238. stev. __________________________________ V	Ljubljani,	sreda	29.	septembra	1920.	maP!ateM 1 «°iOTinl- IU. leto.
Velja v Ljubliani in po pošti:
telo 'cit pol leta (etrt leta « tsesec
Za inozemstvo:
celo leto pol leta. tetri leta ra mesec
K 400- -„ 200 — „ 100 — .. 35 —
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja
Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici.
Oglasi sc zaračunajo po • »Oljenem prostost in sicer m visok ter 55 tnm x piostoi *a enkrat 2 K za večkrat popust.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44•	  .S
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov vor dopisnica ali znamka.
1 J,Rokopisi se ne
j priloži za odgo-— Dopisi i.ij se frankirajo. —
vračajo. l.:.:.-.:. - i'™
Narodno predstavništvo.
Beograd. 28. sent. (Izvirno poročilo.) Na današnii seri nar. predstavništva fe bila odobrena senžer-menska novodba. Glasovanja se ie udeležilo 175 poslancev, od teh je 5 glasovalo nroti Dotrodbi. — Na In-
terpelacijo oosl. Biikše«a radi kmečkih nemirov na Hrvatskern ie od-trovarial dr. Vesnič. ki le oovdarial. da nemiri nimafo zeotl sociialneea. temveč tudi politično ozadie.
Sijajen sprejem koroške mladine v Ljubljani.
Prav lepo in prisrčno ic sprejela Ljubljana včeraj koroško deco In n]enc spremljevalce. Vse mesto Je bilo v zastavah, okna po slavnih cestah In trsih okrašena 1 malimi banderci, mnogokje tudi z venci ln s cvetjem. Živahno, slavnostno vrvenje ]e dajalo mestnemu življenju praznični značaj. Kjerkoli so se pokazali mali ali veliki Korošci s svojimi veselimi In zaupljivimi pogledi, v katerih sl čltal tako trdno, neomajno vero v našo stvar broz najmanjšega dvoma In straha, povsod so bili prijazno sprejeti ln Iskreno pozdravljeni.
Skoro neskončen koroški vlak, ves v zelenju In zastavicah, je privozil na glavni kolodvor z nad enourno zamudo. Udeležba s strani Korošcev je bila nad pričaka, vanje velika, s potoma so pozdravljali Gorenjci ljubo Izletnike — pa se vlak ni mogel točno držati voznega reda. A brez nestrpnosti so pričakovali mali LJubljančanje ln Ljubljančanke svoje goste, pa jlb, bo so se
slednjič vendar Brlkazali, pozdravljali s tem večjim veseljem In navdušenjem. V' pravem triumfalnem sprevoda so jih spremili na Kongresni trg, kjer so pozdravili Izletnike dr. Triller v Imenu občine ln zastopniki akademikov ter šolske mladine.
Opoldne so bili Korošci pogoščeni po tjnbllansbih gostilnah, popoldne je bil del — žal je bilo le za malo prostora — v dramskem gledališču, kjer so Igrali nalašč za nje »Pepelko«, drugi pa so sl ogledovali mesto. Sokolska društva so priredila pred Narodnim domom Javno telovadbo, ki pa sta jo kvarila malo dež, zelo pa nediscipliniranost ljubljanske publike, tako da so zlasti od drage polovice videli Korošci bore malo.
Tabo je le prehitro mluil res lep dan za Ljubljano ln upamo, tudi za Korošce. Ob & zvečer so odhajali spremljani od godb In neštetega občinstva med burnimi ovacijami zopet na kolodvor.
Italijanski kovinarji zapuščajo zasedena podjetja.
Trst, 28. sept. (izvirno poročijo.) Kakor javljajte tuhal&tji Uefi Iz Milana, so delavci polagoma začeli frpraznjevatl tvor-nlce, ki so jih zasedli za časa konflikta z lastniki. Ponekod so delodajalci prevzeli podjetja že v soboto. Predajanje tovarn se nadaljnje ln bo v kratkem izvršeno.
Milan, 28. sept. (Izvirno poročilo.) Razglas P. I. O. M„ s katerim se odreja iz-praznitev po delavstvu zasedenih podjetij, pravi, da se bo moralo začeti delo v tvor-nlcah najpozneje v ponedeljek, 4. oktobra. Dotlej je lastnikom dano na prosto, da ure-de pomanjkljivosti v tvornlcah.
Bologna, 28. septembra. (Izvirno poročilo.) Včeraj so se tu sestali zastopniki de-
lavcev ta podjet«rikov,da&o pogovore radi delavskih odškodnin za časa zasedbo. Med obema strankama fe prišlo radi odškodninskega vprašanja do ražpora. Delavci, so se zato uprti podjetnikom In niso zapustili tovarn. Lastniki so nato v. ja vnem manifestu odklonili vso odgovornost za nadaljno dogodke.
Genova, 28. septembra. (Izvirno poročilo.) Predaja podjetij poteka v Genovi normalno. Tudi v krajih Sanpiondarena, Bolza-neto ln Rlva Trlcosa Izpraziiujejo delavci podjetja gladko brez odpora. V Sestri Po-nente se delavska mnenja delilo; tam le bila doslej predana samo ena tvdrnica,
Ruska fronta na umiku.
LDU Varšava. 28. seot. Frontno poročilo od 27. t. 111.: Južno od Pri-uieta ie Doložai neizpremenlen. Severno od PritHtiia se vrše za nas nerodni boli. Sovražnik se na vsel fronti umika. Tu na tam se trdovratno ustavi ih. Naše čete se bližalo reki Tari. Naši oddelki so prodrli do reke Nienina. naša konjenica »a ie prišla nri Udi sovražniku za hrbet. V ozemlju Su\valki te obstrc-iievnla sovražna artilerija naše postojanke.
IDU Varšava. 28. seDt. Poročilo s ooliske fronte: Zavzeli smo Rakitno in prodrli preko prekopa, kj veže Dieoer z Bujoni, zasedli več mest in uieli 1500 rdečili votaskov.
LDU Dunai. 27. sept. Ukrajinski tiskovni urad ooroča iz Stanislavo-
Bgcagen i’ mam
va z dne 26. t. m.: Novi uspehi generala PoJiyanova so boliševike med Bueom iu DnJestrom prisilili, da nadaKufeto svoi umik nroti vzhodu. Zavzeli smo mesto Proskurow.
LDU Moskva. 28. seot. Frontno ooročilo od 27. t. m.: 30 vrst lužno-vzhodno od Slonima in vzhodno od Kobrina krajini boii. Ob Pripetu iz-vidnn delovanle. 20 vrst severno-vzhodno od Ro\vna smo zasedli nekatere krate. Zapustili smo Prosku-ro«w. Pil Starokonstantinovu boii s sovražno konienjco.
CORKŠKI ŽUPAN UMIRA.
n VP.^k L^don. 28. septembra. Gorski župan Mno. Swiney umira. Danes za ie obiskal nadškof Mannix in ca delal v sveto olie.
n rrti mmmmmm s » u...
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd. 28. sept. (Izvirno poročilo.) Na današnii seii mmistrskega sveta se ie razoravlialo o direktnih pocaianiih z Italijo. Pašič še ni pristal da se teh nagajam* udeleži.
RIM POŽIVLJA BEOGRAD NA POGAJANJA.
Rr> 28. sent, (Izvirno poročilo.) Naciionalistični listi poročalo, da ie itliianska vlada pozvala Beograd, nai se povaiania crlede iadranskeaa
vprašanja orrčneio.
POGAJANJA ZA JADRAN V BENETKAM.
Rim, 28. septembra. (Izvirno poročilo.) »Tribuna« poroča, da se bodo pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja nadaljevala prav kmaln, in sicer se bodo vršila v Benetkah.
ODLOČITEV ZA POGAJANJA Z ITALIJO.
LDU. Zagreb. 28. sent. »Narodna Politika« poroča iz Beograda, da se bo še ta teden sestal ministrski svet pod predsedstvom regenta, na katerem bo padla odločitev glede kraia in časa poeaiani z italijanskimi delegati. Minister za zunanie stvari dr. Trmnbič bo dobil potrebna navodila za novainnia. obenem ba se bo tudi ponudilo Nikoli Pašiču. nai sodeluic pri pocalaniih. _	■
DOPOLNILNE VOLITVE V SRBIJI.
LDU. Beograd. 28. sept. Minister za notranje, stvari ie razpisal občinske volitve v onih krajih lužne Srbite. Mer se radi vpada Albancev niso mogle izvesti. Volitve se bodo vršile 17. oktobra, in sicer v okrož-iib Ohtid. Prizren. Tetovo in Peč,
Polemika o avtonomiji.
PRIPRAVE ZA VOLITVE.
LDU Zagreb. 28. sept. »Jutami! list« do roča iz Beograda, da se v demokratskem klubu živahno pri-oravlkiio za volilno aeitaclio. V kratkem bodo gotove kandidatne listine za vse kraie.
PROGRAM RADIKALCEV.
LDU Zagreb. 28. sept. »Jutaruii list« poroča iz Beograda, da ie na včeraišnii seii zbora radikalne stranke imel Stoian Protič govor, v katerem ie ootocal o novem programu stranke. Po razpravi, v kateri se ie im več govorilo o ustavi, se le večina govornikov izlavila za edinstveno državo proti širokim oblastvenim avtonomijam.
VOLILNI NASTOP POLJEDELSKE STRANKE.
LDU. Beograd. 28. sept. Na seji glavnega odbora poljedelske stranke se ie sklenilo, da nastopi stranka do vsei državi ori volitvah kot enotna stranka. Kandidate bbdo določile posamezne organizacije do svoii volii
Da so v avstrijski dobi obvladaval! našo politiko domači šlagerji, je bilo umevno, Saj na »veliko politiko«, državnoprav-no, gospodarsko In žunanjo nismo Imeli nikakega vpliva, zato zanjo tudi ne pravega umevanja ni zanimanja. Da pa je tudi danes tako, jo slabo, Zdaj sodelujemo pri zgradbi cele države, zdaj lahko soodloču-jemo pri vseh vprašanjih naše državne politike. Zato bi političnih vprašanj ne smeli več presojati z ozkosrčnega stališča kakor pred našim ujedlnjem.
A vendar jo še tako. Naše občinstvo kaže še vedno največjo vzprejemljtvost za metodo dnevnih domačb gesel, zato lahko operirajo naše politične stranke z nejasnimi Izjavam), katerim jo mogoče podtikati najrazličnejšo vsebino.
Posebno opazujemo to sedaj v volilni kampanj). Avtonomistična borba po Strankarskem časopisju se Je vnela 2e z vso srditostjo. Prav temeljito sta se spoprijela »Slovenec« In »Naprej«. Vodstvo Slov. ljudske stranke sc je v svojih računih vrezalo. Gotovo mu je prav malo všeč, da se proti njegovemu volilnemu programu avtonomije ni pojavil tak odpor, kakor so gospodje pričakovali, kajti s tem je njihovo Klavno bojno geslo Izgubilo -velik del nameravane ln pričakovane popularnosti.
Čudno pa jc, da je »Slovenec« dozdaj L- navedel 5s tako malo konkretnih misli, kako sl predstavlja zahtevano avtonomijo. Doscdajnl, na besedah bogati, na vsebini ubogi članki nam še vedno ne povedo, v čem se stališče SLS bistveno razlikuje od onega demokratske, socljaltetlčne ali luge-
M. ZSvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalje.)
f Kar ic rekel, le storil. Strgal si le lasuljo z glave, zagnal io v kot in krenil iurtaško kakor se ie. bil nauči! od viteza, v gostilniška sobo.
Canestamr se ie napotil za onkraj Sekvane. kier ie cveta trgovina tistih dni. Slučui ga ie zanesel v Železarsko ulico. Stoni) ie v naibližio prodajalno, odnel si ostroge ter jih poleži j na mizo. Bilc so od či$t§ga srebra, nietfov zadnii spomin ha do-niačiio. Nato ie izbral nar ieklenih ostrog ter jih nrioel. ne da bi kal go-VOrj'- Trgovec, očividno že vaien podobnih kimčii. ie brez začudenja Srebrne ostroge na tehtnico. -r°- sros,:od Plemič.« ie dejal. Dobite oseminštirideset liVerl«
»Oseminštirideset liver!« fe Domislil Caoestang. »To le bogastvo!«
Tedai na mu fe obvisel ooeled na dolgem, tenkem raniriu z »ravim milanskim rezilom. . IJoognil ga ie. da vidi. in ga ie do kratkem notraniem boiu obesil za Das.
»Dobim še tolar!« ie rekel tego-
KRVAVI DNEVI NA 1RSI0EM.
LDU London. 28. sčpt. V' Belfastu ie orišlo do novih spopadov med Dristhši obeh verolzDOvcd^nt. Drl čemer ie bil f policist ubit.. 1 policist in 2 civilista Da ranieni. Po noči ie kakih 100 oboroženih liudi na-Dadlo glavno Doliciisko barako, Dri četnef se le razvilo srdito streVlanle. Pri noliciiskeni patroliraniu v Dublinu fe bil aretiran član sinfainov-skega Darlamenta.. Govori se. da ie bilo Doljciii iz Boifasta sporočeno, da bo za vsakega ubitega Doliclsta usmrčen odličen Član sinfainovcev.
SESTANEK POLJSKIH POSLANIKOV.
LDU. Varšava. 28. seot! V Varšavo so dosDeli nastopni ooliski 00-slaniki: Pile iz Prage. Sembek iz Budimpešte. Skrzvnski iz Bukarešto in Jodke iz Carjgrada. Niih prihod ic v zvezi z načrtom dr. Beneša glede male entente m z namero Take .Ionesca, združiti vse države med Baltskim In Egejskim morjem v eno zvezo. Razgovdri bodo tratefi neikai dni.
PADANJE CEN V AMERIKI.
LDU. London. 27. sept. »Times«’ ooročaio iz Ne\vyorka: Padanje cen blaea v Ameriki se mnogo nresola. Več tvrdk ie naziiamlo znižamo ccn za 30 do 40 %. Trgovnislki tajnik meni. da .se bodo cene še boli znižale. Ameriški trgovski krogi sodijo da fe dviganie tečaiev dosfglo sv61 vrhunec hi da bodo sedal oadali.
vec.
Capestaug ie pogledal dedca tako grda, da ie takol Dooravil:
»Nai bo. da se prihodniič rajši oglasite. gosDOd plemič!«
»Tq ie druga beseda!« le zamr-mral vitez, dobro vedoč, da ie zaslužil oderuh najmanl tri tolarie no takratni ceni srebra.
Krenil ie nazai. vprašal mimo-gredočega meščana za pot in nameril korake v Progarsko ulico. Toda naisi ie še toMkarni obračal oči. povsod ie videl zgoli zaprte hiše. odurna vrata in mrtva okna. kakor bi za niiini ne bivali iivi liudie. .
.Vrnil se te. na da bi kai ooravil.
»In tudi«, te delal sam t>ti sebi, recimo, da bi io vedel kje iskati in bi magari stal Dred nio: kai bi ii mogel reči? Ne mislimo več na to! Boli važno ie. kako me pogleda moister Cogdlm. ker se vračam brez denar-ia? Mari je res zapisano, da umrem gladu?«
Ubogemu vitezu ie krulil želodec kakor nor. in v glavi se mu ie mešalo od lakote in zeie.
»Naj bo. kar bo!« ie sklenil na hišnem uragu. »Naročim si knežev-ski obed: p.ko se bo Lureau repenčil. mu zapalim kolibo!«
Ko Da ie odprl vrata svoie sobe, fe obstal kakor-okameni teri izbuljil oči od strmenia. Namesto, da bi našel. nesrečnega Cogolina polumr.tve-ga od stradania. se mu ie oonudil vesel, veličasten, neverjeten pogled.
Pri oknu ie stal velik kuniik in v nim svodih petnaist mladih piščan-
cev. Nad komodo ie viselo dvoie gniati v okroe® družjrf gtirih sočnih klobas. Sred) komode so se grmadile tri Daštete driiea vrh druge na-lik zlatemu stolnu. stražo te vabliive utrdbe na sta tvorili dve četi prašnih steklenic, ena na desni, druga na levi. katerih vsaka ie Štela do dvaiset korenjakov. In miza sredi sobe ie, bila pogrnjena ter obložena z nairazličnelšemi dobrotami tega sveta!
»Gospod vitez«, *e ie oglasil Co-golin »obed fe pripravljen!«
»Ah. vrli mol Smolal« ie vzkliknil .Caoestang ter planil za mizo.
rPardnn. gospod: »Sreča!« ie popravil Cogolin.
XXIV.
Kako le nastala naihoH cvetoča obrt na Francoskem.
Ko si ie vitez ulešil glad in mu ie nnrrvrjfl. nalil kozarec španskega vi-
rekoli druge stranke, bi so po zatrjevanju klerikalnih listov centralistične,
Misirao, da se ne motimo, če menimo, da čakajo ti hudi protibcograjčanl, vendarle celo v tem vprašanju na direktive iz — Beograda. Niti hrvaiski »Narodni klub«, niti srbska »Radikalna stranka« še nista objavila določnega programa. Radikalci zborujejo In razpravljajo ravno te dni na svoji glavni konferenci v Beogradu. Debata o ustavi je zelo burna, do sporazuma še ni prišlo. Sprejeli pa bodo skoraj gotovo znani Protlčev načrt. Ga bo prevzela potoni tudi naša SLS? Ne bo ji preostajalo drugega, čeprav bo pred slovensko publiko poudarjala potrebo raznih sprememb. Situacija bo potem bolj jasna, v javnosti pa bo treba razpravljati o Protičevem načrtu, da se volile! pouče in ne nasedajo samo demagošklm parolam.
Dozdaj smo čull še zelo malo stvarnosti od te ln one strani. Slabo, slabo smo Izšolani v ustavnih vprašanjih, pa je pri nas zato še lahko v kalnem ribariti. Radi azl-jatske to absurdne carinske organizacije t) zahteva ta ali oni carinsko avtonomijo. Potemtakem bo treba jutri, ko nam Tnnublč javi neugodno rešitev o usodi naših Primorcev, .zahtevati tudi avtonomijo v zunanji politiki.
Ustavnega problema ne smemo ruvati le pod vidikom hipnega razpoloženja In pod vplivom današnjih razmer. Razprav. Ijatl moramo o njem po globljem preudarku Ip dolžnost strankarskega časopisja je, da politični boj obleži in omeji na to, kar je stvarno in oačelno potrebno.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA
: v '	: f 28. septembra. ' -h !
Oavlraa poročila »Jugoslavije«.) . V»lu(c In do-vlze C uri h: Berlin 1032‘k, Ncwyork 622, London 21.72, Pariz 41.50, Milan 25.90, Praga 8.10, Beograd 21, Zagreb 5.18, Budimpešta 2 Dunaj 2.80, avstrijske žigosane kron« 2.10.
Dnnaj: Zagreb 251—272, Budlmpe. šta 96—106, Praga 406—432, Varšava 100 do 116, češkoslovaške krone 404—430, dinarji 1000—1050.
Zagreb: Italija 503—510, Londoi. 415—0, Newyork 116^-117, Pariz 786 do 800, Praga 159^-160, Dunaj 38-38J0. — Valute:	Ameriški	dolarji	113.25—113.90,
carski rublji 126—128, napoleoudor 410 do 412, nemške marke 192—195, Italijanske lire 500—505, čehoslovaške krone 162 f*' 172, souverclgn 0—221.
Efekti.
Zagreb: Eskomptna banka 1630 do 1650, Ljubljanska kreditna 100—1180, Prva hrvatska 415—430.
Produkti D j a k o v o; Povpraševanje po sremski pšenici narašča. Cena S80 K
Osijek: Zanimanje za Uto je vedno večje. Pšenico plaujejo po 88(3-900 K. MII-ni sto povišali ceno moki št. 0 na 14 K. Iz Nemčijo je prišlo mnogo kupcev, ki se zanimajo zlasti za pokvarjeno koruzo, katero plačujejo po 150—160 K. Cena zdravi koruzi je vsled prihoda dalmatinskih trxovcev poskočila ha 370 K Iranko postaja.
na se le zleknil na?> iunak do naslanjaču ter vorašuioče nocrledal vori-zoritelia teh čudes. Cocolin Da le namesto odeovora nckazaJ s nrstom na svoio plešo.
»Vem,« ie deial Capestansr. »že ziutrai si novedal: sveti Duh se W sd 11 stil nate ln ti vdehnil dobro idejo. Toda kakšna 5e bila. te vprašani?
»Snomnil sem se svoie pleše in treh čudodelnih besed.«
»Treh besed? Katerih?«
»Parallaxis, Asclcnios. Caiachre-sis*). Znano vam ie. uospod. da sem sem služil do vrsti Dri zvezdariu. lekarnarju in profesorju.«
*) Grške besed« »Parallaxis« ie
zvczdoslovski izraz. Askleoii ie bil štarirn Grkom bo« zdravilstva, »ca-tachresi« na ie ime neke govorniške ffcrtire.
Pogajanja za Jadran.
Zaereb. 27. sept. »Narodno Dhb to« poroča iz Beograda: V. tukaS-niih poučenih k ropih še ne vedo. kdai se bodo nadalievala ooeaiania z Italiio. Vse dosedanje tozadevne vest? ne odtrovariate resnici. Sodijo, da se bodo dogo lan ia. ako oride do tjiilt. vršiia šele sredi oktobra. Naša vlada ie odločena, da ničesar ne doi-oiisti od znanih minimalnih zahtev. O usnehu nocaiani ne sodiio optimistično ker dokazujejo nisanie itali-iauskeea tiska in Izjave italijanskih politikov. da prevladuje, v italijanskih vodilnih krovih še vedno inure-riialistična politika.
Beozrad. 27. seDt. Iz dobro poučenih krovov lavliialo: V teku teza tedna bodo končana predhodna do-zafania z Italiio. Obenem menilo, da se bodo direktna Dosratania pričela začetkom prihodnieza meseca. Kakor stvari sedai stole se bodo oo-zaianJa naibrže vršila v Švici. — »Politika« niše pod naslovom: »Pregovori z Italiio«: Treba ie pomisliti na to. da Italiia še ni objavila vrhovnemu sveto zveze narodov sporazuma. ki ie bil sklenien med našo državo in Italiio elede razdelitve trgovinskega brodovia Avstro-Ogr-ske. Zdi se. da bo Italiia reševala to vorašanie v zvezi z jadranskim vprašan iem.
Rim. 27. sept. »Tribuna« javlja, da ima italijanska vlada odkritosrčno volio. rešiti iadransko vprašanle.
Solit. 27. sept. Iz Šibenika lav-fiaio. da ie iziavil dr. Pini na povratku iz Rima svoiim pristašem, da so za na merodainem mestu uverill. da bodo imela bodoča oovaiania isti značaj. kakor ona. ki so se vršila v Pallanzi. Vsekakor bosta imela zad-nfo besedo MiHo in D’Annunzio.
Rim. 27. sept. (Izvirno poročilo.) Iz Basijete poročalo, da se ie minister Storma obrnil na beograjsko vlado z vprašanjem, če in kdai bo mo trla nadaljevati v Pallanzi začeta posraiaula za Jadran. »Italia Nu-ova« celo iavlia. da te v svrho ita-lijansko-iuvoslovanskih pogalani postavljena direktna telefonska zveza Beovrad-Benetke.
New York. 27. sept. (Izvirno poročilo.) Dopisnik »Associated Press« le imel z bivšim italijanskim premierjem razvovor. v katerem ie Nittl iziavil. da te vedno stremel za sporazumom in čim iskrenejšimi zvezami z Juvoslaviio. Italiia se ie borila iz idealizma (!) s Slovani proti zermanstvu. zato ie niena dolžnost, da reši iadransko vorašanie na podlagi sporazuma.
233. Šfev.
Bolgarsko -jugoslovanski odnosa]?.
Pred kratkim ie obiskal Beograd bolgarski ministrski orezident Stam-boliniski. S seboi ie prinesel pogodbo med Bolgarijo in RumunBo. v kateri se naglaša edinstvo interesov obeh držav. Lahko rečemo, da pomenta ta novodba prvi korak k zvezi balkanskih držav.
Težko le govoriti danes o zvezi med Jugoslavijo in Bolgarijo. Težko ie načeti to vorašanie z naše strani, ker de! našega naroda ie med voino silno mnogo pretrpel od strani Bolgarov in čas še ni zacelil ran. zasekanih od bolgarske sablie. In ravno iz teza vzroka ie bilo težko začeti govoriti o tem vprašan™. tudi zastopniku bolgarske vlade. In vendar ga ie načel. Preko vseh nasproti! ki so se pokazale ori vprašanju pripadnosti Macedoniie vztraia StamboIIJ-ski pri misli balkanske zveze, ker ve. da so koristi, ki bi iih ta zveza prinesla Bolgariji, oa tudi nam m celemu Balkanu, vredne te žrtve. Ker ve. da bo prišel dan. ko se bodo uredili meini spori med nami in Bolgari v nriiateliskem dogovoru brc; sovražne napetosti.
V kratkem se poda StamboHtsIkl v London. Na povratku se ustavi tudi v Parizu. kier bo stopil v stile z grškim nremierom Venizelosom. potem na se poda v Prago, kier se bo oogaial z dr. Benešom o vstopu Bolgariie v tnalo antanto. Jasno Je. da ?e namen Staihbohiskega v prvi vrsti vstvariti' federativno zvezo vseh balkanskih držav. Gre k temu svojemu velikemu ciliu nreko vseh dnevnih vprašani in ko se bo dogovorit 7. Venizelosom in dr. Bene-šem se gotovo zopet ustavi v Beogradu. Upamo, da se bodo tudi v Beogradu v našem zunanjem ministrstvu ”ašli možie. ki bodo znali presoditi noložai ne samo s stališča užaljenega srca in preteklosti, temveč tudi s stališča hladnega razuma in bodočnosti. •
Beograft Sff. septembra.
PoroCevalec lista »Adeverul« Je Imel Interview g romunskim posla-* nikom m našem dvora Teodoram Emandltem preden le le-ta odšel v Beograd. Na vorašanie urednika, kai da misfl glede tega. al! bo naletel v Beogradu na težkoče v izvrševanju svoie diplomatske misiie. te odgovoril Emandi: Menim, da nlmato prav oni. ki meniio. da bom imel v Beogradu težave, še mani oa zato. ker vem. da odhaiam v oriiatelisko dr-državo. k narodu, ki ie stoletia živel v prisrčnem prijateljstvu z nami. in kateremu smo tudi v zadnii evropski voini bili zavezniki. Skuoai smo prišli iz volne, zmagoviti, bratie no orožiu Kar se tiče nekaterih nespo-razumlteni ki so se pojavila na mirovni konferenci, ta nesporazumiie-nla ne morete biti drugačna, kakor samo trenotna. ker nas vežete skupni interesi. Veže nas tudi potreba složnega dela za konsnlidadio vse- j ga. kar smo si pridobili v •• :lnl Ta notreba zahteva vzaier - s sode-lovanla in iskrene«' < ort a tolistva med obema sosedni:;na državama. Tudi ne vidim vzroka mislil« na to. da bi se lahko med nami in Jugoslavijo mogle ooiaviti težkoče glede sporazuma na tel podlagi, ako zasledujemo ono politiko, ki nam bo zagotovila in konsolidirala mio. kar smo si pridobili z velikimi žrtvam!. Na ta način se brez posebnih težav poravnate vsa nesporazumlienia. ki so nastala do tako veliki volni a posebno kar se tiče naroda s katerim nismo imeli nikoli konfliktov. Dose-dal še ni bilo povoda, da bi se kršilo medseboiiiO’ priiatelistvo in bratstvo. Odhaiam torej v Beograd, prepričan, da naidein tam enako razpoloženje za slogo in bratstvo, kakor ie pri nas. — »Adeverul« komentira to iziavo novega romunskega poslanika v Beogradu ter se laskavo izraža o tem. da ie bila baš ta oseba izbrana za zastopnika Rumu-n de na iugoslovensJcem dvoru. Emandi. ki ie intimen prijatelj Take Jonesca ie na Drizovarianie svodih pristašev in prijateljev položil mesto načelnika demokratske stranke v svotem okrožiu in pristal na to. da spreime ooverieno mu delikatno mi-sito. da bi v službi domovine deloval za vzpostavitev dobrih odnoSalev med J »gost a vite in Rumunifo. LDU.
Rusija in Poljska.
Moskva. 27. septembra.
V novih navodilih, ki tih to prejela ruska mirovna delegacija v Rigi. izjavita sovjetska vlada, da mora priznanje neodvisnosti Ukraiitte. Litvanske. Bele Rušile In Vzhodne Galicije no Polisiri in Rušili tvoriti podlago sa bodočo mirovno pogodbo. Zaslopstv«. ki so si iih izvolile te države, se moraio priznati. Glede Vzhodne Gahciie nai odloči ljudsko glasovanje, ori čemer oa prihaja v poštev le ono prebivalstvo, ki res dela. Ako Pollaki ne bi pristali na to. notem predlaga rosica vlada, nai ta vprašanja ostanete odprta in nai potiska vlada vzame na znanje, da se Rušila odreka zahtevi do zniža-nii potiske volske. oddale orožta RusiH. postopni odpravi vame industrije In no prepustitvi ieleznlce Volkovifek-Graievo. Rusiia ie še vedno prinravliena. skleniti premir-e in predhodni mir ter med Polisko in Rušite prizpati mete. ki poteka orecei vzhodneie kot ona. M to ie določil vrhovni svet. Ako bi poljska vlada zavrnila to ponudbo, ootem bi do mnenlu ruske vlade s tem izjavila. da sl želi zimske voine. V tem primeru ostanete ravnokar navedeni DOtfoii v veifavi te do 5. oktobra._________________________ LDU.
Madžarska zarota proti češki državi.
Praško »Pravo Lidu« objavlja drugo
poročilo dunajskega madžarskega poslaništva, ki Je kakor prvo, naslovljeno na madžarskega zunanjega mtalsterstva narodnih manjšin bi na šefa časopisnega oddelka madžarskega zunanjega mtalsterstva. Iz poročila jasno sledi, da so hoteli Madžari s satansko previdnostjo ta diplomatskimi Intrigami doseči zopetno priključitev Slovaške. Iz poročila, ki je datirano z dne 22. avg. 1920 in ki nosi nadpls, »strogo-za-upno« posnemamo sledeče zanimive odstavke:
Ugodna teprememba, ki je nastala za nas vsi od parižklh ta budhnpeštamsklh pogajanj, jo tudi za našo propagando najvefi-jega pomena, ker nami omogoča mnogo bolj svobodno gibanje, na drugi strani pa dopušča, da dobhra vsa propaganda nekako zunanjopolttjčno barva Oilciielnt francoski krogi podpirajo pod vplivom taroošnjih ka-, pitaUstov našo politiko U popolnoma jav-
no In parlžki oflcljetnl In podoficijelni Usti ta drugi časopisi so 2« dobili navodila, da se prllagode novi situaciji Na« uspehi s« nmole tudi vsled tega, kor J« antanta 2e popolnoma opustila svojegn InblJenca, Češkoslovaško, in kakor je Ceboekmt9ta "»«♦»»* vsled antantlne simpatijo tako bo sedaj prenehala eksistirati, ko le Izgubila simpatije antante. To je češkoslovaški vladi prav dobro znano ta sprememba Beneševe politike Je le posledica nove smeri v francoski politiki. Beneš se boji, ta ne brez vzroka, da bi run zopet ne iztrgali nlegov plen, In ker vidi, da je izgubil svojega starega protektorja, išče novega. S pomočjo panslavizma hoče ustvari« nov politični blok in z zvezo z Beogradom ta Dunajem hoče restavrirati svoj ki je vsied neugodne rešitve v teštusi-v-e tmraSanJn močno padci, Renat r por!, ‘-s e v^iklm uspehom Bencševo po;ii'ito \r> «» mati briga zato, kaj bomo ml odgovorili.
Ml smo te nakane v PsrVr* rravočasM razkrinkali, Beneš-Remj*;.'tva po*it;&a je je rodila pri pariških poli; : ;?, n večjo antipatijo in odpor. ParVnai *'<i-ibnja do, smatra naravnost ra >.,r,-j ,no nalogo, da kontroliramo Jr.jolltiko in ustvarimo proti nji cr. at	ki	ga	po-
trebujejo Frai-mzi h r,. . mv ino-političnih vzrokov. Cvveda morami Plačevati francoske 'Simpatije z jako bažidtnl žrtvami, vendar nam bo kmalu mogoče te 2rtv* r.:-kritl z dobički od druge strani.
Dobili smo 17 kopij od aktov slov« Pega mlnisterstva in upamo, da dobimo tekwa prihodnjega tedna tudi kopije aktov iz Prage ali vsaj izvlečke o zaupnih pogajanjih, ki so se vršila med Rconerjem in Benešein. Jasno le, da so te kopije za nas največje važnosti, ker je naperjena cela akcija proti politiki, ki se jo Čehi tako boje, pa je ne morejo več zabraniti, ker se njihovi načrti v vsakem ozira križajo s pariškimi nameni.
Monarhistično gibanje se jako lepo razvija. Iz švicarskega fonda smo dobili oi tukajšnjega monarhističnega komiteja I milijon 500.000 frankov, razven tega se nahaja švicarski kurir že zopet na potu, da nam prinese nove svote.
Bivša policija v Pragi je razpolagala z nekaj člani, ki bi se lahko pritegnili k monarhističnemu gibanju, vendar pa mislim, da h*, bilo to sedaj še prezgodaj. S pritegnitvijo teh ljudi laliko še počakamo, ker bi s te strani sicer lahko nastala kmalu nevarnost. Listo onih časopisov v zasedenem ozemlju, ki jih moramo podpirati sem že končal. V listo sem sprejel samo one časopise, ki so podpore vredni In ki nam lahko res kal koristno v drugi vrsti pa one, ki So podpore res ; otrebni in katerih prenehanje bi nam le škodovalo. Tozadevni Izdatki bodo znašali okroglo dva milijona kroti.
Kar se tiče orožia, H ga moramo spraviti v zasedeno ozemlje, sem že dispanlral Nasvetovalo se mi je, da naj se spravi orožje v presburško pristanišče in od tam z ladjo na svoj cilj. Jaz pa bi svetoval pustiti orožje tam kjer je, ali pa ga spraviti v manjših množinah v posamezna mesta v zasedenem ozemlju. Nekateri okraji so za silo že z vsem preskrbljeni
Svetovna borza.
Pariz. 21. septembra 1920.
Svetovna borza stoli, ood vplivom boliševišike nevarnosti. Strah Pred to nevarnostio dale smer zlasti italijanski in aneleški notranii in zu-nanii politiki. Cehoslovaška In Jmro-slaviia se trudita, da bi komunistično vihanje oslabili z notranjimi reformami. Na zunai se hočeta obe državi vzajemno zavarovati ter stoiita
na čelu takozvaue »male antante«, v katero nai bi po potrebi in možnosti stopili še drueri državni član! Proti boJiševiški nevarnosti stoti ^celotna izvedba versailske mirovne- ooeod-be in baš te dni se biteta obe strani za zmaeo.
V tem boiu zasleduie borza paz-liivo razvoi in potek volne med Pollaki in sovietsko Rušite, kakor tudi uspehe eenerala Wranjda in se zanima za Doeaiania s Finsko. Litvo. Georgijo. Armenijo in Kemal pašo.
Efekti, akcite In celo ruski denar. ki ne kotira, zlasti denar lužne ruske vlade, vse to stodi nekai časa sem precej dobro in se po ntem zadnji čas zelo obvDrašuiev.y finančnih krosrih se vršite transakoiie z rusko nafto in Dremoeom in stntfeto se celo večia podietia.
Bolgarski efekti tendiraio dobro in se krepilo. Iz Bolcarile prihajalo poročila, da ie letošnia žetev obil-neiša in kvalitativno bolfša kakor oa lanska. V Bolgarih ie nakopičena masa žita za eksoort. Sklenjene so kuočiie s turškimi, italijanskimi, če-hostovaškimi fn avstrijskimi tvrdkami. Izredno važen faktor za obnovo zemlie ie prisilno dete obeh spotov, ki era ie odobrilo na oredtetr vlade sobramie. (O tem ie naš Ust že poročal v uvodniku ood naslovom »Bol-srarske reforme« dne 19. septembra t. ! Op. ured.). Komunizem v Bolea-rtH nima posebnih Sana »Daily Ma&«
roroCa o rdiki 'denarni aKdi. B si vrgl t« dni med neko ameriško družbo in botearsko vlado. V tel akclfi KT8r*a mllitenov funtov. A.-et e< newvorška hrjtov-sfca hlša, Donuia Bolfirarlfl nocodbo. oo kateri bi prevzela ves pomorsk trgovski promet v Boteartti, Ameri-favorizirala to kupčijo.
Jurski efekti so se nekai zvišali odkar se ie podpisala turška mirovna nosrodba.
Ker se sliši, da ie britanska vlada dovolila posolilo Rumuniii. se povprašate orecei tudi po romunskih efektih* Madžarski paoiril stote trdno. Madžarska narodna skupščina le soreiela namreč proiekt fnančne reforme . do katerem se zviša za 80 % davek na voine dobičke. Vsled te*a sklepa bodo znašali davčni dohodki ki orei niso presevali 300 milijonov kron. eno miliiardo kron. (V tem oziru ne bi škodila mala lekciia iz Budimpešte niti beotrraiski vladi. Op ured.).
Finančna konferenca v Bruslju.
Berlin. 28. septembra.
Listi poročate iz Bruslia: Današnjo seio finančne konference ie danes otvoril podpredsednik konference Brand. ki ie v svoiein poročilu omenial. kako bi se dalo doseči prihranke. Po nleeovem mneniu bi se dalo to doseči z znižaniem voiaških stroškov in z znižaniem neproduktivnih izdatkov, dalie z zvišanjem železniških n poštnih tarifov tet orisi oih in za drmre iavne naprave. Končno se ie eovornjk zavzemal za čimskoraišnio vzpostavitev svobodne treovine. Beleiiski ministrski predsednik De!acroix ie dela! da se
mora delati na to. da sc Gospodarstvo z obdavčen iem kapitala ne zamori. temveč noscešnie. Ancleškl odposlanec lord Chalmers ie Izvajal; da fe omejitev izdatkov le tedai možua. ako se izvede splošna razorožitev. Italijanski zastopnik je po-udarfal. da mota država v slabem finančnem položaiu. ako ie dohodninski davek premajhen, noseč! tudi do imovinskem davku, kakor se le to zeodilo v Itallii. Francoski dele-uat rvenol ie omenia! da more finančna konferenca pač daiati snlo-
,,.»asvete- da Da m(>ra biti davčna politika kot taka prepuščena oosa-meznim državam.	LDU.
Beležke.
Senzaclionaljia razkritja.
Tafnik celiske orsranizaciie JDS. ie v nfikem Dismu izrazil mnenie. da Dride ori volitvah bržčas do skuo-neua nastopa demoktratske. kmetice in nar. soclialistične stranke. To pismo ie prišlo v roke nekemu soc. demokratu in »Naprej« ie dvie-nil veliki tam-tam o izdali nad oro* letariiatom.
Gospodie pri * »NapreJu« pa morate biti precei slepi, da so to sen-* zaciio razkrili še te seda! Sai ie dr. • Zeriav že pred par tedni iavijp izrazu svote želto. nai bi prišlo v interesu napredne stvari do volilne koa-icile naprednih strank. Z isto upravičenosti« kakor danes, bi lahko že takrat ožigosali vse stranke, ki bi mode priti v poštev, za hlapce kapitalizma.
_ Morda napiše v prihodnjih dneh »Večerni list«, da bi bilo dobro, če bi kandidirali Kristan. Gostinčar in Venzaiz na skupni listi. Kai Da potem?
Jugoslavija.
Shod kogisuifciifuiii levičarjev v Zagrebu.
LDU Zagreb, 27. sept. Včeraj so Imeli komunisti skrajne levice shod, na katerem le govoril kot glavni govornik profesor Mllojkovlč Iz Beograda. Večina govornikov Je govorila proti mednarodnemu imperializmu In kapitalizmu ter priporočala živahno delo pri volitvah v konsUtuanto. Nastop slttžbo novega romunskega poslanika v Beogradu.
LDU Beograd, 27. sept. Romunski poslanik Teodor Emandi Je v svečani avdi-jenci ^prl prestolonasledniku izročil svoje poverilnice. AvdljencI Je prisostvoval tudi zunanji minister dr. Trumblč.
Dijaške menze In domovi.
LDU Beograd, 27. sept. Danes dopoldne je sprejel minister za prosveto odposlan-
stvo dijakov, ki so mu ponazorili svoje stališče glede menze ta dijaških domov. Minister je obljubil, da se bo zavzel za izboljšanje njihovega gmotnega položaja.
Kolonizacija dobrovoljcev.
LDU Beograd, 27. sept. Ministrstvo z* agrarno reformo ie koloniziralo v Vojvodini 1000 dobrovoljcev, v*Macedcnl]i pa 800,
t •
Konference radikalcev, ki se vrši ts dni v Beogradu, se udeležujejo tudi predsednik parlamenta, ministrski predsednik ta vsi radikalni mlnistrL
V novem programu radikalne strankv se bo med drugim zahtevalo zajamčenje osebne In imovinske svobode ter svoboda ljudstva v izražanju svojo volje.
Razna poročila.
Novi ruski miroval pogoji bodo Imeli uspeh.
LDU Riga, 27. sept. Načelnik poljske mirovne delegacije Dombskl je sprejel več inozemskih novinarjev In jim naznanil, da bodo novi ruski mirovni predlogi brez dvoma pripomogli do skorajšnjega sklepa miru.
Rusi grozijo Poljakom.
LDU Moskva, 27. sept. »Pravda« svari v nekem članku poljsko vhulo, naj v mirovnih pogojih, ki jih je Rusija ponovno stavila, no gleda znakov slabosti ta naj se od francoskih in angleških zapeljivcev ne da zavesti v novo zimsko vojno. Ruski delavci bodo vedeli dati odgovor na novo ofenzivo ta prihodnji mirovni pogoji bi se diktirali zapadno od Varšave.
Rusija ta Anglija.
LDU Moskva, 27. septembra. Ljudski poverjenik Cičerln je sovjetskega zastopnika v Londonu Krassina pooblastil, obvestiti lorda Curzona, da vidi ruska vlada v izobčenju Kamcnjeva poskus Anglije, da se začetek mirnih odnošajev zavleče. Med naštevanjem dokazov za naklonjenost Rusije ugotavlja Čičerin, da zadene vsa krivda zaradi zavlačevanja pogajanj angleško vlado.
Kongres čeških komunistov.
LDU Praga, 28. sept. Predvčerajšnjim se je otvoril kongres socialistično strankarske levice, na katerega Je došlo 328 delegatov, največ lz Slovaške in karpatskih krajev. Od teh se je samo maJ del Izrazil za moskovski program, medtem ko so proti odboru stranice socljalnl demolcratl vztrajali na svojem stališču, da ne odobravajo tega programa in da zahtevajo brez fraz, naj se socljalistl odrečejo tretji intemacijo-naii.
Italijansko - romunski odnoiaJL
LDU Rim, 27. sept. Pri obedu v romunskem poslaništvu na čast Take Ionescu ta ki so se ga udeležili tudi Italijanski zunanji minister grof Sforaa, Tlttoni ta Sani diplomatskega zbora, j« Jonescu v svod napitnici naglaša!, da bo Romunija vedno ood kataršnikollml poeo« . stala n«
strani Italije. Grof Storža jo odgovoril, da se smatra srečnega, da more pozdraviti v Rimit zastopnika bratskega naroda ter je končno pozdravil bratski edinosti obeh narodov.
Resni nemiri na Irskem.
LDU Pariz, 27. sept. Po poročilu, k| ga Je prejel »Matta« iz Londona, prihajajo lz Irske vedno resnejši glasovi. V Corku je bila včeraj močna eksplozija, a kmalu nato se je čula močna detonacija in živahno streljanje strojnic. Baje Je zletela v zrak cela hiša.
Nov potres v Italiji.
LDU Katania, 27. sept. Vsled potresa v občini Glarro se je porušilo več hiš. Človeških žrtev ni.
Zastopniki rudarjev In lastnikov rudnikov v Angliji so se sestali k posvetovanju, ki se .vodi na zelo pomirljiv način. Obstoja upanje, da se doseže sporazum. Vlada se v pogajanja ne vmešava.
Boljše v Ikl v Buhari. Boljševiki so po-razHI čete buharskega emirja ta se polastili glavnega mesta, po katerem plenijo. /
Ponesrečeno angleško potniško letalo. Pri Haayesu se je ponesrečilo te dni potniško letalo. Smrtno so se ponesrečili vodja letala ta 4 potniki, med njimi 3 ženske: peta oseba je ranjena.
Borza.
LDU Curih, 27. sept. Devize. Berlin 9.95, Holandija 193.25, Newyork 622, London 21.78, Pariz 41.90, Milan 26, Praga 7.90, Beograd 21, Zagreb 5.25, Budimpešta 2, Dunaj 2.75, avstrijske žigosano krone 2.20.
LDU Dunaj, 27. sept. Devize. Berlin 612, Curih 4200. Valute. Nemške marka 506* romunski leji 515, bolgarski levi 380, švicarski franki 4175, francoski franki 1700, Italijanske lire 1090, angleški funti 850, ameriški dolarji 350, carski rublji 280, Pra-ga 402—428, Varšava in Krakov 100—116, češkoslovaške krone 401—427, iugosloven-skl dinarji 1000—1050.
LDU Praga, 27. sept. Devize. Beograd 249, Dunaj 23.62, Zagreb 61.50. Valute. Dl« naitt 246. avstrijske krone 2243,
Stran 3.
■arMmMataau: t.irmi.tt.—■
Dnevne vesti.
—• Otročja sredstva nemške prcnaaande. Pred nekai dnevi ie dospel iz Koroške v Maribor vlak. ki ie imel nateoliene zelene listke z napisom: »Hočeš v Macedoniio ajn-rakati?« — V torek ziutrai so našli redarii na poštnih nabiralnikih in do ulicah v Mariboru naleoliene zelene listke z napisom: Marš ven s Kranjci! — Tudi ob meii razširjalo nemški 1 acritatorii zeleno obrobiiene listke z besedilom: Schuss mit den Oewalt-alden in dcr Zone A! Hioaus mit den Krainern. — Tako smešnih in otročiih sredstev se noslužtrie nemška nropatranda sedai. ko se bliža plebiscit in teče nemškutarjem voda v erlo. Ti nemški letaki imate ta edin usDeh. da se na račun niihove-era 'hedast&sra besedila smeifmo in
kratkočasimo.
Ne izzivajte naše potrpezljivo-
i ti! Cuie se. da ie brvši finančni nad-svetnik Adolf Lancof. ki ie bil ob preobratu od bivšesra finančnega ravnatelistva skupno s svojim sodnikom Ootzom iztiran iz naše državne službe, vložil orošmio ori tu-kaišnii finančni delegaciji za zopet n? snreiem. Zdi se. da-se ta prošnja na merodainih mestih uvažute. Imena Laneni in Gotz sta naši iavnosti dobro znana iz dobe naše naivečle sužnosti in precaniania. Omenjena dvoiica ie takrat ovadila ln direktno zahtevala, da se obsodi na vislice neki niun stanovski tovariš radi nar besedi, katerih nedolžnost se. ie potem izkazala Dri vzklicnem sodišču v Gradcu, kier ie bila obsodba naknadno proglašena za nično. S pri-čami se lahko dokaže, da sta bila obadva izrabita srbofoba in da sta izzivata naše narodno Čuteče urad-ništvo s takimi izrazi, ki se ne daio več Donavliati. Na to opozarlato tnerodmne oblasti.
— Nemška nehvaležnost. Bivši nadzornik naših sodišč na Štajerskem in Kraniskem. znani zagrizeni nemškutar Eokel. ki ie sedai vpoko-ien se ie hotel preseliti z Dunaja v Linz. Linčani na. so va proglasili za nadležnega tuica in ga pregnali iz mesta. Ni izkliučeno. da bo možakar vložil prošnio na jugoslovansko vlado. da se mu dovoli povratek.
— Nezgoda italijanskih članov razmejitvene komisije. Prejemamo sedai avtentično Doročilo o nezgodi italijanske mfsHe. Avtomobilska nezgoda italinanskil članov razmellt-vene komisije se ie zgodila pri Muti v soboto popoldne. Telefonsko obveščeni dl. Marin se le z dvema članoma razmeiitvene komisiie Dri-oelial z avtomobilom takoi na lice mesta, kier ie oonesrečencem nudil
' nrvo pomoč. Pri rnaioriu Cajina le kon=tatiral lahko notrjinio poškodbo fpluč). pri kapetanu Zannini sic. Ireneo luksaciio levega lakta. . pri angleškem sekretarki Baekeriu in slovenskemu šoferiu Puhu lahke telesne noškodbe. Ponesrečenci so se oreneliali v mariborsko voiaško bolnico. kier sta rim san. podpolkovnik dr. Korenčan in dr. Marm nudila pozno v noči operativno pomoč. Nato se ie mater Calma prepeljal v svoie oiivatno stanovanje. Po današnjem poročilu zdravnikov te niegov oolo-zai zadovoliiv. Ostali ponesrečenci so izven vsake nevarnosti in Že deloma ooravKaio svote oosle.
Služba nriniarila ie razpisana v liiiblianski otroški bolnici v VIII. čin. razredu državnih uradnikov in s pripadajočimi dravinjskimi dokladami. Prošnie s potrebnimi dokazili do 10. oktobra na zdravstveni od-selk za Slovenijo in Istro v Ljubljani
— Glavno uredništvo ljubljanskega dnevnika »Naprej«, glasila so-dialnn-demokratione stranke v Slo-veniii. prevzame p 1. oktobrom g. Ltbia Kristan.
— Naistareišl duhovnik ljubljanske škofife g. Janez Žan je umrl 26. t. m. v Ljubljani v 92. 1. svoie starosti. V svoiih mladih letih ie bil navdušen turist. Rodil se ie v Št. Vidu nad Liubliano leta 1829. V svoJerp 30. letu ie bil posvečen za duhovnika. Pokojnik fe poslušal 1849. leta v k iubliam pravoslavna predavania Mažgona in Lehmanna. Pozneje ie poslušal na dunajskem vseučilišču vseslovanskega pesnika Kollarla. Poznal se ie z dr. Bleiweisom. dtr. Razlagom in bil nrHateli Janeza Trdine. N. v m. p.!
— Slušateljem gospod, šum. fakultete v Zagrebu. Vsi državni izpiti na gospod. Sum. fakulteti začno 20. okt. ob 8. zjutraj (ne 6. okt., kakor je bilo prvotno javljeno)! — France Oblak.
— Nenadne smrti je preminula na unaju gdč. Vika Ravnikarjeva, gojenka
ounalskeea konservatorija: nokotaica. Id le
Celje.
priredila pred enim mesecem IzboflRJ uspe! koncert v Velikovcu, jt obetala postati prva naših vijolinskih virtuozlnj. Žal, da jo ie nenadna smrt tako nepričakovano ugrabila iz naših vrst. O. Ravnikarju, prvobo-ritelju za svobodo Koroške lil njegovi cenj. obitelji naše iskreno sožalje!
— Razpisane službe: Pri statističnem oddelku poverjeništva za socijalno skrbstvo v Ljubljani mesta dveh asistentov v XI. čin. razredu in dveh pomožnih pisarniških moči. — Na državni rudarski šoli v Celja s pričetkom šolskega leta 1920-21 dve profesorski mesti VIII. čin. razreda. — Na 4 razredni ljudski šoli v Stični eno učho mesto v stalno namestitev. — Pri Sv. Marjeti niže Ptuja šestrazredna ljudska šola, nad-učlteljsko in učiteljsko mesto v stalno namestitev. — Pet mest uradnikov-služabnl-kov pri dravski divizijski oblasti. — Interesenti se opozarjajo na natančnejše podatke v Uradnem listu 111.
— Važno za trgovce. Doznavamo, da mednarodna odpravniška tvrdka Emil Franki I drug, Zagreb, Ciglana 20 (telefon 6-83) vrši blagovni promet komadnl ln va-gonskl iz celokupnega inozemstva, tako tudi z Avstrije. Podružnica te tvTdke se nahaja na Dunaju, VII., Stlfgasse 33. Opozarjamo gg. trgovce ln- industrialce na to tvrdko hi jo priporočamo.
Ljubljana.
= Stavka uslužbencev ljubljanske cestne železnice, ki ie začela v soboto popoldne radi neugodne za-liteve do 100 odstotnem povišanju .draginiskih doklad, ie včerai opoldne končala. Nameščenci so dosegli 50% povišanla prejemkov.
— Svoio palačo začne graditi te dni Trboveljska oremogokoona družba na oglu Gledališke ulice in Aleksandrove ceste. Poslopje bo imelo net nadstropij. Gradbo ie prevzela Stavbena družba. Palača mora biti dograjena do 1. avgusta 1922. Zgradba bo stala 22 miliionov.
— Gremli trgovcev opozarja svoje člane, da si nabavijo sledeče »Uradne liste«: št. 107: PravilnSc za izvršitev določil o trošarini na vino ter pravilnik za Izvršitev odredbe o linijski trošarini za zaprto mesto Ljubljano; št. 110: Zakon o državni trošarini; št. 111: Razglas delegacije ministrstva financ za Slovenijo o davku na poslovni promet z veljavo od 25. t. m. Daljo opozarja greraij svoje člane na razglas ministrstva trgovine ln industrije, oddelek v Ljubljani glede posredovalcev pri nakupu blaga, ki fe predmet koncesifoiura-nega trg. obrata. Ta razglas Je pribit na mestni deski.	k
— Iz ruskega ujetništva se Je vrnil ljubljanski trgovec g. Avgust Skaberne. V ruskem ujetništvu se je nahajal nekaj dni manj kot 6 let. V Ljubljani so se že širile razue vesti o njem, da so ga boUševiki ustrelili, da je umrl na neki kužni bolezni itd. Končno pa so se izkazale te vesti ven-dar-le za neresnične. O. Skaberne se je nahajal v zadnjem času v Taškentu kot učitelj ruščine in petja. O boljševikih pripoveduje, da jako kruto vladajo.
— Divji mož na Rožniku. Po tukajšnjih gozdovih se klati že dalje časa neki slaboumen možakar v vojaški obleki. Zenske, ki prihajajo po Večni poti, nadleguje z raznimi nedostojnostmt. Mnogo oseb se je že radi tega pritožilo na oblasti, toda pritožbe niso Izdalo nič. Zahtevamo od oblasti, da spravijo slaboumnega reveža v kakšno zavetišče.
Maribor.
K nezgodi Ital Hunskih članov
razmejitvene komisiie. Nezgodo, ki se le pripetila v nedelio italijanskim članom razmeiitvene komisije na potu skozi Marenbeae. skušalo Nemci izrabljati'v svoie agitacijske svr-he. češ. da so Slovenci zakrivili nesrečo. Seveda Hm ta naivna namera ne bo uspela. Težko poškodovanega malorte Calmo. za katerega le bilo vse prloravlieno. da ea pošljete v Gradec, so končno nusti-ll v Mariboru. ker se je izkazalo, da bi bila vožnja zani prenevarna. Malor Calma se naliaia v zasebnem stanova-niu odvetnika dr. MiillerJa.
Policija ie ugotovila osebe, ki so
v nedelio napadli Slovence v Kamnici. Vrši se preiskava in bodo krivci preieli zasluženo plačilo. Kozarce ie metal v Slovence in ranil 1 osebo 33 letin Franc Vfllker, knjigovodja pri stavbeni tvrdki Nassimbeni.
Mariborska krajevna skupina društva zasebnih uradnikov za Slovenijo se ie ustanovila v nedeljo. Obenem se je osno-vala strokovna skupina bančnih uradnikov.
Vlom. Trgovki Ivanki Reicher v Gosposki ulic! 40 so 25. t m. opoldne med odmorom neznani tatov! s ponarejenimi ključi odprli trgovino In te odprtega predala blagajniške mfze odnesli 600 K.
Tatvina nagrobnega kamena. Roža Kepa je prijavila policiji, da Je na grobu njenega strica Potočnika na starem mestnem pokopališču ukradel nekdo nagrobni kamen vreden 1500 K.
Celjski nemški listič se v svoji nedeHskl številki silno razburja v nekem članku radi nekaterih bivših celiskih nemškutarjev. ki so pri zadnjem štetju celiskega prebivalstva priznali svoio slovensko narodnost. Zaradi teva ie v velikih skrbeh glede teh liudi in pripoveduie na dolgo in široko, da so tl elementi se priznali za Slovence vsled raznih okolncsti in nekateri tudi tudi vsled dobičkarstva. Pravi dalie. da ie to nemoralno in da znalo ti Hudi e zrasti »vladaloči narodnosti čez glavo«. Torei v očeh kčevarskega seribi-faxa ie nemoralno, če so prišli razni liudte ki so bili prei vsled Donemče-valnecra sistema zaneliani. da so sovražni svoio narodnost, zooet k pameti in so spoznali kriva nota. ,do katerih so hodili za časa nemškega gospodstva. Ali za časa vašega go-snodstva ni bilo nemoralno, da ste te Hudi sprejemali v vaše vrste in s temi vzdrževali puhlo nemštvo do naših’ 'spodnještajerskih mestih in Ifgrih?. Kar se na tiče boiazni. da nam bodo zrastli ti Hudie čez glavo ie pa neupravičena. Za to. da se to ne bo zgodilo, bomo skrbeli že pravočasno mi.
Sladkorne cene v Celju. Že zad-mič smo poročali, kako so cene sladkorni kar čez noč Doskočile za 10 K ori kilogramu in da so nam takrat trgovci obetali da bo sladkor v kratkem no 80 kg. In res. Cene so dnevno skakale za 2 kroni itd. ter smo končno Driiadrali res na 80 K. Danes se orodaia isti sladkor, ki ie bil ored enim tednom do 56 kron. do & 80 kron. Vprašamo gg. trgovce, ali so k taki podražitvi te tako v&Žne živlienske potrebščine upravičeni ali ne. Mi mislimo, da ne in da zelo smrdi ta cela zadeva, za katero bi se nal malo pobrigala v to oristoina oblast.
Frkolinstvo. V »Jugoslaviji« z dne 24. t. m. Je bila objavljena pod naslovom »Iz celjskih akademskih krogov« izmišljena vest o moji poroki. — Pisca omejenih vrst sem imela za resnejšega, kakor da se norčuje Iz koga v obliki tako neslanih šal. —
Pa pod lastnim imenom ga je vendar bilo sram pokazati svojo bistroumnost. Želim mu le, naj ga sreča kmalu pamet. Emlca Klinc, odvetniška uradnica v Cellu. — Smrkavec, ki jo mlstiticiral na tako neslan način uredništvo, je zlorabil -Ime nekega prednikom osebno znanega gospoda in na ta način prigoljufal svoje frkolinstvo v Ust Upamo, da se nam posreči dognati njegovo Ime, nakar ga brez pardona Izročimo javnosti In — sodniji radi goljufije ponarejanja podpisov.
Koroške plebiscitne znamke se dobe
tudi pri poštni blagajni pri celjski pošti.
Velika vinska trgatev »Kluba napr. slov. akademikov« v Celju se vrši dne 2. oktobra zvečer v Narodnem domu. SvI-ra vojaška godba Dravske divizije. Cist! dobiček je namenjen Za ljudske knjižnice na Koroškem.
Mestno osuovno šolo obiskuje 872 otrok. Nemških otrok, dečkov in deklic, je skupaj 91.
Invalidski shod se vrši v nedeljo 3. oktobra ob 9. uri dopoldne v gostilniška prostorili Narodnega doma.
Javna dražba lova občine Selnice na Muri se vrši 20. oktobra ob 10. dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. Lov se odda za dobo do 30. junija 1921.
Poročil se i« trgovec g. Karol Pajk v Celju z gdč. Anico Ničevo te Kranja.
Radi tatvine je bil od orožništva v Ga-berju aretiran Franc Arčan od Sv. Miklavža. Pokradel Je pri profesorju Joštu v Brezovici raznega blaga v vrednosti okrog
14.000	kron.''— Na Bregu pa so radi goljufije zaprli Ivana Škorjanca. — Kovač Ivan Pristovnik na Spodnji Hudinji je bil zaradi težke telesne poškodbe naznanjen državnemu pravdništvu. Istotako je bH naznanjen oblasti Franc Lilja te Trnovelj, ker je ukradel policijskega psa in ga potem prodal.
Zagoneten zločinec. Pred nekaj dnervl Je v večernih urah ustrelil neki neznanec na Jožefa Taleša, posestnika v Orehovi vasi pri Mariboru. Taleš je bil zadet v prsa in so ga morali prepeljali y mariborsko bolnico. Zagonetno pa Je to, da Je bila pred kakšnimi dventl tedni tudi Taleševa žena od neznane osebe obstreljena v roko. Za zločlrtcem š* ni sledu. Skoro gotovo J« storilec v obeh slučajih ena ln ista oseba.
Vlom s ponarejenimi ključi. V noči od 26. na 27. t. m. so neznani tatovi vlomili s ponarejenimi ključi v lekarno g. Viktorja Savosta na Kralja Petra trgu in odnesli iz blagajne 2000 K, ene škarje in 5e več drugih predmetov.
Izpred mariborske porote. Franc Potočnik, hlapec pri Rudolfu Fluheirlu v Gornji Bistrici, Je 6. Julija L 1. i roparskim namenom napadel Antona Kašmana, ko je ta spal na skednju njegovega gospodarja. Oropal ga je za 600 K ta druge predmete. Vsled težkih telesnih poškodb ostane KaŠ-mao stalno pohabljen. Porota Je sedaj Mft-sodlla Potočniku 12 let težke leč«.
PONAREJALCI BANKOVCEV.
O ponarejalcih bankovcev na Bledu in v Vugrovcu se javljajo sledeče podrobnosti:
Oktobra meseca lanskega leta je odpotoval kolovodja ponarejevalcev Vid Ga-lovfč v Rogatec. Tara je biva! pod imenom Pera Georgjevič z neko prilcžiiico. Stanoval je v vili »Ljubljanski dom«. Galovič je v Rogatcu izdeloval klišeje za jugoslovanske kolke za bankovce, posebno za tisočake. Za te kolke je dobila družba okrog
60.000	kron. Tisočake s ponarejenimi kolki so falsifikatorjl razpečavali v Rogatcu in Zagrebu.
V začetku maja t. 1. je odpotovala družba ponarejevalcev na Bled. Galovič je bil že tam v vifi »Gorica«. Najlepše Je to, da se je na Bledu zaplel v Galovičeve mreže tudi neki agent zagrebške policije. Na Bledu le Imel Galovič popolnoma urejen fotografski atelje in je izdeloval sliko za 5 tisočkronski čehoslovaški bankovec. Kliše za ta bankovec pa se mu ni posrečil. Zato je začel Izdelovati kliše za 80kronske jugoslovanske bankovce. Ta kliše Je Izdelal ln ga je tudi uporabljal. Koncem julija se ie družba ponarejevalcev še enkrat zbrala na Bledu, nato pa jo Jo odkurila v Zagreb, ker je izvedela, da JI je žandarmerija za petami.
Tako ie prišla cela zadeva na dan. 19. t. m. je zagrebška policija obkolila hišo Galovičevega stanovanja v Vugrovcu. Galovič se ie pred policijo skril na podstrešje ta prežal z revolverjem v roki na redar-stvene organe. Policisti so ga naposled prijeli ta razorožili, toda v hiši, kjer Je stanoval, niso našli nič ponarejenega denarja, pač pa so našli materijal za ponarejanje pri sosedu Vinku Galovlču. Tu so imeli falsifikatorjl v kleti 1 meter pod zemljo zakopan ročni stroj za tiskanje. Da bi zabrisal sled za Zakopanimi predmeti, Je Ga-, lovlč podrl strop od kleti, tako, da so Imeli kopači precej posla, dokler so vse priprave izkopali. Zakopani pripomočki so MM težki 700 kg. Poleg njih je bilo 4000 80 kronskih bankovcev, ki so bH! vsi skrbno sortirani ln zvezan! ter namenjeni, da se teroče prometu.
Sedaj Ima policija ptiče na konopcu. Vid Galovič, kolovodla ponarejevalcev, ja študiral trgovsko akademijo v ZagTebu. S ponarejanjem denarja se Je pečal že precej časa, že pod bivšo Avstrijo. Lani Je celo ponujal finančnemu ministru Ninčiču neko raztopino, ki onemogoča fotografiranje bankovcev, tako da se Jih ne more ponarejati. Minister Ntačlč Je hotel lopova Izslediti, ta pa Je ušel iz Beograda na motornem čolnu. Drugi član družbe Je Vtako Galovič, tretji -Simon MurdaJ, bivši natakar, ki pa avl že dolgo od samih lopovščin. Četrti član družbe falsifikatorjev Je Josip Sq-panz, tiskar brez službe, peti Josip Cuk, trgovec, znan hazardlst, šesti Ivan Perkovič, bfvšl trgovec, le kaznovnn radi sleparije, sedmi Vladimir Braun Iz Vukovara, poskusni policijski agent v Zagrebu, osma pa Draga Petrovič, 18 letna komptoarlstka, ki živi že nad pol leta od znanj IR zvez s falsifikatorjl. — Bodi še ugotovljeno, da se Oalovičevl ponarejeni bankovci ne nahajajo pri nas v obtoku.
IZ PREKMURJA.
Čudne razmere vladajo v Prekmurju glede pošte. Pred kakšnim mesecem Je bil ustavllen ves železniški promet na lokalni železnic! Murska Sobota-Hodoš. Presenetljivo pa Je bilo za prebivalstvo in urade v severnem Prekmurju to, da so dobivali pošto rednejše, nego v času vlakovnega prometa. Če Je Mio takrat brez vfafca mogoče dostavljati poštne pošiljke v najskrajnejši det severnega Prekmurja trikrat na teden, tako zdaj, ko zopet »malina fučka« po odrešenem ozemlju, ni tega mogoče starM niti enkrat na teden. Prekmurski uradni »šimel« vari počasi, menda mu premalo polagajo, ie bolj verjetno pa je, da ga premalo nadzorujejo. Piscu teh vrst je postalo pred kratkim dolgčas, ker ni dobil nobenega časopisa, pa je šel po pošto v Mursko Soboto 30 km daleč, srečno prinesel tudi svojim »pajdašem« pošto od zaljubljenih »Kafrlc ta Lenk«, potrošil pri tem 110 kron, ne vštevšl tudi tisti liter vina. ki ga je popu na zdravje ta srečo slavnega poštnega ta brzojavnega ravnateljstva. 2« dolgo časa nam obljubujejo trikratni tedenski železniški obrat na naši »kolosalni« progi, toda vse ostane samo pri obljubah. Mogoče pa je boljše za nas Prekmurce, da hiapon vozi tako kot sedaj, kajti sodeč po gori omenjenem se Je nazadnje še bati, da bi pošta še bdi) po »bliskavo« ne prlhadala. — Nekdo ta »eto-ga orszaga«.
SKRIVNOSTEN GROB.
Sodišče v Lunčvillu v Franciji Je dobilo nedavno nalog, da preišče neko skrivnostno zadevo. Nekega Jutra se je namreč razkrilo, da so neznane osebe odkopale grob, v katerem je bil pokopan francoski bataljonski poveljnik Wolfl, in popolnoma razpadlo truplo olicbija nekam spravile. Grob se je nahajal v kotu nekega sadovnjaka pri Remonvillu ta ga ljudstvo ni nikdar drugače imenovalo kakor »grob prekletega«, Omenjeni oficir Js J»*al tam pokopan od L septembra 1914. Vssfco leto Je prišla th neka oMečena lena, mo«
Ula ob' grobu ta ga okrasila a cvetlicami, Koma) pa se je zopet odstranila, je prebivalstvo dotičnega kraja zmetalo cvetlic« proč in nametalo na grob kamenja in po* aka. Vzrok temu je bil, da je Wolff, ki j« v začetku vojne poveljeval 36. kolonljal-nemu bataljonu, 1. septembra 1914 ustreljen kot Izdajalec. Ni pa še trdno doguant*, da je bil v resnici izdajalec. Po tnnenju vojaških krogov je padel VVolfi kot žrtev železne discipline v prvem vojnem času, ne da bi pravzaprav zakrivil kakšno izdajstvo. Očividci tega nesrečnega dogodka pripovedujejo sledeče: Wolifov bataljon i« dobil koncem avgusta 1914 nalog, braniti neko planjavo, na kateri je imel sovražnik ugodno pozicijo za neko tovarno, odkoder je brez lastne nevarnosti s strojnimi puškami nemoteno streljal na Francoze. Takrat še niso rabili strelnih jarkov. Vsled tega je vsaka granata zahtevala mnogo žrtev ta 36. bataljon Je zelo trpel. Woiff je postajal nervozen in naenkrat s« je opazilo, da je mahal z belo ruto na koncu sablje sovražniku. Sovražnik je prenehal streljati, toda ker cel bataljon' ni opazil oficirjevega početja, so posamezni njegovi vojaki začeli prodirati. Vsicd tega Je začel sovražnik s podvojeno silo streljati in je skoro ves bataljon uniči). Neki nižji Woiffov oficir mu je nastavil samokres na čelo ta ga aretiral. Nekaj dni pozneje je vojno sodišče obsodila VVoiffa na smrt. Branil se je sicer s tem, da jo le hotel s pomočjo vojne zvijače, katere so so tudi Nemci posluževali, rešiti Svoje ljudi. Odgovorilo se mu Je, da tako ne sme počenjati noben francoski oficir, ki mu je kaj do časti. Wolff je bil na to degradiran in ustreljen od lastnih ljudi. Prej omenjena črno oblečena žena se ie Izrazila napram nekaterim kmetom, oficir, Id lež! v »grobu prokletega«, bo dobil kmalu zadoščenje. Kdo Je bila dotična ženska, se ne ve, ravno tako se tudi ne ve, če je dala mogoče ona odstraniti truplo.
Šport in turlstika.
Prijave ža dlstančnl marš za civilne športnike se zaključijo v sjedo dne 29. t
m. zvečer. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Start za civilne tekmovalce je 2 minuti pred vojaki, ln dobe Isti vojaško opravo, to Je 20 kg težki nahrbtnik in puško v nedeljo ob 8. uri na prostoru Ilirije.
Gledališče in glasba.
Iz gledališke pisarne. Radi smrtnega slučaja v družini nekega igralca, ki ima važno vlogo, se repertoir v drami izpre-tneni: četrtek, dna 30. sept. Pjrgmalion, red C, petek, dne 1. okt. Pygmallon, red E. Igrala bo ruska dramska družba g. Mura-tova. Da bo občinstvo predstavi lahko sledilo, bodo na razpolago obširni Izvlečki vsebine.
Novo mesto. (I. pokrajinska slikarska razstava.) V nedeljo 26. t. ra. se Je otvo-rlla v WtaHscherJevem salonu I. pokrajinska slikarska razstava. Naval občinstva Js bil ogromen, zastopana so bila vsa društva, iz mesta ta okolice. Razstava ostane odprta do vštetega 11. okt in sic ec vsak dan od 10*—12. ta od 2.—6.
Drobiž.
* Povprečna starost ljudi v raznih dr-žavrii: Na Norveškem 62 let ta 5 mesecev, na Danskem 63, na Švedskem 64, v Belglll 37 let ta 4 mesece, na Irskem 56 let 9 mesecev, r Angliji 64, v Italiji 53 let, na Nizozemskem 52 let In 8 mesecev, v Švici 52 let ta 2 meseca, v Avstriji 43 let ta 4 mesece, v Nemčiji 40 let ta 7 mesecev, ie Franc Ul 36 let ta 7 mesecev. Podatki Iz dru-g ih držav, tako tudi iz Jugoslavije, niso znani.
• Narodnost papežev. Neki francoski Ust J« dognal, da sta bila Izmed dosedanjih papežev 202 Italijana, 1 Nemec, 1 Anglež, I’ Svičar in 1 Portugalec. List pravi, da bi bilo vsekako pravično ln pošteno,, da bi prišli na prosveta papežu stolec zaslužni možje tudi ostalih evropskih narodov.
• Velika lakoto na Kitajskem. Vsled izredno slabe letine na Kitajskem je v provincah Honan ta Santung izbruhlla strašna lakota. 20 miUJoov Kitajcev nima kaj Jesti Cele rodbine Izvršujejo samomore. Doga,* se celo, da prodajajo roditelji svoje lastne otroke, da se Jih znebijo, oziroma da pridejo tako do denarja.
* Mačke — državni nameščenci. Londonski pristav ni uradi vzdržujejo celo armado mačk, da pokotičavajo podgane, ki so v ondotnih skladiščih. Doslej si ni še nihče stavil naloge, da bi bil te mačke pre-štel, ali da mora biti njih truma jako velika, je razvidno Iz tega, da znašajo stroški za njih prehrano vsako leto 500, funtov, štcrllngov, kar znaša po današnjem kurzu okolu tri četrt milijona kron. Te živali nt-so“kaj posebno krasni eksemplarji, ker *e pristavnl uradi drugače malo brigajo za' zboljšanje njihovega plemena. Mačke dobivajo kot za poboljšek k podganam ln mt-Sfm, katere morajo »uradno« goltati, vsak dan opoldne košček mesa. Mnoge stareJS« mačke Imajo svoja določena lovišča I* »obedujejo« tudi zmeraj na latern mestu, LfebUo red kikor pošteni uradniki.
283. štev.
Mali oglasi.
Proda se:
JEDILNA SOBA
M proda. Tržaška cesta, Gllncc 37.	1859.
IhSanFprodaj
v Udiliatn. Ccua 150.000	K.	Naslov v
upravništvu »Jugoslavije«.	185(5.
Dva~OLASOVIRA za 2000 in 4000 K ua prodaj. PomiUbe na poštni predal 89, Maribor, glavna pošta.
_	PSI MLADICI," :	,
plemenite ovije pasme, na prodaj. Šiška, Celovška cesta 33.	1846,
VSE VRSTE ŠPECERIJSKO IN DEL1KA-TESNO BLAGO po najnižjih dnevnih cenah nudi	tvrdka
Scliulflnk & Holnig, Ptuj.	1827.
ICu$i se:
HRASTOV REZAN IN OKROGEL LES se kupi v večjih množinah in različnih dimenzijah. Ponudbe z navedbo ccn in dimenzij (pod hrastov les) je poslati na upravo Jugoslavije.	1848,
VINSKE SODE
hramne in transportne vsake velikosti kupim, Ponudbe z navedbo cfflie, velikosti In kakovosti sodov na uprav. »Jugoslavije«
pod »Vbiski sedi«.
1540
SSužb@:
STREŽNICA,
ne mlada, izkušena, z lepimi spričevali, prosi za primerno službo v kakšen Sana-torjum. Ponudbe na upravo Jugoslavije.
1853.
IZURJENA 8TENOGRAFINJA’
za nemški cvent. slov. diktat se stalno ati začasno sprejme za par ur na dan pod ugodnimi pogoji. Vprašati pri upravništvu. • 1851.
IZVEŽBAnIRISAR — INŽENER
išče tehniškega, arbitektovskega, ge.odesij-skega in drugega risarskega dela. Naslov: Ljubljana, hotel TivOll, soba 16, V. Čebo-tarev.	J849.
OSKRBNIKA, oženjenega, s skupaj 3 do 4 delavne moči, kateri ima veselje do poljedelstva, živinoreje in svinjoreje se sprejme kot samostojnega na večje posestvo na Spodnjem Štajerskem. Kot plača bi bila polovica poljskega pridelka, polovica pri živini, pri svinjah pa po dogovoru. V hiši Ima prosto stanovanje, drva, povsod napeljani vodovod.
Služba bi Mia trajna. Sprejme se Je poštena
in delavna družina. Naslov, pove upravni-štvo tega listo.	i850
SEDLARSKI IN JERMENARSKI DELO-VODJA
izvežbana in zanesljiva oseba, se sprejme v stalno službo. Plača po dogovoru. Pismene, oziroma ustmene ponudbe na Ivan Kravos, trgovina in sedlarska delavnica v Mariboru.
Rasno:
ZA NAPISE NA STEKLO, KOVINE ITD.
špcciahii prvovrstni atelje Filip Pristou, Hotel Malič.	18-10.
KATERA DOBROSRČNAOSEBA
hoče osrečiti ubogega invalida s toni, da mu stoji za poroštvo za 20.000 K, katere rabi za otvoritev trafike. Cenjene ponud-
be pod »poštenjak« na upravo »Jugosla.
I^e«.___________ ________________, l86ft
DVE STANOVANJI
za 4 gospode se išče. Plače 400 do 500 K mesečno za eno sobo. Naslov v upravi.   ______________________________  1857.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE izvršuje najhitreje Hugon HIbšer, fotograf. Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-žanske cerkve.
ŽENITNA PONUDBA.
Državni uslužbenec, 26 let star, v le. pem mestu Štajerske, sc želi z mlado gospodično ali vdovo, ki ima svoje pohištvo in nekaj premoženja v svtIio ženitve seznaniti. Resne ponudbe se naj pod »Jesen« pošljejo na upravništvo »Jugoslavije«.
• 1861'.
Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista c=sa© ne ustavi) ®s=c3 ■BHHBMHM
Prvovrstni cigaretni papir In stročnic« znamk«
„/llt@sse“
po najnižji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan BonaC« Ljubljana, Selenburgova ulica.
Suhe gobe in fižol ^
kupuje po najvišjih dnevnih cenah Družita ,,NA1>“ trgovina z deželnimi In gozdnimi pridelki, JLJnblJ&ua Beethovnova ulica. Prosi sc za ponudbe.
H
r„j]0 nrlin laneno seme ullllb pUuB in vse druge deželno pridelke kupuje trgovina s semeni
Sera 8 lup. Piam
Volfova ulica 12.
  ---------------------------------------        ■■HRBM«nBBBHB*CMKBBBjg|BH««n«nB«BnBanEEBSbBB
(52
Citajte, razširjajte, priporočajte
narodiio-socijalističm dnevnik
,Nova Pravda*.
Obrtno hranilno in posojilno društvo v Kranju
priporoča Izdelke svojega
čevljarskega,
mizarskega,
tapetniškega,
strugatskega,
Ličarskega
odseka.
1826
la apno
v kosih In zdrobljeno dobavlja na vagone
„A VA** tovarna, talko. =so dospeli m
za rodbinsko rabo in obrt. — Dobe so tudi deli za vse stroje, igle in olje. — Potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje.
JOSIP PETELINI MM
Sv. Petra nasip 7.1432
I H Dl A V!	Rom Minki nit	I
1UIVI/11	i	Diw parlu	I
Pariš-Ljubljana,	j	je	najboljši.	1
era a	“	W
||BBBBBBBBBBBBBBEBBBBBg(«gBBBB5ISKBBB£;BBCB!Se:eKii:gK
Charles Princ
—— Uu&SIavta* =
Nanufaktura
Iščem primerne službe
pri vezeni podjetja kot skladiščnik ali trgoviki potnik. Sem dovršil 4 razr »mn., obrtno šolo ter sem trgovsko izobražen. Kot posestnik sem zmožen varstva do 80.0(10 K ali več. Ponudbo pod ,30.000* na uprav.. .Jugoslavije*.
1352
Na drobno. Na debolo.
= ČAJ =
Jos. Fabiani
Mabt|«itc, Prešernovi ulica 14 mrapr. gl. p o 51«. T«l. Intor. MS
Velika zaloga špecerijskega in koloni), blaga, likerjev, m miznih In 'desertnih vin.
Kdor si Zeli nabavili pristnega In-1633	znanega
ha&ožana
noj so blagovoli poslužiti tvrdke: Prva haloSk« trgovina z vinom ANTB KORENJAK In drug grl Sv. Barbari v Halozah.
Nova partija
gonilnih jermenov
dojila* — Dobavlja:
„DRAVA“	Maribor.
1576
Salags: Turjaški trg 1. Pisarna: židovska ti, 1/1.
BKfl
Gremij trgovcev v Ljubljani.
f
V nobeni hiši, kjer so otroci, m soc manjkati
IZKUŠANO NAJBOLJll! ClGARBTPAPjn 1
GO LUB
Proizvod Pne hrvafslte Ivomice [II clgnretpajsira I loljaka. — Zagreb, Makalmtrska c. br. 10. Tel. 9-56. a
Zidno opeko (cit
zarezani strešnik zakrival
(dvestriikl utora! crep) audi tak«| dobavne v poljubni mnoSInl, del. druiba
Združene
(prej TJJMC-KAE*),
Vpisovanje v trgovsko gremijalno nadaljevalno šolo se vrši v sredo, četrtek in petek, to je, 29. in 30. septembra ter 1. oktobra t. ]. vsaki dan od 8. ure dop, do 2. ure pop. v grem$alni pisarni, Gradišče 17/1., kjer se dobe tudi pogrebne tiskovine.
K vpisovanju se morajo zglasiti vsi trgovski vajenci, ki dosedaj še niso obiskovali trgovske 86le in pa vse trgovske vajenke, ker je tudi za slednjo poduk na trgovski šoli , obligaten.
V nedeljo, dne 3. oktobra 1.1. ob 8. uri zjutraj se zbere ysi vajenci in vajenke v I. mestni deški šoli na Ledini, kjei bodo razdeljeni v posamezne oddelke.
knjižica našim malim za zabavo in! pcuU a 45 slikami In k tem spadajočim bcsedilc/n.
Cena 20 kron. =
Dobiva se v Ljubljani:
tZmtikiJIpi!, Marijin trg8j v Zvezni tiski mi. Stari tre 19,1.
Pristna In zelo močna »
dalmatinska
vina
naročujte naravnost pri
Minki laieti M Rinit
Celje, Glavni trg 8.
cljo sc r.ošJjc takoj popis in ponudbo.
V 14«M|anl, dne 27. septembra 1920.
 : ■
Načelnik.
Tivaina i»|a ii jefitnv PHIL KNBLN, LEMI
M
dobro asortirano, raznovrstno kolonijalno blago kakor: kavo, čaj, riž, čokolado, lcakao, olje, testenine, milo, sir, klobase, gnjati, konzervirane ribe, konjak, rum, likerje ter bogato zalogo šampanjca in vjna v steklenicah in divjačino, farno prvovrstno blago, pri poroča
ANT. STACtJl, Ljubljana
Selenburgova ulica.
B
h*	najflneiii	g|
gonilni jermeni iz usnja
za vsa podjetja, po najugodnejših cenah. Izdelovanje , gonilnih podlog v vsaki obliki in velikosti, usnjate plošče, kolebarji, okrogle in kordelne vrvice L t. d., kakor tudi dokazano najboljših usnjatih vrvi.
Najsposobnejša tovarna usnja!
it
Jadranska banka
L
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko*
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge	®ara^*V2,’ ^i^enik,
pod najugodnejšimi pogoji.	Zadar’	ZaSreb’	Trst’	W,en-
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. *Hi Poslovne zveze z vsem večjimi kraji v tu-in inozemstvu.
EgggSSEgggg Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Avtogaraia
/	Popravila	vseh	Birojev
Šušteršič & drug.
Kleparstvo
*
Teodor Kom, krovski in kleparski mojster, vpelj cvalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5.
Restavracija Krvarie, Prešernova ulica.	Slikarstvo, pleskarstvo Stare P. Franc, Florjanska ulica. Ivan Martinc, Poljanska c. 20.	Trgovina j s špecerijskim in delikatesnim blagom [ Janko Stupica, Sodna ulica.
Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33.		s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št. 4.
	Špecialna trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe, Woliova ulica 3.	
		s papirjem Uranus, Mestni trg n.
Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telcf. 366). o«		
		e pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16.
	Orodije in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37	
Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon St. 117.		
		s pisalnimi stroji The Rex & Co,, Selenburgova ulica štev. 6.
■ čevlji
z gramofoni in godbenimi inštrumenti Rasberger, Sodna ulica.
šivalnih in pisalnih stroiev in kolea
s špecerijskim in kolonijalnlm blagom | JvEn ja;c & ^ Dunajska c I5f
Hinko Štancer, Dunajska c. 10.
z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
z vsemi pisamižkimi potrebščinami in fino galanterijo
Tičar A., Selenburgova ulica 1. J z delikatesami.in prekajevalnica
i j Chalupnik, Stari trg 19.
z železnino Erjavec & Turk »pri zlati lopati« j Valvazorjev trg 7.
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
OJgovorn) urcJuik Anion Pesek.
Tiska ^Učiteljska tiskarna*' v Ljubljani