi bil plen splošnega roganja. če bi ne storil kot mu je bilo ukazano.
—	Pri Koranu, — je rekel Biskain, — potreboval boš vse svoje izurjenosti, da ustreliš tako, Marža k.
—	To ni bil cilj kot sem si ga izbral jaz, — je rekel Marzak čemerno.
—	Ti si ga izzval. Marzak, — ga je opomnil njegov oče. — }rsled tega je imel on pravico izbrati si cilj. Izbral si je cilj in pri bradi proroka. pokazal je svojo izurjenost in moč.
Marzak bi v istem trenutku narajše vrgel lok na (tla, a vedel jc, da bi se mu v takem slučaju vsi smejali. Počasi je dvignil lok ter nameril pšico na daljni cilj.
ijiLn/ijiciiwi.. . w j rr uguoBii g
—	Pazi, da ne zadeneš straže na vrhu griča, — ga je posvaril ^ Aca^ akrobat in pesoik brez Sakr-el-bar, v očividnem namenu, da ga razkači.	po^Hj	^ { , j
Ves ogorčen je mladič nategnil lok. Zažvižgala je pšica ter se'i^™^- »j,	_
zarinila v tla, več vatlov proč od cilja.
Ker je bil sin paše, si ni nikdo drznil smejati se, z izjemo očeta sameaa ter Sakr-el-Bara.
Asad je zrl na svojega sina ter rekel skoro z obžalovanjem:
—	Vidiš, kaj je posledica tega, če se hočeš meriti s Sakr-el-Ba-
rom.
—	Nisem dobil pravega cilja, — je odvrnil Marzak mrko.
•Sakr-el-Bar je medtem odšel na drugi del krova, ker je bil mnenja. da je zadeva s tem končana. Marzak pa je natančno zasledoval njegove kretnje.	' -
Obrnil se je z lokom proti zavoju ter vzkliknil:
—	Se enkrat ga hočem izzvati. Le poglejte.
Z bliskovoto naglico pa je prijel Sakr-el-Bar lok, katerega je držal Marzak v rokah, ne brigajoč se za posledice.
—	Stoj, — je vzkliknil. — Izproži pšico na oni zavoj in zadavim te.
Vsi navzoči so stali kot trdi, nemi od presenečenja ter zrli na Sakr-el-Bara, ki je prebledel ter bil pripravljen na smrtonosen boj.
Počasi, z zaničljivim smehljajem, je povesil svoj lok. Bil je zadovoljen. Dosegel je svoj resnični cilj. Pripravil je svojega sovražnika do tega, da je izdal samega sebe.
Glas Asada pa je prekinil molk, ki je nastal.
—	Kaj je to? — je vzkliknil. — Ali si tudi ti blazen, Sakr-el-Bar?
—	Blazen zares. — je rekel Marzak. — Blazen od strahu.
Uitro je stopil na s*ran, da ga Biskain zavamje pred posledica-
mi njegovih nasiednjih besed.
—	Vprašaj ga. kaj ima v onem zavoju, oče moj.
—	Kaj imaš. za Alaha? — je vprašal paša ter stopil proti svol j emu ka pitan u.
Sakr-el-Bar je sklonil glavo.
—	To je moja lastina, katere bi se ne iznehil, da ugodim zaroti smrkavca. — je rekel.
—	Tvoja lastnina ? — je rekel Asad zaničl jivo. _ Dražja ti mora biti kot življenje mojega sina. Oglejmo si jo. Odprite oni zavoj.
Sakr-el-Bar je skočil naprej ter prijel pašo za roko.
--Stoj. gospod moj, — ga je prosil, skoro za povedo valno. — Pomisli, da je zavoj moja lastnina in da nima nikdo pravice
Ti govoriš o pravicah napram meni, svojemu gospodarju? _
je jezno vzkliknil paša. — Odprite oni zavoj, pravim.
Navzoči so se hitro pokorili njegovemu povelju. Odvezali so vr-
sa — gospodična Radmila se je pridružila gto=?podJu Aei.
Ooooc-o!" so se začudile vse tri hkrati, gospa Leposava, gospodična Perssa in g^podiičinia Košara ; in vse tri hkrati so si hide na jasnem, da se je tisti tretnutek od-ma'kmila od njih veja s tolikokrat zažetljienim sadom, odmaknila v
nedosegljivo višino za zmerom-..
" * *
No, kaj bi vam še pripovedcva'11 Na beli peščeni obali zleknjena sta se solnčtfa po kratki kopefli v reki gospod Aca in gospedična Radmila. Itn sta prisrčno kramljala in ob tej priliki je razodeda gospodična Radmila akrobatu in pesniku svojo ljubezen...
Na di-ugi strand oftoka pa so se emerno držale gospa Lepasava, gospodična Košara ir* gotspodična Persa.
"Saj sem vedela !" je zavzdihnila gospodična Košara. "Zmerom je tiščala vanj... ta otrok..." "Tudi jiaz sem vedela!" si je
Leposove. Naj prej treba da do J skrivoma atrndla solzo gospodična kažete, gospod Aca, da li nismo — zaljubljeni tudi mi!"
"O-" se je začudil gospod Aca
Persa. "Zato pa je silia le v Košu tnjak in nikamor drugam.. . " Samo gospa Lepasava je molča-
in bistro* pogledal dražestmo go- la in mislila trezno, spodi ^n o. "Kako nepremišljeno J "Kdor prej pnide, prej melje!" ste skočili v past, gospodična Rad-J	* * *
mila! Pa povejte, kdio jle vaš vd-' Razburkane i-n razdražene duho-te2* '	| ve je pomirila in spravila šele cu_
Razposajeni« se je zasmetjal go- la — popotnica. To pa se je zgodilo spod Aca, — ištotaiko razposajeno ta'ko-le:
pa se je odsmejala tudi gospodična RadmiHa.
Opotdlne sta se spomnila gcispod Aca in gospodična Radmila, da od
ta vila «joča
"Na otok sredi Donave, deca * *
moja !
V zgodnjem jesenskem jutru se je zibal ^a Dora*.» čoln, natrpan z veseli y.\ rgul'-."* ? družbo -zgoraj opisanih oseb. Vislala sta gospod Aea in gospod:-na Pesa, ki se je hvali'a da ji ni. kar se tiče moči, kos rit i«en akrobat na svetu. Gospodična Kossrs je igra!a na orglice, gospodična Radmila je
vi in vse je presenetil prizor, ki se jim je nudil. Sakr-ed-Bar je stal, \Radmila ^ trd od groze vspričo tega. kar je moralo slediti	brenkala na litaro, go?pa Lepoia-
va pa je čuvala d"htlo popotnico. Čoln je jnrstal oh regu. Inaši
trd od groze vspričo tega. kar je moralo slediti.
Kaj je to ? — Kaj st« našli ? — je vprašal Asad. Iz zavoja je prišla na dan Rozamunda Godolphin. Sakr-el-Bar pa je v ist^m trenutku premagal svojo slabost ter skočil k njej, da|romaa"J1 Pa so vesel° zavriskali in jo »čili, makar za ceno svojega življenja.	i®st«nili «« hJ«	«
% I • \
Sedemnajsto poglavje.
PREVARANI.
Nekaj časa je stal Asad nepremično ter skoro ni mogel vrjeti svojim očem. Nato pa se je zopet dvignila v njem jeza, vspričo misli, da ga je varal Sakr-el-Bar, človek, kateremu je najbolj zaupal. Radi Qj.-ga je zmerjal Fenzile in Marzaka, ki sta ga svarila pred re-negatom. Ves čas je domneval, da sta govorila le iz zlobnosti Sedaj pa je spoznal, da je bil on sam ubog slepec in da je bilo treba pomoči Marzaka, da potegne zastor z njegovih oči.
Počasi je odšel po krovu navzdol' in sledili so mu Marzak, Biskain in ostali. Naenkrat pa je obstal ter pričel meriti Sakr-el-Bara z zaničljivim pogledom.
—	Tako, — je rekel. _ To je tvoja lastnina ? Ti lažnjivi pes, kaj je bil resnični namen vsega tega?
Izzivalno mu je odgovoril Sakr-el-Bar:
—	Moja žena je. Pravico imam vzeti jo s seboj, kamorkoli grem.
Obrnil se je proti Rozamundi ter ji rekel, naj si pokrije lice,
kar je ona takoj storila.
r — Nikdo ne dvomi o tej tvoji pravici, — je odvrnil Asad. — Zakaj pa si jo vzel s seboj na skrivnem? Zakasni nastanjena v zgornji kabini, kot se spodobi ženi Sakr-el-Bara? Zakaj si jo*vtihotapil v zavoju?
—	Zakaj. — je dostavil Marzak. — si lagal, ko sem te vprašal, kje se nahaja? Zakaj si mi rekel, da si jo pustil doma v Al-iiru f
—	Vse to sem storil, — je rekel Sakr-«l-Bar hladno, — ker sem se bal, da mi ne bodo dovolili vzeti jo s seboj.
—	Kaj jo povzročilo ta strah ? — je vprašal Asad. — Ali naj ti po van jaz? Noben človek, ki se poda na tako ijevarno potovanje, si ne želi družbe svoje novoporočene žene. Noben človek je ne vza-
' me n seboj, ker obstaja vedno nevarnost za življenje.	. ------- ^	tsu&pa
—	Alah je ^čuval nad menoj kot svojega služabnika že v pro- [Leposava nad lenim akrobatom in tek lost i, — j« odvrnil Oliver hladno. — Nemu zaupam.	loesmkom, katerega je ta skrivaj!
Posluitl se je zopet Alaha, s kojega imenom je preje vedno raz-|>e dolgo ljubila; mislila je: vse tri orožil svoje nasprotnike. V tem slučaju pa je bil brezuspešen. S tc ^ferfce bodo stopile na mojo stran mrojo izjavo je le podpihnil srd Asada.	Ikraui orjak bo osamljen in po-
•	■ • K ^	T ^ [nižin... in to bo naj#aofc mašče-
"Vaša specijaJ/iteta, gotepod A- sanve ljubezni ne bosta aiita — ca," je hudobno in utemeljeno na- neusmiljeno se jima je začel ogla-toleevanje... In na to ne odgovar- šati žel<xlec... A cula _ popotnica jamJ '	je bila pri gospe Leposavi...
"Torej kam?*' j? nestrpno plaJ "K mamici stopiva .«"' se je bresz nila pokonci gospodična Persa. — | obotavljanja odločil gospod Aca in "Se v Topčider, ne v Košutnjak. položil s\-ojo zlatola^o, belogmdo Z balonom pod oblake, kajne?" jkraljičico, ki jo je doslej pesto-Vstala je gospa Leposava. vit-val, varno na pesek. "Veš, srček ka, v somračjoi verande kakor zla-[ moj, strašnio sem se zameril tvoji ta v,ia	ma^iki in o?ika zahteva, da ji pro-
sim odpuščanja...
Na ta matiin prideva tudi do tiste i menite cule-po potnice in bo_ deležna vseh njenih sladkih dobrot... "
Zadovo3.jrna je bila s tem zlato-lasa, belogrudsna kraljice a, veselo je poskočila na belem pesku, oklenila se svojega akrobata in pesnika in ga vroče poljubila, potem pa sta obadva kakor dvoje veselih jelenč-kov odskaifeljala na drugo stran o-toka, v častitljivi talx>r gohpe L posave...	"
"Dovolite, mamica: tu Vam predstavljani svojo nevesto Rad-railo... ker tudi jaz hočem imetri lepe spomine s tega otoka..."
Tako je začel gospod Aca. Gospe Leposavi pa se je na dosedaj yuto napihnjeno sobico prikazal blag smehlja j in brez dolgega pre-mišljevanja je podala roko akrobatu in pesnftku:
"Ab, stari grešnik... naj bo. Sedaj ima pa tudi za vas ta otok
svojo privlačnost kajne?
* * *
In tako se je vse srečno končalo, blagor jam vsem skupaj, najbolj njima, gospodu Aei in gospodična RadmiH!
Bo izbomem zakusku iz cule -popotnice So skakali vse popoldne v bistre valove Donave, soilnčlli se skupaj na peščenem produ, smehljali se zlatemu soTnčku nad seboj in vzklikali:
"Kako 3ep dan!" — Ko pa so zvečer v mesečina vračali preko reke nazaj v mesto, je
izstopili na belo peščenco obal o-toka.
"Moj eldorado!** se je smehljala gospa Leposova "Poglejte, gospod Aca, tu semkaj sva z mojim pokojnim soprogom najraje zahajala, tu sva se igrala kakor dva otroka... tu so moji najlepši spomini.. ."
Gospod Aca je bil nekoliko utrujen od veslanja <u se je namrdnil: "Lepi, najlepši sponrni za Vas, gospa... Zame ta otok nobene privlačnosti. .
"In zame tudi ne!" j» pohitela gospodična Radmila. "Bolje bi bili storili, da bi se odpeljali v Košu tnjak.. . "
"Res, gospod Aca ima prav, se je oglasila še gospodična Persa.— "Ta otok je vendar tako dolgočasen, da se Bog usmili..."
Gospa Leposa\.*i je bila na take odgovore nekoftsko užaljena in je relda:
No, rao, deca moja, kaj pa naj brenikala gospodična Radmila, o_ to pomeni?!"	slon jena z glavo na pred svojega
In je požugali s prstom gospo- akrobata in pesnika, na kitaro an du Acu."	med šumljanjem valov tiho pre.
"Čakajte me vi, gospod Aea, vi pevala tisto:
zarotnik, čakajte .. Kar na kratko: Kdor je z mene j, na mojo stran — kdor z gospodom Arom na njegovo!"
MaScevati sa jc 1%.ot*;Ia gospa
V tvoje črne ooi sem se zaljubSa, Črne ooi ljubim jaz---
Razuzdan oče je še dosti slabši kot razuzdan sin.
UitVi
\f.r ft Mik «1
Ifi
»4
Iva »je..
ROLE za PIANO
Podnebje.
Najbolj zdravo podnebje je brez dvoma oceansko, ker se temperatura ne izpreminja znatno. Razlika med dnevno in nočno toplino je pravtako malenkostna kot med poletno in zimsko. Morski zrak je posebno dobro ubranjevalpo sredstvo zoper obolenja dihal, ker nr prahu; vsled nasičenosti z ozonom pa posebno dobro vpliva na živce, srce in krvni obtok.
Izmed vseh celin ima najboljši klima otok Teneriffa od Kanarskega otočja na zapadni obali Afrike. Tam je podnebje docela enakomerno : mila zima, hladno poletje, suh, čist brezvetren zrak. Teneriffa predstavlja mal kontinent zase, ker se na njem nahajajo gorovja in doline v najrazličnejših višinskih legah, tako da si lahko vsakdo izbere najprila-godnejši prostor. Epidemije in druge bolezni so na tem otoku sko-roda taiko neznane kot slana, vihar ali megla.
Nič manj oblagodarjeno je podnebje Nove Zelandije, le da pri silnem raztezku obeh otokov ni tako enotno kot na Teneriffi. Ob kanadski zapdni obali se nahaja otok Vancouver ki je znan po razsežnih, gostih smrekovih gozdovih. Za oslabelo živčevje ni prikladnejšega podnelya. Pa tudi jetika in sorodne obolelosti so v tej srečni deželi neznan^.
Idealno podnebje ima angleški otok Wight. Zadnji rešilni pristan za njabolj težko oblele pa je av-saralski otok Tasmanija, ki» ima menda najbolj zdravo in najlepše podnebje na zemlji.

Kretanje paraikov - Shipping News
"pel
17. Mptembrat
AqultanLa, Cherbourg; Fraao*. Htm 1«. Mpttmbra:
Mongolia, Cherbourg; Wu«rt«mt>tft Cherbourg in Hamburg.
1t. m pt em bra: Glullo Ceaara, Genoa.
to. eeptembra:
Homeric, Cherbourg; Columbus, Cher bour^ in Bremen; Cleveland, Cherboruf In Hamburg; Orbita, Cherbourg; Rot terdam, Boulogne.
tS. eeptembra:
Pittsburgh, Cherbourg; York, Cher bourg in Bremen.
M. eeptembra:
Berengarta, Cherbourg; Chicago, Havre; Duillo, Genoa.
SB. aeptembra: Zealand, Cherbourg.
f7. eeptembra:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cher bourg: Lafayette. Havre; Mount Clay Hamburg; Muenchen. Bremen; Volen dam. Boulogne; Conte Verde. Genoa SO. eeptembra: Resolute, Hamburg.
1.	oktobra:
Parle. Havre; Mauretanla, Cherbourg
2.	oktobra:
Thuringla, Cherbourg In Hamburg; 4- oktobra:
Olympic. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg in Bremen: Rocham-beau, Havre; Bremen, Cherbourg in Bremen: Albert Ballln, Cherbourg In Hamburg; Veendam, Boulogne. 7. oktobra:
De Grasae, Havre; Arabic V Cherbourg in Hamburg.
8. oktobra:
Aqultania, Cherbourg; France v Havta
10.	oktobra:
Pres. Wilson, Trst.
11.	oktobra:
Homeric, Cherbourg: Republic, Cherbourg in Bremen: Hansa. Cherbourg in Hamburg; Stuttgart. Cherbourg in Bremen; New Amsterdam. Boulogne.
14.	oktobra:
Reliance, Cherbourg in Hamburg; — America, Genoa.
15.	oktobra: Berengarla, Cherbourg.
16.	oktobra:
Minnekahda, Cherbourg Jn Hamburg; Westphalia, Cherbourg in Hamburg.
18. oktobra:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Columbus. Cherbourg in Bremen; Deutschland, Cherbourg in Hamburg; Conte Rosso, Genoa.
22.	oktobra:
Paris, Havre: Mauretanla, Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen.
23.	oktobra:
Martha Washington, Trat. 25. oktobra:
Olympic, Cherbourg; Cleveland, Cherbourg In Hamburg; Lancastrla, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne; Dullo, Genoa, Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
28.	oktobra:
Resolute, Cherbourg In Hamburg.
29.	oktobra:
France, Havre; Aqultania, Cherbourg.
Da ga pokopljejo pi treba človeku najprvo umreti.
Kje je moj sin JOŽE TURK, doma iz Babnega polja. št. 3y, po-domače Močilarjev. Zadnje njegovo pismo sem prejela pred štirimi leti iz Allegheny, Pa. Jaz ne morem več gospodariti njegovega • posestva, zato ga prosim, da se takoj oglasi. Če pa kdo kaj ve o njem, naj mi poroča, zakar mu bom hvaležna. — Antonija Žagar, Babno-polje, štv. 39, pošta Prezid, Jugoslavija.	(2x 13,15)
POZOR JUGOSLOVANI!
VEUK IZLET V JUGOSLAVIJO S SVETOVNOZNANIM PARNIKOM
"BERENGAR1A" 52.226 ton
Odpluje iz New Yorka v sredo, 24. SEPT. ob 3. popold.
(Preko Cherbourga.)	*
Preživte 6 zabavnih dni na morju in bodite v Jugoslaviji v S>i dne. Kabine y tretjem razredu imajo po 2, 4 In 6 postelj. Vsaka kabina je opremljena z vsemi modernimi udobnostni kot v hotelu. Hrana lzborna. Cene zmerne. Vlada Združenih držav izdaja sedaj dovoljenja, s katerim lahko ostaneta v starem kraju leto dni ter zopet vrnete, ne da bi podvrženi kvoti.
^ VAŽNA NOVICA ^S
JUGOSLOVANSKI KONZJJLAT JE SED/^J POOBLAŠČEN IZDAJATI POT. NE LISTE, VELJAVNE ZA POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN IZ NJE.
Izletnike bo osebno spremljal g. S. M. VUKOV1C. uradnik CUNARD ČRTE v New Yorku, ki je izvedenec v prirejanju izletov. Gospod VUKOVIC bo {|?ebno pazil na vse potrebe potnikov ter se bo brigal in skrbel, da bodo imeli izletniki na parniku razen drugih udobnosti tudi zabavo. Za druge informacije grlede dovoljenja za povratek in I potovanja se obrnite na najbližjega CunarU-ovega agenta v vaSem kraju aH pa naravnost na:
Cunard Line
25 Broadway New York, N. Y.
CHARLES KARLINGER
1086 Addison Rd„ N. E. CLEVELAND — OHIO
insurance
proti OGNNJU in NEVIHTI Rojakom se priporočam.
POSOJILA NA NEPREMIČNINE
Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Torku in Brooklynn.
FRANK SAXSER STATE 82 Oortlandt Street Hew York
BANK
Pri vsaki priliki—
če Vam je treba poslati v staro domovino bodisi v DoHarjih, Dinarjih ali Lirah, —
če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, —
če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, uložiti ali dvigniti denar, ali —
če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka , in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje po-služili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete, da se zamorete v vseh takih prilikah zaupno obrniti na— ,
Frank Sakser State Bank
82 Cortlaadt Street	New York, N. T.

- * __________:____r:
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
KDO* iuMd]«a potovati % ■turi kraj. je potrebno, da M natančno poučen o potnih Ilatlli, prt« ljagl in drugih Btvareb.
Pojasnila, ki vam jih aamonad dati valed nafie dolgoletne lakudnja« Vam bodo gotovo v korist; tudi pri* poročamo vedno la prvovrstne par nlke, ki imajo kabine tudi ▼ ITT. ra» redu.
Glasom nove naselntfke postave, ki
ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, camorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto In ako potrebno tudi deij; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.G. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu v Btari kraj glaBom najnovejše odredbe
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Zeli dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuščenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne liste za vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bani
82 Cortlaadt St, Hew York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MAT,T OGLASI
v "G 1 a s Naroda".