AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 218

Na severu čaka Litva za svoj kos zemlje
Berlin, 18. sept. — Litva čaka z °koroženo armado, da v ugodnem trenutku koraka do poljskega mesta Vilne, katerega so jim Poljaki 10. oktobra 1920. "^a je bil rojstni kraj slavnega rajskega maršala Pilsudskega. vse do zdaj so bili neprestani Prepiri med Litvinsko in Poljsko radi tega mesta. Litvinci so ne-prestano grozili, da litvinsko-P°'jska meja ni še za stalno odloga in da tudi ne bo, dokler Lit-
vinci ne dobe Vilne nazaj.
Zdaj, ko je Poljska strta, pričakujejo Litvinci, da jim bosta Rusija in Nemčija dali Vilno nazaj. Mesto se nahaja zdaj še v poljskih rokah in kakor se računa, da bosta Rusija in Nemčija dovolili Litvinski, da to mesto zavzame, s čemer bo poljska armada potisnjena tudi od seVera v naročje nemškim in ruskim četam, ki prodirajo. od zapada in vzhoda v notranjost Poljske.
Italija zažiga kadilo sovjetski Rusiji radi sprave z Japonsko, češ, da bo to za svetovni mir
Rim, Italija, ^'ja je danes potrepljala po hrbtu sv°io sovražnico Rusijo, ker se Je slednja zvezala z njeno tovarno Nemčijo, in ker se je sporazumela z Japonsko. Italija sicer 116 omenja ruskega vpada v Polj-sko, ampak samo komentira radi rusko-japonske pogodbe, s kate-r° se je storilo konec nepresta-11'm bojem na rusko-japonski meji.
Italijansko časopisje boža Ru-
Fašistična Ita- sijo rekoč, da je s premirjem na mongolski meji doprinesla k stremljenju raznih miroljubnih narodov za splošen svetovni mir. Rusko-japonska mirovna pogodba bo končno doprinesla red in civilizacijo na Daljni Vzhod, pravi laško časopisje. Ta laška hvala je zbudila mnogo začudenja med diplomati, ker je laško časopisje še do zadnjega časa pisalo jako sovražno napram ruski sovjetski vladi.
Železnice bodo potrošile 200 milijonov za popravo
Washington, D. C. — Federal-m Posojevalec denarja, Jesse Jones, poroča, da bodo ameriške železnice potrošile v prihodnjih testih mesecih $200,000,000. Ta denar se bo porabil največ za popravila prog in nabavo novih lo-^motiv in železniških voz. V 2adnjih 60 dneh so železnice že Naročile nove opreme za $125,-Oo°.000. K temu bo RFC pomaga $25,000,000. železnice so že Naročile 95,000 ton tračnic zad-teden in za 50,000 ton gre vPrašanje na trg ta teden.
Važna seja
Društvo Cerkniško jezero št f SDZ ima v četrtek 21. septembra važno sejo ob 7:30 ,zve-Cer v navadnih prostorih.
T 30 dnevnica
utri ob sedmih se bo brala v * i sv. Vida zadušnica za ; Louis Strauss. Sorodniki in 'Jatelji so vabljeni k udeležbi.
Iz bolnišnice
136 Dorothy Sternisha,
bo] -v ?oit Road se je vrnila iz
Prii KSn'Ce na svo-i dom' k;>er 30 atelJice lahko obiščejo.
^ Iz redna seja
Po rnes zvečer ob 7:30 ima Gos"
m^lr»jski klub Društvenega do-
Čla V ®Uc^du izredno sejo. Vse . nic® in tudi direktorij se pro-
1 k «deležbi.
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1939
KETO XLII. — VOL. XL1I.
MEHKA PIJAČA POCENI
Nashville, Tenn. — Lastnica nekega nočnega lokalna je bila obtožena, da je prodajala dijakom opojno pijačo. Zagovarjala se je, da opojne pijače ni prodajala, ampak jo je dala zastonj. Računala je 65 centov za steklenico mehke pijače, pint viške je pa dala zraven zastonj.
BREZ TAKSIJEV
Berlin. — Nemška vlada je potegnila s prometa vse avto taksije. Vzrok je pomanjkanje ga-zollna. Promet se vrši edino z ulično železnico in avtobusi.
-o--
Dixon odobren
Demokratski precinktni načelniki 23. varde so sinoči na seji odobrili kandidaturo Williama C. Dixona za clevelandskega župana. Adam J. Damm je dobil en glas, druge pa vse Dixon.
Prva obletnica
V sredo 20. septembra se bo brala ob osmih v cerkvi sv. Vida maša za pok. Frank Antončičem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Seja Slavčkov
Danes zvečer ob pol osmih se vrši seja mlad. zbora Slavčki. Ker je to zadnja seja pred koncertom, ste starši prošeni, da se udeležite.
Karte so krive
Paris: -r- V Ville d'aray, v bližini Parita, je v družbi prijateljev igral karte neki ognjegasec. Bil je tako zaverovan v karte, da je čisto preslišal signal za požar. O požaru je zvedel šele zjutraj, lco se je vrnil domov in je na široko odprl oči, ko je videl, da je zgorela prav njegova hiša. v času, ko je on premetaval podobice.
0DMEVINA BALKANU
Belgrad, Jugoslavija. — V Jugoslaviji so se zelo začudili, da je Rusija poslala svoje čete na Poljsko.
*
Bucharest, Romunska. — Romunska vlada je poslala velik del armade na mejo, ker se pričakuje, da se bosta sestali nemška in ruska armada na Poljskem v bližini romunske meje.
Sofia, Bolgarija. — Bolgarija je bila zradoščena, ker je Rusija vpadla v Poljsko. Bolgarija je prijateljica Nemčije in Rusije in pričakuje, da bo zdaj dobila nazaj ozemlje, ki ga je izgubila po zadnji svetovni vojni.
M bodo naciji prosili za mir?
Angleška bojna ladja torpedirana
Britanija ne bo šla v vojno z Rusijo radi vpada v Poljsko
New York. — John Gunther, znani vojni dopisovalec, trdi, da Anglija ne bo napovedala vojne Rusiji, četudi j.e ta vpadla v Poljsko, ki je zaveznica Anglije. To, pravi Gunther, se je slišalo na radiu iz Londona. Mnogi so pričakovali, da bo Anglija takoj napovedala Rusiji vojno, kakor hitro je ta prestopila poljsko mejo. K temu bi bila Anglija obvezana po pogodbi, ki jo ima s Po-vljsko in ki pravi, da bo Anglija pomagala Poljski v vsakem slučaju, kjer bo ogrožana njena neodvisnost.
Da Anglija ne bo napovedala vojne Rusiji, je vzrok 1) ker se Poljsko ne smatra več za neodvisno državo, ker ne obstoja več, 2) da se je Rusija zvezala z Nemčijo radi tega, ker ne mara, da bi postala Nemčija premočna na vzhodu. Zato bo raje Rusija sama vzela nekaj Poljske, s čemer je Anglija popolnoma zadovoljna.
PA JE LE PRIŠLO NA NAŠE!
Saj se še spominjate, kako so naši rdeči bratci pobirali ^ar za španske lojaliste. Rekli so, da pobirajo za špansko ernokracijo. Svarilo, da pobirajo za komuniste, ni zaleglo nic- Rekli so nam, da smo proti takemu pobiranju, ker smo
Proti
den;
lari
'delavcem." Med našimi rojaki so zbrali več tisoč do-

Jev poleg onega, kar je šlo za tisto slavno ambulanco. Ta-£ Se je nabralo v kratkem času po vseh Zed. državah nekaj - rog dveh milijonov dolarjev za "špansko demokracijo." No, zgodilo se je, kot smo mi že pisali lansko leto. španska emokracija" ni videla od tega denarja niti počenega groša. avni stan komunistične stranke v New Yorku je porabil " oro ves ta denar za svojo propagando tukaj, in eden glavnih ^teljev komunistične stranke je pa celo sam pobasal okrog * 00,000. V par dneh pridejo imena na dan in vse podrobno-s kakor poroča vladni preiskovalni odbor.
Adam J. Damm mlati ro nasprotnikih
Adam J. Damm, demokratski kandidat za clevelandskega župana, je povedal nekaj grenkih tako sedanjemu županu Burtonu kot kandidatu O'Donnellu. Oba, je rekel Mr. Damm, imata ogromne vsote denarja, ki ga bosta potrošila v tej kampanji. O'Don-nell ima baje pripravljenih $100,000 za kampanjo, za Bur-tona se sicer ne ve, koliko ima, toda pred dvema letoma je stala njegova kampanja $75,000. V istem času gre pa Damm v kampanjo brez denarja, ker ga nima in, kot pravi, ga tudi ne potrebuje.
Glavni stan demokratskega kandidata za župana, Williama C. Dixona, naznanja, da bodo pekli vola na ražnju v nedeljo 24. septembra na prostorih 6240 Turney Rd. Dixonov kampanjski manager naznanja, da sta njegovega kandidata odobrila demokratska kluba 29. in 13. varde. Na kolesu po Ameriki
Mr. Michael Lah Jr. piše iz Glacier narodnega parka, da je prevozil na kolesu več kot 3,000 milj od Clevelanda pa do sem. Obiskal je tudi Moharjeve v Mon-tani. Pozdravlja prav lepo vse prijatelje in znance ter pravi, da bo v kratkem poslal popis o svojem zanimivem potovanju.
Politična seja
Danes zvečer ob 7:30 se vrši seja odbora za izvolitev Ralph R. Butala councilmanom. Seja se vrši v sobi št. 3 SND, staro poslopje. Vsi člani naj se udeleže, pa tudi prijatelji so vabljeni.
Demokratske države so v strahu radi Turčije
Paris. — Zdaj, ](0 j? planila Rusija na Poljsko, Se Anglija in Francija boj ita, da je Turčija zanje izgubljena kot zaveznica. Dokler je bila Rusija nevtralna, so demokratske države upale, da bo Turčija varovala Dardanele in glavno oporišče zavezniških ladij v Sredozemskem morju. Zdaj bo pa Turčija najbrž« brez moči, ker bi si sicer nakopala na glavo Rusijo.
Iz diplomatskih krogov se poroča, da pride v najkrajšem času do nove godbe med Turčijo in Rusijo. V par dneh bo odpotoval turški zunanji minister Sa-racoglu v Moskvo, kamor ga je povabil Stalin. Turško časopisje že naglaša, da Turčija nima nobenega spora z Nemčijo in da je za Turčijo prijateljstvo z Rusijo več vredno kot vse drugo.
-o—
Mrs. Kuhar poškodovana
Mrs. Marion Kuhar, 1123 Addison Road se je nevarno poškodovala na nogi. Prvo pomoč je dobila v Charity bolnišnici, potem so jo pa pripeljali domov, kjer bo morala nekij tednov ostati v postelji, številne prijateljice ji gotovo želijo, da bi kmalu okrevala.
Jeklarski magnat umrl . Včeraj je umrl v New Yorku Charles M. Schwab, ki je lasto-val milijone v jeklarski industriji. Bil je star 77 let. Pogreb se vrši iz katedrale sv. Patrika v četrtek.
Direktorska seja Jutri večer ob 7:30 se vrši direktorska seja Društvenega doma na Recher Ave.
Father Coughlin pozivlje za mirovno armado na pohod v Washington
Detroit, Michigan. — Father Coughlin je v nedeljskem radio govoru pozival ameriški narod, naj zbere "mirovno armado," ki bi korakala v Washington in protestirala k spremembi nevtralne postave. To armado naj bi vodili vojni veterani in druge enake organizacije.
"Organizirajte svoje sosede, svojo družino, sočlane v društvih, svoje someščane," je pozival Father Coughlin. "Ne samo, da zahtevate od svojega kongresni-ka, da glasuje za strogo nevtralnost, ampak ga pozovite, da gre on in njegova družina z vami v Washington v največji mirovni demonstraciji, ki se je še kdaj vprizorila."
Father Coughlin je poudarjal, da bo prodaja orožja in munici-je, četudi bo plačana v gotovini in bodo prišle tujezemske države same po robo, končno privedla Zed. države v vojno. Bati se je tudi, pravi Coughlin, da spremenjena nevtralna postava ne bo samo govorila o prodaji orožja in municije, ampak bo vsebovala še druge točke, ki bodo- postavile našega predsednika za diktatorja.
--o-—
Zanimive vesti iz slovenskih naselbin
V	Springfieldu, 111. je bila odpeljana v bolnišnico Ana Klad-nik, ki se je pri padcu močno poškodovala na glavi.
V	Buenos Aires je umrl 14. avgusta Andrej Lipičar, stara 40 let in doma ia Kala pri Kanalu. Zapušča družino, v starem kraju pa očeta,, dva brata in tri sestre.
V	Keewatinu, Minn. je umrl Charles Zevnik, star 4l let. Zapušča družino.
V	Evelethu je umrl John Mo-vrin, star 57 let. Doma je bil iz Kralca v Beli Krajini. y Ameriki je bival 37 let.
Na Chisholmu Minn, je umrl Louis Baraga, star 29 let, rojen v Ameriki.
V	Pueblo, Colo, je umrla Mary Stancar, stara 53 let in doma iz Krke na Dolenjskem.
V	Lead ville, Colo, je umrl Martin Jamnik. Na njegov pogreb je prišla iz Pueblo sestra Frances Verbič. Dve uri po njenem odhodu je umrl njen sin Josip, ki je prišel iz stare domovine po svetovni vojni in sicer iz želimlja.
Nemške in ruske čete se toplo pozdravljajo
POLJAKI REŠILI OROŽJE PRED NEMCI
AMSTERDAM. — Med evropsko diplomacijo se govori, da bo Nemčija takoj ponudila demokratskim državam premirje, ko bosta z Rusijo okupirali Poljsko. Topogledno ima baje Nemčija že pripravljene načrte. Adolf Hitler, Jožef Stalin in Benito Mussolini so se glede tega že sporazumeli, če bodo diktatorji ponudili premirje, bodo nosili v eni roki oljkino vejico, v drugi pa krepel-ce. Njih načrt je nekako takle:
V kratkem bo Nemčija lahko vzela iz Poljske 70 divizij svojih čet in ji poslala na italijansko mejo. To bo dalo Mussoliniju moč za besedo. Potem bo Mussolini ponudil v imenu diktatorjev Angliji in Franciji pramirje, ki bo nekak "second hand" ultimat. Hitler bo dal s tem Mussoliniju priliko, da bo gredoč vtaknil vmes tudi nekaj svojih zahtev na zaveznike. To ponudbo za mir bo naj-brže podpirala tudi Japonska, ki bo zagrozila Angliji z vpadom v angleške kolonije na Daljnem Vzhodu.
Nekateri so tudi mnenja, da bo nosil oljkovno vejico Jože Stalin, ki bi rad stopil v ospredje kot posredovalec.
Nemčija bi bila zadovoljna s koridorjem in gornjo šlezijo, ker ne mara vsega poljskega prebivalstva v svojih mejah.
LONDON, 18. sept. — Angleška bojna ladja Courageous je bila danes torpedirana od nemške podmornice in potopljena. Angleški rušilci in trgovske ladje so vzele na krov posadko. Rušilci so zagnali bombe na podmornico in sodijo, da so jo uničili. Courageous je imela 1,216 mož posadke in je služila za matično ladjo letal. Njena naloga v tej vojni je bila, da je varovala angleške trgovske ladje pred podmornicami. Poroča se, da je utonilo 500 mornarjev.
BERLIN, 18. sept. —- Ruske in nemške čete so prišle skupaj pri poljskem mestu Brest-Litovsk. čete so se pozdravljale kot stari prijatelji. Brest-Litovsk je 160 milj zapadno od ruske meje, kar so Rusi dosegli v 36 urah. Poročila zatrjujejo, da so ruske čete zavzele poljsko mesto Vilno. Združene ruske in nemške čete se bodo zdaj obrnile proti jugu, proti Varšavi, ki se še vedno upira.
PARIS, 18. sept, — Danes je poseglo v boj na zapadni fronti angleško topništvo, ki je sekundiralo francoskim baterijam v napadu na nemške postojanke. Poroča se o živahnem streljanju v sekciji ob reki Moselle. Tukaj so bili zavzeli Francozi mesto Perl, toda so se morali po dveh urah umakniti nemškemu topovskemu ognju. V mestu ni zdaj ne francoskih ne nemških čet. Sicer pa ni zaznamovati posebne živahnosti na tej fronti.
CERNAUTI, Romunska, 18. sept. — Vsa pota in ceste, ki vodijo v Romunijo iz Poljske so natrpane vojaštva in civilistov. Do 10,000 raznih vozil se drenja in hiti na varno v nevtralno Romunsko. Kdor ni mogel dobiti voza, gre peš, nesoč na hrbtu, kar je pač mogel vzeti s seboj. Poljsko vojaštvo hiti z orožjem in rnuni-cijo v Romunsko, da ga ne zasežejo Nemci ali Rusi. Skoro vsi poljski aeroplani so že pristali na romunski zemlji. Sodijo, da so rešili Poljaki do 500 najboljših letal pred Nemci in jih dali Romunski. Predsednik poljske vlade, Moscicki, in njegov kabinet so na potu v romunsko pristanišče Constanza, kjer se bodo vkrcali na ladjo in se odpeljali najbrže na Francosko, kjer bodo še nadalje ostali na čelu poljske vlade.
-o-
Lovci iz domovine i	Zvišane plače
Dr. Mirko šušteršič, ki jeured-! Vodstvo Chase Brass & Cop-nik lovskega mesečnika "Lovca," j per Co. v Euclidu je povedala piše, da bo priobčil dve črtici na- svojim delavcem, da bodo dobili šega urednika o lovu v Pennsyl-:za 10 odstotkov zvišano mezdo, vaniji. Obenem pozdravlja vse'Družba zaposluje od 1,100 do 1,-slovenske ameriške lovce in pra-|200 delavcev. White Sewing vi, da bi se prav rad znašel v tu- Machine Co. je pa naznanila 5%
kaj šn jem
"čistem" zraku.
Zaroka
Kongresnik zahteva pogon nacistov - komunistov
WocViinlHon. D. P, _ TnVaoaH m ^urilvtA trmnrt	. 'irvinviul/i Knurl naziiskn
Washington, D. C. — Teksaški in civilno vojno kongresnik; Dies, ki je načelniki Dies nadalje trdi, da je njegov kongresnega odbora, ki preisku- odbor dobil že dovolj dokazov gle
je aktivnosti raznih tujih elementov v Zed. državah, je govoril potom radia in zahteval, da začne vlada nemudoma zasledovati naciste in komuniste v tej deželi. Dies trdi, da so agenti Rusije in Nemčije že organizirali svojo ai-mado v Zed. državah, ki se vsak čas lahko spremeni v armado za sabotažo, vohunstvo
de dela nacistov in komunistov v tej deželi, da se jib lahko obtoži kršitve mnogih postav te dežele. Ognjeviti kongresnik je poudarjal, da morajo Zed. države takoj prenehati s svojo nevtralnostjo napram Hitlerjevim in Stalinovim agentom v tej deželi. Dies pravi, da ima dovolj dokazov na rokah, da je nemško-
ameriški bund nazijska organizacija ter da dobivajo ameriški komunisti povelja in denar iz Moskve.
' "Stalinovi agentje," je rekel Dies, "so dovolj dolgo proteži-rani od naših višjih vladnih kro-gov, od delavskih unij in od naših takozvanih liberalnih Ame-rikancev. Hitlerjeve agente se tudi že dovolj dolgo boža od naših domoljubnih organizacij!"
Mr. in Mrs. Frank Modic, 935 E. 67th St. naznanjata, da se je zaročil njun sin z gdč. Mary Le-nocinski, 937 E. 67th St. Naše čestitke!
zvišanje mezde svojim 600 delavcem.
Zadušnica
Jutri ob šestih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Josephine Pečjak. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
VODNI DAVKI ODPRAVLJENI!
Včeraj je clevelandska mestna zbornica odglasovala z 25 proti osmim glasovom, da se vseh 40% vodnih davkov opravi. Zbornica je glasovala proti priporočilu župana Burtona, da se obdrži vsaj teh 25%, za katere je zbornica glasovala pri zadnji seji. Pa ni pomagalo nič. Vendar stopi to v veljavo šele 17. januarja in do te
daj bodo odjemalci vode plačevali 25% in ne 40, kot doslej. To glasovanje mestne zbornice je velika klofuta sedanji administraciji, kateri se očita, da ni nikdar predložila računov, kako se upravlja sistem odvodnih kanalov in koliko se faktično potrebuje denarja za to. Ta sistem se bo po 17. januarju vzdrževal iz splošnih davkov.
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 19, 1939
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
'AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
BIT St. Clair Avenue Cleveland. Ohio _	Published dally except Sunday« and Holidays_________
najroCnina:
Eft Ameriko in Kanado, na leto 15.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Bft Ameriko ta Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta £3-50 Za Cleveland, po raznaftalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. ___Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION BATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U-8. and Canada, $3.00 for fl months Cleveland, by mall, $330 lor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $6.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second class matter January 6tb, 160«, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 8d, 1878.
83
No. 218, Tues., Sept. 19, 1939
Na obisku v stari domovini
Piae Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111.
Da pokažemo svojo moč
Še par tednov je do primarnih volitev. Med dobrimi kandidati bomo izbirali najboljše in med najboljšimi pri glavnih volitvah izbrali cvet. Zato so tudi primarne volitve važne, čeprav se nekaterim ne zde.
Dasi smo vsi ameriški državljani, ki volimo in nam je na misli pri tem samo blagor te dežele, ki nam je dala svojo domovinsko pravico in ž njo v roke glasovnico, pa smo Slovenci prav tako sebični, kot so drugi narodi. Kot drugi gledamo na to, da smo politično močni, da smo upoštevani. Tudi druge narodnosti najraje volijo le za svoje kandidate. Po imenih vedo kdo je njih krvi in brez pomisleka volijo zanj. In zakaj bi mi delali drugače?
Čeprav smo, kot rečeno, ameriški državljani, vendar nas pa ni sram javno priznati, da smo Slovenci po rodu, po krvi. In zakaj bi nas bilo sram svoje narodnosti? Saj ne delamo ničesar, ki bi nas v očeh drugih narodov sramotilo. Čez 300,-000 nas je v Zed. državah, pa je vendar naš rekord najboljši v izpolnovanju postav. Saj se tako poredkoma sliši, da bi kak naš človek gazil postave.
Pa priden je naš narod in si je znal s svojimi rokami pridobiti premoženje, da je gospodarsko močan kot maloka-teri v primeri z številom.
Zato bi se morali vselej pokazati tudi pri volitvah in pokazati koliko nas je. Po številu glasov se šteje naša moč in po številu glasov se nam dele javna dela, javne službe.
Nikdar ne smemo pozabiti, da kri ni voda. Če kandidirajo naši rojaki, volimo zanje. Naj imamo svoje zastopnike v javnih uradih. Saj nam ne bodo delali sramote, vsaj dozdaj je nam niso. Ako pride naš človek v javnosti naprej, ima kredit ves narod.
V	primarnih volitvah bomo skoro vsi Slovenci v Cleve-landu lahko volili za tega ali onega našega rojaka. V 10. var-di je kandidat za mestnega odbornika Edvard Pucel, v 2. var-di George Travnikar, v 28, vardi Maks Traven, v 31. vardi Emil Crown. To .so edini slovenski kandidatje v teh vardah. Torej tukaj imajo naši rojaki lahko delo, volili bodo za svojega rojaka. Vsi ti gori omenjeni imajo vso zmožnost zasto-pati svojo vardo. Brez skrbi jim lahko oddaste svoje glasove.
V	ostalih vardah, kot v 23. in 32. je pa več slovenskih kandidatov. Kar se tiče zmožnosti šo, po našem mnenju, vsi sposobni za urad, v katerega kandidirajo. Nekateri morda bolj kot drugi. Sodbo, za najboljše prepuščamo volivcem. Vsak pozna svojega kandidata in vsak naj voli za onega, ki se mu zdi najboljši. Tako je pošteno v primarnih volitvah. Vsak teh kandidatov naj prepriča volivce, da je on najboljši. Potem bomo pa videli, katerega so si državljani izbrali.
Po primarnih volitvah pa naj ne bo nobene jeze v srcih onih, ki niso bili izbrani. Naj upoštevajo voljo državljanov in se uklonijo večini brez sramu in brez jeze. Po primarnih volitvah se bomo pa pripravili za glavne volitve, ko bo izbira lažja samo med dvema kandidatoma.
Če bi šli stvari do dna
Hitler, ki se je zagnal čez svojo mejo v poljsko ozemlje, se izgovarja, da je to nemško ozemlje, vsaj kar se tiče koridorja in Gdanske. Da je to pripadalo Nemčiji pred svetovno vojno, nihče ne oporeka. Toda, če bi šli stvari do dna in malo prelistali zgodovino in če bi hoteli res pravično dati vsakemu svoje, bi od sedanje mogočne Nemčije pač malo ostalo.
Kaj bi rekel Hitler, če bi mu kdo povedal, da je bila tam, kjer stoji danes ponosna nemška prestolica Berlin, nekdaj skromna slovanska vasica Barlin. Sedanji nemški Brandenburg je bil nekdaj slovanski Branibor, Stettin je bil Sczez-cin, Breslau je bil Wroclaw, Leipzig je bil Lepsko, Koenigs-berg je bil Krolopiec itd, itd.	*>.
"To vse je bila nekdaj svobodna slovanska zemlja in ljudje na njem naši bratje severni Slovani, katere so fevdalni nemški knezi in baroni zasužnjili in jim vzeli zemljo.
Torej, če bi hoteli deliti zemljo med originalne posestnike, katerih potomci še žive, bi se moral Nemec umaknit' daleč nazaj in dati Poljakom velik del vzhodne Nemčije, ne pa da je šel še preko te, Poljakom ukradene zemlje, in zahteva še več.
Enako je pri južnih Slovanih, naših Slovencih, ki so tudi imeli svojo zemljo daleč v sedanji Nemčiji, notri do Švice na severozapadu in daleč na zapad v severno Italijo. Kjer je danes nemški Graz, je bila slovenska posest z vso Štajerske1 in Koroško. In kaj nam je ostalo danes od vsega tega? Potisnili so nas mogočni nemški oblastniki daleč na vzhod ir. jug in še tisto malo, kar smo imeli, so nam vzeli po svetovni vojni, naše najbolj zavedne brate — Primorce.
Pa kričimo po pravici, če moremo! Meč v roki močnejšega deli danes pravico in mogočnjak lahko zahteva kar hoče, slabič mu pa mora dajati. Če ne da, si vzame sam. Kdaj se bo delila pravica po vesti in ne po moči?
Kal pravile!

KAJ PRAVITE, zakaj ni bila vržena še nober(a bomba ne na London, no na Pariz in ne na Berlin? Najbrže je teh mest škoda. Ne zdi se jim pa škoda krasnih poljskih zgodovinskih mest.
NA GORENJSKO — KRANJ
Sedaj ko smo obiskali naše znance in sorodnike po Dolenjskem smo morali posvetiti tudi nekaj našega časa ostalim prijateljem in sorodnikom na Gorenjskem. Imeli smo naročilo, od našega Jolietskega rojaka Mr. Joseph Mikulich iz Marble Street, da obiščemo njegovo mater in sestre živeče v Krajnu. Tako se odpravimo 26. avgusta, rano zjutraj proti Kranju. Ko smo se tako vozili z vlakom ter pred sabo vedno videli hribe in gore, mi pride na misel ona lepa gorenjska pesem:
V Gorenjsko oziram se skalnato stran,
Triglava blišče se vrhovi, Prot' jasnemu nebu kipi velikan Kaj delajo, gleda sinovi, On videl je zgodbo Sloven-je, otrok
Je slišal njih petje, njih vrisk in
njih jok, Vsa je vihar razd'jal, Narod pa zmiraj ostal, Gledal nad Triglavom neba obok.
Pridrla je vojska iz turških krajin,
Tovarša nje smrt in razd'janje; In Triglav je videl iz jasnih višin,
Veliko nadlog, pobijanje. Sovražnikov štel ni junaški
Sloven'c, On hotel je smrt ali zmage le
ven'c; Kri so prelivali. Turke pobijali,
Zadnjič zadobili zmage so ven'c.
Verige so žulile nas do kosti, Krivice so vrat nam klonile. Po svetu omike že zarja blišči Veselo zapojte tud' vile, Slovenskim sinovom da v srce doni,
Da višje dolžnosti in slavnejše ni, Ko za domovine čast. Blagor in srečno rast, Delati, dokler naš Triglav stoji.
Približevali smo se Kranju. Izstopili smo in pred nami se je razprostirala široka cesta, ki je pa bila ravno nasuta in polita z oljem, kar pred 11. leti ni bilo, saj se še dobro spominjam kako se je prah valil, a sedaj pa je v tem oziru nekoliko izpremembe.
Podali smo se na pot in vprašali tu in tam kje neki stanuje ga. Povh, sestra Mr. Mikuliča, v Stražici. Vsak nam je drugače povedal. Vročina je bila neznosna, sonce je pripekalo in vedno smo pričakovali, da bomo že skoro na cilju, toda vsakokrat smo se zmotili. Končno smo dobili bivšega župana in šele on nam je povedal kako pridemo do tiste hiše. Pot nas je vodila vedno dalje, preteklo je dobre pol ure, ko smo končno prišli do za-željene hiše.
V tem kraju je zrastla nova vas, kakor en novi "sub division," radi tega je bilo tako težko starim naseljencem vedeti za vsako hišo in njene stanovalce. Potrkamo in v naše veliko veselje, dobili smo prave ljudi in bilo j konec t-tšega iskanja, Najprej smo se predstavili in veselja je ; vse polno, ko smo jim povedali, da smo iz Amerike ter jim izročimo pozdrave od brata, ki je prišel v Ameriko'po vojni in se tudi tukaj ustavil in po več letih dobil sem soprogo, ki je doma iz Višnje gore in hčerko.
Tu pri Povhovih smo zvedeli, da matere ni doma, ker je šla za reka j dni v Višnjo govor doma je bila samo najmlajša hčer, ki je šivilja in tudi že poročena. Vtis, ki smo ga dobili pri ge. Povhovi je bil najlepši, ker smo takoj videli, da so ljudje zelo podjetni, delavni in varčni. Tu gradijo hišo za hišo, po delu, ko se vrne soprog domov ob večerih in jih prodajajo eno za drugo. Težko delo je to, toda za otroke hočejo pripraviti boljšo bodočnost.
Po prijazni postrežbi, sta nas
- SMLEDNIK — MEDVODE
obe sestri spremili na kolodvor, ena je šla proti Ljubljani, a druga pa se je po prisrčnem slovesu in z nebroj pozdravi za brata in družino vrnila na svoj dom.
Mi smo nadaljevali svojo pot mimo kolodvora, po cesti, ki je bila ravno v popravilu in na kateri je delalo nebroj delavcev. Ta cesta bo pravi kras za mesto Kranj, šli smo mimo Sokolskega doma, ki je krasno poslopje in obdano z mnogimi cveticami, da izgleda kakor park. Namenjeni smo bili na pokopališče, kjer že mnogo let počivata moja botra Jožef in Jera Egartner, po domače "Lajerjevi." Tu smo našli njih grob v katerem počiva tudi njih hčerka Tončka, katero so bili vzeli za svojo v njenih mladih letih.
. Moja botra sta bila namreč teta in stric moje pokojne mame. Po njih smrti je omenjena Tončka podedovala vse njihovo premoženje. Pred 11. let je bila še živa, toda sedaj gre pa to premoženje iz rok v roke. To je krasne pokopališče, kjer počivajo moji sorodniki iz Kranja. Pokopališče je obdano od raznih cipres in drugega drevja.
Gremo nekoliko dalje in se oziramo po spomenikih, če bi mogoče uzrli grob še katerega drugega našega znanca. Ugledali smo velik spomenik in videli smo, da je postavljen na grobu našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Na tem spomeniku so napisane sledeče besede: "Le ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači ti truplo leži. Krasne besede, katere so me ganile in katere so se izpolnile pesniku Prešernu. Njegova želja je bila, biti pokopan v svojem rojstnem kraju.
Bilo ije že zdavnaj čez poldne in vrniti smo se morali nazaj v mesto, da nadaljujemo svojo pot. Najprej smo se podali na kosilo in na to pa smo šli malo na izpre-hod in prišli smo do hiše, ki je bila nekdaj last "Lajerjevih," mojih;botrov. Tu je sedaj vse tuje, nikjer nobenega znanega človeka, nikjer nikogar, ki bi vedel povedati kaj več podrobnosti o življenju in smrti zadnje preostale sorodnice Tončke. . .
Vse je preminulo. Sami sebi smo se videli tujci, čeravno je bil ta kraj nekoč moji materi tako drag in ljub. Tako minevajo leta in časi se spreminjajo in ljudje se predrugačijo. Vse kar je bilo nekoč nam drago in krasno, tekom let P°laS,orna izumira in gre v pozabi j enost . . .
Tu v Kranju je mnogo starih zidanih hiš, katerih debelo zido-vje je vzbujalo posebno pozornost. Te hiše so staromodne. Ulice so ozke in na eni strani so zidane hiše kar skupaj v vrsti ob hribu, vrtovi pa so doli v grabnu. Zopet drugje pa vidite "štacuno pri štacuni" med katerimi se vije široka cesta v predmestje, ki je tlakovana s staro opeko.
Mesto Kranj je v resnici eno najstarejših mest Slovenije. S hriba se vidijo številne cerkvice, ••nato trg (market), sejmišče in i razne tovarne. Ko smo si ogledali Kranj smo si najeli voz, da nas je popeljal v Smlednik.
Vozili smo se dobro uro z vozom, stresli se kar se da, ker je pot netlakovana. Vozili smo se ves čas po gozdu ali p0 travnikih, le tu in tam se je videla kakšna hiša. Ugledali smo Smlednik. Najprej smo vprašali za go. Ko-sliko moje sestrične v mladih pili smo. Imai° Precej številno družino, kajti bilo je deset otrok, ki so pa sedaj že vsi odrasli. Nekateri delajo v tovarni v Kranju, starejši sin pa pomaga doma očetu pri čevljarstvu.
Imajo lepo dvonadstropno hišo, spodaj živijo sami in zgoraj p,a oddajajo v najem. Ogledali smo si šobe i" v eni sem ugledala sliko moje sestrične v mladih letih, bila je reši najlepše dekle v tistih časih . • • a sedaJ se je tako
izpremenila, kako se je postarala mojim hrbtom, no pa je vseeno in zgarala. Pač pridni ljudje! Tu1 minilo. Nikakor ne smem poza-so nam zopet postregli in po par | biti zahvaliti se v imenu vse de-urah smo sfc morali že posloviti.1 legacije, podružnici Slovenske
Povabili so nas bili tudi na že-gnanje, ki se je vršilo naslednji
ženske zveze št. 10, podružnici št. 6 SŽZ za brzojavne pozdrave in
dan, a se nismo mogli udeležiti, čestitke konvenciji. Zahvaliujem ker imeli sm0 še precej potov, j Se tajnici podružnice št. 10 SŽZ, Dnevi našega bivanja v domovi- Mrs. Sušel, za pozdrave in čestit-ni so nam hitro potekali.	ke zbornici.
Zopet smo se vsedli na voz in Na tej konvenciji smo ukreni-odpeljali proti Medvodam, kjer li veliko koristnega in potrebne-
je najbližja postaja. Največja neprijetnost ža prebivalce Smlednika je, ker nimajo skoro nobenih dobrih prometnih zvez, bodisi v trgovini ali za potovanje, če želijo v Ljubljano ali kam drugam, morajo hoditi peš, ali pa si najeti voznika, če sami niso toliko premožni, da bi zmogli kaj takega.
Tu bi se jaz nikdar ne privadila, čutila bi se zpuščeno od vsega sveta, posebno mi Amerikan-ci, ki smo tako vajeni vedno imeti vse pri rokah. Smilili so se mi ti ljudje, ki imajo tu svoje domove, kjer po mojem mnenju ni ni-kakega napredka. Ker smo imeli le malo časa do vlaka, smo priganjali našega voznika, a ni dosti pomagalo, ker je bila slaba pot in konj tudi že utrujen.
Dospeli smo na postajo ko je bil vlak že pripravljen na odhod in imeli smo smolo, da nam je tudi pred nosom odšel proti Ljubljani. Tu mi je prišel na misel oni izrek: "Bolje eno uro prekmalu kot eno minuto prepozno." Prihodnji vlak je imel priti šele čez eno uro in pol.
Kaj storiti, podali smo se v bližnjo gostilno v Medvodah, kjer smo si naročili pive in prigrizka in nato pa smo si ogledali malo mesto Medvode in okolico. Tu so ravno gradili nov most. Na postaji se je nabiralo vedno več ljudi in končno je prišel naš zaželjeni vlak, ki pa je bil že prenapolnjen s turisti, ki so se vračali s planin in Bleda itd. Stati smo morali vso pot. Dobili smo na vlaku nekaj znancev in v pogovoru smo dospeJi v Ljubljano prej ko smo si mislili.
Ven z diktatorstvom!
Slovenska moška zveza
Gotovo si bo marsikateri mislil, da se daj ko je konvencija SMZ minila, da je s tem končano tudi naše delo in da nam ni treba več pisati in govoriti o tej novi organizaciji. Akoravno se ni nič slišalo ali pisalo od moje strani, pa vseeno organizacija lepo napreduje.
Pričakoval sem od vas drugih članov, posebno pa od delegatov minule konvencije, da bi se kdo kaj oglasil, ker pa vidim, da se nihče nič ne oglasi in da se nihče ne more spomniti nič dobrega in ne slabega, zato pa se moram jaz oglasit.
Konvencija, ki se je vršila 5. avgusta 1939 na Holmes Ave. v Clevelandu, je bila zelo živahna in se je vseeno končala z veseljem in v splošno zadovoljstvo večine. Veseli smo se poslovili pozno v noč po banketu, katerega nam je bila pripravila podružnica št. 3. Tem potom se, v imenu delegacije, vsem prisrčno zahvaljujem za vso gostoljubnost, ki ste nam jo izkazali.
Osebno pa se zahvaljujem uradnikom podružnice št. 3, kakor tudi vsem članom in pa kuharicam, ki so nam postregle s tako izvrstno jedjo. Nikakor pa ne smem pozabiti se zahvaliti članu in delegatu št. 3, br. Jos. Jalovec, ki je tako pridno, vsakih 15 minut, prinašal mrzlo vodo na predsednikovo mizo, češ, da ne bi trpel žeje in v resnici je nisem. Zato se mu prav lepo zahvaljujem, ampak lahko bi mu pa tudi zameril, ker je hodil kar dva nadstropja doli po tisto vodo, ko bi si bil lahko prihranil velijo stopinj, če bi bil šel za mojim hrbtom na drugo stran, kjer je bilo piva za najmanj 500 ljudi. S tem bi mi bil veliko bolj ustregel, pa se ni hotel zmotiti, da bi mi bil prinesel kaj boljšega.
Dokler ni minilo zborovanje sem trpel žejo po tisti tekočini za
ga za organizacijo. Pravila, ki jih je konvencija odobrila, so veliko zboljšana in stopijo v veljavo s 1. januarjem 1940. Zapisnik konvencije ne more vsega priobčiti v Ameriški Domovini, posebne ne pravil. V zapisniku, ki ste ga čitali v Ameriški Domovini, so samo poglavitne stvari, keri če bi se hotelo priobčiti vse, bi bilo preveč dela, če pa kateri želi kaj več pojasnila pa naj še obrne na enega ali drugega uradnika SMZ, ki vam bo rade-volje pojasnil pravila te organizacije.-
Slovenska moška zveza ima sedaj 7 podružnic, ki zelo dobro napredujejo. Torej kje bo sedaj prihodnja podružnica — prihodnja številka? Ustanovite si novo podružnico, ali pa pristopite v eno ali drugo podružnico in lahko boste ponosni, da boste član Slovenske moške zveze.
Torej1 vsi na delo za večjo in močnejšo, nepristransko organizacijo. Plačuje se samo 25c mesečno in s tem ste upravičeni do $100.00 za pogrebne stroške.
Končno se zahvaljujem listu Ameriška Domovina, za vso naklonjenost, ki nam jo izkazuje in s 1. januarjem 1940 bo tudi naš uradni list. še enkrat se zahvaljujem vsem glavnim uradnikom in delegatom ter članom SMZ. Bodite prisrčno pozdravljeni, živeli !
Fred Udovich, gl. preds.
183 —22nd St. N. W.
Barberton, Ohio. -o-
Moja platforma
Cleveland, O — Sledeče so moje glavne točke, ki jih bom izvel, če bom izvoljen v mestno zbornico iz 23. varde:
1.	V vardi bom postavil councilmanski urad, kjer bodo ljudje lahko vsak čas predložili svoje zahteve in pritožbe.
2.	Postavil bom svetovalni komitej, ki bo sestojal iz' moških in žensk v tej naselbini.
3.	Stalno bom poročal o mojem delu v mestni zbornici.
4.	Vneto se bom boril in bom z vso vnemo nasprotoval vsakemu predlogu, ki ne bo v korist narodu v splošnem.
5.	Boril se bom za varčno gospodarstvo v mestnem poslovanju.
6.	Boril se bom za nižje cene plinu, elektriki in vodi. Nasprotoval bom vsakemu zapravljanju denarja, ki ga zasluži mestna elektrarna; ta denar naj se porabi samo za vzdrževanje iste. Boril se bom za odpravo vodnega davka. Zastopal bom pravični zahteve ljudstva pri poulični železnici.
7.	Podpiral bom načela, ki so v korist delavstvu ter varoval njih ustavne pravice.
8.	Skušal bom preskrbeti dovolj igrišč za otroke, da se drži otroke s cest, proč od nevarnosti in da dobe dovolj proste zabave.
9.	Ceste v vardi morajo biti popravljene in obdržane v dobrem stanju.
10.	Zahteval bom, da se odpadki in smeti redno pobirajo skozi vse leto.
11.	V mestni zbornici bom aktiven, da bo varda ponosna na svojega zastopnika.
Ako bom izvoljen, se zavezujem svojim volivcem, da bom skušal izpolniti vse gornje obljube, da bom deloval v mestni zbornici nesebično in samo v korist varde ter vsega mesta Clevelanda.
Ralph R. Butala,
kandidat za councilmana 23. varde.
Cleveland, Ohio. — Že dlje časa se vrši v okrajni demokratski stranki boj za voditelj-stvo. Tekma za prvenstvo je med Ray T. Millerjem, bivšim županom in W. B. Gongwer-jem. Ta, zadnji, je trn demokratom v okraju Cuyahoga že od časa, ko je izvolila demokratska stranka župana v Clevelandu, leta 1931.
Doslednost je velika čednost in W. B. Gongwer je bil dosleden samo napram sebi in svojim pristašem. Napram pravim demokratom, katerih število znaša samo v Clevelandu nad 100,000, se je pa izkazal nedoslednega.
Še predno sem bil dovolj star, da bi volil, kakih štirinajst let nazaj, sem se udeleževal sej, katerim je predsedoval Gongwer. Pri vseh teh sejah je pridigal "zvestobo." Kako more kdo pridigovati zvestobo, če se tega sam ne drži? Ali je bil Mr. Gongwer zvest 100,0Q0 demokratom v mestu Clevelandu? Ne! Ker če bi bil lojalen, bi se bil že davno odpovedal vodstvu centralnega odbora, ker njegove vrste vodstvo in diktatorstvo je porazno za demokracijo in rodi samo koristolovstvo in zlo.
Njegovo delovanje v nekaj zadnjih kampanjah je storilo več slabega demokratski stvari, kot katerakoli druga stvar. Njegov trmasti boj z Martin L. Sweeneyem leta 1935 je povzročil poraz župana Ray T. Millerja. Njegova zveza s katerimkoli županskim kandidatom od tega časa naprej, je povzročila poraz, ker noben lokalnih časopisov ne bo podpiral kandidata, ki je v zvezi z Gongwerjem.
Zato pa kličem pravim demokratom, da se združijo in izvolijo v urade može, ki bodo porazili gongwerizem ter podpirali Ray T. Millerja, ki se je še vedno izkazal, kot okrajni državni pravdnik in kot župan, kot pošten in odločen.
Ce bom v tej svoji kampanji uspešen, obljubujem svojim volivcem, da ne bom trkal na nobena vrata, za katerimi je Burr Gongwer in se bom potrudil, da se ga bo demokratska stranka iznebila.
Edward J. Kovačič, kandidat za councilmana 23. varde.
-o-
IZ DOMOVINE —Nevaren požar v Spodnjih Dupljah. Nedavno noč sta zgoreli v Sp. Dupljah gospodarsko poslopje in hiša malega posestnika in sodarja Bajžlja Tineta-V nevarnosti je bila vsa vas, ker je nesel veter žareče ogorke vsepovsod. K sreči je nekoliko deževalo in gasilci so kmalu prihiteli na pomoč od vseh strani. Kako je ogenj nastal, ni dognanO' živino so rešili.
— Zdravniška preiskava je zapovedana za vse, ki prodajajo ali izdelujejo živila, in to vsako leto. Kdor bi tega ne hotel, mu po zakonu grozi kazen. Zato se morajo tudi letos vsi prodajalci in izdelovalci živil kakor tudi njih vajenci in pomočniki do 1. septembra javiti občinskemu zdravniku zaradi pregleda. Izkaznice za to dobijo na občini po 3 din.
EmjM^Zpa^
Na vogalu stopica možiček sefl1 in tje in se nemirno ozira okr°£ sebe. Ko se priziblje do nje£a policist, ga možiček naglo nagovori:
"Gospod polieman, že pol stojim tukaj in čakam na svoj0 ženo, ki mi je ukazala, naj se ne premaknem, dokler ne pri"®' Lepo vas prosim, bodite tako P11^ jazni in mi v imenu postave žite, da se poberem od tod!" ^ tem pa šepetaje pristavi: "Vest®' sem tako žejen, da kar zijam-
I
Francoski rezervisti, ki zapuščajo barake in se podajajo na nemško fronto.
'^»»»mmiiiiniiiiLiiiintntimtniiiinttntiinimttttiiiiiiiiiiinttiniiiiiwiii«!!!*««
WINNETOU
S	Po nemikem Uvlralka K. M»y»
*ta«mnmuT^mni)!i;ti!;ii;:;ii»iinim»ui'iniiiiiniiMiiMiiiiiiiti»niiiiiiiitiimm
po njem. Storil je, kar se mu je zdelo najpametnejše, — nemudoma in molče je zapustil sobo.
"Sedaj pa pride na vrsto tisti širokoustež tamle!" je kričal moj nasprotnik. "Tudi on dobi pi-
"Kaj buljiš v mene? Ali more biti nisem resnice povedal ?" Molče sem se obrnil. "Pazite, sir!" mi je šepnil Old Death. "Tile ljudje so pretepači najhujše vrste. Najbrž brezposelni nadzorniki. Suženjstvo je vo Opravljeno in njihovi gospodami so uničeni, ker ne morejo več tako poceni proizvajati. Tile ljudje so se zbrali in združili pa fe potepajo brez dela po deželi in strahu jej o ljudi.
Bolje je, da se ne zmeniva za n3e- Izpijva pa pojdiva!"
Pa ravno Old Deathovo šepetanje kričaču ni bilo po godu. Izzivalno se je postavil in zav-Pil:
."Kaj boš šepetal, stari koste-ttjak! če 0 nas govoriš, povej glasno, kar imaš povedati! Si-cer 1:1 bomo usta odprli."
Death je dvignil čašo in ttirno pil, rekel pa ni nič. . Razgrajači so dobili pivo. Res bilo dobro, pa novi gostje so .'i polni prave pretepaške volje ln so razlivali pivo po tleh. Kričavi človek, ki je prvi go-pa je prijel za svojo polno cašo in dejal:
"Nikar po tleh! Tamle sedi-ta dva, ki jima pivo zelo dobro tekne! Naj ga imata!"
Zamahnil je in izlil pivo po ttaju.
Old Death si je mirno obrisal ^braz. Meni pa se ni ljubilo, da bi nesramno žalitev tako mirno vtaknil v žep. Klobuk, ovratnik, suknja, vse je bilo mokro, glavni curek me je zadel.
"Sir, vljudno vas prosim, da tega ne storite več. Uganjajte ®ale s tovariši, če hočete, vseeno mi je, kaj počenjajo. Naju pa Pr°sim pustite pri miru!" Divje se je zakrohotal. "Tako —? In kaj boš storil, mladi človek, če bi se mi vzljubilo, da te še enkrat polijem?" ^To se bo že še pokazalo." "Se bo pokazalo —? No, da vidimo, kaj se bo pokazalo! De-dec, piva prinesi!"
Tovariši so se smejali in tuleč Pritrjevali svojemu govorniku, ^se je kazalo, da bo svoj nesramni napad ponovil.
Old Death mi je skrbeče šepnil:
.. "Za božjo voljo, sir, pustite Jih pri miru!" "Se jih bojite?" "Mi na misel ne prihaja! Pa ,ile ljudje so nagli z orožjem. In ( kaj vam pomaga ves pogum, če kateri zahrbtno ustreli —! ln Pomislite, da imajo pse!"
Sedel sem tako, da sem jim kazal hrbet in da bi me ne mo-i(0(i zadaj politi. "Glejte glejte, pripravlja se!" je smejal njihov glavni govor-ilk" "Branil bi se rad. Pa če se
Slovo od poletnih časov na Hubbard, Road Madison, Ohio
Piše Frank Leskovec
8ane, naščujem Plutona na
krp.a' Naučen je na človeško
ga°dVeZal je plutona od mizne" .Stola in ga držal za vrvico.
ill	ni Prinesel krčmar piva
Se bi bila lahko položila vsak denar na mizo ter odšla. Pa lsem verjel, da bi naju pustili 1 miru, in se mi tudi ni ljubilo, /.bi Pobegnil pred njimi. Taki . lcači so navadno strahopetni umolknejo, če se jim postaviš v bran.
d ^Tisem se jih bal, če bi prišlo Pretepa. Vedel sem, da sem j*1 kos. Dvomil sem le, ali se znal psom ubraniti. Toda cal sem se s psi, ki so bili na-za napad na človeka. Vsaj samega psa se nisem bal. Krčmar je prinesel pivo, ga f(tavil na mizo in prosil: zel entlemen> vaš obisk mi je D ° ljub- Toda prosim vas, da "stite tistale dva tam pri miru.
gosta sta." <<5"Lopov!" ga je eden nahrul.
ka* n,aukG nam boš dajal —? ča-■1. koj ti bom tvojo vnemo ne-K°bko ohladil!" Ir> nekaj
!"
Držal je psa za vrv in zamahnil s polno čašo.
Odskočil sem, pivo se je razlilo po tleh. Dvignil sem pest, da gatreščim na tla. Pa prehitel me je.
"Pluto, go on!" je naščul psa in ga izpustil.
Komaj sem še imel čas, da sem stopil na stran, pa je že planil pes kakor tiger.
Dobrih pet korakov je bil oddaljen od mene. To daljavo je premeril z enim samim skokom. In tako dobro je bil naučen, da bi me bil zanesljivo zgrabil za vrat, če bi ga bil počakal.
Pa seveda ga nisem, še ko je bil v skoku, sem se umaknil in pes je priletel s tako silo v steno, da je omamljen padel na tla. Po bliskovo sem ga zgrabil za zadnje noge, zamahnil z njim in ga treščil ob steno, da se mu je glava razbila.
Strašen vrišč in trušči je nastal. Psi so tulili in vlekli za vrvi, pretepači so kleli in kričali in lastnik Plutona je skočil v mene.
Tedaj pa je vstal Old Death. Svoja dva samokresa je pomolil lopovom nasproti in hladno dejal:
"Stop, boys! Dovolj je! Še korak, pa ustrelim! Naj mi nikar kateri ne seže po orožje! Zmotili ste se v naju! Jaz sem Old Death, scout. Mislim, da ste čuli o meni. Ne bojim se vas. In tale moj prijatelj se vas prav tako malo boji.
Sedite pa pijte v miru svoje pivo! Roko proč, ti tamle ,sicer, pri moji duši, te na mestu ustrelim !"
Zadnje besede je naslovil na enega izmed razgrajačev, ki je segel v žep, najbrž f>o samokres.
Tudi' jaz sem vzel samokres v roke. Oba z Old Deathom sva imela osemnajst strelov. Preden j® Vobče kateri izmed lopovov dobil samokres ali puško v roke, je bil mrtev.
Stari mrtvaški Old Death je bil na mah ves drug človek. Či-sto spremenil se je. Njegova sklonjena postava se je vzravnala, iz njegovega obraza je žarela neuklonljiva sila, oči so se mu je zno bliskale.
In kako naglo so drzni izziva-či zlezli za mizo! Smešno je bilo Še so sicer godrnjali in srdito pogledovali po naju, pa nobeden se ni genii. Niti lastnik Plutona si ni upal blizu, da bi pobral ubitega psa.
še sva stala s samokresi v rokah, ko so se vrata odprla. Indijanec je vstopil. Nosil je indijansko lovsko srajco iz belo ustrojene jelenovi-ne, okrašeno z rdečimi indijanskimi vezeninami. Tudi hlače so bile iz jelenovine in ob šivih okrašene z resicami. Njegova obleka je bila snažna, nobenega madeža, nobene zanemarjenosti ni bilo videti na njej. Njegove drobne noge so tičale v mokasinih, okrašenih s ščetinami ježevca. Na vratu je nosil medicinski mcšnjiček, umetno izrezljan calumet — mirovno pipo — in trojno verižico iz krempljev sivega j medveda Skalnega gorovja. Krog, pasu je imel mehko, drago san-1 tillo odejo, za njo sta tičala dva samokresa in nož. V desnici je držal dvocevko, njeni leseni deli so bili nagosto obiti s srebrnimi žrsblji. Razoglav je bil, njegovi dolgi, gosti črni lasje so bili poviti v visok, čeladast šop in prepleteni s kožo klopotače. Nobeno pero, noben znak ni krasil njegove glave, pa na prvi pogled je vsakdo vedel, da je mladi človek • brez dvoma poglavar in slaven junak.
(Nadaljevanje)
Za enkrat bom že potrpel, ker sedaj itak primanjkuje jajc, pa pravim, da me prav veseli, če ne kupijo, ker naše kokoši so tako "pririhtane" kot ljudje v "fišerci," če se eden začne kujati, pa so vsi z njim in gredo na "sit down strike," ampak pri naših kokoših ne zaleže beseda ali prošnja prav nič.
Vse jim obljubim in storim. Dam jim jesti, piti, jim počistim, da si svojih krempeljč-kov ne pomažejo, da so lepe bele kot sneg, ko prvič zapade in še preproge jim pogrnem, da bolj po mehkem hodijo, pa vse skupaj nič ne zaleže. Vzamejo si tri do štiri mesece počitka p redno pridejo v pravi stan, da zopet začno nesti jajca.
Ker sem jim pa že privajen, pa dobim vsako leto celo armado piščancev in jih zredim v kokoši, pa vedno pazim tako, da predno starejše prenehajo že ta mlade začnejo. To delam pa zato, ker sem tako naklonjen ženskam v Clevelandu, da jih prav nič ne pustim brez jajc. Takrat ko jih bo dovolj, bom pa Vičičevi materi nekaj na uho povedal, pa ne bodo nič rekli, da jih imajo še trinajst, ampak bodo kar skledo nastavili na mizo in rekli: fant, dva dozna mi jih daj!
Ko pridem tam do Baudko-vih, tam na 170. cesti, pa že kar naprej vem, če bodo kaj kupili ali ne. Če stojijo med vrati že kar vem, da ne bo nič. Kadar jih pa ni, pa hitro in veselo smuknem v hišo, ker vem, da nekaj bo treba, čeprav me včasih spuste notri samo zato, da- vidijo kakšen pušelc imam. Tam imajo tu di prijazno hčerko, ko sem imel še v Clevelandu "štacu no" so bili moji dobri odjema! ci, pa je bilo tisto dekletce ta-
ko majhno, da se je mame za kiklo držalo, kadar sta prišli v trgovino. Sedaj je pa taka punca, da je kaj, velika, prijazna, samo bolj redkih besedi.
Pa tista gospa, ki živi v zgornjem nadstropju, ker v tej hiši sta dve družini, pa ker sem bolj zabite glave pa pozabim ime. Kadar kaj naročijo, pa vseleij zapišem "ta prijazni ljudje nad Baudkovimi." Tam imajo malega sinčka, ki se mi je pa nekoč zameril, ko sem buče prodajal. Mama mu jo je hotela kupiti, a on pa je rekel, da jo ne bo jedel. Tako se lahko sodi, da so še prav mladi, kjer pa imajo že odrasle sinove, se pa že ve kaj to pomeni. Vselej kadar se tam ustavim, se tako prijazno kaj lepega pomenimo.
Tam na drugem vogalu 169. ceste, so pa prijazna Mrs. Mramor, ki tudi od mene kaj kupijo. Poznamo se še, ko so hodili k Pintarjevemu Francetu po meso, pa so se vselej spotoma še pri nas ustavili, da so dobili kaj dobrega. Pravijo, da jaz pripeljem tako dobro peso, da ji samo ogenj pokažejo pa je že kuhana. Kar vesel sem, kadar se tam ustavim. Samo tista cesta, ki pelje mimo njih, Leeds Ave., med 169. in 170. cesto je pa že tako grdo razorana, da .'se moj voznik vselej pritožuje radi nje, ker se boji, da bi pokvaril svoj avto in se mu tudi kolesni obroči "tajerji" smilijo in vedno pričakuje kdaj bo "flet." Pa tudi tako grdo trese tam, da vedno pričakujem kdaj mi bo skočilo srce v želodec.
Prav gotovo, da 'se Mr. Ve-hovec še ni peljal' p0 tisti cesti. Kot mestni oče, med velikimi glavami, ki ima besedo, bi jim vsaj povedal, da se mora tisti del ceste tlakovati. Veste, ker so tu pri nas tako le-
pe ceste, pa človeku kar težko dene, ko se pripelje na tako slabo pot.
Ker že jemljemo slovo od muh za to poletje, moram povedati, da sem imel precej dela in opravka z njimi v moji privatni pisarni. Vse poletje je bilo suho, brez vsakega dežja, pa tudi vetra ni bilo, da bi jih bil preganjal, ko so pri vsaki razpoki priletele notri in ni bilo zadosti vetra, da bi jih bilo potegnilo pri drugi ven. Tako so ostale kar pri meni in mi delale kratek čas s svojo staro pesmijo kot vedno. Te niso tako pozabljive kot sem jaz.
Včasih sem znal prepevati lepe melodije, a sedaj pa pravijo, da še samo smrčim, kadar spim in da dajem od sebe take glasove, da jih ni za poslušat in morajo zapreti vsa vrata po sobah, da me ne slišijo. Napravil sem si pa tako masko, da si jo kar na glavo nataknem, kadar se spravim k pisanju, ni prav tako moderna kot je Johnova, ko se spravi k čebelam in izgleda kot kakšen pomorski kapitan, na roke si pa nataknem rokavice, pa že gre.
V tej pisarni so tudi postelje, to je prav za prav Eddito-va soba, pa si tudi jaz jemljem pravico do nje, da lahko pišem ali pa spim v njej. Večkrat bi naši radi kaj govorili z menoj, iščejo me in pregledajo vse kokošje bivališče, ko me ne dobe tam in se naposled le domislijo na to prijazno hišico, kaj pa ko bi bil tarn, in res me dobijo, če nisem pri pisalni mizi, ki je precej obširna in narejena iz češnje-vega lesa in izgleda prav tako kot tista pri kateri so podpisali neodvisnost Zedinjenih držav, me pa prav gotovo dobijo na eni izmed treh postelj. Seveda se dobro pokrijem, da ne morejo muhe do mene in ko se prebudim ter pridem v hišo se mi pa žena prav spoštljivo smehlja in na vso moč prepe va, pa ne vem ali se šali z menoj ali resnico govori.
Brez vseh ovinkov mi pove,
da še kaj takih gospodarjev je treba pri hiši, potem bo pa že grunt obstal. Začne mi naštevati: tam po njivi je polno fižola za pobirat in še sto in sto drugih del, ti se pa tam po posteljah valjaš, ali pa držiš v roki tisto pero, ki ti nič ne prinese eno kot drugo, samo čas zapravljaš, namesto da bi kaj drugega šel delat.
Tako jih slišim vedno, če se vležem ni prav in če ne grem zvečer ob času v posteljo, pa zopet pravi: "Kaj, ali se ne boš še spravil v kraj, kaj bo samo za tebe gorela luč vso noč!?" Sedaj pa naj ustreženi ljudem, saj to mi tudi drugi tako povedo, da se ne da vsem ustreči, pa če se človek še toliko mu j a.
Potekel je čas šolskih počitnic in naš Eddie je moral oditi tja, kamor ga kliče šolska dolžnost, čeprav bi najrajši o-stal pri stari mami, ki se tako dobro razumeta. Je še mlad, pa se je tako dobro učil, da bo začel že letos prvo leto višje šole. Prav težko je zapustil svojega prijaznega konjička, ki ga bo tudi on pogrešal, ker sta bila dobra prijatelja. Eddie mu je tudi dal boljšo po-trežbo, kakor jo bo pa sedaj deležen in tudi mi ga bomo pogrešali, ker Eddie je prav priden in nam je bil v precejšnjo pomoč to leto.
Čestitam mu na njegovi nadarjenosti in mu želim kar največ uspeha pri njegovih študijah.
Tako je hitro potekel po letni čas, da ni bilo mogoče povedati vseh novic, ki se dogajajo. Kmalu bo prišlo na vrsto trganje in stiskanje groz dja, to bo veseja. Potem pa pridejo na vrsto "ščetinci" -krvavice pa kranjske kobase. To se bomo gostili, da bo le kaj!
Vas prav lepo pozdravljam vse tiste, ki ste brali naše novice in tiste, ki jih niste, če je kateremu žal, da jih ni bral, pa naj kar sam sebi pripiše, saj so bile vsem na razpolago.
-o-
Naše rože
V gorovju severne Japonske raste tričetrt metra visoka, si-volisasta rastlina, ki se ji vejice vrtinčijo po steblu in ima rumene cvetove. Ta rastlina je mati vse križantemske krasote na svetu -in šele pred 200 leti je prišla v naše kraje.
Po divjem kitajskem, sred-njeazijskem in vzhodnoevropskem pogorju rastejo nizke ali do meter visoke, modro cvetoče rastline, ki so lepe, vendar ne kriče. Iz te rastline in zveze njenih vrstnic so pred 100 leti prišli ostrožniki v naše vrtove. Krog 1. 1870 so jo začeli "šolati" v Franciji in elgiji. Vse vrtnarje je kma-u navdušila in s svojo modro barvo je kmalu zagospodarila po naših vrtovih, kjer je zdaj modra barva ostrožnikov pač prva barva vrtov.
Za gladijole se zdaj najbolj Origa Nemčija, da bi jih še bolj poplemenitila. Za floks se zanima ves vrtnarski svet, mzanteme obdelujeta Francija in Japonska, ostrožnik ima svoje "šole" v Angliji in Nemčiji, dalija pa obiskuje posebne zavode vrtnarjev v Ameriki, Holandski, in Nemčiji.
rav ganljivo je skupno delovanje več narodov za pople-menitenje vrtnih rož. V eni sami roži so združena prizadevanja več narodov. Poplemeni-tenje cvetic je jako lep pozdrav kulture, ki ga narod pošilja narodu.
!Z PRIMORJA
Ameriški turisti v Southampton, Anglija, se vkrcajo na parnik President Roosevelt.
Marsikaka cvetica ima ze a svojem rojstnem kraju, v gozdu ali na travniku, takšno kra sno cvetje, da se zdi nemogoče to cvetje še kaj polepšati. Glede na to se take plemenite rastline ne dajo ničesar naučiti. Druge rože pa so v svoj domovini brez pomena in so šele čez 100 let, ko dovršijo šolo poplemenitenja, izšolane rože.
Imamo nekaj cvetic, ki jih človeštvo pred 60 do 80 leti še pogledalo ni. Le krizanteme so bile že pred 2000 leti kulturne, ne da bi se bilo Evropi kaj sanjalo o njih.
Kdor pogleda po vzhodnoaf-riških pustinjah, vidi med travami svetlorumene, čez meter visoke cvetlične sveče. To so gladijole velikanke, ki so v zvezi z vrstami ob Sredozemskem morju dale naše lepe gladijole.
V gorah mehiške planote, blizu mesta Mehike, prav on-di, kjer je ognjeniška toplota zemlje v zvezi z ledenimi vodami ledenikov, je rastel grm, ki je bil podoben našemu španskemu bezgu in je imel lilaste cvetove. Iz tega grmičja in še iz nekaterih razvrsti smo dobili dalijo naših vrtov. Pred kakimi 130 leti so prišla semena v Evropo. Leta 1830 so kazali v Berlinu že 200 vrst dali j.
Na bregovih reke Missouri je v 18. stoletju neopaženo cvetela modričasto rdeča, precej grda rastlina, ki je bila visoka. Kasneje se je razvil iz nje floks, ki ga imamo po vseh vrtovih. A šele pred 60 leti so sprejeli floks v višjo šolo in
ga poplemenitili. Anglija, Nemčija in Holandska in Francoska so sodelovale pri tem in vrtnarji vseh štirih držav se še zdaj <>avijo z njim.
—Gorica. Zelo težko se je ponesrečil na cesti z Gorice proti Furlaniji Stanislav Kl.ančič, st. 27 let, ki se je zaletel v neko mctorno -vozilo, ki je stalo sredi ceste. Ponesrečenec je bil pridržan v bolnici.
—Gorica. Kakor nam je pred meseci nagajal velik dež in so nam poplave prizadejale mnogo škode na travnikih in poljih, tako nam- je sedaj drugi ekstrem že postal neznosen. Po vsej Primorski vlada velika suša, ki je take že dolgo ne pomnijo. Starejši ljudje pravijo, da ni bilo take suše že 30 let. Posledice so s takoj pokazale. Zelenjave je bilo v mestu zelo malo, ki je bila seveda zelo draga. Na račun so prišli torej vrtnarji. Radič je bil n. pr. po 4 lire kg. Suša je prizadejela tudi sadju, ki pa ga je letos precej. Cena mu je nizka, ker ga, sedaj iz Italije malo izvažajo. Po nekaterih krajih so morali ljudje kar pokositi koruzo, ker je suša grozila, da jo popolnoma uniči in so jo tako rešili vsaj za krmo živini.
—Trst. Aretirana je bila zaradi tihotapstva Avrelija Lovre-čič, stara 34 let.
MALI OGLASI
Dve čedne sobe
se odda. Poizve se na 1172 Norwood Rd.	(219)
V najem
se da 4 sobe, kopališče, novo barvano in papirano, lepa prilika za novoporočenca. Vprašajte pri Steve J. Lucic, 8104 St. Clair Ave.	(218)
Lepa prilika
Proda se delikatesna in konfekcijska trgovina. Jako dober kup in lepa prilika za podjetnega človeka. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(220)
Odda se
lepo stanovanje, 4 sobe, kopališče, furnez; spodaj. Vprašajte na 700 E. 160th St.	(220)
Hiša se odda
v najem, 7 sob, za eno družino, 2 garaži, vse lepo urejeno; blizu slovenske cerkve in šole; na 799 E. 157th St. Vprašajte na 15706 Holmes Ave. ali pokličite po telefonu Liberty 0781. (220)
Išče delo
ženska srednje starosti bi rada dobila delo za vsa hišna opravila (house work). Vprašajte na Barbara Skrlak, 893 E. 67th St.
55r" AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 19, 1939
(ROMAN)

SLUŽBA OSKRBNIKA
za Slovenski narodni dom na 80. cesti se odda. Prosilec mora biti dobro poznan v naselbini. Prošnje naj bodo poslane najkasneje do 22. septembra direktno na tajnika S. N. Doma, Louis Zupan, 7807 Union Ave.
- J	, ,
zadoni glasno povelje: "Orožje v roke!" V kapelo stopi vojaška komisija, kateri je sledil markiz Courtornieau in več civilnih uradnikov.
Vojvoda je bil v polni uniformi, rdeč v obraz in še bolj ošabnega nastopa kot običajno.
"Zasedanje je otvorjeno," razglasi vojvoda, ki je predsedoval.
Potem? pa še reče s "precej surovim glasom:
"Pripeljite lopove!"
Ni imel toliko dostojnosti, da bi rekel "obtožence."
In prihajali so eden za drugim, dvajset po številu. Zasedli so svoja mesta na klopeh v bližini sodnijske tribune.
Chanlouineau je držal glavo kvišku in se mirno obnašal.
Tudi baron Escroval je bil miren in resen, toda ne miren na način kot v onih dnevih, ko so ga klicali k cesarskim posvetovanjem o važnih zadevah.
Oba sta zagledala Maurica, ki je bil tako propaden, da se je moral opirati na duhovnika. Toda dočim je oče pozdravil svojega sina z lahnim namigom glave, se je pa Chanlouineau delal kot bi hotel reči:
"Imejte zaupanje v mene — ne bojte se ničesar!"
Iz obnašanja drugih jetnikov je bilo videti, da so bolj začudeni kot prestrašeni. Mogoče se niso zavedali nevarnosti, v katero so zašli.
Ko so se jetniki posedli po stolih je dobil besedo glavni odvetnik vojaške komisije.
Prosekutor je na kratko povedal nekaj faktov, slavil je vlado in končal z zahtevo, da se mora vse obtožence kaznovati s smrtjo.
Ko je nehal govoriti, je vojvoda vstal in se obrnil proti prvemu obtožencu, katerega je nahrulil:
"Vstanite!"
Ujetnik vstane.
"Vaše ime in starost?"
"Eugene Chanlpuipeau, devetindvajset let star, po poklicu kmet."
"In lastnik narodne zemlje?"
"Lastnik zemlje, ki je bila plačana z dobrim denarjem in ki je postala rodovitna radi mojega dela. Zemlja je pošteno moja."
Toda vojvoda nikakor ni hotel tratiti časa.
"Vi ste se udeležili punta, kaj ne?" je nadaljeval.
"Da."
"Prav imate, ker ne tajite, kajti poklicane bodo tudi priče, ki bodo to z gotovostjo dokazale."
V sobo stopi pet grenadir-jev. Bili so oni vojaki . . . katere je zdrževal Chanlouineau, ko so župnik, Maurice in Marie-Anne stopali v koči-
j0- . •
Vojaki so izjavili pod prisego, da jim je obtoženec znan; da eden izmed njih je celo izjavil, da je Chanlouineau jako zastaven fant in ima nenavadno moč.
Chanlouineau se je pa bal; kaj če vojaki izdajo tajnost in začnejo govoriti o kočiji. Odleglo mu je, ker niso o tem dogodku nič omenili.
"Dovolj je," reče zdajci vojvoda.
"In ko se obrne proti obtožencu še pristavi:
"Zakaj ste začeli s puntom?"
"Mislili smo, da se bomo o-prostili vlade, katero so nam vsilili tujezemci, da se bomo oprostili nesramnih plemeni-tašev in obdržali zemljo, ki je po vsej pravici naša."
"Dovolj! Vi ste bili eden voditeljev revolte?"
"Eden voditeljev — da."
"In kdo so ostali?"
Lahen nasmehljaj se pojavi na ustnicah kmeta, ko odvrne :
"Ostali so bili gospod La-cheneur, njegov sin Jean in markiz Sairmeuse, vaš sin."
Vojvoda skoči s stola kot bi bil zadet od pika strupene kače.
"Lopov!" vzklikne. "Lažnji-
vec, razbojnik!"
Vojvoda zgrabi za težki črnilnik, ki je stal na koncu mize. Zdelo se je, kot bi ga obtožencu hotel zagnati v glavo.
Toda Chanlouineau stoji popolnoma mirno pred njim, da-si je v dvorani zavladalo nepopisan o razbu r j en j e.
"Vpraševali ste me," reče, "in jaz sem odgovarjal. Lahko mi zamašite usta, ako vam moji o govori ne ugajajo. Ako bi jaz imel priče za sebe kot jih imam proti sebi, tedaj bi takoj dokazal resnico mojih besed. Sicer pa vam vsi ti navzoči ujetniki lahko povedo, da sem govoril resnico. Kaj ne, da je tako, možje?"
Vsi. navzoči so molče prikimali z glavami.
"Markiz Sairmeuse je v resnici naš pravi vodja," nadaljuje drzni kmet. "Boril se je tako strastno, da je dobil udarec s sabljo, baš ko je stal ob moji strani."
Obraz vojvode je bil skoro moder, kot človek, ki ga zadene božjast; v divji togoti skoro ni mogel več govoriti.
"Lažeš, lopov, lažeš!" sopi-ha vojvoda.
"Pošljite po markiza," reče Chanlouineau popolnoma mirno. "Prepričali se boste, da je v resnici ranjen."
Vojvoda je bil v silni zadregi. K sreči mu je zdajci prišel na pomoč eden navzočih sodnikov.
"Upam, gospod, da ne boste dali temu uporniku zadoščenja, ki ga želi. Komisija je nasprotna njegovi zahtevi."
Chanlouineau se glasno zasmeje.
"Naravno," vzklikne. "Jutri mi odsekate glavo, nakar ne bo nikogar, ki bi dokazal, kar sem trdil. Toda k sreči imam drug dokaz, — stvaren in ne-porušljiv dokaz —katerega ne morete nikdar uničiti, in ki bo govoril, ko se bo moje truplo nahajalo šest čevljev pod zemljo."
"Kakšen dokaz imate?" zahteva neki drugi sodnik, na katerega se je vojvoda proseče ozrl.
Jetnik pa zmaje z glavo.
"Ta dokaz vam dam, ako mi nudite moje življenje v zameno," reče. "Dokaz se nahaja sedaj v rokah zaupne osebe, ki dobro ve, kako silne veljave je. Dokaz bo poslan na samega kralja, ako bo potrebno. Mi bi radi razumeli kakšno ulo-go je igral markiz Sairmeuse v tem puntu — ali je bil v resnici naš, ali pa je bil samo hujskač."
Vsaka druga sodnija bi seveda takoj zahtevala, da se pripelje markiza v dvorano, da sodnija na ta način reši svojo čast.
Toda vojaška komisija je smatrala tako zahtevo za nekaj poniževalnega.
Ti možje v sijajnih uniformah niso bili sodniki, ki morajo skrbeti, da se zadosti postavi, ki je bila sicer kruta, toda bila je postava. To so bili le orodje, katero je rabil na-silnik, da izvaja geslo: gorje premaganim!
Predsednik komisije, plemeniti Sairmeuse vojvoda ne bi
pod nobenim pogojem privolil, da se zasliši njegov sin. In ostali sodniki so se strinjali z njim.
Ali je Chanlouineau to že naprej vedel? Mogoče. Toda zakaj je grozil s tako silnim udarcem?'
Tribunal je po kratkem posvetovanju sklenil, da ne pripusti tega pričevanja, ki je tako silno razburilo navzoče in celo Maurica in župnika Mi-dona osupnilo.
Preiskava in zasliševanje se je nadaljevalo z največjo grenkobo.
"Namesto da bi govorili o namišljenih voditeljih," nadaljuje vojvoda, "bi raje govorili o pravem voditelju te re-
volte, ne o Lttcheneurju, pač pa o neki osebi, ki sedi tam na drugi klopi — o starejšem E»-corvalu."
"Gospodu baronu Escorvalu o vsej zaroti ni bilo ničesar znanega. Prisegam pri vsem, kar mi je sveto—"
"Jezik za zobmi!" ga prekine sedaj prosekutor. "Namesto, da izkoriščate potrpežljivost te slavne komisije, prosile raje za milost."
(Dalje prihodnjič.) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
RECITE MI: MOŽ ZA VASE POHIŠTVO
Steve Trebeč Jr.
POHIŠTVO IN POSTELJNINA
PREPROGE, KARPETI in PEČI na lahka mesečna odplačila vas stane manj
KUPITE DIREKTNO OD
STEVE TREBEČ JR.
FURNITURE MART INC.
15428 Waterloo Rd.
v Collinwoodu, nasproti S. D. D.
ODPRTO VSAK DAN OD 9. DO 6.
Vzamemo vaše staro pohištvo v zameno
Odprto zvečer v pondeljek, četrtek in soboto do 9.
"Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
"Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
"Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
' "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva."
Pšica kaže Hitlerja, ki govori nemškemu parlamentu, ki ga burno pozdravlja.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. rfb_ HEnderson 2978_
MAR-KET COAL CO.
1261 Marquette RdENdicott 1588 FIN PREMOG! Toina postrežba!
Prank J. Cimperman A. M. Klemencic, Sec'y
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska i|p Katoliška Jednota
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Jollet, Illinois POSLUJE ŽE 48. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. Januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 Članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
BKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni to solventni podporo« organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu to do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Meseftni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizsk, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 to zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se laliko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 to 50c na dan ali $5.00 na teaen. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rtaervo Izplačano v gotovini. •
Nad 70 ltt stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem to angleškem jeziku m katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov to sirot, ce Se nisi član ali članica te mogočne to bogate podporne organizacije, potrudi Be m pristopi takol.
V	vsak*, slovenski ntaelbinl v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti Kjerkoli še nimate društva, spadajofiega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Maurice in abe Midon sta spoznala korporaki Bavoisa in se ustavila.
Toda korporal nekako oša-bnokoraka mimo obeh, kot bi ju sploh ne videl, a vendar v naglici zašepeče besede:
"Videl sem Chanlouineau. Pogum; obljubil je, da bo rešil gospoda Eserovala!"
Sedemindvajseto poglavje
V trdnjavi Montaignac, v okvirju utrdb druge vrste, je stalo staro poslopje, ki je bilo poznano pod imenom kapela.
Prvotno je bila posvečena in namenjena za molitev, toda ob času, ko se vrši naša zgodba, je niso več rabili. Bila je tako vlažna, da niti orožja niso mogli imeti v njej spravljenega, kajti puške in topovi bi tam prej zarjaveli kot na odprtem.
Ta prostor je izbral vojvoda Sairmeuse zaeno z markizom, in tu se je zbrala izredna vojaška komisija.
Ko sta vstopila v ta neprijazen prostor, sta Maurice in abe Midon čutila nekaj pošastnega, kot bi jima zastalo srce. Za trenutek sta bila kot ohromela.
Toda komisija še ni začela s svojim delom; imela sta do-
volj časa, da sta opazovala zidovje in predpriprave.
Že dejstvo, da je vojaška komisija izbrala ta prostor za svoje poslovanje je pričalo, da namerava biti v kratkem gotova s1 svojim delom, kajti gospodje komisarji se v teh zatohlih prostorih gotovo ne bodo dolgo mudili.
V	prostorih so se nahajale tri mize, katere so prinesli tja iz vojašnice. Pokrite so bile s konjskimi koci. Nekaj nepo-barvanih lesenih stolov je čakalo sodnike. V sredini je bil malo boljši stol, namenjen za predsednika. Vojvoda ga je sam poslal v kapelo.
Za jetnike je bilo pripravljenih več lesenih klopi.
Močne vrvi so delile kapelo v dva dela. Sodniki so se hoteli zavarovati pred javnostjo.
Toda bilo je nepotrebno!
Župnik in Maurice sta bila mnenja, da bo naval množice tak, da bosta le s težavo dospela v notranjost, toda ko sta dospela tja, ni bilo skoro nikogar v kapeli.
V	prostoru je bilo komaj kakih dvajset ljudi. Ob senci zi-dovja je stalo kakih dvanajst mož, žalostnih obrazov in s stisnjenimi ustnicami. Bili so to vojaški častniki v pokoju, ki so dobivali polovično plačo. Trije moški, črno oblečeni, so se tiho posvetovali pri vratih. V drugem kotu je ^talo nekaj kmetic, ki so si s predpasniki brisale obraze. Njih jok je bilo edino znamenje življenja v teh mračnih prostorih. Bilo so matere, žene ali ljubice obtožencev.
Ura je odbila devet. Začulo se je bobnanje, od katerega so !se tresle šipe v oknih. Zunaj