Rojstvo princa. Nj. Veličanstvo kraljica Marija je na Bledu na Vidov dan ob ^na 12 ponoči porodila princa. Mall princ je zdrav in krepek, tudi visoka njegova mati, ki se je neposredno pred porodom udeležila kino-predstave v kraljevski vili, se dobro po§uti. Po vseh mestih se je ta radostni dogodek razglasil s 101 topovskimi streli. Kralj je v spremstvu miniatrskega predsednika generala Živkoviča in ministra pravde dr. Srskiča prispel na Bled. Govori se, da bo najmlajšf princ dobil slovensko ime. Umrl Je dr. Oregor tierjav. V četrtek dne 27. junija, ob petih popoldAe je umrl v jP.oli_ali na Gorenjskem &r. Gra- gor Žerjav, voditelj nekdanje samostal ne demokratske stranke. Zadela ga je srčna kap. Bil je mož velike vneme za svoja načela in požtrvovalne delavnosti. N. v m. p.! Aijažev klub SPD Maribor javlja letovičarjem in planincem, da bo zanje tudi letos opravljal ob nedeljah in praz nikih službo božjo pri Arehu, na Smolniku in na Urški gori. Redna služba božja se zacne na vseh treh planinskih postojankah na praznik 29. 6., neha se z zadnjo nedeljo avgusta. Sv. maša je vsakikrat in povsod ob desetih, tako da izletniki, ki odidejo iz Maribora z ranim vlakom, zložno lahko pridejo do sv. ma§e na Smolnik in še tudi k Archu. Tudi iz Slovenjgradca in Guštanja ee bo dalo na Urško goro še do sv.maše priti. Klub si je letos oskrbel prenosIjiv planinski oltarček in je na razpolago tudi za izredne planinske prireditve na takih krajih, kjer ni svetišča. — 'Aljažev klub prosi, da se mu take prireditve prijavi vsaj 14 dni poprej na na slov: Aljažev klub SPD Maribor. Dva samomora v marifcorski ©kolicL V torek dne 25. junija zjutraj so našli v Frankovem gozdu na Pobrežju pri Mariboru obešenega 221etnega usnjarskega pomočnika Franca Hamer. — V četrtek dne 27. junija so zadeli na neki bukvi v gošči z-a Visočnikovo gostilno na Meljskem hribu pri Mariboru na ojbešenega 571etnega upokojenega polic. nadzornika Franca Tinto. Obešenec je zginil od doma že dne 19. junija. ObeSenčevo truplo je viselo že precej dolgo na drevesu, ker je bilo v popolnem raz kroju in so že vrane razkljuvale lice. Žrtve neprevidnega streljanja. V Šikolah pri Pragerskem so streljali v soboto dne 29. junija fantje z možnarji za nekako predpripravo za nedeljsko blagoslovitev novih podružnih zvonov. Radi neprevidnosti je en topič predčasno počil in hudo poškodoval te-le strelce: 191etnega Štefana Trčko, 171etnega SimonaTrčko, 321etnega Jerneja Medved in 191etnega Antona Kaiser. Poško dovane je prepeljal mariborski rešilni oddelek v mariborsko bolnico, kjer je Štefan Trčko v nedeljo umrl. Zopet sva rilen vzgled: strelci bodite previdni! Dva udara strele. Zadnje dni se ponavljajo po večkrat na dan nevihte z usodepolnimi udari strele. Te dni je urezalo v Hebenštrajtu pri Konjicah v stanovanjsko hišo. Veter je zanesel ogenj od hiše na gospodarsko poslopje in sta pogoreli obe stavbi do tal. Strela je udarila tudi v hlev posestnice Marije Mrzdovnik na Hudinji pri Konjicah in ubila dva 11 centov težka vola. Hlev ee ni vnel. Za las ušel smiti. Dne 26. junija 7 bila med postajama Petrovče in Colje skoraj pripetila smrtna železniška nesreča. Strojevodja dopoldanskega savinjskega vlaka je zapazil za Petrovčami pri prehodu preko železniškega tira dva voza in žvižgal. Prvi voznik je prevozil progo pravočasno, drugi je pognal foz preko, ko je bil že vlak blizu. V trenutku, ko je voz na polovico stal na tra Cnicah, je pripeljal vlak in voz dobesedno razpolovil. Sprednji del voza je ostal s konji poleg proge, zadnji del voza pa je vlekla 16komotiva še kakih 150 m daleč in ga popolnoma razbila. Voznika je vrglo z voza v jarek ob progi, kjer je obležal z malenkostnimi pra skami. Dlvjega merjasca ustrelil. Gospod R. Kmet, strojni pletar iz Trbovelj, je dne 21. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v takozvanem Črnem potoku z enim strelom skozi pljuča ustrelil starega divjega mrjasca. Tehtal je okrog 250 kg. Spodnji zobje so bili dolgi 20 cm, zgornji pa 12 cm. Moral je biti že večkrat obstreljen, ker je imel v sebi pod kožo vsako vrsto šrota, ki pa je bil že zaraščen. Bil jc ustreljen na 20 korakov in sicer naravnost v breg in se je koj po strelu spustil naravnost proti lovcu, ki pa se mu je umaknil, da ga ni povalil po bregu, koder se je valil okrog 200 m daleč navzdol, l<jer je obležal mrtev. Lansko loto je y>?. istrelil Kmet tudi tam blizu divjo - -, težko 120 kg. Z vrL::. ,.aaa nri Batiečah so našteli lctos v nedcl^ ""- 23. junija zvečer — 250 kresov. Lev na ioradcnski ulici. Po londonskih ulicah so prevažali dne 23. junija cirkus z raznimi divjimi živalmi. Avtomobil, na katerem je bila levja kletka, je zadel ob drevo, kletka se je odprla in devet let star lev je stopil na obljudeno londonsko ulico. Ko se je čutil trrostega, je najprej na sredi ulice pol ure mirno ležal. Nabralo se je krog izrednega potnika polno pešcev in avtomobilov. Ko se je približal levu krotitelj z vrvjo, je skočila zverjad preko plota na travnik in se pognala kravi na vrat. Preganjalec je ustrelil dvakrat v zver, jo zadel, a je tekla dalje in jo ubrala za nekim Angležem večkrat krog hiše. Trpelo je dolgo, predno so leva ustrelili. Zver je bila za predstave dobro izšolana in vredna 64 tisoč Din. Eako gie z latinico na Turškem? — Vladar povojne moderne Turčije Kemal paša upeljava po celi državi latinico. Izdal je naredbo, da se morajo priučiti latinice moški in ženske, če še niso prekoračile 42. leto. Uspeh te zapovedi je, da obiskujejo ženske z malimi izjemami šole, moški pa se upirajo, in hočejo rajši ostati analfabeti (nepismeni). Od pisarniškega učenca do milijarderja. Javnosti je znan amerikanski pe trolejski kralj John Rockefeller. Rodil se je kot sin majhnega posestnika, ki je poslal svojega sina v mesto Cleveland, da bi se izučil za trgovca. L. 1855 je postal Rockefeller pisarniški u5enec. Po letu 1860 so začeli rabiti petrolej, katerega so poznali do tedaj in prodajali le Indijanci kot zdravilo, za razsvetljavo in je bila izumljena petrolejka. Brihtni Rockefeller je takoj videl, da bo petrolej osvojil svet in se je lotil s pomagači nakupa petrolejskih vrelcev po raznih krajih Združenih držav. Po letih je postal petrolejski kralj in so cenili pred vojno njegovo premoženje nad 1 milijardo dolarjev. Ima samo enega sina in izda velike svote v dobro delne namene. Nobeden Amerikanec še pa ni videl ali slišal, da bi bil starl Rockefeller podaril lastnoročno kafcemu revežu le en novčič. Boparji ženskega spola na deiu. Največje tolovajsko in roparsko gnezdo je ameriško velemesto Čikago. Ker so začele oblasti v zadnjem času ostro in uspešno nastopati proti čikaškim banditom, se selijo ti kar tmmoma v edenin polmilijonsko mesto Los Angeles, kjer so postali vlomi ter ropi sredi dnQ va nekaj vsakdanjega. Posebnost Io8r» angeleških tolovajev beguncev je ropanje deklet ter žen od 18 do 25 let. ViV teku petih tednov je izginilo v Los An- geles devet žensk, o kojih usodi niK kljub poizvedovanju od strani policija:. ne sluha in ne duha. Od ene teh žrtevi' so našli v reki golo truplo brez glave in ne morejo ugotoviti, kedo da je nesrečna. Sredi ulice se ustavi pred žensko avtomobil, krepke moške roke jo zgrabijo, posadijo v voz in roparji odfrčijo s kričečim plenom v divjem pobegu. 50 rudarjev ntonilo. Japonski premo govnik Kynshiu leži pod dnom morja. Dne 26. junija je udrla v rudnih naenkrat morska voda. 50 rudarjev je utonilo. Rešilnih oddelkov, ki so hiteli ponesrečenim na pomoč, tudi ni iz globokega rudnika. So najbrž smrtno ponesrečili. Nesreča na progi Ormož—Murska Sobota, Dne 19. t. m. je na odprti progi pri Bratoncih zavozil večerni mešani vlak v voz Josipa Škafarja iz Bratoncev. Josip Škafar, ki je gluhonem, nf slišal signalov prihajajočega vlaka. Do bil je lažje poškodbe in je bil prepeljanh' v soboško bolnico. V voz je imel vpre-j ženi dve kravi, od katerih je bila enai na mestu ubita, druga pa močno poško'¦"' dovana. DijaSka knhinja v Mariboru je prejela te-le pod* pore: Dr. Fran Irgolič, odvetnik, poravnina 10Oj< Marko Škofič, kaplan pri Kapeli, 110; župnijski| urad v Gornji Radgoni, zbirka pri posvetitvi križa' v Policah 62; Dr. Fero Muller, odvetnik, 20; Dr«'*Slavko Šumenjak, dež. sod. svetnik v Murski SoV boti, 100; Okrajni zastop v Sevnici 200; Marijj))/' Rajšp pri Sv. Marjeti ob Pesnici 110; uprava »Slo«i'i venskega gospodarja« 100; Ernest Vogrin pri SiflA Barbari pri Mariboru 80; Tomaž Stranjšak, poštnft uslužbenec v p,, 50; Josip Muršič v Borovcih 8fŁ*Vsem darovalcem najlepša zahvalal Orfianizaciia smrfl. V južni Afriki ima Holandska kolo* nijo, ki je obljudena od črncev. Za vzdrževanje reda in. miru so nastanjena po raznih krajih kolonije vojaške čete* Med poveljniki manjšega odreda holandskih 5et je bil kadet Vermersch, kf je že bil v južni Afriki precej udomačen in so mu bili znani običaji ter šegat tamošnjega prebivalstva. Po letih ja bil nastavljen na kadetovo mesto lajtnant Van de Jande, kadet bi pa naj btf podrejen novodošlemu oficirju. Lajtnant je dospel na novo mu odkazano mesto proti večeru. S kadetons sta se razgovarjala o raznih dogodkihi, dokler ni nanesel pogovor na groznoj družbo med ondotnimi črnci, ki se imei nuje »Aniota*. Oficir je pač čul že mari sikaj o tej orga-nizaciji, a kaj res go^ tovega mu ni bilo znano. Kadet je bil bolje poučen o celi zadevi in je zaupal novemu predstojniku sledeče: »Aniota je tajna družba domačinov. Njeni cilj je: neljubega tujca ali domačiba ubiti. Smrt iz roke člana Aniote j« sigurna stvar, ako je bila sklenjena, a tudi nekaj groznega. Oni, ki je določen, fla bo ubil od družbe zaznamovano žritev, se loti krvavega opravila v kar naj fcolj temni noči. Obleče se v kožo od leo barda, tigra ali leva. Da zabriše za sluifeaj zasledovanja za seboj vsako sled, pi nadene na roke in noge želozne — kremplje, ki so za las podobni oni žipali, v koje kožo je zarotnik oblečen. Kot nekaka divja zver plane v hišo spe fee žrtve in se bliža poCasi postelji. Si lahko predstavljate, kako se prestraSi jBmrti zapisani, ako zagleda vzbujen iz jBpanja pred seboj zverinsko pošast, ki knu grori z nožem, sulico ali s kakim Brugim morilnim orodjem. Aniota dru Iba zahteva od izvrSilcev smrtne kaziii, da žrtve pred usmrtitvijo mučijo na Vse mogofie načine. Ako bi se tudi poBrečilo, da bi se kdo ubranil ubijalca, ali ga celo ustrelil, prej ali slej bo paS&el od roke drugega. Nikoll se še ni zgo 'dilo, da bl bil kak prijet ali zasačen SrVniota izdal organijacijo.^blasti se še tiiti ne upajo zasledovati od.Aiiicta izVršenih zložisov, ker se bojijo maščeivanja, ki bi bilo v slučaju zasledovanja neizogibno. Aniota so strah in trepet ivseh afriških kolonij in jih ni bilo mogoče doslej izslediti, kaj šele iztrebiti.« Za tem pogovorom je minulo par me Becev in skraja bojazljivi lajtnant je s fcasom pozabil na družbo groze. Neko :no5, ko je zunaj 111 dež, ga vzbudi sunek pod rebra iz spanja. Vzbujen pogleda in zapazi pred seboj grozno poSast leoparda, ki stoji na zadnjih tacah, renči in. mu grozi s čeljustmi. Kakor blisk ga. je prešinila misel: Postal bom žrtev Aniota zarote. Zver ga je ogledovala od vseh strani, držala v rokah britev in ga skušala mučiti — s po gledi, renčanjem ter z železnimi kremplji. Delal se je, kakor bi bil okamenel od strahu, a nevidno je segel pod zglaiVje po revolver in ustrelil človeškega leoparda naravnost v čelo. Zver se je zgrudila in izdahnila. Koliko je šele bilo začudenje oficirja, ko je potegnil drugo jutro leopardovo kožo z ustreljenega in spoznal tovariša >— kadeta Vermerscha! Brezdvomno je bil tudi on član Aniota organizacije in 'določen, da izvrSi atentat. Drugo jutro je zvil oficir v sveženj leopardovo kožo z železnimi kremplji, pobral britev in odbežal s postojanke v mesto iz strahu pred zasledovanjem in maščevanjem ¦Anijotov. Posrečilo se mu je, da je srečno zapustil južno Afriko in se odpeljal na Holandsko. Prinesel je s seboj znak !Aniote družbe — zversko kožo in jo odUal v muzej. Holandci so na celem svetu edini, ki hranijo viden znak grozne jjužnoafriške organizacije, ki neusmiIjeno uničuje s smrtjo neljube domačine in tujce. NajDol j sreCnc Icnslfe na svefo. Vsak je radoveden, kaj bomo odgo* rorili na uprašanje: Kje na svetu pre* bivajo najbolj srečne ženske? Na celem svetu najbolj zadovoljno ženo naj* demo pri Eskimih v severnih delih a- meriške Kanade in na Gronlandiji. Nikjer se ne izpolnujejo načela krščanstva 8 tako natančnostjo kakor pri Eskimih. Celo paganski Eskimi žive strogo in to pred vsem v moralnem oziru. Eskimo žena je možu res tovarišica, z njim enakopravna in opravlja dela, ki so pravzaprav moška. Eskimo se selijo s čredami severnih jelenov iz kraja v kraj in radi tega nimajo zidanih ter stalnih bivališč, ampak poznajo le šotore. Šotor po3taviti in ga razdreti, opravijo ženske. Nada lje šivajo obleko iz kožuhov, čevlje ter jadra. Ako je na potu družina po zimi in se prevaža na pasjih saneh, grc naprej žcna, dela gaz in kažo pot. Pri ribolovu vesla, skrbi za hrano in deco, lovi ptice in nabira jajca. V bolj toplem poletnem času, ko potujejo Eskimi po več milj na dan, nosi žena na hrbtu najmlajšega otroka in še najvažnejšo opremo za šotor. Žene Eskimov so zgovorne. Običaj, da žena dalje Cass. molgi, nastopi, ako je mož na Tcakem nevarnem lovu, ali v mesecih, ko je na severu vedna — polarna noč. Ko začnejo prvi svetlobni žarki oznanjati konec noči, se obnašajo ženske od veselja kakor ponorele. Ko je otrok skobacal na noge, se že začne pri Eskimih njegova vzgoja in šolanje za poznejše življenje. Otrok in posebno še deklice dobe v roke le take predmete za igrače, s katerimi se učijo postavljati šotor, šivati obleke itd. Med 12. in 14. letom je vsaka deklica podučena in izurjena v vsem, kar rabi v poznejšcm življenju. Od 16. do 17. leta je dorasla in dobi znak dorasle dobe — materinsko vrečo, v kateri nosi kot mati na potovanjih in doma dojenčka. Kakor hitro prejme dekletce nekaj mescev po rojstvu ime, ga obljubijo starši kakemu istotolilu> staremu fantku v soseščini. Že taka zaroka je obvezna in se skoro nikoli ne razdere. Ko je dekle dozorelo za možitev, obvestijo o tem nevestini starši ženina. Ta pride po nevesto in se odpeljeta na dom z razno balo na pasjih saneh. Običaj je, da mlada žena parkrat pobegne možu na dom staršey. Mož pride po njo in jo po narodnem običaju prosi ter z darovi vabi, da mu sledi. Zakonska vez je pri Eskimih tako trdna, da je ločitev zakona nekaj izklju čenega in na severu neznanega. Akoravno sta Eskimo dekle in žena zaposleni z najbolj težavnimi deli, sta zadovoljni ter srečni in nikdar ne tožita nad trdo usodo. O zakonskih prepirih pri najbolj severnih narodih ni govora, ker imata mož ter žena strogo opredeljen delokrog, katerega se natan čno držita in radi tega je njuno življenje blagoslovljeno z mirom te: ;.adovoljem. Sirup pri divfiti narodlh. Pri najstarejših in najbolj divjih' narodih zasledimo v vseh časih uporabo strupa. Človeštvo je začelo kmalu spoznavati razne strupene rastline in pridobivati iz njih strnp. Še danes uporab ljajo strup razna nekulturna plemena kot obrambo napram človeku ter zverjadi in za lov na divjačino na zemlji in za ribe v vodi. V zgodovini človeštva igra zastrupljena puščica važno ulogo. Pri dvjih Bušmanih v južni Afriki, pri Wedda plemenu na otoku Ceylonu, pri pritlikavcih po gozdovih ter džunglah osrednje Afrike, pri Kubu narodvi na otoku Sumatra, pri Ainih na severnem Japonskem ter pri Indijancih južne Amerike je zastrupljena puščica >lavno orožje. Loki za izstreljevanje otrovanih pusčic niso dolgi ali moi5iii, ampak prav neznatno strelno orožje. Namen otrovane pusčice je: sovražnika le potom praske zadeti, da nato umrje na — zastrupljenju. Bušmani v južni Afriki se poslužujejo iz roga izdelanega loka, ki je komaj 8 cm dolg. Puščica je lahka trda slamnata bilka, ki je na koncu pomočena v strup takozvane »puff« kače. Plcme Ai nov na gevernem Japonskem in divji narodi na Filiplnskiii otokJh pesnajo. strup iz »upa« drevesa. Ta otrov usrnrti opico v 7 minutah, bivola v 130 minutah in pogine celo od 80 let stare in v ta strup namočene puščice do krvi ranjeni pes v 20 minutah. Indijanci uporabljajo kratke cevi, iz katerih izpihavajo v cilj prav neznatne puščice, ki zastrupljajo žrtve na smrt. Yahuma Indijanci v pragozdovih ob južnoameriškem veletoku Amacona si navezujejo na roke zastrupljene palmove bodice. Ako se sovražnik le samo dotakne na ta nacin oborožene roke, postane smrtna žrtev. Divji narodi, ki ne poznajo amodnika, ugonabljajo zverjad z zastrupljenimi puščicami. Pri priprostem človeku po raznih de lih sveta je zastrupljevanje rib splošno v navadi. Ribe zastrupljajo na razne načine z raznovrstnimi sredstvi in le toliko, da jih omamijo, priplavajo na površje vode, se premetavajo po hrbtu in jih je lahko poloviti v takem stanju z roko. Pred dobrimi 40 leti so celo pri naa metali ribam koruzo, ki je bila pomešana ter skuhana z lorbekovimi kroglieami, katere so imenovali: ribja omotica. Je bil to enostaven način ribjega lova, ki je pa danes pri nas strogo prepovedan. Ribjo omotico je bilo dobiti za malenkosten denar po vseh trgovinah, a je na ukaz oblasti izginila z lopatko vred. Na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariborn prične novo šolsko leto dne 16. septembra t. 1. Šola jc dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske sinovc, ki oslanejo po končani kmetijski šoli doma na kmotijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj Din 25.—) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu oblastne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 31. julija t. 1.; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kaka druge šole; 5. izjava starišev, odnosno varuha, 9 katero se zavežejo plačati stroške šolanja; 6. obvezna iziara staršer ali varuha, ki reflektirajo na obladni ali kak drufj šlipendij is javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmeiiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sred8tcv; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; siipendist, ki nepovoljno napreduje, tzgubi stipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrmi uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmctski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme Łc tudi nekaj eksternistov {izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh izpita iz slovenščiBe (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oprosčeai sapno absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake nižje srednje šok. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje fll povoljno, se odklonijo. Oskrbnina znaša do preklica mcsečno Din 150.—. Plačuje se v naprej v dveh enakih polletnih obrokih. Izkijučenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davJnega urada) potrjenim ubožnim spričevalom ali fztazom premolenja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo oblastnc vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. V pletarsko iolo t Ptuju se sprejemajo za šoltsko lelo 1929/30 v I, letnik redni in izredni učenci, učenke, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno Jolo. a) Redni učenci — učenke bodo mogli redno obiskovati pouk. Isti je praktičen in teoretičen ter traja dve leti. Šolske poirebščine bodo dobivali učenci — učenke brezplačno na zavodu. Po uspešno dovršeni učni dobi sprejmejo odpustnico, ki velja v smislu zakonitih določil, kot pomočniško spričevalo. b) Kot izredni učenci pa se sprejemajo tudi odrasle osebe, ki že izvršujejo pletarstvo in 6e žele v zavodu izpopolaiti izobrazbo v tej stroki, in oni, ki se žele izučiti v pletenju raznih pletarskih izdelkov, ki pridejo v kmetijstvu v poštev. Za te učence je teoretičen pouk neobvezen. Vpisovauje se vrši od 24. junija do vključno 30. avgusta 1929. Redni učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu starišev, oz. njih namestnikov. Pouk prične 1. septembra 1929. Ramanje na Brezje. Pretekli teden smo razposlali na vse župne urade (razven v Prekmurju) navodila in vprašal ne pole za romanje na Brezjc v dnevih 4. do 6. avgusta. Čas za prijavo je samo do dne 21. t. m. Zato se naj vsi, ki nameravajo iti na to romanje, pravočasno priglasijo pri domačem župnem uradu! Vse cenjene naročmke, ki so plačali samo za prvo polovico leta naročnino za »Slov. Gospodarja«, prosimo, da takoj zopet obnovijo naročnino, da nc bo treba ustaviti lista. »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din, za četrt leta 9 Din.