“X'ìie, se wide ^COLTIVAZIONE E RECUPERO AMBIENTALE _ DEUA CAVA..* uuuuuu.hries.it CHDAD / CTV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predai / casella postale 92 • Posmina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PER^UE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 39(1222) Čedad, Četrtek, 19. oktobra 2006 Gorenji Tarbij Sobota, 21. oktobra ob 21.00 Koncert skupine Zllf de Žlir gost večera Vlado Kreslin Kambreško Nedelja, 22. oktobra 5. Spominski pohod-na Globočak 5. Camminata dei ricordo sul Globočak (SLO) 11.00 Start izpred Doma veteranov na Kambreškem 12.00 Sv. maša na vrhu Globočaka Nadaljuje se v Gorenjem Tarbiju niz dogodkov v zvezi z Bumjakom. V sredo 25. oktobra, z začetkom ob 18. uri, se bo odvijalo zanimivo srečanje na temo starih jedi povezanih s kostanjem. Protagonistke večera bodo ženske iz sredenjske občine, ki bodo pripravile stare jedi z najpomembnejšim jesenskimi sadeži v Nadiških dolinah. Večer bodo koordinirali strokovnjaki, ki bodo ljudski tradiciji dodali svojo znanje. Ne bo manjkala domača glasba. Dogodek spada v projekt Interreg III A “Due mondi - Dva sveta” in v projekt “Od me-je” (DOCUP Ob. 2 Az. 4.2.5, dežela FJK). tednik Slovencev videmske pokrajine per l’occasione si riunirà nella sede dell’Unione dei comuni, a Faedis, alle 16, e sarà siglato dai due sindaci e dal presidente dell’Unione dei Comuni. Il protocollo d’intesa, nello specifico, prevede un contributo regionale straordinario di 461 mila euro, che saranno destinati a interventi di miglioria dell’arredo urbano e della viabilità del territorio, al potenziamento delle attività di manutenzione, nonché per informare al meglio i cittadini sullo stesso progetto di fusione. segue a pagina 2 Fusioni, l’esempio di Attimis e Faedis I Comuni di Attimis e Faedis danno il buon esempio: domani, venerdì 20 ottobre, sarà firmato il protocollo d’intesa che sancisce ufficialmente l’avvio dell’iter della fusione tra le due amministrazioni comunali. II protocollo sarà approva-Attimis (nella foto) supera di poco to dalla Giunta regionale che, i 1.800 abitanti, Faedis ne ha 3.000 presieduta da Riccardo Illy, A/a sliki Milana Grega: Mala Baba W nadèjo 15 dnuw otobarja tu-w Reziji, to jè bilu wsè lòpu paraéanu, za narediti no lipo, viliko fjèsto. Naša Skwadra, ka igra balun, jè wudinjala za prijtet tu-w to sa-gont kategorijo anu tu-w Robu, tu-w kampo, to jè bilu wsè paracanu za se nalèst wse wkop anu naredit no lipo fjèsto. (In) beri na strani 8 Anna Laurencig di Savogna è stata per due mesi a contatto con il popolo Turkana, ospite della missione comboniana del cugino Dario. Dall’esperienza un’iniziativa di solidarietà. LEGGI A PAGINA 6 Purčinac superstar Burnjak a Trìbil superiore : un occasione per promuovere prodotti e territorio Affollata e apprezzata anche quest’anno la festa del Bumjak, diventata ormai una vera e propria vetrina per il territorio delle Valli del Nati-sone. Moltissime sono state infatti le persone che, da tutta la regione e dalla Slovenia, hanno scelto Tribil superiore per trascorrere una soleggiata domenica autunnale, dimostrando curiosità e interesse per le proposte musicali e ricreative del Bumjak, ma soprattutto per le varietà autoctone di castagne, i prodotti agricoli ed artigianali, i piatti tipici. segue a pagina 7 1 Zlati red 1 Slovensko kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada je prejelo zelo visoko, pravzaprav najvišje odlikovanje Republike Slovenije to je Zlati red za zasluge “za dolgoletno plodno in pogumno delo ter za ohranitev in razvoj slovenskega jezika in kulture med Slovenci Videmske pokrajine”. Slovesnost, na kateri ga bo predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek odlikoval skupaj z drugimi odlikovanci bo v Veliki dvorani Predsedniške palače v Ljubljani v sredo 25. oktobra. Med drugimi se je bodo udeležili tudi nekateri ustanovni elani društva Trinko, ki so s svojim dejanjem pred 51. leti, usodno zaznamovali j zgodovino Slovencev v videmski pokrajini. Paolo jè n V ponedeljek 16. oktobra so bili gostje Slovencev videmske pokrajine štiri slovenski deželni svetniki Tamara Blažina, Igor Kocijančič, Mirko Špacapan in Bruna Spetič-Zorzini beri na strani 4 četrtek, 19. oktobra 2006 .»V®* Fusione tra Attimis e Faedis, il referendum popolare nel 2008 Aktualno = Pavle Rupar, prvi odstop z mesta poslanca segue dalla prima La firma del protocollo con la giunta regionale sarà preceduta dalle delibere di approvazione del protocollo stesso in seno alle assemblee civiche, lunedì alle 13.15 all’assemblea dell’unione, martedì sera alle 20.30 in consiglio comunale ad Attimis, mercoledì sera, sempre alle 20.30, in consiglio comunale a Faedis. Più in generale, invece, il processo si svilupperà nell’arco dei prossimi mesi: una volta che il protocollo d’in- tesa sarà stato siglato, infatti, il progetto proseguirà nel suo iter fino all’appuntamento con il referendum, previsto per il gennaio 2008, momento in cui la decisione spetterà ai cittadini, che saranno chiamati a e-sprimere il loro giudizio sulla fusione. I due sindaci, Maurizio Malduca per Attimis e Franco Beccari per Faedis, spiegano le ragioni dell’avvio di questo processo: "Le nostre amministrazioni propongono di continuare sulla strada dell’integrazione ini- ziata con l’Unione per far fronte al calo delle risorse finanziarie utilizzando la nuova normativa regionale che promuove e incentiva l’aggregazione tra Comuni. Riteniamo che la fusione dei nostri Comuni possa darci più forza per contare confrontandoci con le altre realtà locali e nel contesto provinciale e regionale. Questo porterà sicuramente benefici concreti: miglioramento dei servizi e riduzione delle spese (meno personale dipendente, un solo sindaco, una sola giun- Un’immagine del centro di Faedis ta, un solo consiglio comunale) che permetteranno anche di ridurre le imposte comunali come l’Ici. La legge regionale 1/2006 prevede dei consistenti contributi aggiuntivi ai comuni che hanno operato la fusione, contributi che ci permetteranno di effettuare nuovi investimenti, che altrimenti non sarebbero possibili". "L’obiettivo primario che ci poniamo oggi - concludono i sindaci - è che tutti i cittadini arrivino al referendum in grado di esercitare una scelta consapevole, suffragata da una conoscenza adeguata. Sarà quindi nostro compito creare le occasioni di informazione per il cittadino". Da questo periodo, infine, sul sito web www.unio-neattimisfaedis.it è visibile una nuova sezione, dove i cittadini potranno trovare tutto il materiale relativo alla fusione dei due Comuni. V Sloveniji je konec prejšnjega tedna vzbudila veliko zanimanje vest, da je tržiški župan in poslanec Janševe Slovenske demokratske stranke Pavle Rupar odstopil z mesta poslanca. To je storil po škandalu z njegovo podnajemnico, v katerem se je med drugim izkazalo, da protikorupcijski komisiji ni posredoval podatkov o lastništvu dveh stanovanj. Kot je povedal Janša na novinarski konferenci ga je Rupar po telefonu obvestil, da bo odstopil s poslanske funkcije. Pojasnil je, da želi Rupar s tem razbremeniti preiskavo dogodkov v zvezi z omenjeno afero, Rupar pa mu je tudi zatrdil, da bo dokazal svojo nedolžnost. Premier je pohvalil Ruparjevo namero, saj bo šlo po Janševih besedah za prvi primer v Sloveniji, da bo poslanec vrnil mandat zaradi tega, da bi razbremenil preiskavo, čeprav ga k temu nič ne zavezuje. Janša je obenem dejal, da je odločitev, ali bo Rupar ponovno izvoljen za župana Tržiča, v rokah volivcev. Ruparjeva napoved, da bo odstopil z mesta poslanca, je med njegovimi poslanskimi kolegi sprožila različne odzive. V večini poslanskih skupin so do teh napovedi zadržani in ne želijo komentirati "osebne odločitve poslanca Ruparja". Tako se je odzval vodja poslanske skupine NSi Alojz Sok, ki je dodal še, da spoštuje Ruparjevo odločitev. Enako je stališče vodje poslancev SLS Jakoba Presečnika, ki osebne odločitve prav tako ne Zeli komentirati, Vodja najmanjše koalicijske poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je povedal, da je bil nad Ruparjevo napovedjo presenečen, čeprav ne pozna vseh podrobnosti. V opozicijski stranki Socialnih Demokratov pa nad odločitvijo niso presenečeni. Kot je pojasnil vodja poslancev SD Miran Potrč, je napoved odstopa le logična posledica Ruparjevih dejanj. "Očitnega nezakonitega ravnanja in ignoriranja nadzornih institucij" namreč po Potrčevem mnenju ni bilo več mogoče prikriti. "Vprašanje, ali bo Rupar vrnil mandat ali ne, je stvar Ruparja in stranke, ki ji pripada. Ali je prišlo do kršitve kakršnih koli zakonov ali predpisov, pa je stvar pristojnih organov in odbora v DZ, ki bodo to obravnavali" pa je na novinarski konferenci LDS pojasnil poslanec Matej Lahovnik. Prvič v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije, beremo v Dnevniku, se je zgodilo, da je poslanec najavil, da bo vrnil mandat. Afera Rupar je šla očitno tako daleč, da bi se negativne posledice, če ne bi ukrepal, nalepile tudi na prvega moža vladajoče koalicije, Janšo. In Rupar? Kandidatne liste so objavljene. Prva sodba bo padla na občinskih volitvah. Govorila bo predvsem o tem, kako volilno telo reagira ob razkritem neskladju med videzom in dejanskim ravnanjem. Predsednik parlamenta France Cukjati bo na prvi seji državnega zbora, ki se bo začela 23. oktobra, predlagal ugotovitveni sklep, s katerim bo Ruparju prenehala poslanska funkcija. Nato pa bo stekel postopek za imenovanje novega poslanca. Glede na največje število glasov bo imel prvi možnost prevzeti mandat Bojan Homan iz Kranja, ki je predsednik gorenjske regijske koordinacije SDS. Ce bo mandat zavrnil, pa bo imel znova možnost postati poslanec Bogomir Vnučec, ki je bil v prejšnjem mandatu izvoljen na listi Stranke mladih Slovenije. Na vprašanje, ali je Rupar kršil etični kodeks stranke, ki ji pripada, Cukjati pojasnjuje, da "nakup obeh stanovanj ni ne vem kako koruptivno dejanje, saj v desetih letih poslanec skupaj z župansko plačo vendarle zasluži toliko, da si lahko privošči nakup dveh manjših stanovanj". Kar pa se tiče neprijave stanovanj protikorupcijski komisiji, pa je to druga stvar, pravi Cukjati in poudarja, da se tudi Rupar zaveda, da bi stanovanji moral prijaviti, (r.p.) Pisr^o iz Kim Stojan Spetič * Prejšnji teden sem sodeloval na neki okrogli mizi, posvečeni spravi med sosednjimi državami. V razpravi je nekdo rekel, da bi se morali tudi Slovenci spraviti med seboj, saj je naše pojmovanje zgodovine še vedno zmedeno in sporno. To mi je prišlo na misel tudi v Rimu, ko smo se lepe sončne sobote z Bruno, dopisnikom ljubljanskega Dela Tonetom in njegovo ženo Bojano, slovensko veleposlanico pri FAO, odpravili na izlet k morju. V Anziu smo si privoščili kosilo iz svežih rib, takore-koč na obali. Ko je gostilničarka prinašala krožnike, se mi je kar sama od sebe vsilila primerjava s Camillerije-vim komisarjem Montalbanom in njegovimi ribjimi pojedinami. Sledila je grattachecca, nariban led s tamarin-dom in limono za prebavo in sprehod. Pot nas je vodila na zavezniško po- kopališče, kjer opoči-va na tisoče ameriških in angleških vojakov, padlih v boju z nemško vojsko po uspelem izkrcanju in nesmiselnem obotavljanju poveljstva. Nemci so tedaj dobesedno zdesetkali zavezniške vojake in pokopališča ob obali dostojanstveno kličejo k spominu na čase, ko so se partizani na severu borili proti salojskim fašistom, zavezniki na jugu pa z nemško vojsko, ki je obdajala Rim. Nisem pa vedel, da je nemško poveljstvo v boj proti zaveznikom poslalo tudi stotine Slovencev, mobiliziranih na Štajerskem in Gorenjskem. Padli v nemški uniformi počivajo v skupnem pokopališču Wehrmachta pri Costermannu v Lombardiji, ali nezna-nokje pod rušami in stoletnimi bori. Nazaj grede smo se ustavili v umetni vasi, zgrajeni v obliki gradu, le da je vse naokrog bilo parkirišče s tisoči avtomobilov. Ogromen trgovski center outlet, kamor se Rimljani ob sobotah podajajo na izlet in nakupe. Pravijo, da je zaradi tega v samem Rimu zaprlo svoje obrate na stotine trgovcev. Stekel je pogovor o srednjem sloju, davčnih utajah, finančnem manevru. Spomnil sem se, kako je nekdanji premier Andreotti svoj čas pripovedoval taktiko vlad, ko predstavljajo svoje varčevalne manevre. - To je tako, kot če bi razbojnik vstopil v hišo in prestrašeni družini zagrozil, da bo ženo posilil, moža ubil, otroke pa pretepel. Vsi začnejo vpiti in prositi za usmiljenje. Razbojniku ponujajo v zameno denar in drugo. Na koncu se jih usmili in obljubi, da ne bo nikomur storil nič hudega. Le ženo bo posilil. In se mu zahvali vsa družina, razen žene, seveda. Vsaka vlada na začetku grozi s trdimi ukrepi na področju zdravstva, pokojninskega zavarovanja, javnih del, šolstva, davkov in financiranja krajevnih uprav. Tudi sedaj ni drugače. Potem se gre pogajat s sindikati, delodajalci, župani, taksisti in odvetniki. Z vsakim išče kompromis, da bi imela dovolj soglasja. Vseh pa vendarle ne more zadovoljiti. In tokrat vse kaže, da se bodo kislo držali tisti, ki niso, kljub razkošju, nikoli plačevali davkov. Jankovič al 1. posto nella capitale Sloveno in Austria Le iscrizioni alle scuole bilingui in Carinzia (Austria) continuano a registrare un trend positivo. Per l’anno scolastico 2006/2007 sono 3790 i ragazzi che hanno scelto l’insegnamento dello sloveno nella fascia di età che va dai 6 ai 18 anni, con un incremento dunque di quasi 2 punti percentuali rispetto all’anno scorso. Le famiglie corrono ai ripari? Il loro interesse per la lingua slovena cresce, come dimostrano i dati delle iscrizioni, d’altro canto però di anno in anno diminuisce vertiginosamente il numero dei bambini che parlano lo sloveno quando entrano a scuola. Secondo le ultime indagini appena il 20% dei bambini ha una buona conoscenza dello sloveno, quasi la metà ha una conoscenza della lingua insufficiente o non la conosce affatto. L’attenzione di Roma Il presidente della commissione Esteri della Camera Umberto Ranieri è stato sabato 14 ottobre in visita presso la comunità italiana di Rovi-gno dove ha incontrato i dirigenti dell’Unione Italiana ed ha visitato il Centro di ricerche storiche. La visita è stata l’occasione per riaffermare l’attenzione dell’Italia per la minoranza italiana in Croazia. Un’attenzione analoga, ha sottolineato, Roma la dedica anche alla cultura istriana “in esilio”. Jankovič al primo turno In Slovenia è tempo di elezioni ed è anche tempo di sondaggi d’opinione che si susseguono a ritmo sostenuto. La maggior attenzione naturalmente è concentrata sull’esito delle amministrative nella capitale. Secondo il sondaggio pubblicato sull’ultimo numero del settimanale Mladina i cittadini di Lubiana hanno già scelto il loro sindaco, l’indipendente Zoran Jankovič che vincerebbe già al primo turno, mentre la sua lista civica si attesterebbe al 4. posto. Tra quanti hanno dichiarato l’intenzione di recarsi al voto per Jankovič voterebbe il 50,3% degli interpellati. Il candidato del centro-destra presentatosi come indipendente, l’ex governatore della Banka Slovenije France Arhar, si attesta al secondo posto con appena il 15,9% dei consensi. Mentre l’attuale sindaco Danica Simšič, esponente del partito Socialdemo- cratico, al terzo posto tra i 16 candidati alla poltrona di sindaco della capitale slovena, avrebbe appena il 5,4% dei consensi. Il vantaggio di Jankovič, con un margine di ben 20 punti percentuali sul suo antagonista Arhar, è confermato anche da un sondaggio pubblicato dal quotidiano Deio. 185 anni di museo “La lingua slovena: identità e simbolo - breve storia degli Sloveni” questo è il titolo della mostra inaugurata nei giorni scorsi a Lubiana presso il Museo nazionale - Narodni Muzej in occasione del 185. anniversario della sua fondazione. Il museo, il primo in Slovenia, è stato infatti fondato nel 1826 dopo che la sua istituzione era stata autorizzata dallo stesso imperatore Franz I ed era nato come Museo regionale. Soccorso in montagna Nei giorni scorsi si è riunita a Kranjska gora la Commissione intemazionale per il soccorso alpino con l’obiettivo di discutere e definire standard comuni a livello europeo nelle azioni di soccorso in montagna. Alla sessione hanno partecipato oltre 200 rappresentanti del soccorso alpino provenienti da 21 paesi. Kultura Pesmi za zaljubljene an plaCaš duge, Ce b’ liepa ne bila, le takrat pridi po me. b’ se hvalu ne z njo, *** je liepa, je mlada, O mati, o mati, pustit je ne mo. ne kregajte me: *** vzemite adno palco, Tri lieta sem bandru ohtrestite, me! in tri šele bom; *** imam jubco premlado, Pust pride an pasa, poCaku jo bom. jubca Čaka tan doma. *** Pride Pepeunica, Prekleta jubezan, jubca ostane samica. kajšno ntuoc ima: MuC, muc, uon z glave jo spravim, pride Velika nuoC, pa maj uon iz sarca. de ji pridijo *** puobje na pomuoč. Kuo sem vesela, (NaSe do kjer god’ca bom vzela: *** kar moke ne bo, Stoji, stoji Ljubljanca... zagodu m’ jo bo! Stoji, stoji, Ljubljanca, *** Ljubljanca dolga vas. Nimar govoriš, Na sredi te Ljubljance de me ne pustiš; dna lipa zelena. kadar je cajt se ženit, Pod lipo stoji miza, še blizu ne priš. oj miza kamnata. *** Okoli mize fantje, Na koncu jezika oj fantov je dvanajst. jubezan velika, Med sabo govorijo, tu sredi sarca kam drevi pojdejo. je pozabljena vsa. Vsak pojde k svoji ljubci, *** jaz k moji Uršiki. Ti si dan puobiC Nocoj še rad bi videu, pru buožac za me: to mojo deklico. še puž ima hišco Lepuo jo bom pozdravu, an ti si brez nje. potle pa vandrat šu. Kar hišo zazidaš (Slovenska ndi Slovenska konzulta pri občini Gorica prireja, v sodelovanju s SKGZ, SSO, ZSKD, ZSKP, Kulturnim centrom Lojze Bratuž in Kulturnim domom Gorica, posebno javno slovesnost ob odkritju spomenika pesniku Simonu Gregorčiču. Slovesnost sodi v okvir |10(Metnic^mrti “Gori- Spomenik Gregorčiču skega slavčka” (1906-2006). Prireditev bo v soboto, 21. oktobra 2006, s pričetkom ob 15.00 uri, v Ljudskem vrtu v Gorici (na Verdijevem korzu pri Trgovskem domu). Ob tej priložnosti bodo kulturni program izoblikovali slovenski združeni pevski zbori iz Goriške in godba na pihala Kras iz Doberdoba. Slavnostna govornika bosta prof. Lojzka Bratuž in dr. Andrea Bellavite iz Gorice. Doprsni kip Simona GregorCiCa pa je delo gori-skega umetnika Silvana BevCarja. Z zaCetkom šolskega leta so se v Kanalski dolini pričele dejavnosti na področju ohranjevanja in spodbujanja rabe slovenskega jezika. Sem spadajo predvsem jezikovni teCaji slovenskega jezika za šoloobvezne otroke in teCaji glasbene vzgoje. Nosilec jezikovnih delavnic in teCajev slovenskega jezika je S.k.s. Planika, ki organizira večstopenjske izobraževalne dejavnosti. Te dejavnosti so prilagojene slušateljem in udeležencem teCajev s različnim znanjem in predznanjem slovenskega jezika. Pri S.k.s. Planiki polagajo veliko naporov prav tem dejavnostim, saj v Kanalski dolini trenutno ne obstajajo šole s slovenskim uCnim jezikom. Povpraševanje po takih dejavnostih je tudi v tem šolskem letu porastlo (na sliki prvi izmed sestankov s starsi), tako da temu sledi nadaljni pozitivni trend pri vpisih. Razveseljivo je tudi dej- Skrb za slovenščino v Kanalski dolini Pričele dejavnosti na področju ohranje\>anja jezika stvo, da drugo področje, ki ga Glasbeni matici, šoli Tomaža pokrivata s skupnimi močmi Holmarja v Kanalski dolini S.k.s. Planika in Glasbena so letos podvojili vpis gojen-matica z glasbeno šolo Toma- cev. Trenutno pri glasbeni šo-ža Holmarja je deležna veli- li poučujejo klavir in harmo-kega povpraševanja. Prav pri niko. (r.b.) PERI cui gor. rim»; nt p Bdiieur, t <*nt. AbbrM ,T7 CHAltLiiiUUl. Mosaici “poetici” delle due minoranze ze - pesniki dveh manjšin” finanziato dal programma In-terreg. Sulla scelta dei poeti e sull’antologia, che uscirà entro breve e che raccoglierà i versi dei 24 autori, si è soffermato il prof. Miran Košuta. Un mosaico fotografico, composto dalle immagini dei 24 poeti delle due minoranze (quella slovena in Italia e quella italiana in Slovenia e Croazia) coinvolti nel progetto, opera di Andrej Furlan, e un video-mosaico realizzato da Martina Kafol, un ritratto da un minuto e mezzo per ogni poeta. La serata organizzata giovedì 12 ottobre a Cividale dalla Z-SKD, dal circolo I-van Trinko e dalla Somsi, ha così proposto una parte del lavoro prodotto per il progetto “Poeti delle due minoran- Martina Kafol e Andrej Furlan Sabato 14 ottobre nel centro culturale “Ta rozajanska kul-turska hiša” a Prato di Resia si è riunito il direttivo regionale della Zveza slovenskih kulturnih društev - Unione dei Circoli Culturali Sloveni. L'occasione ha dato la possibilità ai componenti del direttivo di conoscere più da vicino la realtà della Val Resia e della minoranza slovena della provincia di Udine, soprattutto sotto l'aspetto linguistico e culturale. Dopo i saluti del presidente Marino MarsiC, Luigia Negro ha illustrato l'attività della Zveza a Resia, attività che, dal 1990 costantemente, porta a-vanti a favore della valorizzazione degli aspetti culturali e linguistici locali. Il lavoro che svolge la Zveza si può riassumere in quattro principali punti: il lavoro a livello locale, quello nell'ambito della minoranza slovena in Italia, la collaborazione con la realtà friulana e con quella slovena d'ol-tre confine. Per quanto riguarda il primo punto Luigia Negro ha ricordato l'importante apporto che viene dato alle iniziative portate avanti dal Circolo culturale resiano “Rozajanski Dum”. Numerosi e diversi gli interventi, che vanno dall'organizzazione di corsi di lingua - resiano e sloveno letterario -alle pubblicazioni; dall'organizzazione di mostre ed eventi culturali alle attività nelle scuole elementari e medie locali. Il resiano scritto è sempre più presente grazie proprio all'attività del circolo che, dal semplice invito al libro, usa La ZSKD a Resia, un apporto vitale per lingua e cultura costantemente il resiano insieme all'italiano. Non manca la collaborazione verso altre realtà operanti in valle quali l'associazione museale, il gruppo folkloristico, l'associazione degli arrotini, la Pro Loco, etc. Nell'ambito della minoranza slovena in Italia il lavoro si sviluppa soprattutto attraverso i media, in particolare Novi Matajur e Dom, con la pubblicazione di articoli e con la sede regionale della Rai - sezione slovena con la trasmissione radiofonica "Te rozajanski glas". Con la realtà friulana, oltre alla partecipazione e collabo-razione a manifestazioni culturali (mostre, convegni, ecc.) il lavoro si esplica con la stampa di articoli sul settimanale diocesano La Vita Cattolica nella pagina mensile dedicata allo sloveno. Con la Slovenia i rapporti sono frequenti soprattutto in ambito culturale e con i mass media. Oltre al settore prettamente culturale la Zveza fin dall'inizio della sua attività ha cercato di contribuire anche sul piano economico nella logica che in valle potrà conservarsi la cul- tura locale solo se vi potranno continuare a vivere i resiani. In questo ambito ha avviato nei primi anni Novanta e portato avanti fino al 2003 il progetto “Conoscere Resia/Spoznati Rezijo” con il quale sono venuti in visita in valle decina di migliaia di visitatori sloveni. Tale progetto è ora gestito dal Parco delle Prealpi Giulie e o-gni anno registra un costante aumento. Non mancano difficoltà e problemi tra i quali quelli legati alla poca conoscenza, da parte della popolazione locale, di quello che è il resiano e del suo rapporto con lo sloveno. Argomento questo molto importante e delicato perché tocca l'animo di tutti e che, purtroppo, viene a volte strumen- talizzato per meri fini elettorali e politici. In valle vi è ancora poca conoscenza della propria appartenenza linguistica, fatto che è chiaramente comprensibile se si conoscono le vicende storiche, politiche e sociali del secolo scorso, in particolare quelle legate al secondo conflitto mondiale ed al dopoguerra. Decisamente positivo è l'approccio che ora i giovani hanno verso il resiano e la “re-sianità” che per molti delle generazioni adulte, era solo fattore di senso d’inferiorità e di ignoranza. In questo, grande merito va proprio agli sloveni che hanno incoraggiato i resiani nell'uso del dialetto a partire già dagli anni Settanta quando in ambito friulano e italiano l'argomento era invece vissuto con vergogna e senso di inferiorità. Il presidente MarsiC a conclusione della relazione ha e-spresso la disponibilità della Zveza regionale a venire incontro alla varie necessità, laddove possibile, sia in Val Resia che nella Valli del Torre e del Natisone. Tra gli interventi quello della presidente provinciale, Luisa Cher, che ha illustrato la situazione e le difficoltà della minoranza slovena della provincia di Udine per alcuni aspetti debole e per altri ancora ricca soprattutto sul piano culturale. (In) Aktualno l 0 trenutnem položaju v Benečiji s slovenskimi deželnimi svetniki Na sedežu Kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu so se 16. oktobra srečali predstavniki slovenskih kulturnih in drugih organizacij iz videmske pokrajine ter deželni svetniki FJK slovenskega jezika. Na skupno pobudo pokrajinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze za videmsko pokrajino in enakovrednega odbora Sveta slovenskih organizacij, prav tako za videmsko pokrajino, so v Čedad prišli Tamara Blazina, Igor Kocijančič, Mirko Špacapan in Bruna Zorzini-Spetič. Trenutni položaj Slovencev v videmski pokrajini sta okvirno orisala predsednica pokrajinske SKGZ Jole Na-mor in njen “kolega” s SSO Giorgio Banchig. Nato so spregovorili tako teritorialni predstavniki za Nadiško in Tersko dolino, za Rezijo in Kanalsko dolino kot tudi predstavniki dvojezične Sole, organizacij in društev. Oglasili so se Živa Gruden, Renzo Mattelig, Viljem Cerno, Luigia Negro, Riccardo Ruttar, Rudi Bartaloth, Aldo Clodig, Stefano Predan in še kdo v di- skega dvojezičnega vrtca pa je, kam nastaviti sekcijo za otroke, ki imajo od dveh do treh let. Prostorov in primernih oprem ni, izbira starSev za stopnjo po jaslih pa je lahko usodna pri naslednjih Šolskih korakih. Zaščitni zakon predvideva tudi pouk slovenščine na višjih srednjih Šolah. Slovensko Šolstvo bi se moralo nadalje ozemeljsko razširiti in ne biti omejeno le na eno občino. V tem smislu se trudijo na Trbižu, kjer pa bi morali ustvariti šolo, ki bi upoštevala še furlansko in nemško manjšino. Ce naj strnemo široko pahljačo vprašanj, nerešenih problemov in tudi dosežkov, je nujno, da ostanemo pri bistvenem. Osnovni cilj krovnih in posameznih organizacij v videmski pokrajini je ohranjanje slovenskega jezika in kulture. To počnejo kulturni in politični delavci v različnih pogojih. Nadiške doline so sorazmerno dobro “krite”. Šibke so Terske doline. V Reziji doživljajo napade glede rezijanskega narečja, o katerem pravi celo predsednik Pokrajine Videm in profesor Strassoldo, da gre za neko krajevno govorico. To stališče je obveljalo celo v posebni pokrajinski komisiji, ki deluje na osnovi zakona št. 482. V Kanalski dolini je ozračje ugodnejše, ob slovenski manjšini pa sta tam prisotni še furlanska in nemška manjšina. Za boljše delo bi v Spetru Beneški Slovenci potrebovali skupno hišo, to je večnamensko središče. Ustanovili pa so Inštitut za slovensko kulturo, ki naj bi v bodoče postal “špica” jezikovne ih kulturne promocije. Deloval naj bi strokovno in torej ne brez potrebnih sredstev in ljudi. Bistvena pomanjkljivost za Slovence v videmski pokrajini je bila ta, da niso imeli slovenskih Sol. Dvojezična šola v Spetru je lahko vrzel le deloma nadomestila. Slovenski pouk na srednji šoli v Spetru je dodatek in za mlade bremenilen. V resnici bi morali imeti vsaj eno slovensko srednjo šolo. Novo vprašanje špetr- Za boljše delo bi Beneški Slovenci potrebovali skupno hišo, to je večnamensko središče Nadalje je pomembna slovenščina v javnosti. Dvojezična okenca niso povsod, okenca ni niti v Čedadu. Ta okenca pa ne bi smeli biti pasivni uradi, ampak motorji delovanja. Pomembna je topo-nomastika. V nekaterih občinah so table dvojezične, v drugih ne. Znana je odsotnost slovenskega radia in televizije, ki sta pomebni orodji za jezik in kulturo. Za narodno prisotnost je važno gospodarstvo. Gorate vasi se še nadalje izpraznjuje-jo, demografski padec je hud, ni več tradicionalnih dejavnosti, ki bi lahko bile zanimive tudi za turizem. Slišali smo več kritik na račun Gorske skupnosti za Brda, Nadiške in Terske doline. Tudi nekatere občinske uprave so bile deležne kritike. Glede GS je zanimivo, da sta pod okriljem iste institucije najrevnejša občina v FJK (Dreka) in najbogatejša (Ste-verjan). Kritike na gorsko skupnost in občin so letele zaradi neusklajevanja, zaradi različne jezikovne, gospodarske in drugačne politike. Bistveno je to, kar je dejala Jole Na-mor: ko so se pojavile prve Občinske liste in imele v svojih programih na vrhu lestvice slovensko vprašanje, so bili Slovenci v Benečiji močnejši. Ko so se pričele liste razkrajati so Slovenci postajali politično šibkejši. Med raznimi problemi, je prišlo na dan tudi vprašanje organizacij, ki jih deželni pravilnik označuje kot primarne. Govor je bil o kopanju novih kamnolomov itd. Deželni svetovalci Tamara Blažina, Igor Kocijančič, Mirko Špacapan in Bruna Zorzini so ob kopici vprašanj naglasili pristojnosti, ki jih imajo Dežela, Gorske skupnosti. Občine, šolske oblasti vse tja do osrednje' države. Težnja Illyjeve vlade je v procesu sodelovanja in vzklajevanja manjših subjektov. To pomeni, da deželna vlada in svet ne moreta biti odgovorna ali pristojna, da rešujeta vse probleme. Svetovalci so opozorili, da je prav zato potrebno več stikov, saj če pride do neprijetnosti ali krivic je to tudi zaradi tega, ker svetovalci niso bili o problemu pravočasno obveščeni. Skupno pa so naglasili, da je za nekatere bistvene pomanjkljivosti krivo neizvajanje zaščitnega zakona št. 38 in zakona za manjšinske jezike 482. Dežela FJK lahko “pritiska” za uresničitev zakona. Vsi pa so si bili edini, da je zelo pozitivno, da je Dežela tako v novem statutu kot v posebnem zakonu ovrednotila manjšine in še posebej slovensko. Tudi pri tem prihaja do novih odgovornosti. Svetniki so opozorili, da glede pravilnikov in podeljevanja sredstev deluje v odbomištvu za kulturo, ki ga vodi Anto-naz, posebna komisija, v kateri je zastopana slovenska civilna družba, kjer imata glavno besedo SKGZ in SSO. Politika se v odločitve komisije, ki ima slovenskega koordinatorja, noče pretirano vmešavati. Ce povzamemo je bil dolg dialog pozitiven. Nihče ni obljubil tega, kar ne more narediti, vsi pa so se nekako obvezali, da bodo delovali ob koncu mandata še bolj povezano. Tudi za Slovence v videmski pokrajini namreč ne bo vseeno, kdo bo zmagal na deželnih volitvah in koliko Slovencev bo v deželnem svetu. Skratka, vsega ni možno rešiti, marsikaj pa se da storiti s premišljenim delom in s prednostnimi lestvicami, (am) ZELENI LISTI Ace Mermolja Finančni zakon in korporacije V prejšnjem Zelenem listu sem pisal, kako je finančni zakon, med ostalim, sprožil razpravo o takoimenovanem srednjem sloju. Glede nekaterih svojih tez sem dobil potrdila v poznejših komentarjih novinarjev in specialistov. Dohodki v Italiji in drugod ne sovpadajo s kupno močjo. Z isto vsoto si v Milanu revež, na jugu Italije pa dobro stoječ. Ob tem nastopajo najrazličnejše osebne okoliščine, ki odločajo o gmotnem življenju posameznika ali družine. Skratka, meja 75.000 evrov bruto dohodka ni merodajna za določanja sloja, ki smo ga nekoč imenovali kot meščanstvo (borghesia), in je le ta imela v družbi dejansko vodilno vlogo ter tudi marsikaj dobrega naredila. Naslednji podatek, ki se razgrinja med burnimi polemikami proti finančnemu zakonu je, da obstoja v povprečju skoraj neverjetno nesorazmerje med odvisnimi delavci, trgovci, prostimi poklici in podjetji. Zlatarji nrp., tudi veliki, javijo manj davkov od učitelja. Kdor ima vilo in jahto, prijavi manj kot uradnik prvega razreda. Skratka, odvisni delavci zvečina ne morejo utajiti svojih dohodkov, ali vsaj v tolikšni meri ne, kot kdor upravlja lastno podjetje in ima “na razpolago” več preprostih načinov, da se izogne davkom. Zanimivo je, da je finančni zakon razkril tudi moč korporacij. Kaj so to? Kot novinar sem član korporacije, korpora- f Poste nétte, interrogatone diFerone Sulla questione degli uffici postali che cambiano, quando non riducono, il proprio orario di apertura, il consigliere regionale del Partito Pensionati, Luigi Fero-ne segnala alla Giunta il problema che sta per prospettarsi per alcuni comuni, tra cui quello di Savogna. “Per mantenere gli sportelli aperti anche nei piccoli paesi -afferma Ferone - la soluzione dovrebbe cercarsi nell'assunzione di nuovo personale, così da favorire sia i cittadini che necessitano del servizio di Poste italiane sia i tanti giovani o meno giovani in cerca di un'occupazione stabile.” Al presidente Illy chiede quindi quali iniziative intende intraprendere presso Poste italiane al fine di evitare il ridimensionamento dei pic-■coli uffici postali e non creare disagio ai tanti cittadini che non possono spostarsi in altre località. 1 cije ustxwijo zdravniki, inženirji, odvetniki itd. Le te niso vedno negativne. Korporacija zahteva za vstop v poseben seznam izpit, članom nalaga posebne deontološke načine vedenja, posebna etična pravila, določa pristojnosti itd. Korporacija pa se lahko sprevrže tudi v privilegirana jedra, saj ščiti interese, ust\'a-rja kartele, ki onemogočajo pravo konkurenco, deluje kot lobi in se v imenu lastnih interesov združuje celo proti državi in skupnim interesom. Med mnogimi protesti so v zadnjih dneh pričele bitko proti Prodijevemu finančnemu zakonu prav korporacije, ki delujejo lahko tudi skrito, preko najrazličnejših pritiskov in poznanj. V bistvu se nam v teh dneh prikazuje slika Italije, ki ni najboljša. O levosredinskem zaščitnem zakonu imamo lahko najrazličnejša mnenja. Moramo pa priznati, da je v Italiji občutek za skupne interese zelo šibak ter da prevladuje skrb za oseben položaj, za družino in kvečjemu za skupino, korporacijo ali stroko, katere član sem. V državi vidijo celo nasprotnika, skratka, ekipo, ki ji je potrebno zadati gol in jo premagati. Italija je torej res država polna fantazije, iznajdljivosti, mornarjev in pesnikov. Je pa istočasno država, v kateri so skupna državljanska čustva ohlapna. Prihajajo mi na misel podobe tekem, kjer je nastopala italijanska nogometna ra-prezentanca. Ob himni je en igralec molčal, drugi žvečil gu-mij, tretji se je oziral naokrog in morda sta le eden ali dva pela himno. Dejst\'o je sprožilo več polemik, igralci pa so odražali občutek, ki ga gojijo posamezniki, stanovi in korporacije, ki ne marajo nad sabo nikogar, čeprav živijo v državi, ki nalaga pravice in dolžnosti. Na slednje pa bi najraje pozabili. Corso di sloveno al Diacono Anche quest'anno scolastico è stato presentato al Collegio Docenti degli istituti superiori annessi al Convitto Nazionale “Paolo Diacono” un progetto che prevede l'organizzazione, in collaborazione con l’Istituto per l’Istruzione Slovena di S. Pietro al Natisone, di un corso di base di lingua slovena (circa 40 o-re) e di un corso avanzato di lingua slovena (circa 40 ore). Il progetto si propone di avvicinare gli allievi alla conoscenza della lingua e cultura slovena (corso di base) e di salvaguardare e potenziare le competenze linguistiche già acquisite nel corso di studi precedenti (corso avanzato). I corsi riservati agli allievi delle scuole superiori saranno tenuti da insegnanti di madrelingua e si svolgeranno con cadenza settimanale (un’ora e mezza la settimana a partire da fine ottobre) presso la sede del Liceo Classico di Civida-le in orario pomeridiano. Per eventuali informazioni ci si può rivolgere al prof. Guglielmotti presso la sede del Liceo Classico di Civida-le. Durante il processo di Lucca per i fatti di Porzùs, Formai anziano arcivescovo Giuseppe Nogara, aveva dichiarato che l’Osoppo era sorta in funzione anticomunista. Allo stesso modo l’Associazione Partigiani Osoppo (APO) è sorta in opposizione all’ANPI. Domenica 8 ottobre scorso si è svolta a Buia u-na cerimonia organizzata dall’APO. L’articolo che ne dà notizia, pubblicato martedì 10 ottobre in cronaca di Buia a firma di Maura Delle Case, contiene alcune imprecisioni e dimenticanze. Prima di tutto la Brigata “Rosselli” non fu un "caso unico in Friuli di unità tra partigiani osovani e garibaldini". Molti altri se ne potrebbero ricordare, come la Garibaldi-Osoppo “Natisone”, che operò per tutta la durata della Zona Libera del Friuli Orientale, la Ippolito Nievo A, che o-però nel Pordenonese, la Ippolito Nievo B, che o-però nel Basso pordenonese, e altre ancora. È fuorviarne anche affermare che "una cinquantina, tra partigiani della Osoppo e della Rosselli, si sono visti l’altro giorno alla casa della gioventù": sembra che di garibaldini non ce ne fossero! E invece i garibaldini c’erano, tant’è che tra i 50 partigiani che hanno ricevuto pergamena e medaglia dalle mani del sottosegretario agli Interni Ettore Rosato, 16 erano garibaldini. Nell’articolo non si fa cenno alla presenza del segretario regionale dell’AN-PI Luciano Rapotez, né a quella di Giuseppe Giust, presidente dell’ANPI della Provincia di Pordenone, né a quella dei rappresentanti dell’ANPI di Buia. Sembra insomma, che ci fossero soltanto osovani, ma il sottosegretario sa benissimo che l’ANPI provinciale di Udine può contare su circa 3.000 iscritti, mentre LAPO non ne ha più di 150; sa anche che molti osovani hanno da sempre preferito iscriversi all’ANPl, tanto che anche adesso ne sono presenti in non piccola percentuale (52%!). Si auspica continuamente l’unità tra ANPI e APO, ma questi sono i risultati. 4WCJ! , j j ___________________________________novi mata jur f Aktualno j Na posvetu v Vidmu so spregovorili tudi Cerno, Namor in Lavrenčič Manjšine v naši deželi 25 let po resoluciji Arie Silvana Schiavi Fachin, Velia Plozner, Marco Štolfo, Lorenzo Fabbro in Mario Lavrenčič na posvetu o manjšinah v Evropi in naši deželi v Vidmu 25-letnica odobritve resolucije Arfé v evropskem parlamentu je bila priložnost v sredo 11. oktobra v Vidmu za celodnevni posvet o pomenu in vsebini tistega dokumenta ter o njegovi dediščini torej o italijanski zakonodaji in o izvajanju zaščitnih zakonov v naši deželi. Posvet, ki je potekal v konferenčni dvorani in pod okriljem videmske Univerze, se je zjutraj odprl z razmišljanjem bivšega predsednika Evropskega urada za manj razširjene jezike Do-nalla O’ Riagaina, profesorja Claudia Cressatija in pisatelja Sergia Salvija o zgodovinskem pomenu prve Ar-fejeve resolucije. Velja omeniti, da je bilo prav srečanje z beneškimi Slovenci v Čedadu leta 1979, med volilno kampani-jo za izvolitev prvega evropskega parlamenta, glavna spodbuda za Arfeja, kot je sam napisal, da je začel obravnavati vprašanje manjšin in njihovih pravic in ga postavil v ospredje kot enega od temeljnih vprašanj pri gradnji združene Evrope. O tistem obdobju, ko ni bilo politično ozračje najbolj naklonjeno slovenski manjšini v Furlaniji, je spregovoril Viljem Cerno. Dvojezičnost TERJA SREDSTVA Popoldanski del posveta je z razčlenjenim referatom o razvoju mednarodnega prava na področju zaščite jezikovnih manjšin vse do današnjih dni odprl Marco Štolfo. S predavanjem Silvane Schiavi Fachin se je pozornost bolj usmerila na stvarnost dežele Furlanije Julijske krajine. Razvila je vprašanje dvo- in večjezičnosti, ki je zelo zahtevna, je dejala, saj terja napor in prizadevanja posameznikov ter izdatna finančna sredstva na področju izobraževanja, a ne samo, saj morajo biti jeziki prisotni v vseh družbe-bnih položajih in v vseh fun- kcijah. Potrebna je aktivna jezikovna politika za pospeševanje večjezičnosti, je poudarila, pri čemer je izjemnega pomena sprožiti ta proces v zelo zgodnjem otroštvu in seveda začeti z jeziki okolja v katerem živimo. V naši deželi to pomeni postopoma vključiti v pro- Nell’ambito della manifestazione “Lingue minoritarie. Friuli Venezia Giulia,” ces izobraževanja furlanšči-no, slovenščino in nemščino. Bivši poslanec Franco Corleone, ki je opisal težko pot zakona 482 v italijanskem parlamentu, je dejal, da ima politično vodstvo v naši deželi veliko odgovornost zaradi neizvajanja za- organizzate a 25 anni dalla prima risoluzione Arfé sulla tutela delle minoranze lin- kona na področju medijev. Zavzel se je tudi za posebno radijsko in televizijsko mrežo za Furlane. Slovenščina, furlanščina in nemščina so danes bolj vidni v Furlaniji, saj je velika večina krajevnih uprav in tudi sama Pokrajina Videm postavila dvojezične napise guistiche, adottata dal parlamento di Strasburgo (16 ottobre 1981) è stata allestita krajev, v zamudi pa so nekatere občine v Benečiji, je nato ugotovila Iole Namor, ki je nastopila v imenu Odbora 482. Javne uprave na vseh ravneh so odprle okenca v manjšinskih jezikih, ki pa jih gre bolj ukoreniniti in razširiti na ves teritorij. Vidnost MANJŠINSKIH JEZIKOV Tako na pokrajini Videm kot na Deželi pa mora biti upoštevana slovenska manjšina na Videmskem. Javne uprave torej začenjajo izvajati zakon 482, težje gre na področju šolstva, je dejala, kjer so bila pričakovanja zelo velika v vseh treh skupnostih, narejenega pa je bilo bolj malo pretežno zaradi pomanjkanja sredstev. Kjer pa se ni nič ali skoraj nič premaknilo je na področju programov Rai v manjšinskih jezikih. Zadnji sklop posveta so zaključlili predstavniki treh manjšinskih skupnosti in sicer Velja Plozner za nemško govoreče v Furlaniji, Lorenzo Fabbro, predsednik Arlef, to je Deželne agencije za furlanski jezik in Mario Lavrenčič v imenu slovenske posvetovalne komisije pri dezeli FJK. Deželna vlada gre V PRAVO SMER Zaščitni zakon za Slovence je šele na mrtvem tiru, je ugotovil Lavrenčič, ki je po- nell’atrio di, Palazzo Antonini la mostra “Che altre Europe. Mostre su lis minoran-cis linguistichis e nazionàls inte Unione europeane”. Si tratta di una panoramica molto completa e grafica-mente efficace della realtà delle minoranze linguistiche in Europa, presentate su grandi pannelli, paese per paese. Vengono indicati il territorio d’insediamento, la diffusione e soprattutto il grado di tutela dei loro diritti che varia notevolmente. Un lavoro pregevole anche per la grande sintesi che ha richiesto e per lo sforzo di rendere graficamente realtà per loro stessa natura complesse e diversificate. Nel quadro europeo colpisce in particolare la situazione ita- drobno razčlenil slovensko problematiko in jo uokviril v projekt snujoče se evroregi-je. Ocenil je, da se deželna vlada premika s počasnimi koraki a v pravo smer. In v tem okviru je še posebej izpostavil deželni zakon za slovensko manjšino, ki je nastal v sozvočju in sodelovanju z najbolj reprezentativnimi organizacijami slovenske manjšine. Zavzel se je tudi za zajamčen mandat za slovenskega predstavnika v bodočem deželnem in vsedržavnem volilnem zakonu. Vloga Univerze v Vidmu Na koncu posveta, ki, ga je zaključila prof. Piera Riz-zolatti, profesorica furlanskega jezika in kulture na videmski univerzi ter nova predsednica središča za proučevanje furlanščine Cirf, se je razvila tudi razprava o tem, kaj lahko Univerza Videm naredi na področju manjšin. Njena vloga je izje-menega pomena za uveljavljanje furlanščine, je bilo poudarjeno, dejstvo pa je, da je Furlanija jezikovno pluralna in da je potrebno to pluralnost uveljavljati. Obenem pa ima Univerza pomembno vlogo pri splošni kulturni rasti in širjenju znanja o jezikovnih manjšinah, ki zal se omejuje na določene kroge, kot je konec koncev pokazal tudi videmski posvet. liana per la pluralità delle minoranze linguistiche e nazionali presenti sul suo territorio e nel caso di Friuli e Sardegna anche la loro consistenza. La mostra, preparata in occasione dei 25 anni di attività di radio Onde Furlane, è stata realizzata da Carli Pup e per la parte grafica da Luisa Tomasetig. E’ un lavoro che dovrebbe essere presentato nelle scuole e nei centri culturali della nostra provincia e non soltanto. Sarebbe opportuno però affiancare alla mostra, che peraltro è tutta in friulano, anche un opuscolo che aiuti nella lettura di una realtà a livello italiano ed europeo molto articolata e stimolante. Una finestra sulle minoranze in Europa V dvieh jezikih an dvieh kulturah moremo rasti vie Vičkrat se počutimo zadnji med zadnjimi, an je v dobri mieri tudi ries. Dokjer se ni podaru berlinski zid smo bili stisnjeni gor pruot konfinu, kjer nas je vse tiščalo, lieta an lieta smo nam dali malo nič. Pasaport za iti po sviete tist ja, so ga imiel vsi. An rezultati tiste politike se donaSnji dan lepuo vidijo. Ni parslo samuo od sebe, de imamo v naših dolinah nar-buj rieven kamun od ciele dežele, dreski kamun, ki je tudi tisti, ki je zgubu 90 par stuo svojih ljudi. An se na more tarditi, de dreSkim ljudem se na da dielat al pa de ~na znajo an tudi de niemajo radi svoje rojstne ItiSe an vasi ne... V naSih dolinah, na iniciativo naSih ljudi, pa so se zgodile an velike reči. Včasih se sami ne vemo zanje. Pomislita, prvi dokument o jezikovnih manjšinah, ki ga je evropski parlament sprejel, se je rodiu na srečanju z beneškimi Slovenci na društvu Ivan Trinko v Čedadu. Takuo je napisu sam poslanec Gaetano Atfè. Bluo je lieto 1979, ko je bila parva volilna kampatiija za parvi evropski parlament direktno izvoljen od ljudi. Takrat smo povabil tle h nam socialističnega poslanca Gaetana Arfé. On je zastopu naše težave an je jasno videu tudi naSo pravico daržat živo naSo sloviensko besiedo. Jasno mu je bluo, de se bo ideja združene Evrope uresničila le, če bo znala spoštovati svojo kulturno an jezikovno pluralnost, če bo znala var-vat nje jezikovne manjšine. Od resolucije Arfé, je glih tele dni poteklo 25 liet. Iz nje so parsli vsi drugi evropski dokumenti o jezikovnih manjšinah an tudi financiranje Številnih projektov, poveza- nih z manjšinsko problematiko. V našem majhanem kotu so se rodile tudi druge pomembne iniciative, kjer smo bili protagonisti Slovenci. Recimo fabrike s sloviensko -italijanskim kapitalom, fabrike v naših gorah - od Platea do ViškuorSe an Rezije - an v dolini od Cemurja do Muo-sta, ki so puno liet dajale dieto naš ljudem an jih ustavle tle doma. Pokazale pa so le grede, de če se če, se more kiek narest za ekonomsko rast naših krajev. V povezavi med slovenskim an italijanskim svietam, med italijanskim an slovien-skim jezikom, v dvieh kulturah mi rastemo. Tuole je naj-buj očitno v dvojezični Suoli v Spietru. Kadar je začela nje pot so iz ciele Evrope hodil jo gledat an študijat, an so jo hvalil. Da daje otrokam ne glih na doplih pa kiek vič so zastopile an mlade družine, ki jo vsako lieto zberejo za vpisat njih otroke. Tisto, kar je pomembno je imiet jasne ideje an cilje, jasno viedet, kam se če prit brez se bat problemu, zak za dober projekt se priet al po-tle ušafa an potriebna pod-puora. Bojim se, de donašnji dan nam niso jasni cilj, kam čemo prit. Mi vemo, de slovienski jezik je naš až od bris kole. Nie samuo ku ankrat jezik naših prednikov an znamenje naše frajnosti an pokončnosti, ne pomeni samuo se varnit nazaj k svojim koreninam, kar je za vsakega človieka potri-ebno. Slovienski jezik današnji dan nam opderja nove poti, nove parložnosti za znanje, za prijateljstvo an tudi za dielo. An naša deželica nie vič potisnjena v kot, pač pa je v centru novih povezav an novega dogajanja, (jn) 6 no vi matajur__________________________________________________________________________________ ^ Četrtek, 19. oktobra2006 f OÌOVClÌllC II racconto di Anna Laurencig, che tra maggio e giugno alla missione Comboniana del cugino Dario La ricerca dei fondi affidata anche ad un calendario. E graz cinque bambini sono Quando ne racconta, Anna Laurencig diventa un'altra persona. Fin da piccola, dice, sperava di poter andare a visitare il cugino Dario, padre comboniano in una missione a Lokichar, nel Turkana, regione della parte nord ovest del Kenya. Ma non era facile trovare il momento giusto perché ci vuole almeno un mese a disposizione, e la concomitanza con gli impegni del cugino. Per Anna, che è di Savo-gna, in maggio di quest’anno il momento è arrivato. Internet aiuta a districarci nella geografia, nell’antropologia e nell’economia dell’Africa nera. Confinati nella regione nord ovest del Kenia, i Turkana sono pastori nomadi di indole guerriera, legati alla tradizione e lontano dall’influenza della cultura occidentale. Tutta la loro economia ruota intorno al bestiame, vero e proprio fulcro della vita familiare e comunitaria: gli a-limenti della dieta base dei Turkana (latte, carne e sangue) sono forniti dal bestiame; il prezzo della sposa è stabilito in capi di bestiame; la nascita, le cerimonie di iniziazione, il matrimonio e la morte sono accompagnati dal sacrificio rituale di alcuni a-nimali. La maggior parte del territorio del Turkanland è costituito da bassi altipiani. Solo il 30% del suolo è utilizzabile per l’agricoltura, il resto è costituito da terreno da pascolo e deserto. Il clima arido provoca periodi di siccità prolungata. La popolazione dei Turkana, circa 250.000 persone, sta sperimentando condizioni e-streme di vita e una fortissima carenza di generi di base. Alcune migliaia di pastori, con gli animali rimasti, sono recentemente migrati nel vicino Uganda per poter sopravvivere, affrontando la rivalità di popolazioni confinanti e i-nasprendo una situazione di conflitto preesistente. Tra maggio e giugno un villaggio di quella regione è stato la casa di Anna. "Mio cugino a qualsiasi persona che vuole raggiungerlo dice: la prima volta vieni a vedere, poi saprai tu, finché non ci vai non ti rendi conto. E' un'esperienza incredibile. Seguivo Dario nelle sue attività, la principale era cercare l’acqua. Lui ha un dono, con un ramoscello a forma di ipsilon preso da un albero qualsiasi, una bacchetta magica, riesce a trovare l'acqua in un deserto di spine e di sabbia. Lì costruire un pozzo vuol dire dare speranza di vita. C’è una scuola, 180 bambini con appena due maestre. Ho anche lavorato nel centro disabili, ci sono 40 bambini di tutte le età, che possono fare una vita normale, andare a scuola ed essere curati. Mi sono resa conto di cosa hanno bisogno, ad esempio di un fisioterapista. Così è nata l’idea di fare un calendario, anzi un “ca-lAnDario”, per raccogliere fondi per questa popolazione. Questa settimana, grazie alle prime offerte, sono stati operati cinque bambini, e da questo mese il centro disabili ha un fisioterapista fisso.” “Anche mio cugino riceve il vostro giornale, quando ero là avevo le notizie dalle Valli quasi in diretta. Arriva in una decina di giorni”. Praticamente come a Stregna, obietto. “La cosa importante delle missioni Comboniane è che non rinnegano nulla della cultura e delle tradizioni popolari locali, ma aiutano quelle persone per permettere loro un futuro indipendente dagli aiuti. Quei due mesi mi hanno insegnato che si può aiutare nel modo giusto, rispettando chi ha bisogno. Sì, penso di tornarci, non vedo l'ora di andarci per vedere i progressi che hanno fatto, anzi, gliel'ho promesso.” Per sapere di più su questa esperienza si può contattare Anna a questo indirizzo mail: annalaurencig@hotmail.com. Per aiutare fratei Dario nelle sue opere, alle quali andrà interamente il ricavato della diffusione del “CalAn-DArio”, si può mandare un contributo a: Missionari Comboniani Mondo aperto -onlus ccp 28394377, Vicolo Pozzo 1, 37129 Verona, causale “Opere Fratei Dario Laurencig”. Michele Obit- Due mesi tra i Turkana, la solidarietà vista da vicino Qui sopra Anna durante la festa d’addio, in una foto realizzata con l’autoscatto. “Felicità é anche una festa organizzata da James, Ekay, Kanyuru, Petro, Sunday, Viktor, Christine, Adir... e da tutti i bambini del centro disabili. Il difficile è lasciarli" scrive Anna nel calendario. In alto a destra fratei Dario. Nelle altre immagini momenti di vita nella regione di Turkana \ ■ \ mwng sSgMtCM L ZVEZA ^ I 1 4 s. j gr| # J Gremo na Globočah V nedeljo 22. okotobra bo že 5. spominski pohod na Globočak. Vpis je pri domu veteranov na Kambreskem (10. - 10.50), ob 11. uri bo dvig zastave, ki mu bo sledil voden odhod na Globočak. Ob 12. uri se bo vrnila zastava miru iz Gorenjega Tarbija, nato bo sledil blagoslov znamenja in Sv. Masa za vse Žrtve vojn. Slavnostni govor bo imel Zupan občine Kanal Ob Soči Miran Ipavec, nato bodo s spomini na vojno pod Globočakom nastopili Kam-breška etnogledaliska skupina Kontraband čez Idrijo in otroci iz KS Kambreško. Zgodovinski društvi IR 87 Solkan in Alpini (Občina Srednje, Italija) ter TRD Globočak KambreSko bodo položili cvetje. Program se bo nadaljeval na Srednjem v domu M. Gabrijelčič s kosilom in projekcijo dokumentarca Anje Medved in Nadje Velušček “Sešivalnica spomina”. — Bumjak -------------------------------------------------- Bogat program za lietošnji Burnjak v Gorenjem Tarbiju sred vasi an pod tendonam četrtek, 19. oktobra 2006 Brez skarbi, gre napri! V nediejo godba iz Ricmanj, skupina ČarniCe an glas ramonik Pruot vičer so pokazal videodokumenta-rec Nadje Velušček an Anje Medved “Sešivalnica spomina”, v katerem so skuoze pričevanja ljudi z obieh bregov Idrije pokazal, kuo so bile ankrat žive povezave med ljudmi, čeglih je bila meja, kuo so se tele niti pretargale po uojski an kuo je tista politika, ki je ločevala ljudi spraznila vasi na obieh straneh meje. Zatuo je po-triebno donašnji dan spet šivat kupe spomine. Pravi Bumjak an Marijn praznik je biu v nediejo. Vse se je začelo že zguoda, kar so z zastavo miru paršli parjatelji od skupine “Kontraband čez Idrijo” iz Kambre-škega. Zastavo jim vamejo parjatelji iz Gorenjega Tarbija tolo nediejo, ki pride, kar puojdejo na spominsko slovesnost na prvo svetovno uojsko na vrh Globočaka. 2e zjutra so na iniciativo naše Kmečke zveze beneški kumetje začel prodajati kostanj, jabuke an drugo domače pardielo, obartniki so nastavli njih stande, učiteljice od dvojezičnega vartca an Suole pa so na sred vasi pokazale dielo otruok na temo Bumjaka an kostanja, pa tudi kaj so pisali sriedenjski otroc lieta nazaj za Mojo vas. 2e zjutra se je mešalo puno ljudi an ci-eu dan so le napri parhajali. Bila je maša, ki jo je darovau don Federico, ki sada “i-ma pod sabo” mimo Lies, Kozce an To-poluovega še Gorenj Tarbij an Dreko. Med mašo an na precesiji po vasi so le-puo piel pieuci od zbora Tri doline. Popu-dan je to parvo pod velikim tendonam po-tle na sred vasi zagodla godba iz Ricmanj. Lepuo an veselo! Godle so ramonike, tle pa tam so piel, le napri so ljudi čakal na pečen kostanj, ki jim ga niso mogli manjtinjat tarkaj jih je bluo. Popudan je biu v tarbijski cierkvi tudi koncert, ki sodi v program Kogojevih dnevov. Mislim, da se je ries trieba zahvaliti organizatorjem, ki nam že drugo kjer bo spominski pohod na Globočak. Dva večera, v sriedo 18. an 25. oktobra, pa v Gorenjem Tarbiju posvetijo dobruotam, ki se morejo narest s kosta-njam. Protagonistke bojo srie-denjske Zene, ki bojo guorile o starih receptih an jedi, naretih uon s kostanja. Na koncu more bit še misel, de lietošnji porgram je takuo bogat, zatuo ki se Bumjak prepleta tudi z evropskimi projekti, kar pride reč, de tudi Evropa podperja prijateljstvo an povezovanje med sosedi, valorizacijo domačega kmetijstva, v telem primeru kostanja, an sevieda tudi revitalizacijo majhnih gorskih vasi. Bumjak v Gorenjem Tarbiju je še posebno zadnje lieta liep an velik senjam, kjer se gaja puno reči, kjer se mieša puno ljudi an kjer srečaš ljudi od vsepovsod, od Drežnice do Kambrieškega, od Čedada do Trsta. Kar je še posebno lepuo je, de je praznik domač, takuo ki so domače sladke burje, ki jih ponujajo, an tudi jabuke an mošt iz tepk..., doma spečene torte... an tudi izik, ki se ga čuje gor po vas. Je praznik, kjer se mi čujemo gaspoda-rji doma, na svoji zemlji an vemo, de imamo kiek posebnega za ponudit an tudi za prodat. An tisti, ki prihajajo od zuna videjo, cenijo an Spoštujejo kar je avtentičnega. An zatuo se vsako lieto vračajo an jih je vsako lieto vič. Lietos so se organizatorji potrudil an ponudli zaries bogat program. Začelo se je v saboto s posvetom, ki so ga parpravli kupe z univerzo v Vidmu o novih zdravi-lah za premagat boliezni kostanja, kjer se je zbralo puno kumetu an drugih ljudi. Testimonial ati maskote Bumjaka lietos so bili Ivan an Matteo z njih karaudami iz kostanja Praznik kostanja v Gorenjem Tarbiju je an praznik otruok. Pogledita, kakuo je liepa Maddalena Vokalna skupina ČarniCe, precesija z Marijo po vasi, ljudje pod tendonam, kjer je godla banda an dol zdol pa na sred vasi No uro obiuno smo poslušal nebeško, angelsko petje. Nam so bile posebno všeč rezijanske ljudske pesmi, saj se nam je zdelo, da so tisti čisti Zenski glasuovi z rezijanskimi vizami pokazali tudi neverjetno evo-kativno moč. Vas se je cieu dan griela v soncu an tudi zatuo je biu praznik takuo liep. Se kar je sonce šlo za brieg an je ratavaio saruovo se nie obednemu mudilo iti damu an so se le napri čule slovienska piesam an ra-monika. A brez skarbi, Bumjak gre napri. V saboto 21. bo večer posvečen glasbi, dobri glasbi, saj pride v Gorenj Tarbij skupina Zuf de Zur, guest star pa bo Vlado Kreslin. V nediejo 22. pa se premaknemo na drug brieg Idrije na Kambreško, lieto ponujajo tako kvaliteten program. Poslušali smo Zensko vokalno skupino CamiCe, ki jo vodi dirigent Stojan Kuret. V prvem delu je predstavi- la avtorske pesmi za mladino z glasbo Marija Kogoja, v drugem pa izbor ljudskih pesmi v priredbi Pavleta Merkuja in Ambroža Copija. Ki reč? Tisti, ki pa so se potil okuole loncu pašte an za dat za pit te žejnim pod tendonam so bli alpinci od sriedenjske ANA Aktualno D Nediža ospite a Lubiana della rassegna Mesec fotografije Il "Mese della fotografia" è la formula sempre più utilizzata, ed evidentemente efficace, per presentare al pubblico la fotografia. Promosso per la prima volta a Parigi nel 1980, e da allora riproposto con cadenza biennale nel mese di novembre, ha reso la città una delle capitali mondiali della fotografia. Nel 2004 il "Mois de la Photo" ha voluto assumere una dimensione europea, coinvolgendo anche Berlino e Vienna, con l'obiettivo di creare un circuito di scambi e collaborazioni, progetto che quest'anno si è ulteriormente ampliato alle città di Bratislava, Mosca, Roma e Lussemburgo. Visto il crescente interesse per la fotografia anche in Slovenia, la galleria Photon di Lubiana ha inteso promuovere anch'essa il "Mesec fotografije" seguendo la falsa ri- ga delle altre capitali europee e collaborando con istituzioni, gallerie, circoli culturali e fotografi nell'organizzazione di mostre, incontri e dibattiti sul tema della fotografia. La prima giornata dei "Pogovori o sodobni fotografiji", tenutasi al Cankarjev dom martedì 10 ottobre, si è incentrata sul ruolo e le modalità operative delle organizzazioni no-profit nella produzione di mostre di fotografia contemporanea. Ad essa, oltre a Thomas Licek - organizzatore del "Monat der Photographie" di Vienna - e ai rappresentanti della Umetnostna galerija di Maribor e del Društvo likovnih kritikov, anche il Centro studi Nediža è stato invitato ad illustrare la sua attività e i modi in cui opera. "Un'associazione che si occupa di fotografìa da un punto di vista particolarmente interessante" ha affermato il presidente del circolo Photon e direttore dell'omonima galleria, Dejan Sluga, nella sua presentazione "dal momento che ha un'attenzione d'impronta etnologica per gli archivi fotografici familiari, ma allo stesso tempo inserisce le fotografie che raccoglie in un contesto contemporaneo, sia per il modo in cui le propone al pubblico che per il pensiero che sta alla base di ogni mostra che viene prodotta". Un'occasione prestigiosa per far conoscere l'attività del Centro studi Nediža, per confrontarsi con altre lealtà che a vari livelli si occupano della promozione e della produzione di mostre, e soprat- tutto per avere l'opportunità di avviare nuove collaborazioni. Ogni partecipante ha illustrato le proprie modalità operative, gli ambiti di intervento, le iniziative più rappresentative della propria attività, le possibilità - o più spesso le difficoltà - di trovare finanziamenti adeguati per realizzare i progetti. Alle e-sposizioni è seguito un vivace dibattito, incentrato principalmente sulla necessità di creare collegamenti con realtà analoghe e di unire le forze per dare possibilità alle proprie mostre di essere conosciute oltre la dimensione locale. "L'esperienza della Maison de la Photo è stata determinante" ha affermato Thomas Licek "per organizzare nel 2004 il Monat der Photographie a Vienna. Né la mia città né Berlino possono vantare infatti un centro per la fotografia analogo a quello .parigino, che ha messo a disposizione numerose delle proprie mostre. Allo stesso modo, anche noi siamo orientati ad accogliere realtà nuove e dinamiche nelle nostre i-niziative. Quest'anno, per e-sempio, ospitiamo la mostra "Transitions" curata dalla galleria Photon allo Slovenski Znanstveni Inštitut di Vienna, quale invito ad includere presto anche Lubiana nel circuito delle capitali europee del Mese della fotografia". Nel frattempo è possibile visitare a Lubiana, fino alla prima metà di novembre, le 15 mostre fotografiche che la galleria Photon ha allestito in vari spazi espositivi della città. Maggiori informazioni sono reperibili visitando il sito www.photon.si o sul numero 27-28 della rivista Fotografija - revija slovenskih fotografov. (m.p.) Podaljšali arheološko razstavo Razstavo “Med Nadižo in Sočo”, ki v Cedajskem arheološkem muzeju predstavlja rezultate Čezmejnega raziskovalnega projekta Oddelka za antiko Univerze v Trstu, so podaljšali do 6. maja 2007. V okviru te pobude bodo pa v naslednjih mesecih organizirane različne dejavnosti.Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada, ki sodeluje v projektu, Zeli namreč pospešiti obisk razstave in organizirati vodene obiske v slovenskem jeziku za odrasle in uCence slovenskih Sol naše deZele. Prvi vodenji obisk naj bi bil v petek, 10. novembra. Kdor se Zeli prijaviti lahko poklice na telefonsko številko društva 0432-731386. Društvo Ivan Trinko in kulturno društvo ReCan organizirata tudi konferenco z naslovom “Arheologija v Grmeku in v njegovi okolici”, ki bo v petek, 24. novembra v grmiski občinski dvorani. Sodelovala bosta Miha Mlinar, raziskovalec Tolminskega muzeja, in Chiara Magrini, raziskovalka tržaške univerze. Naslednji dan, 25. novembra, je predviden ogled razstave “Med Nadižo in Sočo”, ki mu bo sledil izlet na Most na Soci in v Tolminski muzej. Paolo je spadal ta-za Mamo Babo anu wmàr Pustil je za nan dubruto za gòre anu za Človeka .v prve strani Somo čakali wse iso fješto, ko òkul na ne dno nu pul po-puldnè to se zdovèdlu, da Paolo "Bilač", an je bil spadal ta-za to Malo Babo anu wmàr. Wse somò ostali slabu Cot ino tako rič. Paolo to je bil dan, ka an lòpu znal gòre, an hudel rade òkul guri anu iti svit je mu plažal karjè. An je bil tu-w "Ghiri" lita na nazed anu pa tu-w asoCacjuni CAI. An lòpu znal naše gòre, tekòj pa karjè guri tu-w Laške, tu-w Bolške (Triglav, Jalovec...) anu tu-w Niške. Paolo je delal tu-w Reziji, tu-w Koperativi "Lavorare Insieme - Délet Ukop", karjè nih lit anu ziz njaga dèlon an je hudel po gostin pa daleč od Rezije. To mu placalo litratawat ano pa iti din an jè mél za sabo makinjo za litratawat. An mèl pa driige pašjuni: se pulzat anu bicikleto. An mèl radè pa njaga am't-ge anu kompamjo. Tu ka an jè bil an jè radè stai, an jè bil nidi vèsèl anu na smijo. W nadèjo ziz nji'n jè bil pa Sandrino. To šlo pujiitrè zgu-da gorè na Kot ano od ito to šlo ta-za to ViliLo Babo, na te buški krej. Tu-w prit na nazèd, za tet dò na Wardo Paolo jè šal na dan krej anu un na te driigi. To ni stalu muč, ka Sandrino jè šol Paola zaòwknut anu an jè ga vidèl wZe tu-w ajarji. To ga naslo nutur ne dwa èan-tanarja metrinuw. Ito to jè karjè proštu: du vi, to mòrè lehku bet da, an sto-pnul slabu anu to jè a wnaslo. Naprèd dopo so dušle iti' od sokorsa alpina anu ni so vi'dali stopotjo, da Paolo ni bil Z'iw. PoCasu po cèli Reziji to jè se zdovèdalu anu wse so se Ciidili, da jè se naredila ina taka vilika ric. Òkul na ne tri pòpuldnè ziz elikoterjon ni so ga nisle dò w Osoanè, dò w Celo mortwarjo. Dan villici Zàl jè jel wse naše jiidi. Kaku to muglo se naredit, to gorè za Malo Babo, ko un jè bil karjè Cas tu-w vinCih pirikulah! Njamu, ka an jè lòpu znal ito mèstu! Du vi muC Cas an jè bil to gorè! Anu pur to jè se naredilu! To ma bet dištin od noga Clovèka: nàs samò, ziitra se ni vi! Funaral jè bil w srido na ne tri pòpuldnè. Cirkuw jè bila basana judi. Njaga ni več ma an jè nan piištil tu-w wsèh nàs kej: dubruto za gòre anu dubruto za Clovèka: ko an je te srital ta-na poti, na smijo, an riidi lòpu te sludàl. Bug mu dejtè nò dòbrè puCuwalu. (In) La presentazione il 25 ottobre a Cividale Acque delFIsonzo, un progetto Interreg Kobariški muzej v soboto, 21. oktobra ob 15.00 uri DAN KOBARIŠKEGA MUZEJA Po nagovorih in slavnostnem govoru dr. Damjana Prelovška, gen. direktoija Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije bo odprtje razstave KOROŠKE OBMEJNE UTRDBE Trdnjave skozi stoletja Odpiranje razstave bo spremljal kulturni program Po sestanku na Ministrstvu za šolstvo sem bila sproščena, lačna in polna jasnih idej. Stopila sem na ulico in zdelo se mi je, da me Ljubljana čaka kot psica privezana na lampijon: prijateljica, ki se uleže in mirno gleda, kdaj se vrneš. Bila sem v Ljubljani za e-no solsko leto pred približno 20. leti in sedaj sem spet tu. Vrnila sem se. Takrat kot sedaj je slovenščina, tisto kar me sem vleče: potrebujem jo za svoje delo in za svojo dušo. Štipendija po O-zimskem sporazumu, ki sem jo dobila za eno leto š-tudija, mi omogoča pravi luksus, da lahko posvetim svoj čas samo učenju in ničesar drugemu. In potem je to mesto... in vse kar ponuja. Na primer v mojem prvem dnevu v Ljubljani so odprli 12. Mednarodni Festival sodobnih umetnosti "Mesto žensk - City of wo-men", ki je potekal do 10. oktobra. Otvoritev takega festivala se mi je zdela simbolična in lepa dobrodošlica. Prvi večer sem šla na Metelkovo, kjer so vrteli dokumentarni film v arabščini in francoščini s slovenskimi podnapisi: "Sanjalo se mi je, mama..." Line Saneh, režiserke in igralke iz Beiruta. Drug dan, v prostorih Stare E-lektrarne, me je presenetila glasovno plesna predstava Irene Tomazin : sveže in globoko raziskovanje o glasu prostora, spomina in telesa. Sledil je koncert dueta harfe in glasu iz Portugalske. Predstavila sta repertoar zelo redke, izvirne in ironične kombinacije. Tistega, ki zanima, naj povem, da je cena dveh predstav od 1500 do 2000 SIT (od 6.26 do 8.35 EUR) Največ sem pa razmišljala po plesno gledališki predstavi ANT0HIL1A BUK0VAC Gramatika, Magdalene Lupi. Namen ni bil predstaviti življenjepisa sester Gramatika, svetovno znani igralki iz prve polovice prejšnjega stoletja, temveč zastaviti vprašanje o razliki ali istovetnosti identitete, ki je razklana v dve različni o-sebnosti... in to zaradi tega, ker se jaz počutim čisto obratno: o-seba razklana v dve različni i-dentiteti. A tudi jaz iščem intimno gramatiko gibanja, ki naj bi me vodila k dialogu in soočenju v tem svetu. In vem, da telo ve, česar beseda ne razume. Po drugi strani, da bi čim več besed in preko njih še kaj drugega razumela, si organiziram plan študija na Pedagoški in na Filozofski fakulteti. In prav o besedi, kaj je in katere lastnosti ima, je bila tema prvega predavanja Slovenskega je- zika za drugi letnik na PA. Zanimivo je bilo, ko je .profesorica vprašala za njene lastnosti. Študentke so začele naštevati: beseda je nekega spola, nekega števila, je lahko samostalnik ali glagol ali... ustavila jih je in nežno povedala, da vsako leto čaka, da bo na tako v-prašanje dobila odgovor: najpomembnejša lastnost besede je pomen!... Kot če bi se s takim odgovorom lahko začela nova generacija učiteljic in učiteljev. Taka, je nadaljevala, ki bi sprejela od otroka besedo "raj" kot protipomenko besede "puščava" ali "truplo" kot protipomenko besede "telo". Ko se vračam domov me na Slovenski cesti vsak dan čaka znan obraz. Iz velikanskega reklamnega plakata gleda navzdol Jan Cvitkovič, sodobni režiser večkrat gost v Topolovem. In tudi tukaj mi Postaja pomaga se počutiti še bolj doma. La sala consiliare di Cividale ospiterà, mercoledì 25 ottobre, a partire dalle ore 10, la presentazione dei progetti finanziati con fondi comunitari Interreg IIIA Italia-Slovenia 2000-2006 per quanto riguarda la “collabo-razione transfrontaliera per la depurazione delle acque reflue urbane del bacino dellTsonzo”, che ha visto la collaborazione tra i Comuni di Cividale, Buttrio, Manza-no, Pradamano e Remanzac-co. La presentazione sarà realizzata assieme ai part-ners del progetto: le amministrazioni comunali di Corno di Rosazzo, Moimacco, Trivign^no Udinese, Pavia di Udine, Idrija, Tolmin, Miren-Kostanjevica, Vipava, Kanal ob Soci, l’Agenzia regionale per lo sviluppo di Nova Gorica / RRA Se.-verne Primorske, la Politehnika di Nova Gorica, la società Acquedotto Pojana di Cividale e l’Euroservis srl di Trieste. Gli interventi previsti sono quelli del sindaco della cittadina ducale, Attilio Vuga, del console generale della Repubblica di Slovenia a Trieste, JoZe Sušmelj, del direttore dell’Agenzia regionale per lo sviluppo di Nova Gorica / RRA Severne Primorske in rappresentanza dei partners sloveni, Črtomir Špacapan, del presidente dell’Acquedotto Pojana, Paolo Marseu, e del direttore generale della stessa società, Alessandro Petrarca, che presenteranno, anche tecnicamente, i progetti e le attività ad essi correlate. Erik Svab, dell’Euroser-vis, presenterà le attività transfrontaliere ed- il coinvolgimento dei partners sloveni. Le conclusioni dell’incontro saranno affidate all’assessore regionale per le relazioni internazionali, comunitarie e autonomie locali, Franco Iacop. Kronaka Selena, laurea da 110 e lode alla Bocconi di Milano Selena Pollauszach ha frequentato presso la prestigiosa università milanese "L. Bocconi" il corso di laurea in Discipline Economiche e Sociali ed il giorno 18 luglio 2006 ha conseguito la laurea con la votazione 110 e lode! Congratulazioni a Selena e famiglia (soprattutto a mamma Nadia Melissa), per il traguardo felicemente raggiunto. Ora Selena è iscritta al corso di laurea specialistica biennale: Master of science, in economics and social Science (in lingua inglese!). Ancora brava! Lo dicono con orgoglio anche i nonni, gli zii, i cugini e gli amici. E' da aggiungere che Selena, che è di Tarcetta (Pulfero), ha solo 21 anni! Chi ben comincia... Congratulazioni vivissime anche da parte nostra An v Vukuovi družini v Sevc se morejo pohvalit, de imajo dotorešo. Je Giulia Co-ceancig. Lepuo se je vešuolala v Vidme na 13. otuberja. Za tu-ole se veseljo marna Mariucci, tata Sergio iz Premarjaga, nona Marta, strici, tete, kuži-ni, žlahta an parjatelji. Seda Giulia, ki živi v Spietre, puode na zaslužene fe-rje, potlè se trošta uSafat die-lo. Vsi ji želmo, de kar želi, ji rata! Anche la famiglia Vukuo-va di Seuza (Grimacco) ha u-na dottoressa! E' Giulia Coceancig che il 13 ottobre si è laureata con un bel 101/110 a Udine pres- I Klasa 1933 I se sreča Ku po navadi tudi letos smo se zmisinli, de lansko lieto smo obljubili, de se bomo nazaj dobili vsi skupaj za se pogovorit an poveselit. Udeležimo se, dok moremo saj lieta nas mo-čnuo partiskajo, Buog ga vied za naprej. Dobili se bomo v Dolenjim Barnase telo saboto, 21. otuberja. Ob 11. uri, bo sveta maSa an za naso Jdašo, ki nas je prezagoda zapustila. Po maši bo en kozarc na zdravje an potlè se poberemo v Galjan, v prenovjeno restavracijo al Fogolar, kjer nas bo čakak> kosilo. Menù sta dva, adan kot po navadi, drugi "a base di pesce". Kadar prebereš tele besiede, poskarbi me poklicat, de na bo prepozno, na številko: 0432/730250. Vas lepuo pozdravim. Giulia Vukuova je “dotoreša”! Laurea in Scienze della formazione e Medicina so la facoltà di Scienze della formazione e Medicina. Il titolo della tesi presentata è: "La psicopatologia nella sindrome di Down". Ora Giulia è Educatore professionale. A gioire per questo bel traguardo (che poi è un punto di partenza!) ci sono la mamma Mariucci, il papà Sergio di Premariacco, la nonna Marta (con lei nella foto), zii, zie, cugini, parenti ed amici. Giulia trascorrerà qualche giorno di meritata vacanza, poi il suo sogno è quello di poter lavorare con i disabili. Giulia, congratualazioni e in bocca al lupo per tutti i tuoi progetti e sogni! La mamma è originaria delle Valli del Natisone Igor Trainiti dottore in Giurisprudenza Foto di gruppo con parenti ed amici per I-gor Alessio Trainiti di Cividale dopo aver superato brillantemente l'esame di laurea in Giurisprudenza presso l'Università di Trieste il 28 settembre scorso. Igor ha presentato una tesi in Diritto delle Assicurazioni dal titolo: "L'agente di assicurazione". Grande soddisfazione per papà Alessandro (figlio del mai dimenticato dottor Trainiti che per tantissimi anni ha prestato servizio a Grimacco, Drenchia, Stregna e San Leonardo) e mamma Angela Birtig, originaria delle Valli del Natisone, e grande gioia per tutta la famiglia e gli amici del neo-dottore. A Igor congratulazioni e gli auguri per altri futuri successi e soddisfazioni. V Lombaju imajo dotore-so, je Alessia Rucchin - Zua-nova po domače. Vešuolala se je na Tržaški univerzi na 19. setemberja. Z nje trudom je zaslužila an liep 110/110. Z njo se veseljo tata Donato, mama Isabella Bergnach - Krajnova iz Barnjaka, sestre Chiara an Silvia, none Maria an Natalia, vsi v družini an parjatelji. Alessia pa se na ustave ile, puode le napri s šuolanjam za se specjalizat. Alessia, vsi se s tabo ve-selnto! A Lombai hanno una neo- che", relatore: dott. prof. Teresa Tonchia. Alessia si è meritata un tondo 110. Ma non si ferma qui, ora l'aspettano due anni di specializzazione. A gioire con lei il papà Donato, della famiglia Zua-nova di Lombai, la mamma I-sabella Bergnach, della famiglia Krajnova di Barnjak (Cras), le sorelle Chiara e Silvia, le nonne Maria a Lombai e Natalia a Barnjak, zii, zie, cugini e gli amici. Ad Alessia congratulazioni da tutti noi. Laurea in Scienze internazionali e diplomatiche Na Univerzi v Gorici 110 za Alessio Rucchin dottoressa. E' Alessia Rucchin che lo scorso 19 settembre, presso la sede di Gorizia dell’Università di Trieste, si è laureata in Scienze internazionali e diplomatiche. Titolo della tesi: "La tutela dei diritti dell'infanzia fra realizzazioni concrete e promesse utopisti- Četrtek, 19. oktobra 2006 Risultati 1. Categoria Caporiacco- Valnatisone 0-3 3. Categoria Assosangiorgina - Audace 3-2 JUNIORES Serenissima - Valnatisone 4-0 Allievi Valnatisone - Savorgnanese 1 -1 Giovanissimi Savorgnanese - Valnatisone 1-0 Esordienti Valnatisone - Virtus Corno 0-0 Valnatisone - Virtus Corno 1 -0 Valnatisone - Virtus Corno 0-2 Pulcini Audace/A- Manzanese/A 0-2 Audace/A- Manzanese/A 0-3 Audace/A - Manzanese/A 0-3 Audace/B - Manzanese/B 1-1 Audace/B - Manzanese/B 2-2 Audace/B - Manzanese/B 0-4 Amatori Filpa - Flumignano 1-1 Osteria al Colovrat -Atletico Beivars 0-0 Orzano Sos Putiferio 0-4 Over Gunners - Pol.Valnatisone 2-2 Calcetto Dragao Paradiso dei golosi 4-0 Rist. Frasca verde - Merenderos 5-6 Amici della palla - Tav. Longobarda 3-2 Dlf Cervignano - Carrozzeria Guion 6-5 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone -Lavarian Mortean 3. Categoria Lib. Atl. Rizzi - Audace JUNIORES Valnatisone - San Gottardo Allievi Graph Tavagnacco - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Pagnacco Esordienti Itala San Marco - Valnatisone Pulcini Buttrio/A - Audace/A Buttrio/B - Audace/B Amatori Caffè di Cuori - Filpa (21/10) Sos Putiferio - Lovaria (21/10) Osteria al Colovrat - Ravosa (21/10) Effe 84 - Poi. Valnatisone (23/10) Calcetto Paradiso golosi - Skarabusc bar (23/10) V-Power - PV2 Longobardo (23/10) Manzignel - Merenderos (21/10) Zomeais - Taverna Longobarda (25/10) Skarabusc C5 - Carrozzeria Guion (20/10) Classifiche 1. Categoria Ancona 13; Venzone 12; Pozzuolo 11 ; Virtus Corno 9; Lavarian Mortean 8; Valnatisone*, Tagliamento, Riviera 7; Aurora Buonacqui-sto 6; Maranese*, Pagnacco 5; Tarcentina, Com. Faedis 4; Caporiacco, Torreanese 3; Chiavrisl. 3. Categoria Audax Sanrocchese 9; Poggio 7; Piedimon-te, Rangers, Cussignacco 6; San Gottardo, Savorgnanese 5; Assosangiorgina, Sagrado, Cormons 3; Villanova, Libero Atlrtico Rizzi 2; Audace 1 ; Donatello 0. JUNIORES Azzurra Premariacco 9; Serenissima, Com.Fae-dis, S. Gottardo, Riviera 6; Valnatisone, Reane-se, Chiavris, Nuova Sandanielese 4; Majanese, Fortissimi, Osoppò 3; RagognaO. Allievi Bearzi 9; Valnatisone, Serenissima 7; Moi-macco 6; Savorgnanese 5; Centrosedia*, Ga-glianese*, Azzurra Premariacco 3; Graph Tavagnacco*, Fortissimi*,Union '91**, Buttrio 0. Giovanissimi Moimàcco/A 9; Valnatisone, Savorgnanese, S.Gottardo 6; Chiavris 5; Gaglianese; Buttrio, Esperia 97**1; Pagnacco*, Cussignacco*, Fortissimi** 0, Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo, Dimensione Giardino, Zi-racco, Ba.Col., Gunners '95 5; Filpa, War-riors, Carrozzeria Tarondo 3, Extrem Alta Val Torre, Flumignano, Caffè di Cuori, San Giacomo 2; Turkey pub, StartrepO. Amatori (3. Categoria) Sos Putiferio Savogna 6; Osteria al Colovrat 4; Ravosa*, Lovaria*, Atletico Beivars 3; Effe 84 Friul Clean*, Carioca* 2; Polisportiva Valnatisone Cividale, Orzano, Over Gunners '05 1 ; Pingalongalong 0. * Una partita in meno, ** Due partite in meno. La squadra amatoriale di Savogna supera l’Orzano e continua la sua marcia in testa alla classifica SosPutiferio, tentativo di fuga La Valnatisone espugna il campo di Caporiacco - L'Audace ritorna a mani vuote da Udine Passi falsi di Juniores e Giovanissimi, pari degli Allievi - La Filpa fermata dal Flumignano Cronoscalata, il sigillo di Bali La 29. edizione della cronoscalata Cividale-Castelmonte, tenutasi domenica 15, ha visto il successo di David Baldi su OseliaPa21/s Honda con il tempo di 6’50”2. Il toscano ha preceduto nell’ordine il goriziano Rodolfo Aguzzo-ni (Lucchini Bmw) a 24” 18 ed il manzanese Fausto Chiappo (Peugeot 206 Wrc) a 36”26. Per quanto riguarda le auto storiche, nel primo raggruppamento si è imposto Maurizio Bianchi, nel secondo raggruppamento successo di Bonucci, seguito dai cividalesi Massimo Guerra (Porsche 911) e Rino Muradore (Ford Escort). Nel campionato di Prima categoria da registrare il secondo successo consecutivo della Valnatisone che domenica pomeriggio ha espugnato il campo di Caporiacco. I ragazzi guidati da Marco Billia sono passati in vantaggio nel primo tempo con un calcio di rigore trasformato da Gabriele Miano. Nella ripresa la formazione valligiana ha ribadito la sua netta superiorità andando a segno con Maurizio Suber e Luca Mottes. In Terza categoria l’Audace di San Leonardo è tornata a mani vuote da Udine dove è stata superata di misura dai padroni di casa dell’Assosan-giorgina. Partita deludente quella dei ragazzi di Caucig che stavano vincendo per 2-1 e si sono fatti rimontare. Le due reti dei valligiani sono state firmate da Simoné Cudi-cio e Marco Domeniš. Domenica 22 ottobre, organizzata dal G.S.D. Audace, nell’area del campo sportivo di Merso di Sopra si terrà la Festa delle castagne-Praznik kostanja. Per informazioni www.gsdaudace.it o Alessandro (cell. 328/8225301). Capitombolo degli Junio-res della Valnatisone che, dopo essere stati in svantaggio nel primo tempo contro la Serenissima, in cinque minuti di “follia” nella ripresa hanno permesso agli avversari di andare a segno per altre tre volte. Gli Allievi della Valnatisone, passati in vantaggio con la Savorgnanese (autore del momentaneo vantaggio Nicola Simaz), sono stati raggiunti dagli avversari a tempo praticamente scaduto. Nella trasferta a Marsure di Sotto i Giovanissimi della Valnatisone, pur giocando u-na buona gara, sono stati trafitti dall’esperta Savorgnanese a tre minuti dalla fine del primo tempo. Nella seconda frazione di gioco i nostri ragazzi si sono rimboccati le maniche sfiorando in tre occasioni il pareggio, che sarebbe stato il Nicola Simaz (Allievi) risultato più equo per quanto hanno fatto vedere in campo. Stravolto il regolamento degli Esordienti che, invece di disputare una sola gara in tre tempi come in passato, giocano una gara distinta per ognuno dei tre tempi. Nella prima la Valnatisone ha pareggiato a reti inviolate con la Virtus Corno. Nella seconda ha avuto la meglio sugli avversari grazie alla rete realizzata da Michele Oviszach. Nell’ultima il successo è andato alla formazione avversa- ria. Hanno iniziato a giocare anche i Pulcini dell’Audace che hanno ospitato le formazioni A e B della Manzanese. La squadra A ha rimediato tre sconfitte, mentre la B ha ottenuto due pareggi ed una sconfitta. Le tre reti dei nostri ragazzi sono state realizzate da Josip Mjatovič (doppietta) e Riccardo Predan. Nel campionato amatoriale di Eccellenza di calcio a undici la Filpa di Pulfero, dopo a-ver segnato su rigore trasformato da Stefano Tullio, è stata raggiunta dagli ospiti di Flumignano sempre con una rete dagli undici metri. Nel campionato di Terza categoria la capolista Sos Putiferio di Savogna ha continuato ad Orzano la sua marcia trionfale in testa alla classifica rifilando un poker alla formazione friulana grazie alle reti siglate da Mauro Corredig (tripletta) e Cristian Onesti. Si è chiuso in parità, a reti inviolate, l’incontro tra l’O- steria al Colovrat di Dren-chia e l’Atletico Beivars. La Polisportiva Valnatisone di Cividale, impegnata sul campo di Povoletto, ha pareggiato con gli Over Gunners 05 grazie alle reti realizzate da Nigro e De Nardo. Amaro esordio nel campionato di Eccellenza di calcio a cinque del Paradiso dei Golosi di S. Pietro al Natisone nella trasferta di Feletto con la Dragao. E’ andata meglio ai Merenderos di San Pietro al Natisone che hanno violato il campo di Sutrio, ospiti del ristorante alla Frasca verde. La Taverna Longobarda ha perso di misura a Feletto con gli Amici della palla, andando a rete due volte con Federico Gatto. Infine negli amatori di calcetto la Carrozzeria Guion di San Pietro al Natisone ha e-sordito martedì 17 sera a Santa Maria la Longa ospite del Dlf Cervignano. (Paolo Caffi) Addio a Michele Podrecca, esempio per il nostro calcio Aveva difeso i colori dell’Audace e della Cividalese La scomparsa di Michele Podrecca di Scrutto lascia un vuoto incolmabile nel mondo del calcio valligiano. Michele era molto conosciuto, stimato e benvoluto non solo in ambito sportivo. La sua vita lavorativa, svolta nelle diverse sedi della Banca di Cividale, si era conclusa alcuni anni fa con il meritato pensionamento. Da calciatore Michele si e-ra distinto per la sua disponibilità e giovialità, difendendo i colori delle formazioni dell’Audace e della Cividalese dei tempi d’oro, a cavallo degli anni Settanta, in diversi tornei aziendali ed in quelli a-matoriali. Appese le scarpette al chiodo, Michele era diventato il punto di riferimento del settore giovanile dell’Audace. Sono molti i ragazzini vai- V Luwli ligiani (ora adulti) che l’hanno apprezzato e seguito nei pomeriggi sul campo di Merso di Sotto, dove svolgeva l’attività di allenatore. Ad accompagnare Michele nel suo ultimo viaggio moltissime le persone presenti, tra le quali le squadre giovanili e dilettanti dell'Audace. Le iniziative del Gs Azzida che con la gara conclude la sua attività agonistica annuale Ad Azzida un corso di avvicinamento alla mountain bike e la Maxi crono Il Gs Azzida Valli del Natisone organizza il primo corso di avvicinamento alla mountain bike per i ragazzi dai sette ai quindici anni d’età. Gli obiettivi generali del corso, che si terrà nei giorni di sabato 21 e 28 ottobre dalle ore 14.30 alle 16 con istruttori qualificati, sono quelli della conoscenza delle biciclette e delle caratteristiche, la manutenzione dei mezzi, il perfezionamento della tecnica di guida. Gli interessati possono telefonare a Gianni (cellulare 348/6105032). Lo stesso gruppo organizza per domenica 22 ottobre la manifestazione “Giro in compagnia”. Il ritrovo è fissato in piazza ad Azzida alle ore 9.15, la partenza è programmata per le ore 9.30. La manifestazione si terrà solo con il bel tempo (telefonare al 339 / 7799442). Per festeggiare la conclusione delle attività agonistiche dell’anno in corso il Gs Azzida Valli del Natisone invita tutti sabato 28 ottobre al rinfresco e alle premiazioni che si terranno presso la Canonica di Azzida. Il programma prevede alle 15.30 la quarta Maxi crono, gara sprint a cronometro della durata di circa 10 minuti a testa, aperta a tutti (gara valida per il campionato interno Gs Azzida). Alle ore 19.30 il programma proseguirà con il rinfresco, le premiazioni del campionato Friul bike 2006 ed il tesseramento per l’anno 2007. Tutti sono invitati a partecipare. f Lo scorso 7 ottobre si è svolta la tradizionale “Staffetta del Forte di Osoppo 3x6200", gara molto suggestiva che si snoda per le vie del paese per poi salire su una collina dove è situato il Forte, da cui il nome della manifestazione valida per il trofeo “Brollo". Nutrita la partecipazione, con settanta squadre presenti, tra le quali due di Pulfero. La squadra composta da Moz, Michele Maion e Marco Terlicher è giunta decima, quella Marco Musigh, Lorenzo Paussa e Mattia Jussa si è classificata al 26? posto. Nella foto alcuni componenti delle squadre di Pulfero Kronaka SREDNJE ^ Gnjiduca Zbuogam Angelina V mieru je za venčno za- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine spala Angelina Caucig, uduo-va Lauretig. Angelina se je rodila v An'nini družini v Gnjiduci 79 liet od tegà. Oženila se je le v vas, nje mož je biu Valentino - Tinac Lenk-cju. Imiela sta dvie CeCe, parvo se je rodila Gianna, potlè pa Anita. Kar Tinac je kako lieto od tegà umaru, Angelina je ostala sama tan doma. Po-gostu so jo hodile hCere gledat. Kako lieto od tegà je šla živet h hCeri Aniti v S ant An-drat. Vsi so lepuo skarbiel za njo, tudi ona za nje. V petak je bla v hiši kupe s hCerjo, kar se je Cula slavo, hitro so jo pejal v špitau, pa ji nie niC pomagalo. Za venCno je zaspala v pandiejak 16. zjutra. V žalost je pustila hCere, zete, navuode an vso žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Gorenjim Tarbju v srie-do 18. otuberja. SPETER Sarženta Vladi Tuan 23.10.04123.10.06 Non ci sei più da due anni, hai lasciato un grande vuoto in tutti noi che abbiamo avuto la fortuna di averti come figlio, marito, papà, nipote, ma anche come amico. Ti ricordiamo con tanto amore e tristezza, Patrizia, Elena e tutti i tuoi cari. Pregheremo per te domenica 22 ottobre, alle 9.30 a Ponteac-co e domenica 29 ottobre, sempre alla stessa ora, presso la chiesa di Sorzento. Dvie lieta od tegà nas je na naglim zapustu Vladi Tuan iz Petjaga. Živeu je v Sarženti z ženo Patrizio an z malo hčerko Eleno. Z njega smartjo je pustu veliko praznino v njega družini, pa ne samuo. Z ljubeznijo an žalostjo se na anj spominjajo vsi njega te dragi. Za anj zmolemo par svetih mašah, ki bojo v Petjage v nediejo 22. o-tuberja an v Sarženti v nediejo 29. otuberja, ob 9.30 uri. • Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naroenina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPI Affittasi a Vernasso casa su due piani, cuci- „ na, sala, due bagni, tre camere, in parte arredata. Tel. 0432/668317 -347/0497556 Vendo stufa in ghisa a legna e fornello in acciaio senza forno, ottime condizioni. lei. 0432724(148 Giovane mamma si offre come baby-sitter mattina e/o pomeriggio o altro lavoro part-time zona Valli del Nat./Cividalese. Tel. 338/9151887 CLUB ALPINO ITALIANO - Sottosezione Val Natisone domenica 22 ottobre MARRONATA A STUPIZZA Ci troveremo a Stupizza alle ore 8.30 per un’escursione di circa 3 ore adatta a tutti. Seguirà pastasciutta e castagnata per tutti... in amicizia e allegria! ! ! In caso di maltempo la marronata si effettuerà al coperto Per informazioni: Gianni Zorza tel. 0432 701618, Franco Blasutig tel. 0432 727328, Michele Canalaz tel. 0432 725045 Šenčur Silvi v spomin In ricordo di Silvia Il tempo passa veloce e così son trascorsi già sei anni, da quando Silvia Raccaro se n'è andata per sempre. Il vuoto che ha lasciato è grande, rimangono però tanti ricordi. Il suo entusiasmo, il suo credere nei sogni e lavorare per realizzarli, la sua disponibilità, l'amore per la sua terra... tutto questo ci accompagnerà per sempre. Con affetto, le amiche del Bed and breakfast. 30 dicembre 2006 / 2 gennaio 2007 Silvestrovanje v Budimpešti Capodanno a Budapest sabato 30 dicembre, ore 5.00 - Partenza da San Pietro. Pranzo al sacco o in autogrill. Arrivo a Budapest nel pomeriggio, sistemazione in hotel, tempo permettendo giro orientativo della città. Cena e pernottamento in hotel. domenica 31 dicembre - Colazione in hotel, visita guidata di Buda e Pest. Rientro in hotel per cenone di Capodanno con musica e spettacoli. lunedì 1° gennaio 2007- Colazione in hotel. Gita in battello sul Danubio. Pranzo in hotel. Pomeriggio escursione guidata a Szentendre. Serata a Mogyorod in una csarda con cena e programma folkloristico (rappresentazione di un antico matrimonio contadino). Rientro in hotel per pernottamento. martedì 2 gennaio - Colazione in hotel. Visita guidata a Tihany, cittadina sul lago Balaton, pranzo in ristorante a base di pesce. Rientro a San Pietro in tarda serata. La quota (425 euro adulti, 190 euro bambini fino ai 12 anni in camera coi genitori) compende viaggio in pullman gt, pedaggi e parcheggi, sistemazione in hotel 4 stelle (con servizi fitness, sauna, piscina tomaie...), cenone di fine anno con musica, pranzi e cene come da programma, navigazione sul Danubio, guida La quota non comprende supplemento camera singola per 3 noth 75 euro, eventuali ingressi, extra in genere e timo ciò che noi è menzionato nella “quota comprende’ Iscrizioni entro mercoledì 25 ottobre con acconto 120 euro: Daniela 04327714303 (anche segreteria telefonica), Marina 339/5038037, Marisa 335/5900216 (org. tecnica: Danubio viaggi) Planinska družina Benečije TEČAJ PLAVANJA CORSO DI NUOTO v bazenu v Čedadu od sobote 14. oktobra do sobote 16. decembra od 19. do 20. ure za skupno deset lekcij da sabato 14 ottobre a sabato 16 dicembre dalle 19 alle 20 - dieci lezioni info in vpisovanje: Flavia 04321727631 - Daniela 0432/714303 CEDAD Spomini na polietje seda, ki parhaja jesen I 1 Parjateljstvo Kardinal Armand Richelieu je biu ludi an politik, takuo mogočen, de kraj Luigi XIII mu je dau imenovanje “Parvi minister”. Ratala sta bla parjatelja an vičkrat znani kardinal je dau kajšan politični nasvet kraju an ratalo je, de ga je tudi pokregu, ker je imeu vič ku kajšno ljubico (amante). - Muoj dragi kraj -mu je jau an dan - vi na smiete gledat drugih žen, zatuo imate vašo ženo krajico an muorte ljubit samuo njo! Drugi dan potlè, kraj je povabu parjatelja kardinala na vi-čerjo an je stuoru skuhat jerebice. Potlè ga j’ nazaj povabu na vi-čerjo an je stuoru skuhat le jerebice. Te tretji krat so parnesli na mizo še ankrat jerebice! - Muoj dragi kraj -je pogodernju kardinal - saldu jerebice, saldu jerebice! - Ah ja! - je odguo-riu kraj - An ist saldu krajico, saldu krajico! *** Dva parjatelja sta se srečala puno liet potlè. - Hejla, Pauli, kuo ti gre? Al si oženjen? - Ja, an ti Petar? - Tudi ist! - Pa poviejmi, Petar, kuo j’ tiste, de si takuo zmadleu? - Zatuo ki, dragi muoj Pauli, kadar zvi-čer pridem damu in na ušafam nič dobrega tu hladilnike (frigo), grem ničku v pastiejo uživat mojo sladko ženico! An ti Pauli, kuo j’ tiste, de si takuo zdebeleu? - Zatuo ki, muoj dragi Petar, kadar zvi-čer pridem damu an na ušafam nič dobrega tu pastiej, grem ničku v hladilnik uživat moje sladke jedila! *** Dva moža sta se poguoarjala gor mez njih družine. - Ist - je jau te parvi - že od kar so bli majhani moji otroc sem jim nimar dau no bušco priet, ku so zaspal. - An seda? - je po-prašu te drugi. - Tudi seda, ki so zrasli, daržim nimar tisto navado, ampak če ti vieš, kuo mi je težkuo ostat na konac cele noci za jih čakat, de pridejo damu iz diskoteke! "Beh!? Kaj imata tarkaj za gledat? Niesta maj vidli adne mačke an adnega ježa?!" Pač, smo jih vidli, pa vsak po svojim! "Če pride an parjateu te gledat, ka' mu na ponudeš nič? Tel jež me je paršu gledat an san mu ponudu nomalo mlieka, potlè je paršu še drug dan, an takuo napri, dokjer niesma ratala parjatelja! Bi bluo lepuo, de tudi vi bi ratal vsi parjatelji med vas an če adan je čarin an te drugi bieu, a! pa armen, al pa na viem ki z adne druge farbe! Mi se pari, de imata puno za se navast od nas, an če nam praveta, de smo samuo buoge žvince!" (Tela dva posebna parjatelja sta iz Sauodnje). Zadnje dni vošta je biu v Cedade "Palio di San Donato". Vsi so zvestuo gledal, ka-kuo se je ankrat živielo, ka-kuo so dielal (an za tuole pokazat so bli tudi obartniki, artigiani iz Nediških dolin. Smo bli publikal tudi njih fotografije), kakuo so v tistem cajtu otroc norčinal, kaj so jedli... Je ku živiet v drugim svietu. Fotografije, ki nam jih je pamesla adna naša CiCica, Martina Vogrig iz Sauodnje, nam kažejo an minen part tistega, ki se je vidlo tiste dni v Cedade. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro a) Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio inferni ier. domic. 0432.708614 Kada vozi iitorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 10 SETTEMBRE / 9 DICEMBRE 2006 12 Čedada v Videm: Ob 6.00*, 6.36*, 6.50*, 7.11, 7.32*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57, 14.17*, 15.06,15.50,17.15,18.15, 19.20,20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.14*, 7.35, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45,19.55, 22.15 ' samuo čez tiedan Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč..., 113 Komisarjat Cedad 703046 Karabinjerji 112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Cedad.. ..703119 Ronke Letališče. 0481-773224 Muzej Cedad ...700700 Cedajska knjižnica ...732444 Dvojezična šola ...717208 K.D. Ivan Trinko ...731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... ,727325 SPLOSNA SLIKA ČETRTEK, 19. OKTOBRA PETEK, 20. OKTOBRA OBETI Dopoldne bo zmerno oblačno do spremenljivo. V poznih popoldanskih urah se bo od zahoda povečala oblačnost. Zvečer se bodo v porde-nonski pokrajini pojavljale zmerne padavine, drugod šibke. Ob morju bo v popoldanskih urah zapihal zmeren jugo. Dopoldne bo večinoma pretežno oblačno z zmernimi do močnimi pdavinami, deloma nevihtami, ob morju in v vzhodnih predelih. Drugod bodo padavine zmerne. Med dnevom bo spremenljivo ali oblačno. Ob morju bo zjutraj pihal zmeren jugo, nato jugozahodni veter. V soboto bo spremenljivo z obsežnejšimi razjasnitvami. Več sončnega vremena bo v àlpah. Na|ni2]a temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Sredn|a temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 3/6 14/17 Obala 9/12 16/18 Na|nl2ja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 9/12 14/17 Obala 11/14 14/17 10°C 6°C Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 20. DO 26. OTUBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Spietar tel. 727023 - Prapotno tel. 713022 - Ukve tel. 860395 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 22. OTUBERJA Ažla(kjersofabrike) Q8 Cedad (na pot pruoti Sencjuiju) - Agip Cedad (na pot pruoti Vidmu) 1 novi matajur_______________________________________________________________________________________________ , X zcemek 19 °ktobra 2006 a r OtldKd Ure sonca ipr*mtnlj ofcMns ZmJnjlana Srednji veter Maini Où4fr£) = =■= C ^ H J ai mani 5-5 nv» močan Padavine (od polnoči do 24h) zm» >1 ni 0-5 mm S-lOmm 10-50mm >50 mm močna Nevihta "Orpo, an seda kuo ga nesen damu?". Tuole je poštudieru Carlo Serafini - Karl ut iz Petjaga, kar je zagledu malon v njega varte du Tutine. Pezù je 30 kilu! Pa tudi te drugi, nih 18, nieso dii nič slaviš! Sienje so mu ga dali parjatelji iz Slovenije, an so mu ga pru iz sarca dali če iz tegà se je tuole rodilo! Tele malone so jih hodil gledat vsi, tudi mali Matteo an Simone. Tist malon je biu velik malomanj, ku oni! Kar so ga vepejal damu, je začelo dielo za njega ženo Eddo. Paš ki dobruote so z njim skuhali An če denemo blizu, še te druge 18... Bravo Karl ut, saj tud če sienje je bluo dobro an zemja tudi, če kajšan se nie biu potrudiu za usadit, za zalivat... se nie bluo nič rodilo. (Muormo poviedat, čega sta tela dva lepa puobčja: njih tata je Paolo Blasutig, mama je pa Francesca Blasutig, družina živi v Puoju). V Spanji se je rodiu Iker Ersilia Bleutova je ratala bižnona Ersilia Iurman - Bleutova iz Lombaja, je bla vesela, kar je ratala nona. Zeliela pa je ratat tudi bižnona, an tuole se je zgodilo lietos, kar na 12. febrarja se je rodiu Iker. Je an liep puobič, ki se je rodiu tam v Spanji, v kraju Valla-dolid, kjer živi nje hči Graziella. Ersilia je vajena imiet nje družino po cielim svietu. Tudi ona je Ziviela z nje mo-žam, ki je biu Giuseppe Flo-reancig - Bledcju iz Podlaka, v Avstraliji. Kar sta se vamila damu sta šla živet v Dolenjo Mierso. Kako lieto pred njim se je bla vamila tle h nam hči Gabriella, ki živi v Hrastovi- jem z nje družino. Hči Graziella je šla živet, takuo ki smo jal, v Spanjo, odkod je nje mož. Ta mala, Marina, je pa ostala v Avstraliji. Ceglih pa so takuo deleč adni od drugih, se puno krat srečajo tle doma takuo Ersilia nie nikdar sama an potlè, ki ji je mož umaru. Takuo, ki smo jal, seda je Ersilia ratala tudi bižnona. Tata od puobčja je sin od nje hčere Grazielle, se kliče Thomas Aller, mama od puobčja je Juana Gomez. Tam v Spanji so noni po mami, tisti po tatu sta Graziella an Thomas. Potlè je še zia Marina. Iker, tata Thomas, nona Graziella an tle par kraj bižnona Ersilia Puno žlahte ima tudi tle par nas an so bižnona Ersilia, zia Gabriella an zio Paolo Cepa-cu, kužini Serena an Andrea. Du Avstraliji so zia Marina, zio David, kužini James, Sara an Nicholas. Vsi željo malemu puobčju puno, puno dobrega na telim svietu. Smo Sigurni, de tudi mali Iker bo puno hodu po sviete, ku vsa njega družina, za srečat ankrat adnega an-krat te drugega od njega Zla-hte. Sigurni smo, de tudi bi-Znona Ersilia bo imiela vič parložnosti za ga povarvat. An že ki smo, vsa tela velika družina ji Zeli puno zdravja an puno dobrega za nje rojstni dan, ki bo na 30. novem-berja. Tisti dan Ersilia dopu- ne 81 lieti Vse dobre ji Zelmo tudi mi takuo, ki ga Zelmo puobčju, ki se je rodiu tam v Spanji an je z njega rojstvom pamesu puno veseja tudi tle par nas. DE2ELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK AR PA OSMER Tel. 0432934111 -www.meteo.fvg.it slovensko@osmer.fvg.it Proti nam pritekajo občasno vlažni jugozahodni tokovi. Naše kraje bo v noči na petek dosegla vremenska fronta.