K-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 JBLJANA, AVGUST-SEPTEMBER 1983, LETNIK 32, STR. 143—190 iK A D B im VESTNIK VODNOGOSPODARSKO PO D JETJE MARIBOR DRENAŽNI STROJ PR I IZVEDBI M ELIORACIJ & s / . & \e .' / / V < / ^ > v j ? # ^ H * ■ / > v V .# > V ä V ' V ^ V <•■' ^ v v / £ * Zastopnik münchenskega sejma za Jugoslavijo O ZEHA Radna organizacija za marketing i eko­ nomsku propagandu Zagreb, Trg republike 5, telefon: 421 322, 276 037 telex: 21663 YU O ZEH A GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 8-9 • LETNIK 32 • 1983 • YU ISSN 0017-2774 lISEDINA-COlVniVTS Članki, študije, razprave V alentin B reznik: Articles, studies, proceedings VODARJI ŽELIMO IN LAHKO POMEMBNO PRISPEVAM O K USTALITVI NAŠEGA G O S P O D A R S T V A ..............................................145 Janez Kokol: MOŽNOST USPOSABLJANJA ZEM LJIŠČ ZA KM ETIJSKO PRO ­ IZVODNJO V TU JIN I ................................................................................. 146 Jože P an ja n : ANALIZA ODTOKA S POREČJA Z MATEMATIČNIM MODELOM 150 ANALYSIS ONTFLOW OF THE RIVER B rane M atičič: UČINKOVITOST DRENAZNIH SISTEMOV IN VZDRŽEVANJE S I S T E M O V .......................................................................................................... 158 S tanko Jecelj, D aniel Valek in Tom islav Regent: MODEL IZVEDBE M ELIORACIJE ZEM LJIŠČA OD ZAMISLI DO IZ V E D B E ............................................................................................................161 Tom islav G rošeta in Tomislav Regent: REA LIZA CIJA PROJEKTA M ELIORACIJ V N A R A V I......................... 165 F ranc M aleiner: OM EJEVANJE PRETOKA S POMOČJO VRTINCNIH D U SlLK . . 167 M atija K avčič in A leksander Geiger: M EHKI J E Z O V I .....................................................................................................174 C iril S tanič: GREZNICE A LI K A N A L IZ A C IJE ..................................................................176 Sergej Bubnov: PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV . . . 177 V ladim ir Čadež: Iz gradbene zakonodaje NAČELNE PRIPOM BE K PREDLOGU ZA IZDAJO ZAKONA O From building legislation GRADITVI O B J E K T O V ...................................................................................... 177 G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V L e k to r : A L E N K A R A IČ T e h n ič n i u r e d n ik : D U Š A N L A JO V IC U r e d n iš k i o d b o r : N E G O V A N B 0 2 I C , V L A D IM IR Č A D E Ž , J O Ž E E R Z E N , IV A N J E C E L J , A N D R E J K O M E L , S T A N E P A V L IN , F R A N C Č A Č O V IČ , B R A N K A Z A T L E R R e v i jo iz d a ja Z v e z a d r u š te v g r a d b e n ih in ž e n i r je v in t e h n ik o v S lo v e n ije , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 221 587. T e k . ra č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 250 d in , z a š tu d e n te 90 d in , z a p o d je t j a , z a v o d e in u s ta n o v e 2000 d in . R e v i ja iz h a ja o b f in a n č n i p o d ­ p o r i R a z is k o v a ln e s k u p n o s t i S lo v e n ije , S p lo š n e g a z d r u ž e n ja g ra d b e n iš tv a in IG M S lo v e n i je in Z a v o d a z a ra z is k a v o m a ­ t e r i a l a i n k o n s t r u k c i j L ju b l ja n a . t r a n c Perc: OB PREDLOGU ZA IZDAJO ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV 179 Iz naših kolektivov SGP GROSUPLJE, G r o s u p l j e .........................................................................183 From our en terp rises G IP INGRAD, C e l j e , ........................................................................................ 183 GIP GRADIS, L ju b ljan a .................................................................................184 SGP BETON Z A S A V J E ......................................................................................184 IM P L JU B L JA N A ..................................................................................................... 184 SGP SLO VENI JACESTE - TEHNIKA, L ju b l j a n a ........................................ 185 Vesti in in form acije XX. KONGRES MEDNARODNEGA DRUŠTVA ZA HIDRAVLIČ- News and in form ations NE R A Z IS K A V E ..................................................................................................... 185 Inform acije Zavoda za raziskavo m ateria la in konstrukcij L ju b ljan a Proceedings of th e In s titu te fo r m ateria l and s tru c tu res research L ju b ljan a BETONIRANJE V VROČEM VREMENU (drugi del) . Ja š Žnidarič Vodarji želimo in lahko pomembno prispevamo k ustalitvi našega gospodarstva Slovenski vodarji, ki izvajamo dejavnost po­ sebnega družbenega pomena, smo se s sklenitvi­ jo samoupravnega sporazuma o skupnem nastopu in izvedbi melioracijskih del v SR Sloveniji za obdobje 1982—1985 organizirali tako, da bomo na osnovi združevanja dela in sredstev kos vsem nalogam, ki jih od nas terja sedanji trenutek. Zelo smo veseli, da je ob razreševanju zapletenih nalog, ki jih terja ustalitev našega gospodarstva, dobilo posebno pomembno vlogo in poudarek kme­ tijstvo oziroma na temelju dolgoročnejšega raz­ voja kmetijstva ustrezno proizvodnjo hrane. Rav­ no v tem vidimo slovenski vodarji svoje poslan­ stvo, da s sodelovanjem pri načrtovanju, projek­ tiranju in izvedbi melioracij damo naš delež k realizaciji tega tako zelo pomembnega družbe­ nega cilja. Zaradi tega se zdi prav, da posebej povemo bistvene sestavine, ki jih vsebuje ta samoupravni sporazum, ki so naslednje: — v temeljnih ciljih smo si zastavili kot na­ logo realizacijo melioracijskih del v SRS v ob­ dobju 1982—1985; — skupno planiranje govori o tem, kako bo­ do podpisnice dosegle realizacijo postavljenega ci­ lja v predhodni alinei oziroma poglavju. Kot in­ strumentarij uspešnega dela se pojavljajo: samo­ upravni sporazum o temeljih plana, letni progra­ mi melioracijskih del, delitev dela in specializaci­ ja, koordinacija dela in združevanje dela in sred­ stev z namenom razvoja in realizacije melioracij­ skih del v celovitem smislu; — družbenoekonomski odnosi pri ustvarja­ nju in delitvi dohodka — te odnose bodo podpis­ nice uredile v posebnem samoupravnem sporazu­ mu; — skupni rizik; — organizacija skupnega poslovanja. V samoupravnem sporazumu je predviden po­ slovni odbor kot skupni organ z namenom, da se zagotovi tekoče izvajanje sporazuma. Na osnovi temeljnega interesa za sklenitev samoupravnega sporazuma, ki smo ga povedali v prvem odstavku tega teksta, smo s sprejetjem sa­ moupravnega sporazuma vodnogospodarska pod­ jetja SRS želela širši slovenski javnosti povedati tudi naslednje: — da smo na osnovi delitve dela in speciali­ zacije znotraj vodarstva in gradbeništva priprav­ ljeni zagotoviti svoje kapacitete in strokovno znanje za realizacijo te pomembne družbene pri­ oritete; — da smo se pri svojem dosedanjem razvoju na področju gospodarjenja z vodami strokovno in materialno usposobile za izvajnje regulacij in me­ lioracij, kar je temeljna naloga na področju ure­ janja vodnega režima; — da smo se pri dosedanjem razvoju vodno­ gospodarske organizacije že pred sklenitvijo tega samoupravnega sporazuma uspešno dogovarjali prek stalne konference vodnogospodarskih OZD o usklajenem razvoju kapacitet, opreme in zna­ nja na osnovi specializacije in delitve dela. Na te­ melju take politike danes vodnogospodarska pod­ jetja razpolagajo z zadostnim potencialom za kom­ pletno nudenje storitev za realizacijo teh del; — ugotavljamo in to želimo tudi ob tej pri­ ložnosti posebej izpostaviti, da je pogoj za ra­ cionalno in učinkovito razvijanje in funkcionira­ nje sistema melioracij v koncentraciji ustreznega specifičnega hidrotehničnega znanja v panogi vod­ nega gospodarstva v smislu koncipiranja, projek­ tiranja, izvajanja in vzdrževanja hidrotehničnih sistemov. Predsednik odbora za vodno gospodarstvo pri Splošnem združenju gradbeništva in IGM mag. Valentin Breznik, dipl. oec. Možnost usposabljanja zemljišč za kmetijsko proizvodnjo v tujini JANEZ KOKOL 1. Uvod Dinamičen gospodarski razvoj Jugoslavije v preteklih desetletjih je povzročil pri nas razmah nekaterih dejavnosti, ki so značilne za prve faze razvoja gospodarsko še ne dovolj razvitih dežel. Ta razvoj je bil žal na področju kmetijstva in vodnega gospodarstva v veliki meri podvržen nepredvidenim nihanjem gospodarske konjunk­ ture in spremenljivim planskim odločitvam, zato je bil večinoma stihijski. Kljub temu danes na teh področjih razpola­ gamo z znatnimi gospodarskimi potenciali, aku­ muliranim znanjem in tehnologijo, ki ne zaostaja za inozemsko konkurenco. Osnove za varen in dolgoročno usmerjen go­ spodarski razvoj vsake dežele predstavljajo neka­ teri pogoji, kot so: — lastna proizvodnja hrane, — rešitev temeljnih infrastrukturnih proble­ mov, — osnovne vodnogospodarske ureditve. Prav na teh področjih smo si v Jugoslaviji v preteklosti nabrali mnogo izkušenj in mimo lahko trdimo, da na večini teh področij ne zaostajamo za tujo konkurenco. Na posameznih toriščih pa imamo celo določeno tehnološko prednost. Ni pre­ tirana terditev, da že danes razpolagamo z vsemi osnovnimi tehnološkimi znanji in pogoji, ki so potrebni za prenos znanja, tehnologije in uslug v tujino. Zato je prav presenetljivo vprašanje, zakaj ne razpolagamo z večjimi referencami v tujini pri plasmaju znanja in uslug na področju agrokom- pleksa in vodnega gospodarstva. Namen tega prispevka je razmišljanje o naših objektivnih možnostih, pogojih v tujini in neka­ terih temeljnih poslovno-organizacijskih vpraša­ njih. 2. Opredelitev izhodišč Planiranje — pogoji usklajenega razvoja Kmetijstvo, gozdarstvo, živinoreja in vodno gospodarstvo so v svetu in tudi pri nas tesno po­ vezani pojmi. Proizvodnja hrane temelji na zemlji, zemlja pa lahko nudi proizvodne možnosti, če so za to rešena temeljna vodnogospodarska vprašanja. Vodnogospodarske rešitve v prostoru izhajajo iz interesa izrabe tega prostora za proizvodnjo hrane in razvoj drugih gospodarskih aktivnosti. Vse to pa mora upoštevati pogoje ekološkega rav­ notežja in uskladitve med zakonitostmi okolja ter še dovoljenimi posegi vanj. ------------- !l A vtor: Janez Kokol, dipl. inž. geod., Vodnogo­ spodarski in s titu t L ju b ljan a Danes je v svetu le malo držav, ki ne bi poz­ nale institucije planiranja. Sistemov je več, vsi pa težijo za istim ciljem: Omogočiti čimhitrejši go­ spodarski, socialni in kulturni razvoj ob izrabi prirodnih resursov na način, ki dolgoročno ne mo­ re privesti do porušitve prirodnega ravnotežja. Stanje svetovne prehrane in kmetijstva Povprečna biološka vrednost hrane v svetu dosega danes ca. 2.600 kalorij na človeka na dan. Od tega je 4/5 rastlinskega izvora in le 1/5 žival­ skega izvora. Statistična obdelava svetovne porabe hrane kaže, da v svetu ni lakote, podrobna anali­ za pa govori drugače. V razvitih državah se porabi okoli 3.400 kalo­ rij dnevno na prebivalca. Prebivalci držav v raz­ voju pa premorejo zagotoviti le 2.300 kalorij na dan na prebivalca. Od tega pa je le 200 kalorij živalskega izvora. Vemo, da 2/3 svetovnega pre­ bivalstva živi v državah v razvoju. Pri tem pa pol milijarde ljudi oziroma okoli 10 odstotkov svetov­ nega prebivalstva trpi lakoto. Zato se danes v državah v razvoju oskrba s hrano obravnava kot primarni ekonomski politič­ ni problem. Mednarodno sodelovanje na področju prehrane je danes v stagnaciji, ker se svet sooča s pomanjkanjem politične volje za sprejem realnih rešitev. Mednarodna skupnost si je že pred 10 leti za­ dala cilj, da se do konca 1. 1980 izkorenini lakota v svetu. To se ni uresničilo, cilj pa se je odmaknil za nadaljnjih 10 let. Cilj, ki so si ga zastavili v okviru mednarod­ nega programa, predvideva potrebo po 4 °/o letni rasti proizvodnje hrane v državah v razvoju. Do­ sedanja rast dosega v povprečju stopnjo 3,2 %. Klasična področja lakote, kot so: Indijski podkon- tinent, Kitajska, Filipini, Indonezija, izredno us­ pešno napredujejo in danes v globalu ne trpe več lakote. Problem se je prenesel na področje Afrike, kjer se proizvodnja hrane globalno zmanjšuje za 1—2 °/o letno, kar ogroža 300 milijonov ljudi. Politični pomen hrane Hrana je eksistenčno vprašanje narodov, po­ goj za politično stabilnost držav in osnova, od ka­ tere je odvisen gospodarski razvoj prizadetih dr­ žav in regij. Neenakomerna svetovna proizvodnja hrane omogoča zato državam proizvajalkam razne mož­ nosti političnih in gospodarskih pritiskov, kar je danes ena najprepričljivejših metod za uveljav­ ljanje volje močnejšega. Edini perspektivni način za odpravo lakote in za dosego dolgoročne oskrbljenosti s hrano je raz­ vijanje lastne proizvodne baze držav. Medregionalna distribucija hrane naj bi bila predvsem sredstvo za korekcijo osnovne ponudbe, kakovostno dopolnjevanje in faktor varnosti. Načelno je bilo dogovorjeno, naj bi se svetovna skupnost dežel, ki imajo viške, obvezale, da v ok­ viru pomoči najbolj revnim posreduje 10 milijo­ nov ton žita letno. Ta pomoč poteka le delno. Se slabše pa je to, da gre v 80% primerov za bila­ teralno pomoč razvitih nerazvitim, kar sili upo­ rabnike, da se podrejajo globalni politični in go­ spodarski strategiji dajalcev pomoči. Naša država v skladu s svojo aktivno med­ narodno politiko vseskozi podpira mednarodne ak­ cije za sistemsko reševanje problemov. Del poli­ tike, ki je naše interne narave, je naravnane na povečanje proizvodnje hrane v državi ter ponudba viškov v okvirih ekonomskega sodelovanja z drža­ vami v razvoju. Brez dvoma bi morali to politiko razširiti tudi na pomoč v obliki ekonomskega so­ delovanja z deželami v razvoju ter na področjih usposabljanja teh držav za lastno proizvodnjo. Pri tem pa je potrebno jasno opozoriti na dejstvo, da so te države zaradi že naštetih pogojev in razlogov zelo občutljive za oblike sodelovanja. Sodelovanje z njimi je mogoče dolgoročno razviti predvsem tako, da nastopamo koordinirano v obliki meddržavnih sporazumov. V nasprotnem primeru so naše delovne organizacije, ki nastopajo kot ponudniki projektov, tehnologije in opreme, obravnavane enako kot svetovne multinacionalne ali druge zasebne družbe. V takih primerih pa ne nastopamo ob istih pogojih s tujimi konkurenti. Zato je pomembno opozoriti na tak način so­ delovanja. Tako uveljavljamo politični ugled, ki ga kot država uživamo, ter pomagamo naprej raz­ vijati ta ugled na primerih uspešnega gospodar­ skega sodelovanja. 3. Vsebina in značaj problematike Usposabljanje zemljišč za kmetijsko proizvod­ njo je element izvajanja družbeno-ekonomskih načrtov razvoja in sestavni del kmetijske politike. Načini reševanja problematike pa zavisi od: — naravnih danosti, — ciljev in značaja agrotehnične proizvodnje, — uporabljene tehnologije, — razpoložljive opreme. Uspeh posegov je odvisen od: — pravilne presoje objektivnih pogojev, — pravilne izbire in izvajanja kmetijske teh­ nologije, — pravilnega in rednega vzdrževanja objek­ tov in naprav ter celih sistemov. Že iz navedenega je razvidna kompleksnost problematike in multidisciplinaren način dela. Vse to pomeni, da mora ponudnik razpolagati z: — usposobljeno poslovno-tehnično organiza­ cijsko obliko, — poglobljenim strokovnim znanjem s širo­ kih področij klimatologije, geologije, pedologije, agrobiologije itd., — kakovostno agrotehnično in hidrotehnično tehnologijo, — opremo za izvajanje vseh vrst raziskoval­ nih del, izvedbo in opremo objektov, — strokovnim kadrom za uvajanje in vzdr­ ževanje izvedenih objektov in proizvodnje. Vemo, da je veriga le toliko močna kot njen najšibkejši člen. V danem primeru pomeni to, da delo zahteva: — visoko stopnjo koordinacije, — usklajenost dela med partnerji v poslu, — dolgoročno naravnano usposabljanje ce­ lotnega teama, — sistematično vodeno politiko poslovne eks­ panzije, — koordinacijo poslovnih ambicij gospodar­ skih organizacij in politične volje ter usmerjenosti državne uprave. Verjetno je v vsej tej kompleksnosti in za­ htevnosti problematike eden od glavnih razlogov, da doslej nismo upeli na zunanjih trgih s svojo ponudbo v večji meri. Praksa kaže vrsto pomanj­ kljivosti v našem obnašanju na zunanjih tržiščih. Osnovni razlogi spodrsljajev so verjetno pred­ vsem v: — premajhnem in površnem poznavanju go­ spodarskih in naravnih pogojev na trgih, kjer po­ nujamo svoje usluge, — slabi organizacijski povezavi med nosilci dela, — nekonkurenčnosti v tujini zaradi neustrez­ ne finančno-kreditne interne politike in bančne politike v mednarodnih poslih, — zaostajanje v tehnologiji na nekaterih re­ lativno omejenih področjih, — še vedno deloma slabši domači opremi in nekonkurenčnih ponudbah domače opreme (ta trditev ne velja za vso domačo opremo), — podcenjevanju nekaterih oblik sodelovanja z državami v razvoju, predvsem na področju raz­ nih oblik tehnične pomoči, izobraževanja kadrov, vzdrževanja sistemov itd. Pri tem pa se moramo zavedati tudi objektiv­ nih prednostnih področij, kjer smo tudi medna­ rodno visoko konkurenčni: — politični ugled naše države v družini držav v razvoju, — visoko razvita in organizirana znanstveno­ raziskovalna dejavnost na večini tistih področij, ki jih moramo v ponudbi upoštevati, — strokovni ugled in organizacijska usposob­ ljenost vodilnih jugoslovanskih kmetijskih pro­ izvodnih in trgovskih asociacij, — strokovna usposobljenost hidro tehnične in širše gradbene operative glede razvijanja, projek­ tiranja in izvajanja del, — razvitosti naše strojegranje in kovinsko predelovalne industrije, ki je sposobna zagotoviti mednarodno konkurenčno in kakovostno opremo. Naše večje kmetijske organizacije so dosegle v izvozu posameznih kmetijskih izdelkov ali izku­ šenj in uslug z različnih področij kmetijske pro­ izvodnje že lepe uspehe. Na področju prodaje domačega znanja pri raz­ vijanju rastlinske proizvodnje pa z izjemo nekaj uspešnih poskusov nismo zabeležili večjega uspe­ ha. Žal je tako, da je prav področje uvajanja rast­ linske proizvodnje na novo usposobljenih zemlji­ ščih investicijsko zahtevnejše in zato za ponud­ nika usluge tudi najbolj zanimivo. Gledano z na­ cionalnega vidika je taka ponudba izredno po­ membna, ker poleg ožje kmetijske tehnologije v bistvu lahko vključi v posel tudi prodajo uslug in opreme drugih domačih ponudnikov. Po drugi strani pa je izpeljava takega posla za nosilca iz­ redno odgovorna in zapletena zadeva. Prav v tem pa verjetno tiči razlog, da se nosilke kmetijskega izvoza — proizvodov in znanja — tem poslom izogibajo oziroma tu ne kažejo podoben interes kot za druge oblike izvoza. Naše možnosti za uspeh na odprtih licitacijah projektov ali posameznih del iz njih pa so iz že prej navedenih razlogov manjše. Zato menimo, da dosedanji neorganiziran način nastopanja in de­ lovanja ni perspektiven in pomeni veliko izgubo časa in sredstev. Ob tem se torej jasno zastavlja vprašanje, ka­ ko našo ponudbo organizirati in poiskati poti za načrtovanje vseh oblik sodelovanja s tujimi part­ nerji. 4. Oblike sodelovanja in načini vključevanja v zunanje trge Pri mednarodni menjavi dela s področja agro- kompleksa obstajajo določene razlike proti ostalim oblikam iskanja in nudenja znanja, tehnologije in uslug. V glavnem lahko razčlenimo glavne oblike možnega sodelovanja v: 1. Sodelovanje v okvirih mednarodnih asocia­ cij. 2. Bilateralno sodelovanje med državami. 3. Udeležba pri odprtih natečajih in medna­ rodnih licitacijah. Sodelovanje v okvirih mednarodnih asociacij Mednarodne organizacije na področju hrane in kmetijstva so številne, še posebej, če mednje uvrščamo tudi razne regionalne razvojne banke, agencije in skupnosti. V okvirih organizacije združenih narodov se ukvarjajo s problemi hrane štiri glavne organiza­ cije. Od teh sta z obravnavanega stališča pomemb­ na predvsem IFAD in FAO. IFAD — Mednarodni fond za razvoj kmetij­ stva se financira iz dveh glavnih virov — 45 °/o izvoznice nafte, 55°/o iz razvitih držav in prispev­ kov uporabnikov. Vendar je program te medna­ rodne organizacije bolj usmerjen v razvoj in ur­ banizacijo vasi, reševanje problemov oskrbe z vodo in male proizvodnje. Zelo zanimiva in pomembna organizacija s tega področja je FAO. Predvsem je pomemben vpliv te organizacije. FAO j ep olitično telo pred­ stavnikov držav članic, kjer potekajo konzultacije v zvezi z raznimi vprašanji, se formirajo razna pri­ poročila vladam in drugim mednarodnim organi­ zacijam. Glede razvoja izvršilne funkcije pa FAO pripravlja in izvaja projekte v državah v razvoju, skrb za šolanje kadrov za delo v državah v razvoju. V financiranje teh programov se vključujejo last­ na sredstva organizacije drugih mednarodnih in­ stitucij svetovne banke in drugih regionalnih ali subregionalnih institucij ter tudi sredstva iz spe­ cialnih programov. Sodelovanje z vsemi mednarodnimi asociaci­ jami ni pomembno samo zaradi možnosti vklju­ čevanja vnjihove programe. Morda so še po­ membnejše kot vir pravočasnih informacij za mar­ keting in drugo poslovno dejavnost oziroma za za­ gotovitev pravočasne prisotnosti pri večjih medna­ rodnih projektih. Kljub temu da zlasti v FAO deluje mnogo ju­ goslovanskih ekspertov, doslej nismo znali poslov­ no izkoristiti teh asociacij. Ugotavljamo, da celo pomoč naše države, ki se po ključu usmerja v te fondacije, ni spremljana s konkretnimi predlogi za vključitev naše ponudbe. Pri tem je potrebno omeniti, da je sodelovanje z najrevnejšimi drža­ vami možno često edino prek teh institucij, ker te države drugih možnosti za financiranje svojih razvojnih projektov sploh nimajo. Poudariti pa je potrebno, da je podana zelo široka paleta uslug, ki jih eventualno lahko nu­ dimo v teh aranžmanih: od svetovalskih in inže­ niring oblik sodelovanja do čiste tehnične pomoči. Bilateralno sodelovanje med državami Osebno sem prepričan, da bi morali posebno pozornost posvetiti prav tej obliki sodelovanja. Dejstvo, da imamo na tem področju zaradi neu­ vrščene politike naše države največje prednosti, ki jih pa ne znamo pripeljati do za nas zanimivejših oblik. To sodelovanje pa je povezano z vrsto pred­ hodnih aktivnosti, ki morajo biti usmerjene v to, da znamo oblikovati programe, ki jih naši posa­ mezni tuji partnerji želijo in potrebujejo. Torej bi morali predhodno dobro poznati položaj in potre­ be partnerja. To pa zahteva organizirane marke­ ting službe, ki so ne samo trgovsko, pač pa tudi strokovno usmerjene tako, da znajo zbirati in po­ sredovati izvirne podatke. Drugo vprašanje je, kako zagotoviti vključi­ tev teh programov v dnevne rede skupin eksper­ tov, ki pripravljajo delovna gradiva za srečanja meddržavnih komisij. Ne moremo se znebiti vtisa, da je vsebina teh dnevnih redov bolj prepuščena tradiciji stikov in sodelovanja, trenutni izbiri eks­ pertov in osebnemu vplivu dokaj ozkega kroga pri­ sotnih gospodarskih ekspertov. Sekcije za sodelovanje s posameznimi drža­ vami, ki so organizirane v okvirih zvezne in re­ publiških gospodarskih zbornic, so gotovo najbolj široka in demokratična oblika za pripravo palete ponudb. Žal smo bili v delo teh premalo vključeni ali se sami premalo vključevali. Nadaljnji bistveni problem pa je spremljanje, dopolnjevanje in raznovrstno podpiranje poti in usode podanih predlogov, da se ti ne izničijo na raznih stranskih administrativnih lokacijah. Dose­ danje izkušnje sicer ne vlivajo pretiranega opti­ mizma, vendar kljub temu sodimo, da je to pot, ki pravilno vzdrževana, gotovo vodi do uspešnega so­ delovanja in obojestranskega zadovoljstva part­ nerjev. Udeležba na odprtih natečajih in mednarod­ nih licitacijah Gotovo bo treba še naprej izrabljati tudi te ob­ like nastopanja, ker brez njih preprosto ne gre. Drugo vprašanje pa se postavlja glede na: kdaj, kje, zakaj in kdo. Vemo, da je prvi pogoj za udeležbo na teh li­ citacijah dokaz o sposobnosti ponudnika. To po­ meni, da lahko na teh licitacijah nastopa relativ­ no majhno število visoko usposobljenih ponudni­ kov. Na področju organizacije teh ponudb je prak­ tično zelo malo narejenega in s področja ponudbe agrokompleks-priprava zemljišč pri nas tudi ni narejenega skoraj nič. Drugo pomembno vprašanje je regionalna us­ merjenost. Priprava zemljišč je pogojena z narav­ nimi danostmi in kriteriji, ponudba kompletnega know-haw pa zahteva globoko poznavanje lokal­ nih razmer in naravnih posebnosti. Tudi čas je po­ memben dejavnik. Praksa kaže, da vedno kasnimo pri pridobitvi tender j a oziroma analizi okoliščin licitacije. Konkurenca je v tem pogledu bolj izku­ šena in to bogato izkoristi. Posebno nam mora biti tudi jasno, zakaj na­ stopamo. Večkrat je že vnaprej jasno, da v prvem poslu ne more biti dohodka. Samo dolgoročna prisotnost na kakem tržišču lahko zagotovi tudi vsestranski poslovni uspeh. Strategija poslovnega odločanja v takih primerih je pri interdisciplinarnih poslih otežkočena in pre­ več zamudna. Tako se spet vračamo k vprašanjem organizacije, zagonskih kapitalov in poslovnega rizika. Načini vključevanja v zunanjetrgovinske po­ nudbe in posle so možni v osnovi na dva načina: svetovalske usluge in inženiring posli. Več bi morali glede na doslej premalo izkori­ ščeno »prodajo pameti« povedati o svetovalskih uslugah na področju urejanja zemljišč za kmetij­ sko proizvodnjo. Posebej je potrebno podčrtati, da mednarodne finančne asociacije dosledno zahtevajo, da seto- valske in inženiring asociacije niso neposredno po­ vezane pri nudenju mešanih ponudb. Za vsako vr­ sto posla lahko kandidira ponudnik samo v eni obliki. Strokovnosti, ki bi jih morali obvladati pri svetovalskih dejavnostih na področjih agrokom- pleksa-priprava zemljišč in usposobitev za pro­ izvodnjo, so predvsem: — načrtovanje družbenoekonomskega razvo­ ja, regionalno prostorsko planiranje, — načrtovanje politike tehnološkega raz­ voja v tujih deželah s ciljem, da se pripravijo predlogi za optimalno izrabo naravnih in družbe­ nih resursov dežele, — opravljanje preliminarnih raziskav, po­ trebnih za predinvesticijske orientacije, priprave formulacij možnih tehničnih rešitev in izdelavo študij o ekonomski upravičenosti, — svetovanje investitorjem pri izbiri delov­ nega procesa, uvajanju novih tehnologij in proizvodov, pri izbiri opreme, uvajanju upravno- organizacijskih oblik, — svetovanje pri reševanju zapiranja finanč­ nih konstrukcij in ostalem poslovanju, — izdelava študij, predprojektov in razne tehnične dokumentacije, — prevzemanje nadzora nad projektiranjem, izgradnjo in uvajanjem v obratovanje, — usposabljanje kadrov investitorja na tujem za vodenje in vzdrževanje objektov. Tu je naštetih nekaj poglavitnih oblik te de­ javnosti. Pri dosedanjih načinih vključevanja v mednarodno ponudbo smo te dejavnosti na na­ šem obravnavanem področju skoraj v celoti zane­ marili. Gre pa tu predvsem za organizirano ob­ liko celovite ponudbe ene usposobljene organiza­ cije. Navedena svetovalska dejavnost je videti v pogledu ožjega usposabljanja zemljišč za kmetij­ sko proizvodnjo preširoko zastavljena. Dosedanja praksa pa je pokazala, da se pri tem delu sprožijo v tujih deželah vsa navedena vprašanja, ki jih mo­ ra svetovalna organizacija znati reševati. Menim, da ostalih načinov od neposrednih po­ nudb zap osamezne elemnte uslug ali za celotno inženiring ponudbo na tem mestu ni potrebno pod­ robneje razvijati. Te so že splošno znane in upo­ rabljene v naši dnevni praksi. Vsekakor lahko sklenemo, da je spekter na­ činov vključevanja v delitev dela na področju us­ posabljanja zemljišč za kmetijsko proizvodnjo v tujini, zelo širok. V dosedanji praksi smo upo­ rabili ozko paleto načinov, in to predvsem kot do­ bavitelji posameznih surovin, hrane ali materia­ lov, ali kot izvajalci posameznih investicijskih faz. Nikoli doslej pa še nismo uspeli razviti s tujimi partnerji višjih oblik sodelovanja, ki dolgoročno največ prinašajo tudi na tem mejnem področju med agrokompleksom in vodnim gospodarstvom. Težko je predvidevati našo nadaljnjo strate­ gijo in poti dejanskega razvoja tega področja dela- Prepričan pa sem, da večjih uspehov in dolgoroč­ nih referenc ne bomo dosegli, če ne bomo razvili vseh oblik sodelovanja in nudenja uslug, ker se bomo samo v tem primeru trajno plasirali na tujih trgih ih na njih tudi obstali, Analiza odtoka s porečja z matematičnim modelom — enotni hidrogram UDK 556.01:51-7 JOŽE PANJAN 1. Uvod S pojmom sistem si predstavljamo napravo ali sklop naprav (elementov), ki so med seboj pove­ zani za izvršitev neke naloge oziroma shemo ali proceduro, realno ali abstraktno, ki v danem ča­ su povezuje vhod (vzrok) z izhodom (posledica ali odgovor sistema). Sistem dobro funkcionira, če da­ je izhode, ki ustrezajo vnaprej postavljenim pogo­ jem oziroma zahtevam. Teorija sistemov se je po­ sebej razvila v elektrotehniki — električna vezja in signali in astronavtiki — gibanje vesoljskih ladij. V hidrologiji si hidrološki ciklus predstavlja­ mo kot samostojni sistem, ki ga iz praktičnih raz­ logov razdelimo na dva ali več podsistemov. Mo­ del, ki se največkrat uporablja pri definiciji pod­ sistema neto padavine (vhod) — direktni odtok (izhod) je enotni hidrogram. Metode za določitev enotnega hidrograma se ukvarjajo s problemom identifikacije neznanega funkcioniranja sistema, če poznamo njegov vhod (hietogram padavin) in izhod (hidrogram odtoka). Pri identifikaciji neznanega funkcioniranja sistema se (v zadnjih 30 letih) zelo pogosto uporablja konvolucijska vsota oziroma in­ tegral konvolucije (superpozicijski integral ali Du- hamelov integral). Sloni na predpostavki, da se po­ rečje obnaša kot linearni stacionarni, determini­ stični sistem. Namen tega članka je fizikalna ponazoritev konvolucijske vsote oziroma integrala konvolucije in upravičenost njegove uporabe pri identifikaciji (funkcioniranju podsistema neto padavine — di­ rektni odtok) enotnega hidrograma. 2. Zvezni, linearni, deterministični sistem (t) Yl (t) X2 (t) y2(t) SISTEM H x m (t) yp (t) S lika 1. Shema zveznega determinističnega sistema y (t) = h [X (t), t] X (t) = [Xi (t), x2 (t),. . . xm (t)]T y (t) = [yi (t), y -2 (t),. . . yP (t)]T delovanje sistema vhodni vektor izhodni vektor H — funkcionalni operator sistema (odgovor sistema), impulzna funkcija A vtor: Jože P an jan , dipl. inž. FAGG, In š titu t za zdravstveno hidrotehniko, H ajd rihova 28, L jub ljana. Telefon 268-261. Matematični model linearnega nestacioname- ga sistema z enim vhodom x (t) in enim izhodom y (t) je linearna diferencialna enačba n-tega reda: dn y (t) aa— +. . . + aoy(t) = dm X (t) ~ bm dtm + . . . + b0 X (t) = F (t) = X (t) (1) Za a; = a, (t) in bj = bj (t) imamo nestacionari sistem, za a; = konstanta in bj = konstanta pa sta­ cionarni sistem. 2.1. Fizikalna razlaga rešitve diferencialne enačbe Splošna rešitev enačbe 1 za izhod (odziv) siste­ ma na podani vhod (vzbujanje) je sestavljena iz komplementarne in partikularne funkcije: y (t) = yk (t) + yP (t) (2) Oblika komplementarne funkcije yk je odvis­ na od strukture sistema (porečja), ni pa odvisna od vhoda. Zato lahko ta del imenujemo lasten odziv sistema. Partikularna funkcija pa je odvisna tako od strukture sistema (robni in začetni pogoji) kot od vhoda (vrsta zemljišča), vlažnost zemljišča, čas zadrževanja, neto padavine...); ta del izhoda si­ stema vsilimo z vhodom, zato ga imenujemo vsi­ ljeni izhod (odziv). Splošno rešitev linearne diferencialne enačbe moramo prirediti konkretnemu problemu. Izhod sistema lahko zapišemo tudi kot vsoto odziva na začetno stanje in na vhod: y (t) = yz (t) + yv (t) ali z uporabo konvolucijskega teorema: ... _ P dx (r) y (t) — / —-— ■ r (t — r) d r u d T — oo ali (3) y(t) X = J X (t) h (t — t) d r (4) Tretja možnost interpretacije izhoda je, če po­ samezne člene odziva (izhoda) grupiramo glede na časovni potek. Združimo člene, ki s časom izzve­ nijo — usahnejo in člene, ki pomenijo stacionarno stanje: y (t) = y0 (t) + y3 (t) (5) 2.2. Konvolucijski teorem in fizikalna ponazo­ ritev konvolucijskega integrala Če aproksimiramo dano časovno funkcijo x(t), ki je definirana za pozitivne čase, z vsoto stopni­ častih funkcij, ki so zakasnjene za mnogokratnik A t, dobimo, slika 2. Slika 2. Aproksimacija x (t) s superpozicijo stopniča­ stih funkcij in aproksimirana funkcija x„ (t) Posamezne stopnice imajo amplitudo: dx dtS (T n) At tg Cl — At- (6) in nastopajo z zakasnitvijo Tn = n • A t. Če si sledijo stopnice zelo pogosto, če gre A t proti nič, bo aproksimacija funkcije x (t), ki jo označimo z xa(t), zeo dobra, saj velja lim xa (t) = X (t) A t -5 - 0 Če so le posamezni impulzi dovolj ozki, da jih lahko nadomestimo z enotnimi, kar dosežemo z za­ htevo A t-> 0 = > Tn -*- t, lahko zapišemo izhod: y (t) = Ihn ya (t) = J X (r) h (t - r) d r (9) t-> o o Tudi tukaj ne upoštevamo lastnega stanja si­ stema, ki je posledica vhodov pred t = 0. Zato lahko zapišemo za cel časovni interval od — co < T0 ^ t: ali y (t) = j X (r) h (t - t) d z — oo y (t) = I X (r) h (t - t) d r ( 10) Tukaj pomeni: X (t) — vhod (efektivne padavine) h (t — t) — reakcija sistema na enotni vhod <5 (t) oziroma enoten odgovor sistema ali utež r — spomin (memorija) sistema d (t) — DIRAC delta funkcija, ki ima nasled­ nje lastnosti: 1. 6 (t) = 0 za t ^ 0 2. d (t) -> oo za t = 0 OO 3. X (5 (t) dt = 1 Opazujmo sedaj linearni sistem, za katerega poznamo izhod (odziv) r (t) na enotino stopnico 1 (t): Slika 3. Linearni sistem, ki ga vzbujamo z enotno stopnico Za linearni sistem velja teorem o superpozici- ci. Zato lahko, če poljuben vhod (vzbujanje) x (t) aproksimiramo z vsoto stopnic za izhod (odziv), zapišemo ya (t) — 2 S (Tjf) r (t—Tv t < Tn N "1 za t -> 0 = > Tn —*- t ’ dx (r) r (t - r) d r (7)lim ya (t) = y (t) = j dt-> o J a t o Za aproksimacijo časovne funkcije lahko upo­ rabimo tudi zaporedje pravokotnih impulzov. ya (t) = 2 A (Tn) h (t - Tn) trg Tn (8) tn=ti Enačba 10 se imenuje superpozicijski integral, KONVOLUCIJSKI INTEGRAL ali tudi Duhame- lov integral. Konvolucijski teorem pravi, da izhod vsakega linearnega sistema na poljuben vhod lahko dolo­ čimo na osnovi enačbe 10, če poznamo izhod si­ stema na enotino stopnico (delta funkcijo). Če za linearni sistem uporabimo stavek o su- perpoziciji, je izhod vsota iz prispevkov posamez­ nih X (k A t) v času t: y (t) = 2 X (k A r) h (t — A t) A t k = —m za limito z f r - ^- dr inkz l r = > r, ter x (k A r)-»- -> X (r) = > y (t) = J' X (r) h (t - r) d r ( H ) Če vzamemo, da je t — t = v oz. t — v = r, dobimo: t+a y (t) = J h (v) X (t — r) d v 0 (12) Izračun izhoda na poljuben vhod x (t) pri ni­ čelnem začetnem stanju je izvedljiv v dveh kora­ kih: 1. Izračun izhoda h (t) na enotin vhod <5 (t), 2. Izračun konvulacijskega integrala. Ponazoritev izhodov na enotni (impulzni) vhod (t): Slika 4. Izhod h (t) sistema H na vhod 8 (t) X ( t ) M A't'" H x ( t ) Yr 0 Slika 5. Ponazoritev k prehodu impulznega vhoda s ploščino t (r) A r skozi linearni sistem, katerega izhod na enotin vhod d (t) je h (t) Slika 6. Ponazoritev funkcije x (t + v). Sedanji trenutek »t« je v izhodišču pri v — 0 Poglejmo še vhod x (t — v): Tako lahko sedaj zapišemo celotni ali popolni izhod linearnega sistema: y (t) = yz (t) + yv (t) (13) Če ima linearni sistem od nič različno začetno stanje in če pošljemo v njega vhod x (t), celotni iz­ hod zopet lahko zapišemo kot vsoto iz začetnega stanja yz (t) in izhoda zaradi vhoda x (t) je yv (t). Odziv zaradi začetnega stanja ima obliko: yz (t) = 2’ Ki eplt i = l Ki — konstante določljive iz začetnih pogojev Izhod na vhod x (t) lahko zapišemo v obliki konvolucijskega integrala oo yv (t) = J x ( r ) h ( t - T ) d r (13) — OO Skupni izhod je tako: n oo y (t) = 2 Ki ep i‘ + S x (t) h ( t — t) d t (14) i=l —oo Vidimo torej, da lahko partikularno rešitev li­ nearne diferencialne enačbe pri linearnem sistemu, izhod (odziv) na vhod x (t) zapišemo v obliki konvolucijskega integrala, če poznamo impulzni izhod h (t) tega sistema. 2.3. Konvolucija in dekonvolucija Rezultat konvolucijske operacije, ki ga včasih imenujemo konvolucijski produkt ali sestavljeni zmnožek (superpozicija), je odgovor na vprašanje, ali je možno izračunati izhod y (t) linearnega si­ stema H, če poznamo zgodovino (preteklost) vhoda X (t), ki ga pošljemo v ta sistem. Rešitev je dana s konvolucijsko enačbo: OO y (t) = J' X (t) h (t - t) d t — OO ki jo krajše zapišemo takole: y (t) = X (t) * h (t) (15) Pogosto pa smo soočeni z dvema drugima pro­ blemoma Prvi problem: Ali lahko določimo impulzni iz­ hod h (t) linearnega sistema H (v hidrologiji je to identifikacija TEH — trenutnega enotnega hidro- grama), če poznamo vhod x (t) (efektivne padavine) in ustrezni izhod y (t) tega sistema (direktni od­ tok). To je problem identifikacije sistema H. Med količinami x (t), h (t) in y (t) velja tudi sedaj enač­ ba y (t) = X (t) * h (t), le da je sedaj h (t) tisti, ki ga iščemo. Drugi problem: Ali je možno določiti vhod x (t) v linearni sistem, če poznamo impulzni odziv h (t) tega sistema in ustrezni izhod y (t). To je problem dekonvolucije, ki bi omogočal popravljanje učinka konvolucije. Tudi sedaj velja zveza y (t) = x (t) * * h (t), vendar je sedaj x (t) tisti, ki ga iščemo. Ta problem v splošnem ni rešljiv. Dekonvolu- cijska enačba, ki jo pišemo v obliki h (t) = y (t) * t X (t), oziroma x (t) = y (t) t h (t), v splošnem nima rešitve ali pa jih ima neskončno mnogo. 3. Metode identifikacije determinističnih, line­ arnih, zveznih stacionarnih sistemov, pred­ stavljenih z neparametrskim modelom (mo­ del »črne skrinjice« — »Black Box« Models) Zvezni, linearni, deterministični sistem lahko preučujemo z integralom konvolucije: OO y (t) = j h (r) u (t - t) d t* * u (t — t) = X (t — t) oznako z x spremenimo v u, ki je običajna v hidrologiji. Za fizikalne realne sisteme imamo začetne po­ goje pri t = 0, u (t) = y (t) = h (t) = 0 kot tudi za vse t < 0. Zato lahko pišemo: y (t) — X h (t ) u (t — t ) d t (16) o Identifikacijo transformacijske funkcije h(t) analitično lahko rešimo z zgornjo integralno enač­ bo, če sta y (t) in u (t) enostavni, strogo analitično definirani funkciji časa. Če pa sta y (t) in u (t) komplicirani analitični funkciji, rešitev zgornje enačbe na h (t) predstavlja zelo težek problem, posebej če se rešitev išče v časovnem področju. Zato se ta problem praviloma rešuje s trans­ formacijo spremenljivk v frekvenčno področje z uporabo Fourierovega ali Laplaceovega integral­ nega operatorija oziroma transformacije. Fourierov operator transformacije poljubne funkcije f (t) je definiran: oo F (o>) = J f (t) e - i“4 dt (17) — OO kjer pomeni: F ( o j ) — Fourierova transformacija funkcije f (t) v kompleksni obliki 2 j zco = ------------kotna frekvenca, kot nova realna T neodvisna spremenljivka f (t) — poljubna funkcija časa e-j®t = cos (cj t) — j sin (ca t) — Euler jeva kompleksna funkcija Lahko se dokaže, da se enačba (9) s transfor­ macijo pretvori iz integralne enačbe v časovnem področju v navadno algebajsko enačbo v frek­ venčnem področju co. Tako z uporabo Fourierove transformacije na funkcijo y (t), u (t), h (t) do­ bimo: CO Y (co) = J* y (t) e“*®1 dt o oo U (ft)) = X h (t) dt o H (co) = J h (t) e-d“4 dt o Integralna enačba 9 dobi torej obliko: Y (co) = H (co) • U (co) (18) Pogoj, da lahko uporabimo Fourierovo trans­ formacijo je, da je funkcija f (t) absolutno inte- grabilna oziroma če je izpolnjen pogoj: X I f (t) j dt < oo (19) — OO Če torej funkcije y (t), u (t) in h (t) izpolnjujejo zgornji pogoj, potem lahko iz zgornje enačbe 18, v kateri je neznanka H (co), identificiramo H(co): H (co) = U (o) (20) Tukaj H (co) predstavlja odziv sistem v frek­ venčnem področju (frekvenčni odziv sistema). Identifikacijo impulzne funkcije odziva v ča­ sovno področje potem dobimo z uporabo inverz­ nega Fourierovega operatorja na funkcijo H(co): h (t) = - i - / H (co) ê ®4 dco m J (21) o Ker pogoj za absolutno intergrabilnost funkci­ je f(t) (enačba 19) ni vedno izpolnjen, uporabimo Laplaceovo transformacijo z vpeljavo dušene peri­ odične funkcije 3.1 Diskretni, linearni, deterministični sistemi Podobno enačbi 1 lahko zapišemo matematični model v diskretni obliki: N M 2 a, (k) y (k) = 2’ bi (k) u (k 1) (22) j = 0 i = 0 Upoštevati moramo začetne pogoje. Diferencialna enačba N-tega reda predstavlja splošni matematični model diskretnega sistema z enim vhodom y(k) in enim izhodom u (k). Tako na primer za sistem prvega reda zapišemo: a0 (k) y (k) + äi (k) y (k - 1) = = b0 (k) u (k) + bi (k) u (k — 1) Koeficienti aj in b, so lahko neodvisni od časa (konst.) — diskretni stacionarni sistem. Za postopek identifikacije neparametrskega modela, diskretnega, linearnega, determinističnega sistema lahko uporabimo konvolucijsko vsoto, na­ pisano v diskretnem času k: i=oo y (k) = J? h (i) u (k 1=0 y(k) = 2 h (i)u(k 1=0 Tu pomeni: u (k) — vhod (efektivne padavine) h (i) — reakcija sistema na enotni vhod d (k) oziroma enotni odgovor sistema y (k) — izhod (direktni odtok) Identifikacija »enotnega odgovora« sistema h (i), če poznamo y (k) in u (k) v diskretnem času, se lahko izvrši z ustreznimi metodami tako v ča­ sovnem kot v frekvenčnem področju. Metode (postopki) identifikacije so naslednji: 3.2 Direktno reševanje konvolucijske vsote y (0) = h (0) u (o) y (k) = h (0) u (k) + h (1) u ( k — l) + + . . . + h (k) u (0) Od tu dobimo: h(i) = [ y ( i ) - i u ( j ) h ( i - j ) - ^ - (24) j = 2 u (v) 3.3 S Fourierovo in Laplaceovo transforma­ cijo Vsoto konvolucije iz časovnega področja trans­ formiramo v frekvenčno področje z uporabo Fou- rierovega operatorja transformacije. Diskretni Fourierov operator transformacije poljubne časovne funkcije f (k), katere vrednosti so podane v N-diskretnih časovnih trenutkih k = 0, 1, 2 . . . N — 1, dobimo z diskretizacijo enač­ be 17: N —1 / . 2 ^ n ■k \ F(V = ^ f 0f (k) e V n J (25) n = 0, 1 . . . N - 1 Tu pomeni: F(W]i) — diskretno Fourierovo transformacijo funkcije f (h) v funkcijo diskretnih frekvenc coa coa = n. — vrednost diskretnih frekvenc N-zft za n = 0, . . . N — 1 2 jz nk 2 ?z n ■ k zl t N N • z) t nih frekvenc in diskretnih časov = con t — produkt diskret- Podobno kot za zvezno funkcijo dobimo z uporabo Fourierove diskretne transformacije na enačbo 23 kot rezultat algebrojsko enačbo ”̂ ( < y ) (c = fc • 2 n — g ^ ,p 2 n = ^ ^ . 2 n — ^ 2 n — = 0,125 n tu je: co0 — kotna Nyquistova frekvenca f0 — navadna frekvenca Nyquista AT — diskretni čas (ur) Enotni odgovor sistema v časovnem področju pa dobimo z uporabo inverznega Fourierovega ope­ ratorja transformacije na funkcijo H ,,t> : n ' N —1 I j • n h ( k ) = 2 H(„ , e' n ) n=0 n k = 0, 1 . . . N - 1 (28) Enako velja za Laplaceovo transformacijo. 4. Uporaba vsote konvolucije za identifikacijo z) T-EH 4.1 Po direktni poti Uporabimo enačbo 24 in z iteracijo poiščemo ordinate zf T-EH* h (ti): Identifikacija odgovora sistema iz časovnega v frekvenčno področje se izvrši po enačbi 31 samo za enake frekvence fk, k = 0, 1 . . . N, zato moramo biti pri transformaciji vhoda in izhoda zelo pre­ vidni. Za naš primer imamo: Ny = 12 — število podatkov izhodnega hidro- grama površinskega odtoka Nn = 2 — število podatkov vhodnega hieto- grama efektivnih padavin Nh = Ny - Nn + 1 = 12 - 2 + 1 = 11 — šte­ vilo ordinat zl T-EH ______ 1___________ 1 _ _1_ fh0 “ 2 (Nh-i) zl T _ 2 (11 - 1). 4 ~ 80 ■— osnovna frekvenca A T-EH _______1___________ 1________ 1_ fy0 ~ (Ny_i) A T “ (12 - 1). 4 ~ 44 — osnovna frekvenca za Yj __ 1 1 1 f”° (N„_i) A T (2 — 1). 4 ~ T — osnovna frekvenca Ui Najprej poiščemo frekvenci fk in drseče spre- n . fh n . fi, menljivke ku = ------- , ky = ------- , in kh = n "̂o ŷo Transformacijo hidrograma površinskega od­ toka in hietograma efektivnih padavin v področje frekvenc izvršimo po enačbi 25, ki jo razdelimo na njen realni in imaginarni prispevek. F (ojn ) = Ro [X (fk)] + Im [X (ft)] Na osnovi transformiranih vrednosti vhoda in izhoda pridemo do frekventnega odziva sistema (oz. EH v področju frekvenc) s pomočjo enačbe 27. Pri tem moramo upoštevati realni in imaginar­ ni del ločeno, enačba 29: Re (h (fk)] = Re [U (fk)] ■ Re [Y (fk)] + Im [U (fQ] . Im [Y (fk)] Re [U (fk)]2 + Im [U (fk)]2 (32) Im [h (fk)] = = Re [U (fk) ] . Im [Y (fk)] - Im [U (fk)] . Re [Y (fk)] Re [U (fk)]2 + Im [U (fk)]2 (33) V zadnjem koraku izvršimo obrat (inverzijo) frekventnega odziva sistema v področje realnega časa z uporabo inverznega Fourierovega operator­ ja, ki ga ob upoštevanju enačb 32 in 33 lahko za­ pišemo v tejle obliki: N - 1 X = 2 X (i) cos i=0 2 n . i . k Nx n - i y - 2 X (i) sin i=o 2 n . i . k Nx (29) h(i) Nh kh=o { Re [h (fk)] cos - ( Nh N - 1 Re [y (fk)] = 2 ’ y (i) cos — 1 = 0 Ny - v r i 2 75= 2 y (i) cos • — . i . k i=0 12 N - 1 Im [y (fk)] = - 2 y (i) sin - ” ' 1' k - 1=0 Ny v n ■ - i= — 2, y (i) sin •------- i . ky 1=9 12 Povratek na ustrezno eksponentno obliko, če je le ta potrebna, poiščemo s pomočjo kotne am­ plitude A [X (fk)] in faze q [X (fk)]: A [X (fk)] = V Re X (fk)2 + Im X (fk) (30) - Im [h (fk)] sin 2 ” •1' kj (34) Nh j e [X (fk)] = are tg Im [X (fk)] Re [X (fk)] (31) Slika 8. Prikaz rezultatov izračunanih A T — enotnih bidrogramov, polna črta po en. 24, prekinjena črta pa po en. 34 Tabela 3. Rezultat izračunanega frekventnega odziva in ordinate enotnega hidrograma h(tj) za A T — 4 ure kh fk Re [h (fk)] Im [h (fk)] A [h (fk)] e [h (fk)] Re [h (t;)] Im [h (t;)] h (ti) ti = 0 0 67,813 0 67,813 0 156,423 0 13,035 4 1 1/80 44,219 - 32,397 54,817 - 36,228 95,372 - 58,531 12,825 8 2 2/80 22,186 - 28,917 36,447 - 52,503 68,237 - 29,983 8,185 12 3 3/80 13,463 - 24,742 28,168 - 61,448 54,834 - 15,335 5,847 16 4 4/80 9,217 - 19,487 21,557 - 64,687 46,388 - 238 4,552 20 5 5/80 5,562 - 16,675 17,578 - 71,554 42,483 - 4,342 3,902 24 6 6/80 -3,621 - 13,727 14,197 - 75,223 42,933 0 3,578 28 7 7/80 1,694 - 12,118 12,236 - 82,042 42,480 4,342 3,169 32 8 8/80 0,226 - 10,121 10,124 - 88,721 46,388 8,238 3,178 36 9 9/80 - 1,831 - 8,896 9,082 78,370 54,834 15,335 3,292 40 10 10/80 - 3,385 - 6,997 7,773 64,183 68,237 29,983 3,188 44 11 11/80 - 6,362 - 5,773 8,597 42,221 95,372 58,531 3,070 48 5. Zaključek Linearni, stacionarni, deterministični sistem lahko preučujemo z integralom konvolucije oz. konvolucijsko zvezo y (t) = x (t) * h (t). Dekonvolu- cijska enačba, ki jo pišemo v obliki h (t) = = y (t) * X (t), v splošnem nima rešitve ali pa jih ima neskončno mnogo. Rešitev te integralne enačbe obstaja le, če sta Y (t) in X (t) enostavni strogo analitično definirani funkciji. Zato v hidrologiji identifikacija transforma­ cijske funkcije ((t) tj. identifikacija enotnega hi- drograma predstavlja zelo težek problem. Funkciji y (t) in X (t) sta sicer zvezni, vendar ju merimo v diskretnih časovnih intervalih. Identifikacijo »enotnega odgovora« sistema h (i), če poznamo y (k) in x (k) v diskretnem času lahko rešimo z ustreznimi metodami, tako v časovnem kot tudi v frekvenčnem področju. Ker so podatki meritev hidrograma odtoka y (i) in hidrograma padavin X (i) vedno netočni in ker se porečje ne vede na­ tančno kot linearni, stacionarni sistem (efekt ne­ linearnosti in nestacionarnosti), so rešitve dekon- volucijske enačbe zelo občutljive za izbrani ča­ sovni korak A T. Realne rešitve A T — enotnega hidrograma s konvolucijsko vsoto so zato nesta­ bilne z velikimi nedušenimi oscilacijami, če A T ni pravilno izbran. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1983 št. 8-9, str. 150—157 Jože P an jan ANALIZA ODTOKA S POREČJA: P rikazan je splošni m atem atični m odel lin ea r­ nega sistem a p ri reševan ju identifikacije procesa odtoka s porečja s fizikalno ponazoritvijo konvolu- cijske vsote, n jena d irek tna m etoda reševan ja in m etoda s pomočjo F ourierjeve transfo rm acije in opis slabosti obeh metod. Ker v praksi zelo pogosto uporabljamo di­ rektno metodo reševanja konvolucijske vsote, je zelo pomembno, da je A T pravilno izbran glede na karakteristike porečja. Minimalna pogoja, ki morata biti izpolnjena, sta: — uniformnost (enakomernost) padavin v ča­ su in prostoru, — trajanje efektivnih padavin naj bo čim bolj enako času koncentracije v porečju. Fourierova transformacija je matematično ek­ saktna, vendar za prakso prekomplicirana. Za praktične izračune je direktna metoda najbolj eno­ stavna, vendar je zaradi zgoraj navedenih prob­ lemov zelo zaželen kvazi-stohastični pristop pri identifikaciji AT — enotnega hidrograma (Snvde- rov postopek). Literatura: 1. L. G yergyek: Teorija vezij in sistem ov FE 1978. 2. J. M lakar: Osnove električnih vezij in signalov FE 1980. 3. S. Jovanovič: P aram etrska hidrologija 1973. 4. M. A ndjelič: Sistem ski prilaz reševan ju nekih problem a iden tifikacije procesa u tica ja sa sliva. M a­ gistrski rad, Beograd 1974. 5. R. J . De Laine: Jou rna l of Hydrology 1970, vol. 10. GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1983 No.: 8-9, p. p. 150—157 Jože P an jan ANALYSIS ONTFLOW OF THE RIVER In th is paper these is p resen ted a common linear m athem atical m odel for solving th e problem of the identification of proces of the ontflow of the riv er contributing area. Physical in te rp re ta tio n of the convolution sum is given w ith th e d irect m ethod of solution and w ith the help of F ourie r transfo rm a­ tions. N egative sides of both m ethods are described too. Učinkovitost drenažnih sistemov in vzdrževanje sistemov* 1. Uvod Po podatkih vodnogospodarskih osnov SR Slo­ venije je na vseh melioracijskih območjih v Slo­ veniji potrebno preprečiti poplave in osušiti mokra zemljišča na ca. 148.815 ha površine. Do konca leta 1982 je bila detajlna drenaža izvedena na 18.801 ha zemljišč, Od leta 1969., ko smo se v Sloveniji pričeli aktivneje in organizirano lotevati izvedbe detajlne drenaže, pa vse do 1978. leta kmetijske površine niso bile kontrolirane niti glede osušitve doseženih pridelkov niti v učinkovanju osuševanja na spre­ membe fizikalnih lastnosti tal, zlasti na stanje tal­ ne vlage in zasičene cone ter izboljšave talne struk­ ture in odcednosti tal. Zato je v letu 1977 katedra za melioracije in urejanje kmetijskega prostora pri BF ponovno predlagala odboru za urejanje kmetij­ skih zemljišč na melioracijskih sistemih za finan­ ciranje raziskovalno nalogo, ki je imela namen raziskovati hidrološko stran učinkovitosti drenaže na obstoječih melioracijskih sistemih, to je ugoto­ viti, kakšna je odcednost zemljišč po izvedeni dre­ naži, kakšno je stanje fizikalnih lastnosti tal in iz­ boljšava talne strukture, ugotoviti oziroma po­ trditi osnove za projektiranje drenažnih sistemov, ugotoviti potrebo po izvajanju dopolnilnih ukre­ pov itd. Posebnega pomena pa je ekonomsko-inve- sticijska analiza za te melioracijske površine, ki jo v posebni nalogi obdeluje VAŠ Maribor. Zamišlje­ no je bilo, da bi obe nalogi nudili osnove in izho­ dišča za bodoče delo melioracij v Sloveniji. Dinamika dela v okviru prve naloge, to je pre­ učevanje hidrološke učinkovitosti drenažnih siste­ mov, na katero se nanaša to poročilo, je predvide­ vala v prvem letu (1978) izvedbo inventarizacije vseh do sedaj detajlno osušenih kmetijskih zemljišč ter grobo vizualno oceno delovanja drenaže, to je določitev območij, kjer drenaža slabo deluje, dolo­ čiti učinkovitost primarne odvodnje in zbiralnih jarkov ter določitev območij, kjer bi bile potrebne detajlnejše meritve, da bi lahko v naslednjih letih na izbranih karakterističnih zemljiščih izvedli še hidrološke meritve (padavine, odtok, nivoji zasiče­ ne cone itd.). Potek dela se sklada s predvidenim načrtom, kar pomeni, da je bilo izvedeno evidentiranje dre­ nažnih sistemov z oceno delovanja drenaže na vseh sistemih, medtem ko so bile opravljene hidrološke meritve v letih od 1979—1982 na raznih lokacijah. Na najbolj kritičnih mestih, kjer so površine še dolgo po prenehanju padavin preplavljene, hidro- A vtor: B rane M atičič, d r. km etijsk ih znanosti, m a­ g ister km etijsk ih tehn ičn ih znanosti, dipl. mg. agr., U niverza E dvarda K ard elja v L jubljani. * P rispevek za posvetovanje o m elioraciji n a ju ­ goslovanskem sejm u g radben ištva in gradbenih m a te ­ ria lov 4. ap rila 1983 v G ornji Radgoni. BRANE MATIČIČ loških meritev ni bilo možno izvajati, ker to ne do­ puščajo visoki nivoji vode v zbiralnih jarkih. Dobljeni rezultati evidentiranja in ocene de­ lovanja drenaže nam dajejo vpogled v trenutno stanje naših melioracijskih sistemov, ki narekujejo nujnost po izvajanju dopolnilnih drenažnih ukre­ pov, po uvedbi redne kontrole delovanja drenaže ter po uvedbi redne službe za vzdrževanje siste­ mov. 2. Ocena delovanja drenažnih sistemov Pri oceni delovanja drenaže so bili ovrednote­ ni predvsem naslednji kriteriji: — odcednost zemljišča po padavinah, zastaja- nje vode v depresijah na površini dreniranega zem­ ljišča in izpad posevka (»pleše«) na posejanih po­ vršinah, — delovanje drenaže ob deževju, to je, ali se pojavlja iztok iz drenaže ali pa je drenaža zama­ šena, kontrola zaostajanja atmosferske vode, — kontrola izlivk in pomanjkljivosti, — kontrola delovanja drenaže s pomočjo ve­ getacije in mapiranja mokrih površin, — delovanje sekundarne odvodne mreže, — večdnevno zastajanje vode v melioracijskih jarkih, visok nivo vode v melioracijskih jarkih, preplavljanje izlivk zbiralnih in sesalnih drenov, — stanje melioracijskih zbiralnih jarkov: po­ škodovane brežine jarkov, ki povzročajo zasipanje izlivk, zaraščenost jarkov, kar vse zmanjšuje pre­ točno sposobnost jarkov, — stanje prepusto v in vpliv prepustov na dvig vode v jarkih. Po tem ko so bila vsa melioracijska območja evidentirana v pogledu izvajanja del po projektu ali odstopanju od projektov (razdalje drena­ že, filter, krtičenje, podrahljanje, izvedba itd.), so bila ovrednotena še po zgornjih kriterijih. V številnih primerih, kakor to dokazuje de­ tajlna študija, je bil ugotovljen zelo visok odstotek drenaž, ki ne delujejo. Pri neka terih drenažnih sistemih se pojavlja celo do 70 od­ stotkov nedelovanja drenaž. Na nekaterih meliori­ ranih površinah pa je delovanje drenaže vprašlji­ vo, saj so zbiralni jarki v celoti zamuljeni in veči­ no izlivk sploh ni bilo možno identificirati. Vendar so to le najbolj kritični primeri. Če upoštevamo ce­ lotno drenirano površino, odstotek drenaž, ki ne de­ lujejo, le ni tako velik. Od vseh dreniranih po­ vršin, npr., kjer je bila drenaža položena strojno, je bilo slabo delovanje drenaže ugotovljeno na ca. 14 odstotkov vseh površin s strojno izvedeno drena­ žo. Tu niso upoštevane površine, kjer je bila dre­ naža položena ročno, kajti na teh površinah je ve­ čino izlivk nemogoče identificirati, ker so preplav­ ljene ali zasute, tako da bi bil odstotek nedelova­ nja drenaže s tem znatno večji. (Videz posevkov na teh površinah je bil sicer dober, možno pa je trdi­ ti, da je pravočasen odtok odvečne vode, zaradi katere je bil sistem zgrajen, onemogočen). V sploš­ nem so najbolj ogrožene površine zaradi nedelo­ vanja drenaže površine KK Ptuj in KK Lenart v Pesniški dolini, kjer pa v večini primerov onemo­ goča takojšen odtok iz drenaže visok nivo vode v melioracijskih jarkih, ki je posledica slabe kon- ceptne rešitve primarne odvodnje na tem območju. Na podlagi merjenj in vrednotenj talno-hidro- loških parametrov iz analize hidrogramov, ki so bili izdelani za več poskusnih polj v letih 1979 do 1982, je bilo ugotovljeno, da se talno-fizikalne last­ nosti dreniranih tal sicer izboljšujejo, vendar pa manj, kot je bilo pričakovati. To je sicer še nerea­ len zaključek, ker so bile opravljene meritve samo v enem letu na vsakem poskusnem polju, morali bi imeti pa večletne meritve, vendar so rezultati dovolj zgovorni in nam narekujejo potrebo po iz­ vajanju dopolnilnih drenažnih ukrepov, to je krti- čenja, vibracijskega podrahljavanja in podobno. 3. Predlog potrebnih ukrepov za povečanje učinkovitosti delovanja drenaže 3.1. Kot prvi in najvažnejši ukrep za zagoto­ vitev, da bo drenaža uspešno delovala, je zagotovi­ tev takojšnjega odtoka iz drenaže, to pa zahteva primerno izvedbo primarnega odvodnega sistema in sekundarnega sistema (zbiralni melioracijski jarki). 3.2. Melioracijski sistem je potrebno redno vzdrževati. Nevzdrževanje melioracijskega sistema lahko privede do propada, torej do popolnega ne­ delovanja drenažnega sistema. Zavedati pa se mo­ ramo, da zaraščeni zbiralni jarki s tem, ko jim je zaradi zaraščenosti zmanjšana pretočna sposobnost, predstavljajo veliko oviro za odtok vode iz drenaže in posredno iz krtičnih rovov, kar vodi do zamu- ljenja drenaže, do hitrega propadanja krtic in do dvigovanja talne vode na polju. V takih razmerah se hitro doseže kompletni propad celotnega siste­ ma. Prve znake takega propadanja opazimo po tem, da polje ostaja dalj časa mokro kot normalno pri dobrem delovanju drenaže in da so pridelki na ta­ kih površinah slabi. Razumljivo je, da so na takih površinah napori in vlaganja v obdelovanje, setev in gnojenje popolna izguba. Mnoge melioracijske površine, izvedene v SR Sloveniji, so dandanes že v fazi propadanja, kar je razvidno iz študije Preuče­ vanje učinkovitosti drenaže na obstoječih meliora­ cijskih sistemih v Sloveniji. Rešitev problema je v uvedbi dobre službe za kontrolo delovanja drenaže ter stalne službe za vzdrževanje melioracijskega sistema. a) Vzdrževanje odprtih jarkov: Vzdrževanju odprtih jarkov se posveča pri nas premajhna ah pa celo nikakršna pozornost. Jarki so zaraščeni, zamuljeni, včasih polni odpadkov, ži­ vina prehaja prek jarkov, prepusti so preslabo di­ menzionirani itd. Vse to ima za posledico, kakor sledi: — Rast plevelov. Čezmerna rast plevelov zmanjša pretočno sposobnost jarka, kar vodi k raz- močitvi brežin jarka na večji višini (normalno se pri zaraščenosti nivo vode v jarku dvigne) in kot posledica k zamuljenosti jarka in k dvigovanju nivoja zasičene cone na melioriranih površinah, potopitvi izlivk drenaže, zamuljenosti drenaže, ru­ šenju krtičnih rovov itd. Košnja plevelov mora biti zato opravljena redno vsako leto in kolikor je rast trav in plevelov intenzivna, mora biti košnja op­ ravljena 2-krat letno. Stroji, ki bi prišli v poštev za košnjo brežin, so: kosilnica (priključek na traktor) tipa RIKO, GH-50 in GH-70. Drugih primernih strojev naše to­ varne ne izdelujejo, pač pa so inozemski dobavi­ telji bogati s tovrstno mehanizacijo, kot primer: Firma Barth-Continental, Nizozemska, proiz­ vaja tele primerne stroje: CON VER MASTER DITCHER za košnjo, čiščenje in profiliranje jarkov ali pa stroj CONVER WONDER MOWER iste fir­ me, dalje Tip 8, 9 H, 10-kosilnice in profilirke, priključni cirkular za rezanje drevesne in grmi­ časte zarasti itd. Vendar najbrž ni rešitev v uvozu teh strojev (morda le v prvi fazi), zato bi bilo pri­ poročljivo, da bi se zainteresiral domači proizvaja­ lec za proizvodnjo takih priključkov, ker bodo brez dvoma potrebe po teh strojih v Jugoslaviji vedno večje. Za košnjo zarasti v večjih jarkih in vodoto­ kih je vredno omeniti še amfibije tipa 300, 814, 811 firme Barth-Continental. — Drsenja brežnih jarkov. To se pojavlja obi­ čajno tam, kjer je naklon brežine jarka prestrm za tla z določeno granulometrično sestavo in tam, kjer se pojavlja pronicanje vode iz brežin na mestih, kjer je drenaža zamašena. Vsa drsenja brežin je potrebno redno popravljati vsako leto, in to s pro- filirkami, bi so navedene zgoraj, oziroma je po­ trebno opraviti ta dela po potrebi, ki bi jo nareko­ vala služba kontrole delovanja drenaže. — Plitvine na dnu zbiralnih jarkov se pogosto pojavljajo tam, kjer je širina dna jarka prevelika za neki vodni pretok v sušnih obdobjih. Te plitvine ustvarjajo idealno podlago za rast plevelov ter kmalu blokirajo pretok v jarku. Plitvine je potreb­ no čimprej odstraniti iz jarka. Delo se opravi s profilirkami. — Odpadki. Potrebno je redno ostranjevati vreče od umetnih gnojil, ki jih kmetijski proizva­ jalci najraje odmetavajo v jarke ali pa jih tja zanese veter dn drug odpadni material, ki je po­ gosto v jarkih. Ti odpadki namreč pogosto zama­ šijo jarek ob vhodu v prepust. — Ograjevanje jarkov. Pogosto se dogaja, da ima živina prost dostop do zbiralnih jarkov. Ra­ zumljivo je, da se v primeru, če živina prehaja prek jarka ali se pride morda k jarku napajat, ru­ šijo brežine jarkov in se jim kvari profil. Povsod tam, kjer so izvedeni jarki na pašnikih, je potreb­ no jarke ograditi. Ograja naj bo v tem primeru od­ maknjena od vrhnjega roba brežine vsaj 0,5 m. — Prepusti. Pri melioracijskih sistemih v Slo­ veniji so prepusti pod cestami ali poljskimi potmi, kjer se nivo vode zaradi tega dviguje in ustvarja že znane nevšečnosti. Prepusti so pogosto zamulje­ ni in bi jih bilo potrebno očistiti. Sicer je pa pri vseh bodočih projektih potrebno prepuste zadostno dimenzionirati. b) Vzdrževanje cevne drenaže: Z raziskavami učinkovitosti drenaže na melio­ racijskih sistemih v Sloveniji v preteklih letih je bilo ugotovljeno, da so mnoge izlivke drenaže za­ mašene ali prekrite z zemljo zaradi drsenja bre­ žin itd., ali pa je tudi drenaža v celoti zamašena in ni opaziti odtoka. Posledice tega so iz doseda­ nje obravnave dovolj zgovorne. Potrebna je še nadaljnja redna kontrola delovanja drenaže z meritvami iztokov ter ugotavljanja okerizacije. Predvsem pa je nujno redno čiščenje drenaže s pomočjo visokotlačne črpalke. Katedra za melio­ racije in urejanje kmetijskega prostora VTOZD AO, BF, je tak stroj že nabavila in ga ima namen uporabljati v zvezi s kontrolo delovanja drenaže. En tak stroj verjetno zadostuje za potrebe Slo­ venije. Praviloma se mora tako čiščenje opraviti že takoj prvo leto po izvedbi drenaže, kasneje pa po potrebi, kot bo to narekovala kontrola delo­ vanja drenaže vsako leto. 3.3. Za povečanje učinkovitosti drenažnega sistema je potrebno izvajati dopolnilne drenažne ukrepe. Drenažni sistem na težkih hidromorfnih tleh največkrat še ni zadosten ukrep za izbolj­ šanje vodno-zračnih lastnosti tal. Vsak drenažni sistem, pri katerem se voda ne pretaka skozi tla do drenaže (npr. padavinska voda s površine tal) moramo imeti za neučinko­ vit. Zato je težka hidromorfna tla potrebno do­ polnilno tretirati, in sicer: — z mehaničnim rahljanjem tal oziroma vibracijskim podrahljanjem ter — s krtično drenažo — s »trenčerjem« — in z drugimi ustreznimi ukrepi. S temi ukrepi povečujemo prepustnost tal ter jo s ponavljanjem vzdržujemo. Struktura tal in prepustnost tal se izboljša v večji globini, s čimer se povečuje življenjski prostor za razvoj korenin v večji globini, od koder so te zmožne načrpati več hranilnih snovi, obenem pa bodo rastline z globlje razvitimi koreninami lažje prenašale ob­ časna sušna obdobja. Prepustnost tal se iz leta v leto spreminja v odvisnosti od uporabe mehani­ zacije za obdelovanje in od pogojev, v katerih je bila ta uporabljena. Skoraj redno se v tleh ust­ varjajo neprepustne plasti, ki ne prepuščajo ali pa slabo prepuščajo padavinsko vodo do drenaže in je zato potrebno te plasti razbijati z rahlja­ njem oziroma vibriranjem, da bi drenaža lahko učinkovito delovala. Rahljanje, vibriranje ter iz­ menično krtičenje bi morali biti zato reden do­ polnilni ukrep pri dreniranju zemljišč. Katera vrsta dopolnilnega ukrepa pride v poštev, pa je odvisno od tega, na kateri globini se že pojavlja­ jo problemi neprepustnih plasti. Vzdrževanje strukture tal in prepustnosti tal je torej na dre­ niranih tleh izredno pomembno, saj drenaža ne vleče vodo iz zgornjega sloja tal, pač pa samo sprejme vodo, ki se pod vplivom gravitacije pre­ taka do nje, vendar ta ne more penetrirati pre­ ko zbitih-kompaktnih plasti tal, ki jih je npr. ustvarila kmetijska mehanizacija v vlažnih po­ gojih. Mnenje o tem, ali je potrebno izvesti na ka­ kih tleh samo vibracijsko podrahljanje ali samo krtičenje ali oboje, je vedno podano v agrohidro- loški ekspertizi projektne dokumentacije. No, to mnenje ali priporočilo je podano na podlagi iz­ sledkov strokovnjakov v tujih državah, v njiho­ vih specifičnih edafskih pogojih, ki niso identični z našimi. Nam, na žalost, do sedaj še ni bilo omo­ gočeno, da bi prišli do lastnih izkušenj in rezul­ tatov. 3.4. Potrebno je redno spremljanje oziroma kontroliranje delovanja drenaže. Drenažne siste­ me je potrebno kontrolirati vsako leto in opozar­ jati na morebitne pomanjkljivosti, ki jih je po­ trebno takoj reševati. Priporočljivo bi bilo, da dosedanja študija »Preučevanja učinkovitosti drenaže .. .«, ki jo izvaja Katedra za melioraci­ je . . . , VTOZD AO, BF, preide v redno službo delovanja drenaže. Program kontrole bi moral vključevati nasled­ nja dela: — kontrola izvajanja del po projektu pri iz­ delavi hidrosistema (razdalja drenaž, količina filtra, krtičenje, podrahljavanje in drugo ter po­ moč pri izdelavi izvedbenega načrta). — kontrola delovanja drenaže (merjenje od­ tokov po izdatnejših padavinah, merjenje nivo­ jev zasičene cone in njenega nihanja, kontrola zastajanja atmosferske vode na melioriranih po­ vršinah po izdatnejših padavinah), — zasledovanje izboljšave fizikalnih lastno­ sti tal in vodno-zračnega režima v tleh ter opo­ zarjanje na potrebo po rahljanju ali krtičenju, — kontrola obstojnosti krtične drenaže, — kontrola vseh izlivk in opozarjanje na njihove pomanjkljivosti in napake, — kontrola pojava okerizacije, — kontrola zaraščenosti in zablatenja izlivk sesalcev ter zaraščenosti in zablatenosti odprtih zbiralnih jarkov ter opozarjanje na njihovo vzdrževanje in čiščenje, — kontrola delovanja drenaž s pomočjo ve­ getacije in mapiranje mokrih površin, — spremljanje celotne rastlinske proizvod­ nje dreniranih površin, — spremljanje zaloge hranil v tleh ter opo­ zarjanje na potrebe po apnenju. Na splošno je na področju melioracij pri nas še veliko nedorečenega, zaradi česar je potrebna taka strokovna služba, ki bo lahko našla skupen jezik in povezavo med izvajalcem in uporabni­ kom melioracijskega sistema. 4. Zaključek Na podlagi evidentiranja vseh do sedaj dre­ niranih površin v Sloveniji in na podlagi ocene o delovanju drenaže je bilo ugotovljeno, da od celotne drenirane površine do leta 1982, ki znaša 18.801 ha na ca. 14 odstotkov površin, drenaža sla­ bo deluje ali pa sploh ne deluje. Vzroki za to so bodisi v neustrezni rešitvi primarne odvodnje, nevzdrževanju melioracijskih sistemov ter na­ zadnje tudi zaradi tega, ker se ne izvajajo do­ polnilni drenažni ukrepi. Ti vzroki nam nareku­ jejo že tudi zaporedje potrebnih ukrepov, ki jih moramo pričeti izvajati, da bi povečali učinkovi­ tost delovanja drenaže. Morali bomo torej zago­ toviti dobro primarno in sekundarno odvodnjo, kar bo narekovalo na nekih lokacijah potrebo po odstopu od prvotne konceptne rešitve primarne odvodnje ter potrebo po rednem vzdrževanju melioracijskih jarkov in drenažnih sesalcev, na­ dalje bomo morali pričeti izvajati dopolnilne dre- nažne ukrepe (krtičenje, vibracijsko podrahlja- nje, »trenčenje« itd.). Potrebno bo organizirati redno kontrolno službo, ki bo opozarjala na po­ manjkljivosti v delovanju drenaže; te bomo mo­ rali takoj reševati. Vsi ti ukrepi so nujni, kajti začetna investicija v melioracije še ne predstavlja dolgoročne rešitve problema. Vsaka investicija potrebuje redno vzdrževanje in tako tudi melio­ racijski sistemi. Model izvedbe melioracije zemljišča od zamisli do izvedbe STANKO JECELJ DANIEL VALEK TOMISLAV REGENT 1. Postavitev modela Namen naših izvajanj je prikazati model iz­ vedbe melioracije zemljišča od zamisli do izvedbe. Ni slučaj, da smo se odločili za prikaz takšnega modela, saj nam vsakodnevna praksa znova in znova dokazuje, da je le ozkemu krogu ljudi poz­ nano zaporedje in ne nazadnje tudi odvisnost po­ sameznih aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti za realizacijo projekta melioracije zemljišča od za­ misli do izvedbe. Poznavanje aktivnosti in njihova medsebojna povezava ter zaporedje nam omogo­ čata, da vplivamo na časovno in stroškovno kom­ ponento pri izvedbi melioracijskega projekta in ne nazadnje tudi na realizacijo ter programiranje hi­ dromelioracij ter realizacij enega od najpomemb­ nejših ciljev dogovora o temeljih družbenega pla­ na SR Slovenije za obdobje 1981—1985 ter tako realizirati postavljene cilje glede ureditve in uspo­ sobitve kmetijskih zemljišč za družbeno proiz­ vodnjo na območju Pomurja, Pesniške in Polskav- ske doline, Vipavske doline, Slovenskega primorja ter ostalih področij SR Slovenije v skupni površini 18.000 ha. V ta namen bomo v nadaljevanju podali po­ enostavljen gantogram projektiranja in izvajanja regulacij in hidromelioracij za srednje velik ob- Avtorji: Stanko Jecelj, dip. oec., Daniel Valek, inž. org. in Tomislav Regent, inž. gradb. vsi VGP Ma­ ribor jekt ter opredelili zaporedje aktivnosti, nosilce po­ sameznih aktivnosti in časovno trajanje posamez­ nih aktivnosti. 6.1. Obrazložitev prikazanega modela Priloženi gantogram projektiranja in izvaja­ nja melioracij obravnava aktivnosti izvajalca, OVS in investitorja, ki so potrebne za realizacijo melioracijskega objekta. Prvi del gantograma ob­ ravnava aktivnosti, ki jih je potrebno izvršiti pri regulaciji recipienta, kar je osnovni pogoj za pri­ stop k melioraciji kmetijske površine. Drugi del gantograma obravnava aktivnosti, ki jih je po­ trebno izvesti za melioracijo kmetijske površine. Kolikor je osnovna odvodnja na melioracijskem področju že urejena, je potrebno izvesti le aktiv­ nosti, ki so predvidene v predmetnem gantogramu pod »melioracijami«. Prav tako je prvi del gantograma uporaben v primerih, ko nastopajo le regulacije. Združitev obeh, se pravi regulacij in melioracij, pa podaja medsebojno odvisnost in časovno usklajenost po­ sameznih aktivnosti pri najzahtevnejšem primeru, ko ni na predvidenem melioracijskem področju še ničesar strojenega oziroma, še ni izvršena regu­ lacija recipienta za melioracije. Uskladitev potrebe melioracije kmetijskega zemljišča z ureditvijo os­ nove odvodnje na melioracijskem področju v ok­ viru OVS je naloga, kateri mora investitor v tej fazi posvetiti največ pozornosti, saj poteka pla- l.l.Gantogram projektiranja in izvajanja regulacij in melioracij O p is a k t iv n o s t i ______________________________________Č a s o v n a s k a la v m e s e c ih R E G U L A C IJE I 2 3 4 5 6 7 8 9 O dločitev za izvedbo m elio­ rac ije X X X Določitev melior. objekta X X X X Dogovor z upor. m elioracij X X X X S trokovna ocena pogojev za m elioracijo X X X X Zagotovitev sredstev v prog. OVS X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X O p is a k t iv n o s t i Č a s o v n a s k a la v m e s e c ih R E G U L A C IJE 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Zagotovitev sredst, v progr. OVS X X Izdelava lokacijsk ih podi. z rev. + + + + + + + Lokac. razprava za regulacijo + + H— 1— h + + U rejan je lastn. p ravn ih zadev + + + + + + H— h + + Lokacijsko dovoljenje H— 1— h + + Izdelava invest, tehn. doku­ ment. + + + + + + + + + + + O p is a k t iv n o s t i Č a s o v n a s k a la v m e s e c ih R E G U L A C IJ E 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Izdelava invest, tehn. d o k u ­ m entacije + + + + + R evizija tehn. dokum entacije — — P ridob ivan je soglasij H— h + S prejem IO OVS za in v esti­ cijo Z b iran je ponudb------------------------------------------------------- --------------- Zagotovitev fin, sredstev----------------------------------------------------------- P ridobitev gradb. dovoljenja_____________________________ + + + O ddaja del in sk len itev po­ godbe --------------- P rijav a p riče tka del + + P rip rav lja ln a dela__________________________ + + + Izvedba regulacije + + + + + + + + + + Izvedba objektov n a reg u la ­ c i j i ____________________________________ _____________________________________________________________ + + + Nadzor nad izvajanjem — — --------- --------- — ----------- --------- — Legenda: izvajalec: + + + O V S : --------- investito r: X X X niranje dejavnosti OVS prek letnih in srednjeroč­ nih planov ter jih ni možno enostavno spreminja­ ti, saj gre za dolgoročne rešitve celotnih vodnih območij. Iz predloženega gantograma je razvidno, da smo za to aktivnost predvideli pol leta, vendar je trajanje te aktivnosti zelo različno od objekta do objekta glede na planske dokumente OVS. Pristop k projektiranju melioracije kmetijskega zemljišča je možen šele po tem, ko je zagotovljena izvedba regulacije recipienta. Fizična izdelava in­ vesticijsko tehnične dokumentacije za melioracijo pa šele po izdelani tehnični dokumentaciji za re­ gulacijo oziroma v zaključni fazi izdelave le-te. Skupno trajajo vse aktivnosti za realizacijo me­ lioracijskega objekta z regulacijo recipienta 31 mesecev, to je za srednje velik objekt. Glede na velikost objekta pa se ta čas lahko nekoliko skraj­ ša oziroma podaljša. Usklajevanje in zaporedje oziroma medseboj­ na odvisnost aktivnosti pri realizaciji melioracij- G radben i vestnik, L jub ljana 1983 (32) 163 Model m elioracije zemljišča od zam isli do izvedbe O p is a k t iv n o s t i Č a s o v n a s k a la v m e se c ih M E L IO R A C IJ E g 10 11 12 13 14 15 16 17 P rog r. projekt, nal. za m elio- rac ijo X X X P ris to p k izdelavi p ro jek ta X X X X Izdelava podlog za lok. dok. m elioracije + + + + L okacijske razprave + + + + P ridob itev lokac. dovoljenja + + + + Izdelava inve. tehn. doku- m entacije + + + + + + + + O p is a k t iv n o s t i Č aso v n a s k a la v m e se c ih M E L IO R A C IJE 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Izdelava invest, tehn. doku- m entov d— h + d— h P ridob itev soglasij X X X X Izdelava invest, program a d- d - H— h R evizija pro jek ta X X X X P ridob itev bančnega k red ita X X X X Izločitev lastn ih sredstev X X X X P ridob itev gradbenega dovo- lje n ja X X X X X P ridobitev sred. ZVS X X X X O ddaja del, sklenitev pogodbe X X X X X X X X P rijav a p ričetka del d- d- P rip rav lja ln a dela d- d - d- d- P reddela ________________________________ + 4- + Odprti' m elioracijski ja rk i + + O p is a k t iv n o s t i Č aso v n a s k a la v m e se c ih R E G U L A C IJE 24 25 26 27 28 29 30 31 32 O dprti m elioracijski ja rk i d- d- d- d- d- d- d- d- D etajlna drenaža d- d- d- d - d- d- Poljske poti d- d- d- A grom elioracij e d- d- d - d- N adzor nad izvajanjem X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Tehnični prevzem X X X X Finančni prevzem X X X X V zdrževanje sistem a X X X Legenda: izvajalec: d- d - d- O V S : --------- investito r: X X X skega objekta je pomembnejša časovna kompo­ nenta kot velikost objekta. Na osnovi projektnega vodenja melioracijskih objektov je možno doseči optimalne roke izvedbe melioracijskih objektov. 2. P redlogi za optim alno racionalizacijo k m e­ tijsk ih m elioracij 2.1. Za vsako planirano melioracijo tekočega srednjeročnega načrta naj investitor s projektan­ tom ob sodelovanju OVS izdelala gantogram pro­ jektiranja in izvajanja potrebnih regulacij in me­ lioracij, s čimer bo zagotovljena optimalna konti­ nuiteta del in izkoriščenost kapacitet projektantov in gradbene operative (predvsem drenažnih stro­ jev). Takšno kompleksno programiranje bo goto­ vo nakazalo potrebo, da se najprej meliorirajo predvsem območja ob urejenih osnovnih vodoto­ kih, prav tako pa omogočilo območnim vodnim skupnostim pravočasno planiranje finančnih sred­ stev in izvedbo potrebnih novih regulacij za po­ trebe kmetijskih melioracij. 2.2. S skupnim planiranjem investitorjev, projektantov in izvajalcev bo treba preseči dose­ danji običaj, da se melioracije izvajajo le pred setvijo in po žetvi (to je največ šest mesecev let­ no), in omogočiti, izvajanje teh del tudi v polet­ nih mesecih, s čimer bi izkoriščenost kapacitet po­ večali (kar bo gotovo relativno umirilo rast cen za melioracijska dela) in zagotovili realizacijo pla­ niranih melioracij. Ob tem ne želimo in ne moremo mimo ugoto­ vitve, da se morajo ustrezno organizirati, poveza­ ti in usposobiti tudi vodnogospodarska podjetja v SR Sloveniji, da bodo sposobna aktivneje sodelo­ vati pri realizaciji programa melioracij. Predlaga­ mo, da to store s sklenitvijo posebnega samo­ upravnega sporazuma o skupnem nastopu in iz­ vedbi melioracijskih del v SR Sloveniji za ob­ dobje 1982—1985. 2.3. Pri projektiranju melioracijskih ukrepov bomo v sodelovanju s predlogi na podlagi tujih in domačih izkušenj racionalizirali funkcionalne kombinacije drenažnih in agromelioracijskih uk­ repov v odvisnosti od pedoloških danosti. Posebno skrbno je treba pri tem racionalizirati uporabo drenažnega filtra, ki ga pedologi v zad­ njih letih vedno češče zahtevajo in tako stroški za njegovo izvedbo dosegajo kljub obsežnejšim agro­ melioracijskim ukrepom že do 40 % stroškov me­ lioracije. V zvezi s tem predlagamo, da pedologi svoje predloge v večji meri naslanjajo na analize funkcioniranja tistih že izvedenih melioracij, kjer so zemljišča zadovoljivo podrahljana in drenirana brez filtra. 2.4. Uporaba, izbira primerne drenažne tehni­ ke za opravljanje kvalitetnih del v SR Sloveniji je v glavnem opremljena z enim tipom drenažne­ ga stroja, uvoženega iz Zvezne republike Nemči­ je, firme Maschinenfabrik Kalus-Gerd HOeS. Stroj se odlikuje z veliko natančnostjo polaganja, enostavnim vodenjem, upravljanjem s pomočjo »križev« ali laserja in možnostjo istočasnega po­ laganje gramoznega filtra direktno na cev. Poleg tega tipa stroja se še v Jugoslaviji v glavnem uporablja prav tako uvožen drenažni stroj iz Holandije, tip Barth. 2.5. Izkoriščenost drenažnih strojev pri nas ni zadovoljiva, saj dosegamo vsega 55 % od op­ timalne možnosti koriščenja, to pa predvsem iz naslednjih vzrokov: — planiranje storitev glede na letni čas v glavnem od oktobra do 15. aprila, ko so njivske površine v glavnem prazne, to je zahteva inve­ stitorja; — kontinuiranost del je otežkočena tudi za­ radi tehnoloških in ekonomskih dejavnikov (vre­ menske razmere, finančna sredstva, dokumenta­ cija). 2.6. Poleg sistemskih hidropedoloških analiz glavnih tipov melioriranih zemljišč bo potrebno čimprej vzpostaviti poskusna raziskovalna polja za posamezne tipe zemljin, na katerih naj se ugotovijo optimalni obseg in kombinacija hidro in agro ukrepov za posamezni pedološki tip in donosnost. 2.7. Vzpostaviti je potrebno redno informira­ nje vseh: o izdelanih študijah s področja melio­ racij in o izsledkih na poskusnih poljih. Z vest- nejšim izvajanjem melioracijskih preddel (zlasti izravnavo depresij in odstranitvijo panjev) ter rednim vzdrževanjem melioriranih površin (koš­ nja in čiščenje melioracijskih jarkov, redno pod- rahljavanje ipd.) zagotoviti optimalno dn trajno delovanje izvedene melioracije. 2.8. Doseči optimalno sodelovanje projektantov in investitorjev pri izvajanju melioracij s tem, da se zagotovi ustrezni nadzor nad: — projektiranjem (VGP), — izvajanjem (investitor) in — vzdrževanjem (VGP + investitor). Predlagamo, da izvajalec melioracij poskrbi za ustrezna pisna navodila glede vzdrževanja melioracijskega objekta, ki ga naj obvezno posre­ duje investitorju ob predaji objekta. Investitor in izvajalec se lahko posebej dogovorita tudi glede izvajanja vzdrževalnih del. 2.9. Analiza stroškov in cen melioracij tudi pokaže, da so stroški in cene posameznih melio­ racijskih objektov na različnih območjih zelo raz­ lični. Zaradi tega menimo, da ni mogoče nada­ ljevati z uveljavljeno prakso limitov (140.000 din/ ha) pri financiranju izvedbe melioracij. Zato pred­ lagamo, da naj bo kot kriterij za financiranje do­ ločena recenzijska cena melioracijskega projekta. Morebitne limite od — do glede na zahtevnost zemljišč in območje pa bo potrebno določati za vsako leto posebej na odboru za melioracije. 2.10. Predlagamo, da se razmisli o možnosti koriščenja dela sredstev za raziskavo v okviru Zveze vodnih skupnosti Slovenije za financiranje določenih pilotskih polj, na katerih bi izvajali poskuse glede optimalnih hidro in agromelioracij­ skih posegov, glede na danes. 2.11. Ugotavljamo, da je za realizacijo melio­ racij potreben določen čas. Iz priloge k temu ma­ terialu Gantogram projektiranja in izvajanja re­ gulacij in melioracij izhaja, da je od odločitve do predaje melioracijskega objekta potrebnih 31 mesecev ob pogoju, da vse aktivnosti tečejo po načrtu in da ne nastopajo razne ovire (kot npr.: lastninski odnosi itd.). Prav zaradi tega se zdi, da bomo morali izoblikovati posebno ali posebna me­ sta za dogovarjanje in usklajevanje, zlasti opera­ tivnih zadev. Kot primerna oblika se ponuja skup­ nost za medsebojno plansko in poslovno sodelova­ nje zainteresiranih na temelju 395. člena zakona o združenem delu. Realizacija projekta melioracij v naravi U D K 631.62 Ko govorimo o realizaciji projekta v naravi se moramo dotakniti projekta, ki ga dobi izvajalec z nalogo, da ga realizira v naravi. Osnova za izdelavo projekta melioracij so hi- dropedološke raziskave. Projekt melioracij je izdelan na geodetski pod­ lagi — tahimetričnemu posnetku terena v merilu 1 :2 000 ali 1 :2500, izjemoma 1 :1000. Ti posnetki so izvršeni kot nova izmera in to samo objektov in konfiguracije. V večini primerov je to na ustrezno merilo povečana gospodarska karta 1 :5000, do­ polnjena z višinskimi točkami. To pa iz ekonom­ skih razlogov, ker je cena geodezije v projektu me­ lioracije zajeta s ceno, ki je ca. petkrat manjša od cene, ki jo geodetske organizacije zaračunavajo za posnetke terena. Ves sistem odprte in zaprte melioracijske od­ vodnje ni trasiran in vnešen v projekt, ampak je vrisan v situacijo. Višinska obdelava terena in ni- velet je izvedena na bazi višinske predstave terena v geodetskem posnetku. Priprava terena, kot je krčenje grmovja in drevje, zasip starih strug, jarkov in depresij, je v projektu deloma zajeta z izmerjenimi količinami, predvsem večje depresije in stare struge. Večina del pa je ocenjena na podlagi izkušenj, pridoblje­ nih na že izvedenih podobnih karakteristikah. Iz navedene karakteristike projekta je potrebno pri iz­ vajanju del prilagajati projekt dejanskemu stanju na terenu. Situativno projekta običajno ni potreb­ no spreminjati, ampak samo višinsko prilagajati dejanskim višinam terena. A.l Prenos projektiranih parametrov na me­ lioracijsko območje V projekt melioracije, ki je izdelan na geodet­ skem posnetku terena vezanem na koordinatni si­ stem, je vnešena poligonska mreža. Preden je iz­ vajalec začel izvajati kakršnakoli dela, mora za­ varovati vse geodetske točke (trigonometre in poli­ gonske točke). To so točke, iz katerih se edino la­ hko prenaša projektirane parametre v naravo. Ko­ likor so te točke iz katerihkoli razlogov uničene, mora razviti novo poligonsko mrežo, ker drugače ni možno prenašati projekta v naravo. Prenašanje projekta v naravo poteka po geodetskih metodah, ki jih obvlada vsak geometer oziroma gradbenik za nizke gradnje. A.2 Izvajanje del, kontrola in prilagajanje projekta dejanskemu stanju na terenu Dela pri izvajanju melioracij delimo na faze oziroma skupine del: 1. začetna dela — priprava terena A vtorja: Tom islav Grošeta, inž. gradb. in Tom i­ slav Regent, inž. gradb., VGP M aribor, TOMISLAV GROSETA TOMISLAV REGENT 2. izvedba osnovne melioracijske odvodnje 3. izvedba detajlne odvodnje — drenaže 4. izvedba dodatnih ukrepov 5. izvedba prehodov čez jarke (prepusti) in iz­ gradnja poljskih poti 6. izvedba agromelioracij ad/1 in 2 Priprava terena in izvedba osnovne meliora­ cijske odvodnje sta fazi, ki se prepletata. Z jarki opravljamo odvodnjo, da omogočimo pripravo te­ rena, krčenje drevja in grmovja pa moramo izvr­ šiti vsaj na trasah jarkov, da lahko jarke izvede­ mo. Ta dela so odvisna od organizacijske in stro­ kovne sposobnosti izvajalca, ki izvrši izbor površin in jarkov ter ugotovi, katere površine lahko krči brez izvedbe jarkov in katere jarke mora izvesti, da doseže pogoje za krčenje in planiranje terena. Glavni problem pri teh delih je premokro zemlji­ šče. Jarke smo primorani kopati v mokrem, ven­ dar izkopano zemljo pustimo v deponiji, da se osu­ ši na primemo vlažnost, preden jo razplaniramo, ali pa odvozimo za zasip depresij in starih jarkov. Isto velja za vsa planerska dela, ki jih opravimo na zemljišču. Zemlja mora biti primemo suha, maksi­ malna vlažnost po DIN na meji svaljkanja. Ker jarki niso trasirani, moramo jarke trasirati in v vzdolžne profile vnesti popravke kot terena. Če so razlike med dejanskimi kotami in kotami geodet­ ske situacije minimalne, jarke izvedemo na pro­ jektirano niveleto. Če so razlike večje, moramo iz­ vršiti popravke kot nivelete ob upoštevanju pro­ jektiranih globin jarkov in možnosti uvajanja dre­ nov v jarke. Grobo in fino planiranje terena izvedemo v kakovosti, ki jo vizualno ocenimo kot zadovoljivo. Popolna fina izravnava terena se doseže šele po nekajkratnem oranju in brananju zemljišča med kmetijsko proizvodnjo na melioriranih površinah. ad/3 Izvedba detajlne odvodnje — drenaže. Za to fazo izvedbe mora biti izvedena osnovna meliora­ cijska odvodnja in priprava terena. Drene moramo trasirati in nivelirati ter v pisne vzdolžne profile drenov vnesti popravke kot terena in nivelet. Pri teh popravkih moramo upoštevati naslednje nor­ mative: — minimalni dovoljeni padec v °/oo, — minimalno pokritje drenažne cevi z zemljo, — minimalno višino izlivke nad dnom jarka oziroma nivojem srednjih vod. Pri sami izvedbi pa moramo upoštevati: — dovoljeno vlažnost zemljišča, v kateri še smemo izvajati drenažo, — tolerance odstopka izvedene nivelete drena od izračunane, — dovoljene pritiske strojev na cm2 zemlji­ šča. Vsi ti normativi so podani v DIN standardih, ker lastnih standardov nimamo. Zaradi meteoroloških in pedoloških razmer je največji problem izvesti cevno drenažo v zadovo­ ljivih pogojih vlažnosti tal. Nekatera zamočvirjena zemljišča niso niti v sušnem obdobju dovolj suha za polaganje drenaže. Da uspemo vsaj večji del drenaže izvesti v primernih talnih pogojih, je po­ trebno: — v sušnem obdobju delati več ur dnevno in več dni v mesecu. Izkoristiti je potrebno vremen­ ska obdobja, ki so ugodna za polaganje drenaže, — izvesti pred odvodnjo s posebnimi manjši­ mi jarki — šlici, ki jih kasneje zasujemo, — izvajati samo del drenaže, npr. vsak četrti dren in nato ostale drene po delni osušitvi. V tem primeru 'izvedemo 25 odstotkov drenov v neugod­ nih razmerah, 75 odstotkov pa v ugodnih razmerah. Ker izvajamo večji objekt med celim letom, kategoriziramo teren in določimo vrstni red izved­ be z upoštevanjem meteoroloških in talnih razmer oziroma letnih obdobij. Kritična območja iz­ vajamo v letnem suhem obdobju, ostala pa po stopnji vlažnosti planiramo za ostala obdobja. Če vgrajujemo nad cevno drenažo gramozni filter, izvajamo to na različne načine. Strokovno najeksaktnejše pa je vgrajevanje filtrskega mate­ riala istočasno s cevjo drenaže iz kesona na drenaž- nem stroju. Ta tehnologija je pri nas že uvedena. ad/4 Dodatni ukrepi. Če imajo tla koeficient pre­ pustnosti, manjši od 0,1 m/dan, dreniranje brez do­ datnih ukrepov ne more uspeti. Dodatni ukrepi so: — podrahl janje, — krtičenje, — vgrajevanje trakov peska (Schlitzdränung). Podrahljanje in krtičenje je pri nas uvedeno in ga izvajamo. »Schlitzdränung« pa še ne izva­ jamo. Glede na količino gline in prahu tla krtičimo ali podrahljamo. Vendar obstajajo tla, pri katerih krtičenje ali podrahljanje ni uspešno. Zato pozna­ jo v Nemčiji že navedeno metodo (Schlitzdränung) vgrajevanje peska v trakovih, ki jo uporabijo prav na takšnih tleh, kjer krtičenje ali podrahljanje ni uspešno, in na tleh, kjer gojijo trajnice ali pa zahtevnejše kulture, kot je pri nas sladkorna pesa. Pogoj za podrahljanje je, da je zemljišče do globine 1 m suho. Če je zemlja plastična, ne pod­ rahljamo, ampak oglato krtičimo z manjšim učin­ kom in dobo trajanja, kot je pravo krtičenje. Za izvajanje krtičenja s krtičnim plugom mo­ ra biti zemlja v globini krta plastična, da se v zem­ ljišču formira cev. Dodatni ukrepi so šibka točka melioracij. Ne­ kateri investitorji to sami izvajajo. Dostikrat se ti dodatni ukrepi sploh ne izvajajo, ali pa so izvedeni strokovno nepravilno. ad/5 Prepuste izvajamo tipske 0 60 do 120 cm. Polj­ ske poti izvedemo v zelo enostavni obliki. Planum poti splaniramo z buldožerjem, na katerega nasu- jemo gramozno posteljico širine 4 m in debeline 30 cm. Ponekod to uvaljamo, v večini primerov pa se to s prevozi komprimira. Vsak drug način izvedbe poti bi bil predrag. ad/6 Agromelioracije in s tem izboljšanje tal ter izvedba zemljišča za kmetijsko proizvodnjo so bi­ stveni za uspeh hidromelioracij. Kulture, kolobar, strojne linije, herbicidi itd. odločno vplivajo na us­ peh hidromelioracije. Kontrola izvajanja je sestavni del tehnologije in pogojev izvajanja. Izvajalec mora sproti opra­ viti vse kontrole, drugače ne more vedeti, kakšna je kakovost izvajanja. V tem primeru nadzorni or­ gan investitorja nima problemov z izvajalcem. Ko­ likor to ni tako, mora nadzorni organ opraviti vse kontrole in usmerjati izvajanje v pravilne stro­ kovne tokove. Zagotovilo za uspeh melioracij bi bila enotna teamska povezava od raziskav, projekta, izvedbe in kmetijske proizvodnje na melioriranih površi­ nah. Sedanje stanje, ko vsaka organizacija dela brez medsebojne povezave, je nevzdržno. Že samo izvajanje se deli na nekaj podjetij brez medseboj­ nih povezav. Strokovno bi to moral voditi človek, ki bi celotni proces od raziskave do proizvodnje pravilno vodil in povezoval. Vprašanje strokov­ nosti podjetij in kadrov je poseben problem. Fri nas je pač tako, da lahko vsak vse dela neglede na smer izobrazbe oziroma prakse in specializacije. Temu primerni so tudi uspehi oziroma neuspehi. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1983 št. 8-9, s tr. 165—166 Tom islav GROŠETA, inž. gradb. Tom islav REGENT, inž. gradb. REA LIZA CIJA PRO JEKTA M ELIORACIJ V NARAVI K arak teris tik a pro jek tne dokum entacije, ki jo do­ b i izvajalec, geodetska osnova, višinska obdelava na tem elju posnetka terena. P renos p ro jek tiran ih p a ra ­ m etrov n a teren , p rilagan je dejanskem u s ta n ju n a te ­ renu. P rip rav a terena. Izvedba osnovne m elioracijske odvodnje, po p rav ljan je kot te rena in n ivelete v vzdolž­ n ih profilih . Izvedba de ta jlne drenaže, zahteve, nor­ m ativi1. Agrom elioracije, proizvodnja, vpliv i korišče­ n ja površin n a uspeh drenaže. Dodatni ukrepi k rtiče­ nje, pod rah ljan je dn peskanje. Omejevanje pretoka s pomočjo vrtinčnih dušilk* UDK 628.25 FRANC MALEINER Posledica stalnega naraščanja potreb po pitni in uporabni vodi tako v komunalnem kakor tudi industrijskem sektorju je stalno naraščanje od­ padnih vod in s tem naraščanje obtežbe naravnega vodnega krogotoka. Zadostna količina neoporečne pitne oziroma porabne vode šteje dandanes bolj kakor kdajkoli, k osnovnim potrebam življenja ter industrijskega razvoja. Ponudba vode iz narave je omejena, zato se večkratni uporabi površinskih voda ne moremo več izogniti. Zakonski predpisi, s katerimi se skuša omejiti onesnaženost voda, so in bodo vedno strožji in za­ htevnejši. Poleg tehničnih, bioloških in kemičnih vprašanj predstavlja zaščita vodotokov tudi vpra­ šanje financiranja. Z obstoječimi vodnimi viri mo­ ramo varčevati ter jih zaščititi pred onesnažitvijo, to pa pomeni, da morajo biti odpadne vode oči­ ščene pred odvajanjem v vodotoke. Cilj modernega projektiranja kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav je zmanjšanje vnosa onesnaženosti v vodotoke. Omrežja in čistilne na­ prave moramo dimenzionirati tako, da se določen, po možnosti zelo velik odstotek letne onesnaže­ nosti, ki ga je mogoče mehanično, biološko ali kemično odstraniti ali razgraditi, dovede v čistilno napravo in tako ne obremenjuje vodotokov. Optimalno zaščito vodotokov lahko dosežemo samo s pravilnim načinom razbremenjevanja. Do­ sedanji način razbremenjevanja v Sloveniji po­ meni odstranitev samo približno tretjine letne onesnaženosti, medtem ko so v ZRN, Švici in Avstriji že dalj časa uzakonjene metode, pri kate­ rih se pri enakih ali celo nižjih investicijah dosega približno 80-odstotna zaščita vodotokov (1). S spoznavanjem dogajanj v omrežju se je spremenil način razbremenjevanja. Namesto koli­ činskega lovljenja deževnice, ki je — na žalost — pri nas še vedno v uporabi, so začeli v zahodnih deželah že pred desetletjem loviti onesnaženost ter jo v polni meri odvajati k čistilni napravi, kjer jo izločijo. Do konca šestdesetih let je prevladovalo mne­ nje, da so med dežjem odplake dovolj razredčene, da jih vodotoki lahko brez posledic razgrade. Me­ ritve pa so pokazale, da je to prepričanje zmotno. Izkazalo se je, da najvišje koncentracije onesna- žitve nastopijo vsakokrat na začetku padavin, po sušnih obdobjih, ko odtok usedline v kanalu vzvr- tinči in jih odplakne. Zaradi sekundarnih strujanj (2) se te koncentracije onesnaženosti ne porazdele, temveč nastopajo v obliki tako imenovanih čistil­ nih valov. A vtor: F ranc M aleiner, dipl. inž. 61000 L jubljana, Sojerjeva 43. * Predavanje, dn e 23. ap rila 1981 za Zvezo d ruštev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Cilj modernega kanalizacijskega omrežja je torej ujeti te čistilne valove ter jih odvesti prek čistilne naprave. Tako ujamemo v letnem povpreč­ ju ca. 90 °/o BPK 5 ter ca. 95 % trdnih snovi, jih odvedemo k čistilni napravi ter tam izločimo (1,5). Če sedaj upoštevamo še ca. 90 °/o letni izkoristek čistilne naprave, zaščitimo vodotoke tako pred ca. 80 odstotki letne onesnažitve. Pri mešanem sistemu kanalizacij odloča torej le pravilen koncept razbremenjevanja, v kolikšni meri in ali sploh bomo dosegli zastavljeni cilj za­ ščite vodotokov. Zakonske smernice A 128 (3) predpisujejo za razbremenilnike visoko ležeče prelive, ki morajo biti hidravlično preračunani na tako imenovani kritični odtok. Kritični odtok deževnice so padavine določene intenzitete, ki padajo na določeno enoto površine in pri katerem razbremenilnik brez pretočnih baze­ nov in brez redukcije odtoka s pomočjo časovnega faktorja še ne sme delovati. V novih smernicah o določanju in izračunu naprav za razbremenje­ vanje in obdelavo deževnice (4) je določen kritični odtok (rkrit) ne glede na kakovost oziroma pretok vodotoka na najmanj rklit= 15 l/sha+. (ha+ — hektar utrjene površine) Zvišanje te odtočne količine v smeri čistilne naprave bi povzročilo izreden porast investicijskih stroškov. Izhod je v namestitvah pretočnih baze­ nov. S pomočjo zajezitvenih prostorov — pretočnih bazenov — za razbremenilniki se čas naskoka razbre — menilnika zavleče, čistilni val na za­ četku dežja se ujame v zajezitvene bazene in re­ lativno čista deževnica se po ujetju čistilnega vala v celoti razbremeni. Odtok iz bazenov pa lahko razdelimo prek daljše časovne enote in tako zmanj­ šamo zbiralnike v smeri proti čistilni napravi na minimalni odtok (dvakratni sušni odtok). Optimalno stopnjo zaščite vodotokov do­ sežemo le, če nam uspe ločiti s pomočjo razbre- menilnikov in pretočnih bazenov deževnico z vi­ soko koncentracijo onesnaženosti od malo onesna­ žene deževnice. To malo onesnaženo deževnico lahko nato v celoti razbremenimo, močno onesnaženo deževnico pa v celoti dovedemo k čistilni napravi. Ključno vprašanje tega načina razbremenje­ vanja so torej postali omejevalci odtočnih količin — dušilke. Dušilke so naprave, ki v odvisnosti od razlik pritiskov med vstopno in izstopno odprtino dušilke urejajo določen prostorski tok. ATV — Smernice (3) zahtevajo, da morajo biti razbremenilniki oziroma pretočni bazeni op­ remljeni z dušilkami. Razbremenjevanje brez du­ šilk ni več dovoljeno. V preteklosti so se za ome- jevanje odtočnih količin v glavnem uporabljale le »klasične« cevne dušilke ali zasuni, dandanes pa nas ti načini ne zadovoljujejo več. Visoka delilna ostrina in relativno velike mi­ nimalne odtočne količine so slaba stran teh kla­ sičnih dušilk. Smernice A 128 postavljajo dve zahtevi, ki si večkrat nasprotujeta: 1. Minimalni odtok iz dušilke mora biti večji kakor 301/sek. Ta zahteva, ki izhaja še iz časov klasične dušilke, ko je bilo dejansko na robu mož­ nosti doseči ta minimalni odtok, je medtem že zastarela. Ker je najmanjši možni prerez dušilke omejen na F = 0,031 m'2 (kar ustreza prostemu prerezu cevi DN 200 mm), minimalni naklon cevne dušilke pa je zaradi nevarnosti zamašitve (hitrost dvakratnega sušnega odtoka naj bo 0,80 m/sek) tudi omejen, lahko le pri nizkih zajezitvenih vi­ šinah in zelo dolgih cevnih dušilkah dosežemo pretoke le okoli 30—40 1/sek. Dandanes pa zaradi visoko ležečih prelivov izredno nihajo zajezitvene višine od h = 0 pri sušnem odtoku do »h« je nekaj metrov pri maksimalnem odtoku, kar dodatno zvi­ šuje odtočno količino. 2. Delilna ostrina izpod 1,2 je potrebna samo pod »posebnimi pogoji«. Q ab dejanski T = ------------------- < 1,2 Q ab računski T = delilna ostrina Q ab dej = dejanski odtok Q ab rac = računski odtok Tudi ta zahteva izhaja še od klasične cevne dušilke. Z današnjo generacijo omejevalcev pre­ točnih količin pa presegamo z lahkoto ta pogoj tudi pri visokih zajezitvenih višinah. Zahteva, da smemo biološke čistilne naprave obremenjevati z maksimalnim pretokom 2 TWA (dvakratni sušni odtok), ter ekonomični sistem ka­ nalizacij s pretočnimi bazeni, sta povzročila mrzlično iskanje omejevalcev pretočnih količin, ki naj bi dosegli idealno vrednost T = 1, poleg tega pa bi omogočili omejevanje odtoka tudi pri visokih zajezitvenih višinah pod 301/sek. Tem zahtevam so se novi omejevalci izredno pribli­ žali. Osnovna želja projektanta je doseči stalnost odtoka ne glede na zajezitveno višino. To pa je samo s pomočjo hidravlike nemogoče, ker je odtok funkcija višine. Torricelli j evo formulo lahko pišemo: Q ab = K . a V 2 gh Qab — odtok K = konstanta, ki je produkt pretočnega pre­ reza in koeficienta a = koeficient pritiska, temperature itd. Najti moramo torej omejevalce pretočnih ko­ ličin, katerih odtočna krivulja mora biti zelo strma. Leta 1976 je dr. Brombach (6) v pretočni bazen pri Löwensteinu (Baden-Württemberg) vgradil prvi prototip omejitvene kamere, iz katere je kas­ neje razvil tudi omejitveni ventil. Omejitvena kamera je sestavljena iz rotacij- sko-simetričnega ohišja, tangencialnega dotoka in aksialnega odtoka. Odtočna odprtina je opremlje­ na z zaslonko, ki se jo lahko po potrebi menja. V pokrovu ohišja, ki ga je mogoče odpreti, je oddušnik, ki preprečuje podtlake v zračnem jedru vrtinca. Omejitveni učinek kamere ne nastane podobno kot pri klasičnih omejevalcih zaradi trenja oziro- Slika 4. Profil tangencialnih hitrosti robna Slika 3. Pot vodnega delčka skozi kamero — H | 2 2 ? s i k Slika 5. Prikaz sekundarnih tokov šitvi zmanjša pretočni prerez in s tem pretok. Pri kamerah pa pomeni delna zamašitev zmanjšanje centrifugalne sile in zaradi tega povečanje pre­ toka. ma zmanjšanja pretočnega prereza, temveč zaradi izgub energije, ki se rabi za pospeševanje vrtinč- nega toka. Tangencialni dotok in aksialni odtok prisilita pretok h kroženju, pri katerem hitrost v smeri centra stalno narašča. Pretok in pritisk morata premagati centrifu­ galno silo; kamera ima torej funkcijo hidravlič­ nega upora. Ker je ta vrtinčni tok skoraj popol­ noma brez turbolenc, deluje brez kavitacij in neslišno. S povečanjem ali zmanjšanjem odprtine zaslonke v sredini dna kamere lahko tudi naknad­ no večamo ali manjšamo pretočno količino in jo tako prilagajamo potrebam. Nevarnost zamašitev je pri kamerah veliko manjša kakor pri cevnih dušilkah. Pri cevnih dušilkah se pri delni zama- Grobo velikost vrtinčne kamere (velikost in tip kamere) razbere projektant iz ustreznih karak­ teristik. Upoštevati mora, da leži želeni upor od­ toka v dopustnem območju izbrane kamere in da vzvodna zajezitev ne prekorači dopustne ali želene višine. Proizvajalec kamere pa nato izvede natan­ čen izračun. Kamera mora biti preračunana na najmanj dva ekstremna odtoka. Največji dopustni odtok je praviloma takrat, ko vzvodni razbremenilnik začne ravno delovati. Q ab K V 2 ghb hb = h _____ K = Q b/ V 2 ghb a) omej it vena NW200 kamera Tvd A omej.kamera c) klasična dusilka Slika 6. Primerjava učinka različnih omejevalcev pre toka (predpostavka: 2 m izgub pri Qai, = 351/sek) S pomočjo diagrama lahko sedaj poiščemo ustrezni tip kamere. Najmanjši odtok je praviloma sušni odtok (Qt), torej lahko poenostavljeno izra­ čunamo: Qb _ K ab"|/~2 ghi, optimaler Arbeitsbereich extreme Normal- ÜbergroHe UntergroOe hrt je dopustna ali želena vzvodna zajezitvena višina pri sušnem odtoku , _ f Q t Ob j2. Jyp A v diagramu so upoštevane povprečne izgu­ be dotoka C ----- d) zasun ) L__________________ To enačbo la h k o u p o ra b im o p r i p o lju b n ih o d ­ to k ih za dokaz v iš in e za je z itv e . K e r je a rt = f (h rt), je ta fu n k c ija le i te ra e i js k o re š ljiv a , 0 „ 5 „ 10 20 25x10-3 -Specifične površine kamere v m Slika 7. Diagram 9 7 .9 2 Delilna ostrina znaša: h -p . Qmax F hmax Q b \ " I n T Najmanjši s kamero omejeni odtok je torej: Qmin = K V 2 ghb Slika 8. Omejitveni ventil b) dušeni p re tok a) p re tok brez dušenja za primerjavo: Torricellijeva dušilka ^ p r e / . 20 V 1 / s Slika 10. Karakteristika omejitvenega ventila odtok kamera, dušdlno funkcijo. Iz karakteristike ventila lahko ta preklop jasno razberemo. Preklop nima histereze, je zanesljiv in se da natančno reproducirati (zmanjšanje pretoka po­ meni zvečanje izgub in narobe). Vsak preklop po­ vzroči tako imenovani čistilni sunek. Za kratek čas nastopi povečani odtok skozi ventil. V spodnjem delu karakteristike se dotok veča z večanjem pri­ tiska zelo hitro, ker v tem območju ventil ne po­ vzroča nobenega zaviranja. Z nagibavanjem osi ter spreminjanjem odprtine zaslonke lahko spre­ minjamo karakteristike ventila. Dr. Brombach je razvil tudi poseben pretočni regulator (nem.: Abfiussregler), ki se je v praksi zelo dobro izkazal. Prek merilca pritiska v pretoč­ nem ventilu — pritisk v ventilu je funkcija pre­ toka — gre impuls na električni zasun, ki po po­ trebi prerez omeji ali odpre. Ker deluje ta sistem pod pritiskom, reagira ta regulator izredno hitro, zato je mogoče pretoke omejiti na ca. 101/sek. Zelo velika je tudi natančnost, saj je razlika med mer­ jenimi in računskimi odtoki le 5—10 °/o. Omejitvena kamera ali ventil je zelo uporab­ no hidravlično dušilo in ne potrebuje nobenih pre­ mikajočih se delov ali pomožne energije. V pri­ merjavi s klasično dušilko -ima nasednje prednosti: — visok pretočni upor pri velikem pretočnem prerezu, — zelo natančno dušenje, — majhne turbolence, Slika 9. Prikaz funkcije ventila Praviloma je možno izbirati med različnimi ti­ pi kamer. Velikost kamere je podana vedno na podlagi dovodnega preseka. Ker ima omejitvena kamera, podobno kakor dušilka, lastnost, da že pri majhnih pretokih povzroča vzvodno zajezitev, je dr. Brombach razvil omejitveni ventil (7). Os ome­ jitvene kamere je nagnil za določen kot od na­ vpičnice. S tem je dosegel, da majhni pretoki te­ čejo tako rekoč neovirano in brez vzvodne zaje­ zitve skozi ventil. Šele ko dotok toliko poraste, da izrine zrak skozi oddušnik in izpolni celotno pro­ stornino ventila, nastane vrtinec (kajti nastalo je rotacijsko telo), in prevzame ventil, podobno kot — samočistilni učinek, — superkvadratični odnos odtoka, — možnost naknadnega spreminjanja oziroma prilagajanja odtoka, — vnašanje kisika v odtok, — možno omejevanje odtokov do Qmin ~ 25 litrov na sekundo tudi pri visokih zajezitvenih vi­ šinah, — izredna ekonomičnost, posebno še pri sa­ nacijah obstoječih omrežij, kjer je naknadno vgra­ jevanje klasične dušilke praktično neizvedljivo. Omejitveni ventil se priporoča tam, kjer je suš­ ni odtok relativno velik, na razpolago pa je zelo malo zajezitvene višine. Pretočni regulator se v glavnem vgrajuje v pretočne bazene tik pred čistilno napravo, kjer so potrebni majhni konstantni odtoki. Naslednja generacija dušilk za male odtoke, ki je trenutno še v preizkusni fazi, vendar pa bo v kratkem prišla na zahodnonemško »tržišče«, so tako imenovane »neoprenske dušilke« (nem: Schlauchdrossel (8). Te dušilke delujejo na principu zmanjšanega pritiska pri nemirujočih tekočinah. Enak princip, ki nam pri prepihu zapre vrata ali okno, uporab­ ljamo za uravnavanje odtoka. Na zunanjo in notra­ njo stran potopljene neoprenske cevi deluje enak pritisk mirujoče tekočine. Kakor hitro začne skozi to cev tekočina odtekati, se notranji pritisk v cevi zmanjša in razlika med notranjim in zunanjim pri­ tiskom začne cev stiskati ter tako ožiti prosti pre­ sek. Večja je hitrost odtoka, večja je razlika pri- h Prikaz tipičnih karakteristik omejevalcev. h h Slika 12 a. Omejitvena kamera Slika 12 c. Pretočni regulator S lika 13. Prikaz delovanja pri odprtem pokrovu kamere tiskov in manjši je prosti presek cevi in narobe. Pri zmanjšanju prostega prereza zaradi zamašitve (npr.: kamen) se zmanjša pretok, pritisk iz notra­ nje strani zato naraste, razlika pritiskov se zmanj­ ša, posledica je zvečanje prostega preseka in tako cev, podobno kot peristaltika črevesja, samodejno »poriva« zamašitev skozi dušilko. Tudi ta vrsta dušilk deluje na zaprtem siste­ mu pritiskov, zato reagirajo te dušilke bliskovito in se samodejno prilagode vsem mogočim primerom obratovanja. V tem članku sem skušal podati pregled raz­ ličnih vrst dušilk, ki samodejno delujejo na prin­ cipih hidravlike. Možni so tudi mehanični oziroma elektromehanični načini, ki pa jih iz različnih vzro­ kov manj uporabljamo. Sodim, da so ti opisani na­ čini za naše razmere najprimernejši, saj so izred­ no varni in ekonomski in le v izključnih primerih naj bi se posegalo po drugačnih sistemih ali kom­ binacijah. S spoznanjem in zavestjo, da vedno hitreje uničujemo naše okolje in s tem slabšamo naše os- h Slika 14. Princip delovanja neoprenske dušilke novne življenjske razmere, se je na zahodu stro­ kovni razvoj predvsem na področju čistilne teh­ nike in kanalizacije izredno pospešil. Veliko se raziskuje, meri, razvija ter kljub gospodarskim te­ žavam vedno več investira na tem področju. Zelo sporno je vprašnje, ali smo v tem pogledu še pet minut pred dvanajsto ali pa že pet minut po dva­ najsti. Zavedam se naših gospodarskih in finančnih težav, zato me čudi in mi je nerazumljivo spoz­ nanje, da gojimo neznanje in se trdovratno okle­ pamo starih dragih načinov projektiranja in grad­ nje. Čas bo, da bolj sistematično zasledujemo stro­ kovni razvoj na tujem, ter skušamo z minimal­ nimi finančnimi sredstvi doseči maksimalni učinek zaščite okolja. Za zgled naj nam bodo Japonci, ki jih ni — kljub čestemu porogu — sram zbirati tuje znanje, ga prirediti za svoje potrebe, nadalje razvijati ter tako doseči in obvladati vrhove strokovnega zna­ nja. Le-ta način jim je omogočil, da so se na raz­ ličnih strokovnih področjih v tako kratkem času uvrstili med vodilne industrijske države. SLOVSTVO: 1. M aleiner: M oderno dim enzioniranje kanaliza­ cijsk ih omrežij s stališča zaščite vodotokov. N aše oko­ lje 1-2/1982. 2. B rom bach: A bflußsteuerung von R egenw asser­ behandlungsanlagen, W asserw irtschaft 72 (1982) 2. 3. ATV: R ichtlin ien fü r die Bem essung und Ge­ sta ltung von R egenentlastungen in Mischwasserka-* nälen, ATV — Regelw erk A rbeitsb la tt A 128. 4. M aleiner: Nove sm ernice za načrtovan je k an a ­ lizacij v ZRN; S k rip ta p redavanj za Zvezo društev gradb. inž. in tehn. S lovenije v L jub ljan i, dne 6. 11. 1981. 5. M aleiner: R azbrem enjevanje deževnice p ri m ešanem sistem u kanalizacije v ZRN. G radbeni vest­ n ik 2-3/1981. 6. U FT: Funktion und Bem essung W irbeldrossel UFT Dr. H. B rom bach GmbH. 7. UFT: F unktion und Bem essung A utom atische W irbelventile UFT Dr. H. B rom bach GmbH. 8. V ischer: Die selbsttätige Schlauchdrossel zur G ew ährleistung konstan ter Beckenausflüsse W asser­ w irtschaft 69 (1979) 12. Mehki jezovi UDK 627.43 1. Uvod Mehki jezovi so sorazmerno nova stvar pri regulaciji vode, saj je 1957. leta M. Imbertson pro­ jektiral in patentiral, leta 1959 pa zgradil tak mehki jez na reki Los Angeles z imenom Fabri- dam. Jez je bil dolg 39 m in visok 1,8 m z debe­ lino stene 3,2 mm. Armatura je bila poliamidna tkanina, gumirana s poliklorprenom. Mehki jez se je pokazal izredno praktičen, za­ to so se hitro pojavljali novi jezovi. Tako imajo danes takšne jezove poleg ZDA tudi Francija, ČSSR, Nizozemska, ZRN, Švica, Jugoslavija in drugi. 2. Opis mehkega jeza Jez sestavljajo: 2.1. Fiksni betonski del 2.2. Fleksibilni del jezu — gumijasta vreča 2.3. Cevovod za polnjenje in praznjenje vreče 2.4. Manipulativni jašek 2.5. Obtok 2.6. Odvod vode iz manipulativnega jaška 3. Delovanje mehkega jezu Ti sestavni deli omogočajo normalno delova­ nje mehkega jezu, ki temelji na ravnotežju sil, ki delujejo nanj kot posledica hidrostatičnih in hidromehaničnih pritiskov vode od zunaj na eni strani, ter sil notranjega pritiska, povzročenega z nadtlakom vode v mokrem delu manipulativne­ ga jaška, ki je povezan z vrečo s pomočjo povezo­ valnega cevovoda — cevjo za polnjenje in praz­ njenje vreče. Omeniti je treba, da se za dvigovanje in spu­ ščanje mehkih jezov poleg vode v ekstremnih po­ gojih (polarno podnebje) lahko uporabi komprimi­ ran zrak. Razlog je zmrzovanje vode v jezu, kar onemogoči ravnanje z jezom. Slaba stran polnje­ nja z zrakom je manjša stabilnost jezov pri pre­ hodu težjih predmetov (debla), vendar običajno v zimskih razmerah tega ni. Zaradi zagotovitve sta­ bilnosti z zrakom polnjenega jezu se le-ta lahko dvigne samo do 75 °/o projektirane višine. 4. Material Gumijasta vreča je konstruirana iz poliestr­ skega tekstila visokih trdnosti, ki je prevlečen z obeh strani s sintetično gumo. Poliester nam nudi visoko razmerje med trdnostjo in težo po eni stra­ ni, po drugi pa omogoča pri izpraznitvi vreče, da se ta lepo uleže po podlagi in potem pri polnjenju dobi zopet prvotno obliko. Avtorja: Matija Kavčič, dipl. inž. gradb., PUV Nivo Celje in Aleksander Geiger, dip. inž. kem., SOZD Sava Kranj M ATIJA KAVČIČ ALEKSANDER GEIGER Izbor armature in debeline gotovega mehke­ ga jezu je odvisen od zahtev, ki se pojavljajo v eksploataciji. Uporabljena sintetična guma ščiti armaturo in jo naredi neprepustno za vodo oziroma zrak. Zu­ nanji sloj je praktično neobčutljiv za sončne žar­ ke, ozon, temperaturne spremembe, nudi maksi­ malno obstojnost proti abraziji in maksimalno obstojnost proti snovem, s katerimi so onesnažene reke — kemikalije, naftni derivati. Posamezni segmenti jezu so spojeni z vulka- nizacijo, tako da spoji ne predstavljajo šibkih točk glede trdnosti niti ni bojazni, da bi zaradi staranja in drugih vplivov prišlo do padca vezave med segmenti. 5. Uporabnost Mehki jez je uporaben povsod tam, kjer želi­ mo pri nizkih pretokih zagotoviti zvišan vodostaj. P o g la v itn a p re d n o s t m e h k ih jezov je v tem , d a se o d to čn e r a z m e re po r e k i n avzgo r, n av z d o l in v o bm očju m e h k e g a je z u n ič a l i m in im a ln o s p re ­ m in ja jo in d a d e lu je jo a v to m a tičn o — p r i n a r a ­ šč a n ju in u p a d a n ju v o d e n i p o tre b n o p o s red o v a n je . Uporabljamo jih za: — odvzem tehnološke in pitne vode (Hudi­ nja), — odvzem vode za namakanje (Trnavca), — odvzem vode za MHE (Volaščica), — za dvig gladine v vodotokih pri dviganju podtalnice (Zaječar), — za dvig gladine zaradi polepšanja videza (Ribnica, Savinja), — odvzem vode za ribnike, — znižanje gladine visokih voda, — obramba pred plimo itd. 6. Dimenzije 6.1. Dolžina jezu Dolžina mehkega jezu je tako rekoč neomeje­ na. Zaradi problemov pri transportu in montaži pa se običajno ne izdelujejo jezovi, daljši od 50 m. Kolikor je širina zajezitve večja, se ta izvede v več delih, kar pa nekaj zmanjša ekonomičnost ta­ kega jezu v primerjavi s klasičnim. 6.2. Višina jezu Večji del jezov ima višino 1,5—2,5 m, znani pa so jezovi do višine 4 m (reka Kolorado v ZDA). Sava Kranj razpolaga z materiali, s katerimi je možno narediti mehke jezove tudi do višine 7 m. 7. Montaža jezu Mehki jez se običajno montira na ustrezen, razmeroma lahek betonski temelj. Odvisno od ve­ likosti jezu se pritrdi v eni liniji za nižje jezove ali v dveh linijah za višje jezove. 8. Prednosti pred klasičnimi jezovi — Enostavno obratovanje — Skoraj ne potrebuje vzdrževanja — So do deset- in tudi večkrat cenejši — Vklapljanje v vodni režim — Vklapljanje v okolje: zahvaljujoč izredno kakovostnim sintetskim kavčukom lahko ponudi­ mo jezove v kakršnikoli barvi. 9. Potrebni podatki in podloge Za izdelavo projekta so potrebni naslednji po­ datki in podloge: 9.1. Splošni podatki: 9.1.1. Opis namena predvidenega jezu (npr. energetika, namakanje, estetski videz itd.) 9.1.2. Zahtevana višina gibljivega dela jezu oz. kota fiksnega dela in kota gibljivega dela jezu 9.1.3. Vrsta vodnega vira in lokacija vodnega vira za polnjenje vreče (npr. vodovod na 1. bregu, iz reke, jezera itd.) 9.1.4. Način obratovanja (avtomatični, ročni) 9.1.5. Opis dostopnosti predvidene lokacije 9.1.6. Vir električne energije v primeru vzdr­ ževanja nadtlaka v vreči s pomočjo električne črpalke. 9.2. Hidrološki podatki: 9.2.1. Karakteristični pretoki (Qsr, Qo,5 %; Q: »/o >‘Q? '/m itd.) 9.2.2. Krivulja trajanja za poprečno leto 9.2.3. Potek visokovodnega vala (strmost na­ raščanja in upadanja: npr. naraščanje 200 m3/s/h, upadanje 100 m3/s/h) 9.2.4. Konzumpcijska krivulja korita po vodi navzgor in navzdol od lokacije mehkega jezu 9.2.5. »m« dnevne vode (Q3oa, Qooa, Qisoa itd.). 9.3. Geodetske podloge 9.3.1. Pregledna situacija 1 : 5000 9.3.2. Situacija 1 :1000, 1 :100 9.3.3. Prečni profili v območju mehkega jezu in po vodi navzgor dn navzdol 100—200 m, M — 1 : 100 9.3.4. Podolžni profil v enakem območju kot prečni profil M ■— 1 :100/1 :1000 9.4. Geološki in hidrološki podatki 9.4.1. Geomehanske značilnosti temeljnih tal (splošno) 9.4.2. Podatki o podtalnici (nihanje globin in smer tečenja). 9.5. Podatki o prodnosti in ledu 9.5.1. Letni transport proda 9.5.2. Opis kakovosti in oblike proda (okro­ gel, oglat) 9.5.3. Granulometrijski sestav proda 9.5.4. Trajanje in debelina ledu 9.6. Stopnja vodnogospodarske urejenosti v območju predvidenega mehkega jezu 9.6.1. Poplavnost 9.6.2. Izbrana stopnja varnosti regulacije 9.6.3. Vpliv gladine recipienta ali pritoka 10. Do sedaj zgrajeni mehki jezovi v Jugoslaviji in osnovne karakteristike L o k a c i ja h m ax »B« je z u P r o je k t I z v e d b a C elju 1,50 18,0 tehnološka H idroprojekt Nivo Celje voda estetski R ubena Sava K ran j 1,10 3 X 50 2 X 47 MHE H idroprojekt VGP K ranj R ubena Sava B istrica v Ribnici 0,60 13,0 estetski dv ig gladine H idroprojekt VGP H idro­ tehn ik R ubena Sejanski potok v M ihovcih p ri Orm ožu 0,60 6,0 dvigovanjepodtalnice NIVO VGP M aribor TOZD P tu j Sava 11. Mehki jezovi v gradnji Selška Sora v Škofji Loki 1,20 20,0 odprava poplav H idropro jek t B rno VGP K ranj Sava S avin ja v Celju 1,40 3 X 16,0 estetski videz H idropro jek t B rno NIVO Sava Volaščica v Volaki energetski M.H.E. Volaka NIVO NIVO Sava Greznice ali kanalizacije V minuih dneh smo v Sloveniji in Jugosla­ viji kakof v vsem svetu praznovali svetovni dan varstva okolja, ki je bil 5. junija 1.1. Ob tej priložnosti je pravilno da prikažemo vsa naša strnjena naselja širom po Sloveniji in Jugoslaviji, kakšen odnos imamo do voda; ali naj gradimo greznice, kanalizacije, čistilne naprave ali pa naj vse to še nadalje zanemarjamo; ali naj vendar začnemo povsem zavestno sanacijo našega tako ogroženega okolja in vode. Strokovnjaki so osvojili osnovni predlog in pogoj, da se povsod tam, kjer se zgradi vodovod­ na napeljava, takoj zgradi tudi kanalizacija za odvajanje fekalnih, predvsem pa straniščnih, ko­ palniških in kuhinjskih tekočih odpadkov. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije in Jugoslavije je priredila že več strokov­ nih predavanj na temo reševanja mestnih kana­ lizacij. Na vseh teh predavanjih in razgovorih so prišli do enotnega strokovnega sklepa, da na pod­ ročju goste naselitve prebivalstva sploh ne sme biti govora o tem, da nam greznice lahko v ka­ kršnikoli obliki nadomestijo fekalno kanalizacijo. Vsi odloki za gradnjo greznic so nesprejem­ ljivi in v popolnem nasprotju z napori naše druž­ be, ki hoče za vsako ceno ohraniti čim bolj na­ ravno in čisto okolje ter najčistejšo zdravo in pit­ no vodo. Skupščinski izvršni svet, komunalne skupno­ sti, strokovna društva, območne vodne skupnosti, društva za varstvo okolja, vodovodna podjetja in sanitarni inšpektorji trdno vztrajajo pri trditvi, da še tako dobro zgrajena greznica ne more in ne sme nadomestiti kanalizacije. Po teh sklepih najbolj odgovornih strokovnih ustanov, društev in podjetij, ki so za prikazani problem poklicni zaščitniki zdravja in čistoče, je povsem pravilno, da se ne glede na visoke stroške za gradnjo fekalne kanalizacije pod nobenim po­ gojem ne dovoli začasno ali trajno gradnjo grez­ nic kot začasno ali celo trajno nadomestilo za ka­ nalizacijo. Pri tem problemu se ogroženi prebivalci ne morejo in ne smejo umakniti, ker bo tifusno, čre­ vesno ali podobno množično epidemijo reševalo vse prebivalstvo, ne pa razni legalni in ilegalni A vtor: C iril Stanič, v. g. t. L jubljana, G erbiče­ va 22 CIRIL STANIČ graditelji. Zato je pravilno, da ukrepamo preven­ tivno in da začnemo brezpogojno ukrepati proti anarhičnemu širjenju greznic, fekalij, smradu, ne­ čistoče itd. vsaj v vseh strnjenih naseljih Slove­ nije. Ob tem se moramo zavedati, da je pretežno število že izvršenih greznic v Sloveniji le simbo­ lično, saj jih čistimo zelo redko ali pa sploh ni­ koli. Pretežno so zgrajene tako slabo, da vse pu­ ščajo fekalije v okolico, kjer poniknejo v podzem­ lje ali pa se na soncu ob večnem smrajenju po­ sušijo in izhlapijo. Praviloma naj bi se v greznice smelo pri­ ključiti samo eno, in to suho stranišče, ne na spi­ ranje, in nobena kopalnica in največ dve vodo­ vodni pipi. Le tako ni potrebno večkratno čiščenje greznice. Fekalije iz nepraznjenih greznic ali celo ne- čiščenih ponikovaflnic se prelivajo v okolišni prepustni teren, kjer je običajno podtalnica ozi­ roma največja naravna shramba najboljše pitne vode. Kjer pa so neprepustni sloji ilovice, tam se fekalije pretakajo v odprte zemeljske potočke in jarke, kjer izhlapevajo, onesnažujejo, zastrupljajo in tako smradijo vso okolico. V zameno za gradnjo hišne greznice naj bi vsaka nova in stara hiša v gostih naseljih vplača­ la v sklad za gradnjo kanalov takoj ob legalizaciji posamezne obstoječe hiše ali ob izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo vsake nove hiše akontacijo vsaj v znesku (200.000 din), kolikor stane danes pravilno zgrajena greznica. Ko ugotavljamo, da greznice niso rešitev, tem­ več pretežno le zapravljanje sredstev, saj sedaj teče vsa nesnaga iz neizpraznjenih in zelo slabo zgrajenih, le simboličnih greznic in ponikovalnic v pitno vodo in okolico, je naša dolžnost, da javno podpremo vse odgovorne organe, naj ne odstopijo od sprejetih predpisov in zakonov za zaščito člo­ vekovega okolja. Po potrebi naj SZDL ob prvi priložnosti v ob­ liki referenduma vpraša prebivalstvo, kako naj občinski ali mestni upravni organi poslujejo ob reševanju tega in drugih podobnih problemov, ki jih prinašajo večinoma ilegalne gradnje. Gotovo je le to, da greznice ne bodo reševale stanovanjske gradnje z zdravimi prebivalci, am­ pak samo strokovno izvedena fekalna kanalizacija s potrebnimi čistilnimi napravami. IZ GRADBENE ZAKONODAJE Predlog za izdajo zakona o graditvi objektov Izvršni svet Skupščine SR Slovenije priprav­ lja nov zakon o graditvi objektov. Zaenkrat je iz­ delana prva faza zakonodajnega postopka: pred­ log za izdajo zakona, ki je bil objavljen v Poro­ čevalcu Skupščine SR Slovenije, št. 18 z dne 26. 7. 1983. Da bi zagotovili čim širšo javno razpravo o izdelanih tezah za ta zakon, preden se začne izdelava osnutka zakona in potem končnega pred­ loga zakona, je Zveza društev gradbenih inže­ nirjev in tehnikov Slovenije skupaj s Splošnim združenjem gradbeništva in IGM Slovenije dne 6. 9. 1983 organizirala strokovno razpravo o pred­ logu za izdajo zakona o graditvi objektov. Na raz­ pravo, ki je bila v Klubu delegatov v Ljubljani, so bili povabljeni predstavniki OZD gradbeni­ štva in ŽDGITS. Uvodni referat je podal namest­ nik predsednika RKIG Saša Škulj, dipl. inž. grad­ beništva. V razpravi o predlogu za izdajo zakona o graditvi objektov so prisotni ugotovili, da so v teze za osnutek zakona vnesene nekatere nove re­ šitve, ki prinašajo napredek pri urejanju zakonske regulative na področju graditve objektov. Bili so Načelne pripombe k predlogu za izdajo Skupščinski poročevalec je v 18. številki, z dne 26. julija 1983 objavil predlog za izdajo zakona o graditvi objektov (prva faza postopka), teze za os­ nutek zakona o graditvi objektov ter poročilo o iz­ vajanju zakona o graditvi objektov. Slede tudi ugo­ tovitve, sklepi in priporočila Izvršnega sveta Skup­ ščine SR Slovenije k poročilu o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Ko je bilo pred leti obravnavano podobno gra­ divo, so delegati v skupščinskih odborih predlaga­ li, da se med drugim preuči možnost združitve za­ kona o graditvi objektov z zakonom o investicijski dokumentaciji. Predlagatelj tez novega zakona o graditvi ob­ jektov se je odločil, da zaradi vsebinske poveza- A vtor: V ladim ir Čadež, dipl. inž., L jub ljana, To­ bačna 2/b dani tudi predlogi in dopolnitve na teze, ki naj jih predlagatelj zakona uporabi pri pripravi osnutka zakona. Med poglavitnimi vprašanji v nadaljnjih raz­ pravah pred pripravo osnutka zakona bi veljalo razrešiti naslednje: — kontrola tehnične dokumentacije, — izobrazba odgovornih vodij del, projek­ tantov in nadzornih organov, — strokovni izpit in način opravljanja teh izpitov, — garancijski roki, — graditev objektov občanov in civilnih pravnih oseb (projektiranje, izvajanje in nadzor nad gradnjo), — gradnjo za trg. Tukaj objavljamo nekatere tehtne pisne pri­ spevke v zvezi z obravnavanim predlogom za iz­ dajo zakona. Obenem vabimo gradbenike in druge zainte­ resirane strokovnjake, da dostavijo Gradbenemu vestniku svoje morebitne pripombe na predlože­ ne teze zakona. Glavni in odgovorni urednik Sergej Bubnov zakona o graditvi objektov VLADIM IR ČADEŽ nosti združi oba zakona, ne da bi, podobno kot je to storil za zakon o graditvi objektov, podrobno analiziral izvajanje zakona o investicijski doku­ mentaciji. Ta analiza je toliko bolj potrebna, ker je znano, da so deformacije pri investicijski graditvi predvsem posledica nespoštovanja zakona o inve­ sticijski dokumentaciji, to je posledica nepravilnih in nepremišljenih odločitev oziroma sposobnosti investitorjev, manj pa samega gradbeništva, ki samo izvaja politiko investicij. Poleg tega pa je družbeni razvoj, ki se odraža v zakonih, ki neposredno vplivajo na investicije, povzročil potrebo po spremembah predvsem tistih določil, ki urejajo razširjeno reprodukcijo, njeno financiranje in kontrolo investicijskih odločitev. Ta materija pa spada po vsebini v zakon o inve­ sticijski dokumentaciji. Kot na eni strani ugotavljamo, da je treba pod­ ročje vseh investicij (ne samo gradnjo objektov) prilagoditi novemu zakonu o razširjeni reproduk­ ciji in minulemu delu, finančnim predpisom ter kon­ troli investicij, pa je treba zakon o graditvi objek­ tov prilagoditi nekaterim spremembam, ki jih na­ rekujejo med tem sprejeti zakoni, kot npr. zakon o obligacijskih razmerjih, o standardizaciji, o ure­ janju naselij, dogovor republik in pokrajin itd., kar pa ne vpliva bistveno na zakon o graditvi ob­ jektov. Materija, ki obravnava vse investicije (t. j. razširjanje materialne osnove dela investitorja z vlaganji v osnovna sredstva), je širša kot graditev objektov. Saj se kot objekt šteje sam gradbeni ob­ jekt ali gradbeni objekt z vgrajenimi napeljava­ mi, napravami in opremo, ki rabijo objektu oziro­ ma tehnološkemu procesu investitorjeve dejav­ nosti. Če se zakonska materija, ki ureja urejanje pro­ stora obravnava v: zakonu o urejanju prostora, za­ konu o urejanju naselij in drugih posegov v pro­ stor in zakonu o stavbnih zemljiščih, za katere bi tudi lahko trdili, da so vsebinsko povezani, ne bi bilo nič narobe, če bi se kot doslej področje inve­ sticij v širšem smislu obravnavalo v enem zakonu, graditev objektov (ki pa ni podvržen tolikšnim spremebam) pa v zakonu o graditvi objektov. Seveda pa bodo delegati po svoji presoji od­ ločali o enem ali dveh zakonih, ki urejajo investi­ cije in graditev objektov. K samim tezam za osnutek zakona o graditvi objektov, ki jih bo treba še dopolniti, uskladiti in spremeniti, imam naslednje načelne pripombe: Strinjam se z mnenjem delegatov, ki so pred leti razpravljali o predpisih s področja gradbeni­ štva, da je bolj kot novi predpisi nujno izvajanje sedanjih. Zato ne bi kazalo spreminjati zakona tam, kjer ni potrebe. Vsekakor pa je treba zakon uskladiti z novimi zakoni in dogovori, ki nanj neposredno vplivajo. V primerih pa, kjer se je pokazalo, da je treba ne­ kaj spremeniti, mora predlagatelj prepričljivo in z argumenti utemeljiti spremembo. Sicer je spre­ memba zaradi spremembe, kar lahko povzroči ne­ potrebne težave in ustvarja nove probleme. Pri tej priložnosti se mi zdi, da bi bilo prav, da predlaga­ telj zakona ne pozabi pomembnega prispevka, ki so ga dale naše Zveze gradbenih inženirjev in teh­ nikov vseh republik in pokrajin, ko so v letu 1977 pripravile ob širši razpravi teze za izdelavo pred­ logov za medsebojno usklajevanje republiških in pokrajinskih zakonov, ki urejajo graditev objek­ tov. Teže, ki so obravnavale: terminološko usklaje­ vanje, usklajevanje na področju projektiranja, usklajevanje glede strokovne kvalifikacije, usklaje­ vanje na področju grajenja in investitorske posle, so bile posredovane vsem republikam in objavlje­ ne v Gradbenem vestniku št. 4-5, leta 1977. Ker se v pripombah želim omejiti le na na­ čelna vprašanja, se mi zdi, da novi zakon ne hi smel negirati oziroma odpraviti že pridobljenih pravic izvajalcev in posameznikov. Te pravice so bile pridobljene po dolgih razpravah in utemeljit­ vah. Tu gre za nekatere starejše izkušene tehnike, ki so si pridobili pravico, da so pod določenimi pogoji lahko odgovorni vodje del tudi za dela,! kjer se zahteva visoka strokovna izobrazba. Te pravice jim ne kaže odvzeti, saj iz izkušenj vemo, da uspešno vodijo gradnjo tudi takih objektov. Ko so s temeljnim zakonom o graditvi inve­ sticijskih objektov leta 1961 prenehale veljati: uredba o gradbenem projektiranju, uredba o grad­ nji, uredba o izdelavi in potrditvi investicijskega programa in o polaganju depozita za zavarovanje plačil za investicijska dela, se v tem prvem zakonu pojavi v posebnem poglavju gradnja za trg. 36. člen se je glasil: »Gospodarske 'organizacije lahko gradijo v me­ jah svojega poslovanja investicijske objekte za trg. Gospodarska organizacija, ki gradi investicij­ ski objekt za trg, ne dela investicijskega progra­ ma po tem zakonu, temveč gradi tak objekt po svojem proizvodnem programu; investitor, ki ku­ puje že zgrajen objekt, pa dela investicijski pro­ gram za nakup objekta. Glede vsega drugega ve­ ljajo za investicijske objekte, ki se gradijo za trg, smiselno določbe tega zakona.« Leta 1967 je spremenjeni temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov dopolnil določila o gradnji objektov za trg s tem, da je omilil določila, ki so se nanašala na investicijski program in ukinil vse predpise, ki so veljali za zagotovitev sredstev in plačil po pogodbah. Iste olajšave je sprejel tudi po spremembi us­ tave republiški zakon o graditvi objektov, sprejet leta 1973, ki ga hočemo sedaj spremeniti. Te olaj­ šave so veljale štirinajst let, to je do konca leta 1981. Konec tega leta je Skupščina SR Slovenije sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah za­ kona o graditvi objektov. Ta zakon pa opušča gradnjo za trg in namesto te daje olajšave druž­ beno usmerjeni stanovanjski gradnji. Čeprav predlagatelj zakona o graditvi objek­ tov ni analiziral, kako se je obnesla gradnja za trg, pa sledi iz ugotovitev Izvršnega sveta, da so se pojavili problemi z ukinitvijo gradnje za trg, ker stanovanjske skupnosti v večini primerov niso usposobljene za opravljanje investitorskih poslov. Dalje je rečeno, da naj se uveljavijo vse možne oblike stanovanjske gradnje, tudi gradnja za trg. Posebno pomemben pa je poudarek, ki ga je dalo Predsedstvo SR Slovenije k vprašanju grad­ nje stanovanj (Glej Delo, dne 9. 7. 1983), ki set glasi: »Stanovanjske gradnje ni treba omejevati, pač pa je treba spremeniti predpise, spodbujati grad­ njo za trg in dati občanom, ki hočejo vlagati v nakup stanovanj, možnost, da bodo to storili.« Dosedanje izkušnje pri gradnji za trg pri nas in v drugih republikah kažejo, da so gradbene de­ lovne organizacije sposobne, da same v povezavi z ostalimi dejavniki uspešno grade objekte za trg in pri tem prevzamejo vso odgovornost. Zato sem mnenja, da je treba gradnji za trg dati spet tisto mesto, kot ga je že imela, in jo Ob predlogu za izdajo zakona o graditvi 1. Uvod Gradbeništvo in industrija gradbenega mate­ riala SR Slovenije imata pomemben delež v celot­ nem gospodarstvu republike, saj ustvarjata 10 °/o celotnega prihodka gospodarstva in zaposlujeta okrog 14 % vseh delavcev v republiki. Prav zato, posebej pa v okviru še neizkoriščenih razvitih ob­ lik izvoza storitev, opreme in materiala na tuja tržišča, zasluži ta gospodarska dejavnost bolj stro­ kovno in poglobljeno ekonomsko in pravno regu- lativno obravnavo. V zadnjem času sta k temu še prispevala namestnik predsednika Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo tov. Saša ŠKULJ, dipl. ing. in prof. Sergej BUB­ NOV, dipl. ing., katerih strokovne prispevke je ob­ javil tudi Gradbeni vestnik. Velika priložnost za celovito obravnavanje in definiranje gradbene de­ javnosti, ki je vodilni strokovnjaki s tega pod­ ročja ne morejo spregledati, je predlog za izdajo novega zakona o graditvi objektov. Ta prispevek ima namen spodbujati takšen pristop. 2. Opredelitev pojmov svetovalne inženirinške dejavnosti pri graditvi objektov Pri snovanju in končni ureditvi določil za­ kona o graditvi objektov moramo izhajati iz aksi­ oma, da je vsaka graditev objekta v osnovi inve­ sticija (naložba). Vsako vlaganje oziroma žrtvo­ vanje proizvodnih virov, ki ga opravimo danes, je povečanje koristi v prihodnosti. Z izvajanjem in­ vesticij preoblikujemo in porabljamo proizvodne vire za doseganje novih vrednosti. Za dosego tega cilja moramo čim bolj ekonomično in racionalno izrabiti materialne vire, naravne danosti in znanj a> v svoje dobro, in to v vseh razvojnih fazah nasta­ janja investicije. Splošno je ugotovljeno in pre­ verjeno načelo, da same investicije še ne zago­ tavljajo napredka in razvoja gospodarstva ali družbe v celoti. Ni samodejne zveze med investi­ cijami in razvojem gospodarstva. Vsesplošno in Avtor: Franc Perc, dipl. inž. gradb., (specialist za investicijska dela v tujini) Inženiring biro Ma­ ribor, 62000 Maribor, Gospejna ul. 16. enakopravno obravnavati z usmerjeno stanovanj­ sko gradnjo, ki do danes ni pokazala tistih rezul­ tatov, kot se je pričakovalo. Tam, kjer obstaja iniciativa za gradnjo za trg, jo zakon ne bi smel zavirati, nasprotno, treba jo je podpirati in enakopravno obravnavati z usmerjeno stanovanjsko gradnjo. objektov FRANC PERC gospodarsko bodo uspešne le dobro zasnovane, do­ bro načrtovane, dobro organizirane in vodene ter dobro izvedene investicije. Ti principi investicij­ skih podvigov veljajo povsod v svetu in za dose­ ganje ciljev uspešnosti investicij si mora grad­ beništvo in družba v celoti ustvariti organizacij­ ske, tehnične, tehnološke, ekonomske in pravne pogoje. Osnutek zakona o graditvi objektov (ZGO) zelo dobro zajema osnovna načela za doseganje uspešnosti investicij, posebej še, ker so v njem združena tudi glavna določila o predhodnih delih (priprava investicij) in določila o investicijskem programu. V njem se prvič pojavlja pojem sveto­ valne dejavnosti (consulting) in nekoliko spreme­ njen pojem za inženiring pri graditvi objektov. Oba pojma označujeta razvite oblike storitev pri graditvi objektov, ki so v svetu že dolgo uveljav­ ljene in predstavljajo bistveni element za optimi­ zacijo vseh faz razvoja investicij. Razvoj teh vrst storitev pri investicijah je bil pri nas spontan prav zaradi pomanjkanja ustreznih zakonskih op­ redelitev vsebine in pogojev za opravljanje teh storitev. Medtem nas razvoj v svetu že dolgo pre­ hiteva in razvite storitve svetovanja in inženiringa pri investicijah predstavljajo prvi element kon­ kurenčnosti v mednarodnem okolju. Razvita grad­ bena operativa v SR Sloveniji mora za svoj razvoj in obstoj trajno usmerjati 15—20 % svojih zmog­ ljivosti na tuja tržišča, v sedanjih in jutrišnjih gospodarskih razmerah pa celo 35 °/o teh zmoglji­ vosti. Takšna razvojna usmeritev zahteva, da grad­ beništvo skupaj z industrijo in drugimi udeleženci investicijske graditve ponuja in izvaja investitor­ jem kompleksne storitve v obliki inženiringa in organizirane svetovalne dejavnosti. Pri tem je v tem trenutku pomembno, da storitve svetovalni- štva in inženiringa pri investicijskih projektih v ZGO pravilno definiramo in da se s pravilno op­ redelitvijo vsebine in pogojev opravljanja teh sto­ ritev čimbolj približamo mednarodnim kodeksom in vsebini. Končni cilj je, da postane izvajanje investicijskih del v tujini razvita oblika medna­ rodne menjave, ki vključuje menjavo dela, zna- nja, materiala, investicijske opreme in izdelkov drugih panog gospodarstva. Izhajati moramo iz osnovne definicije, da je inženiring v zvezi z investicijami intelektualna dejavnost, ki v vseh fazah nastajanja kake inve­ sticije (koncipiranje, definiranje, izvedba in zagon) ustvarjalno uporablja dosežke znanosti in stro­ kovne izkušnje pri opravljanju del in nalog od zamisli do izkoriščanja investicije (dajanje idej, iskanje možnosti, izdelava študij, izdelava inve­ sticijske dokumentacije, svetovanje, načrtovanje — izdelava tehnične dokumentacije, opravljanje nad­ zora nad izvajanjem del, koordinacija oziroma vo­ denje udeležencev pri investiciji itd.). Vloga inže­ niringa pri investicijah je v optimizaciji vseh raz­ vojnih faz investicije. Razvoj dejavnosti inženi­ ringa je v svetu še v dve smeri: v svetovalništvo, ki ga imenujejo svetovalni inženiring (Consulting Engineering), in v razne druge veje ali podskupine dejavnosti, 'od katerih je za gradbeništvo pomem­ ben t. i. izvajalski inženiring (Construction Engi­ neering). Celovitost in prepletenost znanj, ki se zahte­ va pri koncipiranju, definiranju, izvedbi in izko-, riščanju investicijskih objektov, narekujeta delitev dela udeležencev v investicijskem procesu. Kon­ centracija in specializacija znanj, nujno harmo­ niziranje aktivnosti vseh udeležencev z namenom, da se vsi usmerijo k začrtanim ciljem investicije, so vodile k nastanku organizacij, ki so specializi­ rane za dejavnost koordiniranja in harmonizira­ nja aktivnosti udeležencev različnih strok pri iz­ vedbi obsežnejših investicij. Nastali so svetovalni inženiringi, katerih značilnost je izvajanje inte­ lektualnih storitev, dejansko posredovanje znanj in izkušenj v vseh fazah priprave in realizacije investicij. V svetu uveljavljena dejavnost sve­ tovalnega inženiringa ima značilnost, da je izvr­ ševanje svetovalne inženirinske dejavnosti ne­ združljivo s samo gradnjo, proizvodnjo in nabavo opreme. Pri tem je izvajalec intelektualnih sto­ ritev — svetovalni inženir (ali kratko kar: in­ ženir) pravna ali fizična oseba, ki intervenira pri določenem naročniku (klientu — investitorju), ki se spopada z določenim problemom neučinkovito­ sti ali neuspešnosti. Tako nadomešča strokovna znanja in izkušnje, ki jih naročnik — investitor nima, pa bi jih moral imeti, kadar načrtuje ali realizira določeno investicijo in želi biti pri tem uspešen. V želji, da bi se poenotili z mednarodno uve­ ljavljenimi načeli obnašanja (kodeks) in vsebino dela svetovalne dejavnosti pri investicijah, pred­ lagam, da se v novem ZGO uporabi izraz sveto­ valni inženiring in opredeli naslednja vsebina dela dejavnosti svetovalnega inženiringa (12. teza osnut­ ka ZGO): — organizacija, vodenje oziroma izvedba pred­ hodnih del (3. teza ZGO), — izdelava analiz in študij o produktivnosti dela, organizaciji dela in ekonomskih učinkih z uporabo znanstvenih metod, — izdelava in vodenje raziskav o virih in vrsti energije ter ekonomičnosti njihove uporabe, — obdelava podatkov, izdelava investicijske­ ga programa in izdelava ali vodenje izdelave idej­ nih projektov, — izdelava ali strokovno vodenje izdelave pro­ jektne naloge in tehnične dokumentacije, — nadzor nad izdelavo dokumentacije (inve­ sticijske, tehnične, tehnološke itd.), katero izdelu­ jejo druge OZD, — zbiranje podatkov in dokumentacije, sesta­ va razpisnih in pogodbenih dokumentov ter vode­ nje postopkov oddaje del, — spremljanje in usklajevanje dela vseh ude­ ležencev pri graditvi, — kontrola, poročanje in ukrepanje za reali­ zacijo investicijskega programa in načrta zagoto­ vitve finančnih sredstev, — strokovni nadzor nad gradnjo objektov, — organizacija in strokovna izvedba kvalitet­ nega in tehničnega pregleda, izročitve zgrajenega objekta ter končnega obračuna, — organizacija in strokovno vodenje šolanja kadrov in zagona objekta, — strokovni nadzor med poskusnim obratova­ njem objekta, — celovito vodenje graditve objektov (pro­ jektno vodenje). Pogoji registracije OZD za dejavnost sveto­ valnega inženiringa, ki jih predvideva osnutek ZGO, so preohlapni in lahko pomenijo pročelje, za katerim bi se skrivalo preveč OZD, ki za inte­ lektualno najzahtevnejše delo na področju sno­ vanja in realizacije investicij niso dovolj uspo­ sobljene. Zato je pomanjkljivo določiti le, da lah­ ko opravlja dejavnost svetovalnega inženiringa OZD, ki ima v delovnem razmerju opravljanje del iz prejšnjega odstavka najmanj dva delavca z vi­ sokošolsko izobrazbo ustrezne stroke oziroma smeri s petletnimi delovnimi izkušnjami v stroki in op­ ravljenim strokovnim izpitom (2. odstavek 12. teze osnutka ZGO). Analiza aktivnosti takšnih organi­ zacij hitro pokaže, da mora biti njen kadrovski strokovni team sestavljen tako, da obvladuje teh­ nično, tehnološko, ekonomsko, pravno in tržno komponento investicij. Prav zato mora takšna or­ ganizacija izpolnjevati pogoje registracije za izde­ lavo tehnične dokumentacije (šifra enotne klasi­ fikacije 110402 ali 110403 — glej odlok o enotni klasifikaciji dejavnosti, Ur. list SFRJ, št. 34/76) in pogoje registracije za izdelavo investicijskih programov (šifra 110620). Predlagam, da se bese­ dilo o pogojih za registracijo dejavnosti svetoval­ nega inženiringa pri graditvi objektov opredelijo v naslednjem: Dejavnost svetovalnega inženiringa lahko op­ ravlja in se zanjo registrira OZD za tiste vrste objektov ali posameznih del pri graditvi ob­ jektov, za katere izpolnjuje pogoje za vpis dejav­ nosti izdelave tehnične dokumentacije (40. in 41. mov (11. iteza). Potrebni pogoj je, da OZD, ki lah- teza) in pogoje za izdelavo investicijskih progra- ko opravlja dejavnost svetovalnega inženiringa, strokovno obvladuje področje ekonomije in prav­ ne regulative, investicij, tako da ima v delovnem razmerju za nedoločen čas najmanj še enega de­ lavca z visokošolsko izobrazbo, petimi leti delov­ nih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom za področje ekonomije ter enega za področje go­ spodarskega prava. Nekoliko obširneje sem obravnaval področje svetovalne dejavnosti, ker želim poudariti, da mo­ ramo za uspešno izvajanje investicijskih del v pro­ cesu razvoja doma in v svetu razviti doma kva­ litetne storitve svetovalnih inženirinških organiza­ cij. Te storitve moramo izvajati po enotnih prin­ cipih in metodah dela, osvojiti mednarodno uve­ ljavljeno prakso in metode dela pri investicijskih procesih, razvoju in prenosu tehnoloških znanj, racionalizaciji, standardizaciji, kar vse predstavlja temeljni pogoj za uspešno delo in tudi vključeva­ nje v mednarodno delitev dela in menjavo. Svojo konkurenčno sposobnost moramo povečati le n^ podlagi večje udeležbe intelektualnih storitev inže­ niringa vseh vrst pri investicijskih delih v tujini, torej na podlagi povečevanja strukturnega deleža teh storitev in prenosa znanja pri investicijskih delih v tujini. 3. Opredelitev pojma inženiring pri graditvi objektov Osnovno definicijo pojma inženiring smo ob­ ravnavali v prejšnjem poglavju, zato nas bo v nadaljevanju zanimala obravnava opredelitve pojma »inženiring«, kot ga obravnava osnutek ZGO v 80. tezi. Opredelitev pojma ali dejavnosti inženi­ ringa v kontekstu 80. teze ni natančna iz raz­ logov: a) Pojem inženiring ne predstavlja vrste de­ javnosti, ki obsega »izdelavo tehnične dokumenta­ cije, gradnjo objekta, izdelavo, nakup in montažo naprav in opreme, izročitev zgrajenega objekta v obratovanje, usposobitev delavcev, ki so potreb­ ni za proizvodnjo oziroma izkoriščanje objekta, zagotovitev drugih potreb v zvezi s proizvodnjo in izkoriščanjem objekta, ter organiziranje, vodenje ali koordinacijo teh del« — kot je navedeno v 80. tezi osnutka ZGO. Osnutek ZGO s tem ne podaja definicije te dejavnosti, temveč želi določiti pose­ ben način oddaje del pri graditvi objekta, pri ka­ terem določene OZD predajajo poleg izdelave teh­ nične dokumentacije že vse ostale inženirinške sto­ ritve in samo gradnjo objekta. V praksi pa se tak način pogodbene oddaje del imenuje »ključ v roke« in ne »inženiring«. Podobna nedoslednost je tudi v zakonu o graditvi objektov SR Hrvatske (glej Narodne novine, br. 52/81). V pogodbah s poseb­ nim določilom »ključ v roke« ali pogodbah o inže­ niringu in gradnji, v t. i. »Know-How« pogodbah itd., je dejavnost inženiringa že vsebovana v celoti prevzeti obveznosti in so storitve inženiringa le del pogoja za izpolnitev celotnega predmeta po­ godbe. b) V odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Ur. list SFRJ, št. 34/76) je pod šifro enotne kla­ sifikacije 110404 — inženiring opredeljena dejav­ nost kot »organizacija in posredovanje pri grad­ nji kompletnih gospodarskih in drugih objektov (inženiring)«. Razvidno je, da je v odloku govor le o intelektualnih storitvah pri graditvi objektov in ne o gradnji, montaži, dobavi itd. Če smo specifično dejavnost inženiringa, ki temelji na izključnem izvajanju intelektualnih storitev, poimenovali svetovalni inženiring, bomo v primeru združevanja operativnega dela intelektu­ alnih storitev z gradnjo, dobavo in montažo opre­ me in naprav morali poimenovati izvajalski (ali tudi izvedbeni) inženiring pri graditvi objektov. S tem bo jasno označeno, da je OZD, ki je registri­ rana za to dejavnost, usposobljena nuditi in izva­ jati gradnjo objektov ter inženirinške storitve, ki so navedene v 80. tezi osnutka ZGO. Če želimo doseči ustrezno koncentracijo znanj (in kadrov), specializacijo in s tem delitev dela, mora biti zago­ tovljeno, da bo pri OZD, ki lahko opravlja dejav­ nost izvajalskega inženiringa, predvsem poudarek na kompleksnosti izvajalske usposobljenosti (npr. od izdelave tehnične dokumentacije predvsem iz­ delava projektov za izvedbo in projektov izvede­ nih del) in ne na snovanju, načrtovanju ali celo nadzoru graditve objektov. 4. Odgovornosti udeležencev pri graditvi objektov Velika pridobitev v osnutku ZGO je, da bo pri nas celovito in pravilno postavljena odgovornost investitorja in drugih udeležencev pri graditvi objektov. Največkrat so bili temeljni vzroki za ne­ racionalno izgradnjo, velike prekoračitve rokov in zaradi tega velike podražitve prav pri investitor­ jih. Ti so z nepravočasnimi pripravami na gradi­ tev, brez poznavanja in raziskovanja vseh okoli­ ščin predvidene investicije ter opuščanjem in ne­ pravočasno izdelavo študij in tehnične dokumen­ tacije povzročali, skupaj s svojimi formalnimi in neformalnimi akterji, nepopravljivo škodo. Po­ vsem utemeljeno je določilo osnutka ZGO (14. teza), da je investitor dolžan zagotoviti strokovno vod­ stvo vseh del, ki so v zvezi z investicijo in da mora biti za to strokovno usposobljen, v nasprotnem pa mora ta dela poveriti za takšno dejavnost re­ gistriranim OZD. To je toliko pomembnejše, ker so ostali udeleženci pri graditvi pogodbeno vezani na investitorja, pa je s pravilno formulacijo pogod­ benih obveznosti in odgovornosti ter strokovnim vodstvom in nadzorom dela teh udeležencev mogo­ če zagotoviti odgovorno in pravočasno izpolnje­ vanje sprejetih obvez ter s tem pravilen potek vseh aktivnosti pri graditvi. Pravilno so v osnutku ZGO zaostreni pogoji za izdelavo tehnične dokumentacije. Predlagam, dai se določilo v 49. tezi osnutka, ki govori o odločanju delavcev investitorja o smotrnosti poveritve teh­ nične dokumentacije v strokovni pregled drugi, za to usposobljeni in registrirani OZD, dopolni z be­ sedilom: Obvezno mora opraviti strokovni pregled teh­ nične dokumentacije usposobljena in za dolo­ čeno vrsto objektov ali del registrirana OZD s področja projektiranja ali svetovalnega inženirin­ ga v primerih, ko se načrtujejo nov proizvodni program, diversifikacija ali prestrukturiranje ob­ stoječih proizvodenj z uvajanjem novih tehnologij. V naši regulativi ostaja še vedno določena pravna praznina pri določanju, omejitvi, izklju­ čitvi in delitvi odgovornosti med udeleženci pri graditvi objektov. V -klasično shemo udeležencev in vesti tor-projektant-izvajalec se sedaj še vklju­ čuje svetovalni inženiring, ki lahko prevzema pomembne deleže odgovornosti za uspešnost inve­ sticije. Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 29/78) je dobro uredil odgovornost za napake in odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost objekta. Oba udeleženca ob graditvi pre­ vzemata delo po podjemniški pogodbi (pogodba o delu), ki vsebuje dovolj pravil za jamčevalno in odškodninsko odgovornost obeh, zakon o obligacij­ skih -razmerjih pa je še posebej uredil odgovor­ nost obeh za solidnost objekta. V osnutku ZGO pa 71. teza ne ločuje obeh vrst jamčevanj, saj pravi, da garancijski rok za zgrajene objekte ozi­ roma na njih izvedena dela ne more biti krajši od deset let, razen za vgrajeno opremo in naprave, za katere velja garancijski rok proizvajalcev. Predlagam, da se to določilo opredeli podrobneje, tako da bo opredeljen najkrajši garancijski rok za napake, ki ne vplivajo na solidnost (trdnost) ob­ jekta (npr. dve leti) in garancijski rok za napake pri gradnji objekta, ki zadevajo solidnost (trdnost) objekta deset let, kot je določeno v 644. členu za­ kona o obligacijskih razmerjih. Tako kot pri razmerju investitor - projektant je strokovnost najpomembnejša lastnost, od katere je odvisen pogodbeni odnos med investitorjem in svetovalnim inženiringom. Vendar je pravna na­ rava pogodb, s katerimi prevzemajo -svetovalni inženiringi obveznosti in odgovornosti pri gra­ ditvi objektov, že zelo raznolika. Elementi pogodbe o delu (npr. izdelava dokumentacije) se prepletajo z elementi delovne pogodbe in naročilne pogodbe. Skrbna definicija in analiza predmeta pogodbe, ob­ veznosti in odgovornosti v medsebojni pogodbi med investitorjem in svetovalnim inženiringom lahko razjasni dejansko stopnjo odgovornosti sve­ tovalnega inženiringa za pomanjkljivost pri izvrše­ vanju storitev. Najbrž ZGO ni mesto, kjer bi lahko podrobneje opredeljevali vrste odgovornosti, jam- čevanja za napake, omejitve in izključitve odgo­ vornosti ter regresna razmerja svetovalnega inže­ niringa in drugih udeležencev pri graditvi. Ostaja pa nam, da pri potrebnem razmahu te dejavnosti čimprej opredelimo tudi ta razmerja s sprejemom ustreznih kodeksov obnašanja ali splošnih pogojev delovanja svetovalnih inženiringov v okviru Sploš­ nega združenja za inženiring SR Slovenije. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV S S P GROSUPLJE, GROSUPLJE Vedno več naporov za pridobivanje del v tujini D elavci SGP G rosuplje so v le tu 1983 n ačrto ­ v a l i veliko povečanje del v tu jin i. K ljub večjim n a ­ p o ro m za pridobivanje novih del, rezu ltati niso za­ dovo ljiv i. V okviru sozda in drugih delovnih organizacij se u d e ležu je jo m ednarodnih licitacij, vendar je odstotek v e r je tn o s ti pridobivanja novih del zelo m ajhen. Tudi n a 50 in več licitacijah ni bilo mogoče pridobiti n ik a k ršn ih del. T renutno v okviru sozda intenzivno o b d e lu je jo libanonsko gradbeno tržišče, m edtem ko so o sta li p ro jek ti v K uvajtu , N igeriji, Saudski A ra­ b i j i , L ib iji in d rugje še vedno v fazi ponudb. Ve­ č in a le -te h je zaradi sprem em b tehnične ali finančne n a ra v e postav ljen ih n a poznejše term ine. A k tivna pa so gradbišča v NDR in Iraku . Kljub težavam smelo naprej K ljub večletnim p rip ravam in prvotnim planom , d a bi b ila soseska BS 5/2 ob Titovi cesti v L ju b ­ l ja n i v roku 1981—1990 zgrajena, so m orali do p r i­ č e tk a p rv ih del izgradnje objektov počakati vse do d ecem b ra lani. P a še ta k ra t se je zapletlo. Z aradi f in a n č n ih težav je investito r tiik p red pričetkom del odstop il od prvotnih pro jek tov gradn je velik ih s ta ­ n o v an j v dveh etažah in 3 velikim i terasam i v vsaki e taž i te r zahteval vsaj v dveh ob jek tih m an jše s ta ­ n o v an jsk e enote. Tako se je p ričetek g radn je krepko zavlekel. C elotna soseska je razdeljena na k a re je A, B in C. V k are ju A je predvideno zgraditi poleg ob­ je k to v , ki so že v gradnji, skupno nekaj m an j kot 17.000 m2 stanovanjskih površin ozirom a 283 s ta ­ n o v an jsk ih enot, poleg tega 8800 m 2 poslovnih po­ v rš in te r nekaj več kot 2400 m 2 skladišč z uvozno in izvozno ram po te r garažam i v Meti. V k a re ju B je načrtovan ih 4400 m2 stan o v an j­ sk ih površin ali 74 stanovanj, 8700 m 2 poslovnih po­ v ršin , 2200 m 2 sM adišč te r W U in k le tna p ark irišča z 900 m 2 površin. V k a re ju C pa bodo zgradili 129 stanovan jsk ih eno t s približno 7700 m 2 s tanovanjsk ih površin te r 7800 m 2 poslovnih prostorov, sM adišč in p a rk irišč v k le tn ih prostorih. Tu bo dela za več let, sicer p a p rav ijo »teža­ ven začetek dn dober konec.« »Ključ v roke« za prizidek ZRMK v Ljubljani Investito r ZRMK v L jub ljan i je oddal delo na p riz idku ZRMK G IP G rosuplju v vrednosti 181,277.622 d in za skupno fiksno vsoto po sistem u »K ljuč v roke« pod pogojem, d a delo končajo v 13 mesecih. P ro jek t obsega izgradnjo: — 8-etažni servisni p rizidek horizontalnega g a­ b a rita 60,12 X 14,22 s skupno 5.400 m 2 uporabne po­ vršine. — Ram pa in oporni zidovi m anipulacijskega dvo­ rišča. — V etrolov obstoječega glavnega vhoda, p reu re ­ d itev dela M etnega p rosto ra za prem og v stro jn ico toplotne postaje te r dodatno delo izg radn je toplo­ vodne M nete in toplotne postaje. Izkop gradbene jam e so pričeli 9. novem bra 1982. V ir: Glasilo, št. 9 GIP INGRAD, CELJE Pohvalo si zaslužiš le z dobrim delom G IP Ingrad grad i v Srbcu pri B an ja Luki veliko blagovno hišo s 3950 m 2 uporabne površine. G lede na pom em bnost g radn je zaradi boljše p resk rbe tam ­ k ajšn jih prebivalcev so DPO živo zain teresirane za gradnjo. To dokazuje tud i članek, ki je bil objavljen v G lasilu SZDL B an ja Luka, k je r pišejo: »G radnja blagovne hiše v Srbcu teče neovirano in prepričani smo, da bo nujno po trebn i objekt go­ tov in predan v uporabo v m aju prihodnjega leta. G radbinci Ingrada Celje so se s svojim dosedanjim delom uveljavili kot izredno dobri izvajalci, o čemer najbolj priča podatek, da so vsa doslej oprav ljena dela končali kakovostno in 15 dn i p red rokom. Ce ne b i bilo težav zaradi betonskega železa, bi bili de­ lavci Ingrada cel m esec pred dogovorjenim rokom izgradnje.« Podobna p rizn an ja in pohvale so ingradovci p re ­ je li ob letošnjem prazn iku občine Celje ob otvoritvi nove proizvodne hale jeklovlek v železarni Štore. Prihodnje leto 35.000 m2 demit fasad M ajhen 30-članski tim strokovno usposobljenih delavcev TOZD-GO Laško letos že tre t je leto uspešno izvaja dem it fasade. Raziskave so pokazale, da so dem it fasade zelo dober toplotni izolator, zato se proizvodnja iz le ta v leto veča. V p rvem le tu so izdelali le 500 m 2 fasad, v p rihodn jem le tu p a jih načrtu je jo že 35.000 m 2. Danes so dem it fasade že znane v celjski regiji. Zelja ko lek tiva p a je, da bi km alu prekoračili tud i reg ijske meje. V ir: Glasilo, št. 8, 9 OZD GIP GRADIS, LJUBLJANA Koncentracija gradbene mehanizacije in vozil v Kamengradu Ju lija letos so na velikem gradbišču K am engrad P ri Sanskem m ostu prvič zabrneli stro ji. Delavci tozda S tro jno-prom etnega obrata L ju b ljan a in R aven na Koroškem hitijo, da bo delo v ro k u in kakovostno opravljeno, k a jti v dobrih šestih in pol m esecih bo potrebno izkopati in p ripelja ti 700.000 m 2 ja lov ine in 150.000 ton rjavega prem oga v 8 km oddaljeno sepa­ racijo do ru d n ik a rjavega prem oga K am engrad. To je p rv i pro jek t, k je r G radis nastopa v dnev­ nem kopu, obenem p a je to naj večja koncentracija gradbene m ehanizacije in vozil v zadnjem času. R udnik rjav eg a prem oga K am engrad zelo po­ spešeno razisku je dn vlaga velika sredstva v raz i­ skave ostalih območij v okolici dnevnega kopa O riš- Ije, k je r so že odkrita nova naha ja lišča in velike zaloge rjavega prem oga izredne kakovosti. P lasti prem oga v O rišlju segajo v globino do 60 metrov. Z aradi naM ona p lasti pod kotom 20 do 25 stopinj je izkop stopničast, k a r pomeni, d a bo oprav ljen v 5 etažah. Obnavljamo grad Bori Zob časa je načel tud i zgodovinsM grad BORL, ki že od le ta 1199 p reh a ja iz roda v rod. Med drugo svetovno vojno j e b il gestapovska m učilnica in zapor slovenskih rodoljubov. G lavni izvajalec del je Gradis, tozd G radnja, P tu j. Dela je veliko. Do danes so zavarovali severo­ vzhodni del g radu s kapelo, ki je drsel proti Dravi. Tem elji so bili sanirani do globine šest in pol m etra do žive skale. Sanacija tem eljev je zahtevala veliko zem eljskih del. Razpoke so bile zam ašene z in jici- ran je m m ešanice cem enta, elektrofiltrskega pepela, vode in ikatona. Do jeseni bo obnovljena kapela v v itešk i dvorani, drugod pa bodo zam enjali lesene stropovne z betonskim i ploščam i. Obnovljeno po tud i g rajsko dvorišče z vodnjakom . Gradis — 226 na svetu U gledna rev ija E ngineering News-Record iz N ew Y orka je objavila lestvico 250 gradbenih podjetij glede na vrednost sk len jen ih pogodb za delo v tu jin i v le tu 1982. G radis je n a te j lestvici uvrščen n a 226. mesto. V Evropi s ta največjo gradbeno firm o P h Holzm ann iz F ra n k fu rta p reh iteli firm i D avy Corp iz Londona in Sade Sadelm i iz M ilana. P ri nas je na prvem m estu (71) po lestvici Union inže­ n je ring Beograd, na drugem (118) m estu p a M avrovo iz Skopja. V ir: G radisov vestnik, št. 30 Iz TOZD operativa, Zasavje - Trbovlje V operativ i tozd Z asav je Trbovlje združuje delo 457 delavcev. G ibanje delavcev je precejšnje, k er le-ti odhajajo v REK Trbovlje. V T rbov ljah g rad ijo v g lavnem stanovanjske ob­ jek te , nekaj je tu d i in d u strijsk e gradn je te r n izk ih gradenj i'n kom unalno u re ja n je objektov. Poleg operative im ajo tud i več obratov: železokrivndco in m izarstvo. To s ta novejša obrata, ki nud ita p e r­ spektivnejši razvoj te dejavnosti. N a obratn ih p ro ­ sto rih pa združujejo svoje delo še SIP, A vtopark, k ljučavn iča rji in m o n te rji cen tralne kurjave. Ope­ ra tiv a im a tu d i m anjšo betonarno, k i v težkih ra z ­ m erah pokriva po trebe tozda. V le tošn jem le tu predv idevajo okrog 53,5 m ili­ ja rd (S) celotnega dohodka. V izgradnji im ajo 22 objektov. G ospodarske stabilizacijske razm ere so po­ segle tu d i v to dolino in investicij je vedno m anj. Nova mlečna farma Grmače pri Litiji V G rm ačah p ri L itiji grad ijo novo mlečno farm o za 200 k ra y m olznic z vsem i sprem ljajočim i objekti, ko t so: m lekarnica, molzišče, silosi. Investito r je km etijska zadruga L itija . V rednost objekta p a znaša 3 sta re m ilijarde- din. Posebnost g rad n je so 12 m dolgi in 60 cm visoki strešn i nosilci, k i so plod lastnega p ro jek tan tskega znanja. Rok g rad n je je 6 mesecev. Dijaški dom v Hrastniku Delavci tozda G radbeništvo H rastn ik so v p ič lih 16 m esecih zgradili velik d ijašk i dom v H rastn iku . Z gradba im a 7 etaž, dve pod zem ljo in pe t nad njo. V podzem skih p rosto rih je zaklonišče, knjižnica, športn i p rostori itd. R ecepcija in jed iln ica z razdelje - valnico h ran e sta v p ritlič ju . V zgornjih p ro sto rih je 4 X 20 sob s po trebn im i ležišči in prostorom za učenje. Poleg so še učilnice, m lad inska soba, sobe za vzgojitelje, kopalnice, sa n ita rije te r tr i bo lniške sobe. S kra tka, dom v ničem er n e zaostaja za hoteli visoke B kategorije. Delavci so na svoje delo upravičeno ponosni', saj p riznan ja o nadpovprečni kakovosti le tijo od v se­ povsod. V ir: Zasavski vestn ik , št. 5 Bližnji vzhod je za nas izredno zanimiv V obdobju ekonom ske stabilizacije je rezina k ru ­ h a tudi za gradbinca vse tan jša , kar zaskrblju joče vpliVa na tis to vejo gospodarstva, ki ne m ore p re ­ živeti, ne da bi g rad ila ali obnavljala. B itka za p ridob itev del j e vse večja. K onku­ renčnost n a domačem trgu, ki izvira iz tren u tn e go­ spodarske s ituac ije p a vse m očnejša. Intenzivnost ponudb za dela je tu d i v SCT izredno velika. Tako navaja jo v tozdu inženiring, da se za visoke gradnje m esečno izdela za 2850 m io d in ponudb, od katerih je povprečno rea liz iran ih 10 do 12 odstotkov. Za niz­ ke gradn je pa so do konca ju n ija izdelali 546 ponudb v skupni vrednosti 3600 m io din. Delež sk len jen ih po­ godb za nizke g rad n je je višji' in se g ib lje od 20 do 22 odstotkov. Domača om ejitev investicijsk ih vlaganj usm erja g radbenike v vse in tenzivnejše iskanje del dom a kot v tu jin i. T renu tno vlagajo veliko naporov za izde­ lavo ponudb v tu jin i, k i b i zagotovile delo tudi' v prihodnje. Za SCT je B ližnji vzhod izredno pomemben, zato so posredovali ponudbe za nadaljevanje del v I ra ­ ku, Jo rdan iji, L ibiji, Tunisu, Egiptu in delno v A lžiriji, m anj p a v ZR Nemčiji. S ponudbam i so segli tudi na trg NDR, Čehoslovaške in Sovjetske zveze. Za delo kon k u rira jo skupaj z dom ačim i po­ slovnimi p a r tn e rji SDPR, Rudis in Smelt. V Podutiku rastejo hale za ljubljansko avtocestno bazo Za investito rja RSC gradijo delavci SCT tozd Vi­ soke g radn je ia lan i p rip rav ljenem p la to ju približno 200 m južno od obstoječe opekarne Indop več objektov za avtocestno bazo v Smodinovcu. To so m ontažne h a ­ le, m ale in velike garaže, skladišče posipnega m ate­ riala in drugi ob jek ti v skupni' vrednosti 160 mio din. Dela napredu jejo po predvidenem načrtu. V dveh m esecih 69 bungalovov Delavci ljub ljanskega tozda G radnje so za inve­ stito rja Is tra -T u ris t Um ag v rekordnem času od 16. m arca do 1. ju n ija letos zgradili v K anegri 69 bungalovov s skupno 336 ležišči. O bjekti so bili pravočasno in kakovostno zgrajeni. Tako jih je in ­ vestito r lahko za letošnjo tu ristično sezono tu d i p ra ­ vočasno razprodal. V 'konici je delalo n a gradbišču 260 delavcev. V ir: G las kolektiva, št. 8 V Klimatu izvozijo 10 °/o svojih izdelkov V K lim atu je letos glavni izvozni proizvod eva- porativni' h ladilec zraka (Air cooler), k i so ga n a ­ m ensko razvili za puščavske klim atske razm ere. Po­ leg tega izvažajo iz svojega standardnega program a še toplotne m enjaln ike, ven tila to rje in klim ate, v glavnem n a konvertib ilno področje Irak . Na vzhodnem tržišču pa im ajo že več le t razvito poslovno sodelovanje z vzhodnonem ško firm o like. Za letos načrtu je jo izvoz v višini 75,180.000 di­ narjev . Deset let uspešnega sodelovanja s Siemensom DO L ivar bo letos dosegel nekaj več kot 6 m ili­ jonov d o la rjev izvoza, in sicer 2 m ilijona do larjev na vzhod in 4 m ilijone dolarjev na zahod. G lavni kup ­ ci L ivarjev ih izdelkov so poleg Siem ensa še firm e Ja n se n in Ludem ann iz N em čije te r R älich iz A v ­ s tr ije . S vo je izdelke izvažajo tud i v NDR in Irak . L iv a r se za izvoz dogovarja tud i z nekaterim i d ru g im i zahodnim i kupci, in sicer s KSB iz Zahodne N em čije in še z nekaterim i holandskim i kupci. O d vseh kupcev s konvertib iln im plačilnim sred stv o m osta ja še nadalje najm očnejši kupec firm a S iem ens. P rihodnje leto bodo slavili 10-letnico u s­ p ešn eg a sodelovanja m ed obem a firm am a. Izvozni plan bodo presegli V tozdu Dvigalo so načrtovali, da bo letos n jihov izvoz v Irak , ZRN in Ita lijo znašal 34,837.000 d in a r­ jev. V prvem po lle tju p a so začeli izvažati še v Sovjetsko zvezo te r tako že v prvem polle tju iz­ polnili 75 %> le tnega p lana izvoza, od tega dve tre tjin i n a konvertib ilno področje te r eno tre tjino na vzhod. N a obe področji izvažajo stavbna dvigala in dvižne p la to je z m ontažo s tem, da na področje ZRN in Italijo izvažajo samo dele dvigal. Za letoš­ n je drugo po lle tje p a im ajo sklenjeno pogodbo tudi za Irak. V ir: Glasnik, št. 9 Lojze Cepuš VESTI IN INFORMACIJE XX. kongres mednarodnega društva za hidravlične raziskave IARH p rire ja kongrese vsaki dve leti. L etošn ji je b i l v Moskvi m ed 5. in 9. septem brom . Zanim ivo je, d a se tu d i tem atika teh kongresov, ki je vedno v n a ­ p re j določena, nagiblje od ožje om ejenih h id rav lič ­ n ih problem ov, ki zadevajo ožja področja a li ob­ je k te , pro ti širši problem atiki, k i zadeva varstvo oko­ lja , vodno gospodarstvo, h idrogradnjo in podobne š irše vidike. Letošnji1 kongres, fci se ga je udeležilo okrog 600 hidrotehničnih strokovnjakov z vsega sve ta — m ed n jim i 25 iz Jugoslav ije s 406 prispevki, je ob­ ra v n a v a l naslednje tem e s podrobnejšim i' op redelit­ vam i: A. H idrotehnični objekti, h id roelek trarne in p ro ­ b lem i okolja s hidrološkim i, hidrogeološkimi, te rm a l­ n im i sprem em bam i v zvezi z izgradnjo h id ro tehn ič­ n ih objektov in rečnih sistem ov; s problem i ledu n a rek a h in jezerih v zvezi z izgradnjo h idro tehn ičn ih ob jek tov ; z vplivi h idro tehničn ih objektov n a m or­ fologijo rek in um etn ih jeze r in s procesi ru šen ja p reg rad zaradi p re livan ja visokovodnih valov, k i n a ­ stanejo zaradi porušitev gorvodnih ali dolvodnih ob­ jektov. Po številu je b ilo iz te tem atike 106 prispevkov in m ed njim i š tirje iz Jugoslav ije (trije beograjski in eden iz ljub ljanske FAGG). B. Eksperim entalne in m atem atične m etode re ­ ševan ja h idrom ehaničnih problem ov, ki se po jav ­ lja jo n a hidrotehničnih ob jek tih in oprem i; z m a te ­ m atičn im m odeliranjem h idrav ličn ih pojavov v zvezi s hidroenergetsko izrabo in z varstvom okolja; z razvojem m erskih instrum entov in njihovo uporabo za študij enofaznih in dvofaznih tokov; s h id ro ­ dinam ičnim i silami, k a v ita d jo in v ibrao ijam i na ob jek tih in opremi h id roelek trarn in n a črpa ln ih ob jek tih in z uporabo teo rije tveganja p ri p ro jek ti­ ra n ju hidroenergetskih objektov. Iz te tem atike je b ilo 128 prispevkov, m ed njim i 5 jugoslovanskih (vsi iz beograjskih institucij). C. M ehanika tekočin in term ohidrav like v zvezi s proizvodnjo energije; s term ohidravliko dovodnih siste­ mov za term ične in jedrske e lek trarne te r toplotnim kvarjen jem voda; z atm osferskim i procesi v zvezi z obratovanjem elek trarn , onesnaženjem ozračja z iz­ gorevanjem goriv, lokalnim i sprem em bam i klime, meglo, ionizacijo in toplotnim kv arjen jem ; s h i­ drodinam ičnim i obrem enitvam i in v ibracijam i ele­ m entov term ičn ih in jedrsk ih e lek trarn te r s tokovi in izm enjavo toplote v n o tran jih delih jed rsk ih elek­ tra rn . Iz te tem atike je bilo 73 prispevkov in m ed njim i 2 jugoslovanska (Sarajevo in P riština). D. H idravlične raziskave, ki zadevajo uporabo vodnih virov; z rečnim i odtočnimi m odeli z upošte­ van jem človeških posegov; s h id rav liko velik ih ka­ nalov; z optim izaoijo večnam enskih vodnih sistemov in s h idravličnim i vidiki bioloških procesov v vodnih sistem ih in ob jek tih vključno z zaščito rib in ek­ sploatacijo zadrževalnikov. Iz te tem atike so b ili m ed 99 prispevki 4 jugo­ slovanski' (3 beograjski, eden iz Z agreba; p ri enem prispevku p a so sodelovali s strokovnjakom iz ZSSR tud i jugoslovanski raziskovalci). O rganizacija kongresa, k i se je odvija l v dvo­ ran a h Zavoda za m ednarodno znanstveno sodelova­ n je in trgovino ZSSR, je b ila zelo dobra. K ot je p ri podobnih p rired itv ah običaj, so udeleženci še p red kongresom prejeli' tiskane izvlečke prispevkov v dveh knjigah, n a sam em kongresu p a kom pletno g ra­ divo v 6 kn jig ah (diskusije bodo še dotiskane). Med kongresom so b ili p rire jen i obiski v vodogradbenih labo ra to rijih H idropro jek ta in In s titu ta za m eliora­ cije ih regu lacije te r ogled M oskovskega plovnega kanala. Za udeležence so b ile po kongresu p rire jene štiri (zelo drage) strokovne ekskurz ije in čudovita baletna p red stav a »Giselle« v V elikem teatru . R. Rajar Vodno gospodarsko podjetje Hidrotehnik Ljubljana, o. o., Slovenčeva 95 TOZD hidroinženiring Ljubljana, n. sub. o. Slovenčeva 95, telefon 342 491 Bratovševa ploščad 5, telefon 345 443, 343 763 Organizacija za projektiranje in izvedbo inženiringa hidrotehničnih objektov ter naprav in drugih nizkih gradenj TEM ELJN A O RG A N IZA C IJA H IDRO INŽEN IR ING LJUBLJANA n. sub. o. Ljubljana, Slovenčeva 95 je specializirana projektivna organizacija združenega dela, ki je usposobljena za: projektiranje, izdelovanje investicij­ skih programov, investicijsko-tehnične dokumentacije za vodnogospodarske objekte in naprave, projektiranje in iz­ delavo vodnogospodarskih osnov za potrebe vodnega go­ spodarstva in za druge potrebe. Ta dejavnost mimo že navedene projektantske dejavnosti zajema še: ® projektiranje objektov in naprav komunalne in indust­ rijske hidrotehnike (melioracije, kanalizacije, vodovodi, čistilne naprave odpadnih voda, priprava pitne vode, tehnološke vode in drugega), ® projektiranje drugih objektov nizkih gradenj in konstruk­ cij, • prevzemanje in izvajanje projektnega in izvedbenega inženiringa s področja svoje dejavnosti, • raziskovalna, študijska in laboratorijska dejavnost na področju vodnega gospodarstva in drugih dejavnosti iz poslovnega predmeta, • opravljanje še drugih strokovnih in tehničnih zadev in opravil s področja vodnega gospodarstva in nizkih gra­ denj. INFORMACIJE 248 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XX IV - 8/9 AVGUST - SEPTEM BER 1983 Betoniranje v vročem vremenu (drugi del) 3.0 Vplivi na lastnost otrdelega betona 3.1 Hidratacija cementa Kemijski proces med cementom in vodo (hi­ dratacija cementa) se lahko v polni meri in ne­ moteno razvije le, če je količina vode v mešanici betona vsaj dvakrat večja od količine, ki se ke­ mično veže s cementom v hidratacijske produkte, in če je med procesom otrjevanja voda v kapilar­ nih porah betona stalno prisotna. Od stopnje hi- dratacije, tj. od količine nastalih hidratacijskih produktov, je odvisna kakovost cementnega kam­ na, ki neposredno vpliva na lastnost otrdelega betona (trdnost, trajnost). Za kakovost hidratacij­ skih produktov pa je pomembna dinamika hidra- tacije. Ta je v veliki meri odvisna od tempera­ ture pri kateri poteka proces hidratacije, poleg tega pa še od sestave in finosti mletja cementa, od v/c-vrednosti betona in od uporabljenih dodatkov betonu. Višja temperatura, bolj fino mleti cementi, nižje v/c-vrednosti in nekateri dodatki dinamiko hidratacije pospešujejo. Pri pospešeni dinamiki hidratacije so kemične reakcije sprva hitre in energične, kar se kaže na bolj zgodnjem začetku vezanja in tudi strjevanja, prično pa tudi veliko hitreje in bolj zgodaj kot pri normalnih temperatu­ rah pojemati. V takih okoliščinah nastali hidrata- cijski produkti so bolj porozni in vsebujejo mi- krorazpoke, zaradi česar so tudi manj kvalitetni. Naravni pogoji v vročem vremenu niso ugodni za kvaliteten potek hidratacijskega procesa niti v pogledu zadostne količine vlage niti v pogledu primerne temperature. 3.2 Trdnost 3.2.1 Vpliv temperature negovanja Temperatura ima na nastajanje hidratacijskih produktov in s tem na razvijanje trdnosti betona dvojni učinek: — zradi pospešene dinamike hidratacije so zgodnje trdnosti večje, — zaradi slabše kvalitete cementnega kamna so končne trdnosti, po daljšem trajanju mokre nege, nižje. Na sliki 7 je prikazano priraščanje tlačne trd­ nosti betonov iz normalnega portlandskega ce- Jc slika 8. Vpliv različnih temperatur negovanja prvih !8 dni (po 28 dneh vse pri temperaturi 23° C) na trd­ nost betona iz normalnega portlandskega cementa ;v/c = 0,41) 1 j 2 Starost dni 2B Slika 7. Vpliv temperature negovanja na priraščanje trdnosti menta do starosti 28 dni pri različnih temperatu­ rah negovanja. Pri višjih temperaturah so končne trdnosti nižje, ker je cementni kamen pri hitrejši dinamiki hidratacije manj kakovosten. Na sliki 8 pa je prikazan vpliv temperature v prvih 28 dneh na relativno priraščanje tlačne trdnosti betona iz normalnega portlandskega ce­ menta. Relativna trdnost znaša 1,0 pri temperaturi 22° C. MPa Slika 9. Vpliv temperature prvi dve uri po zmanjša­ nju na priraščanje trdnosti (po dveh urah nadaljeva: nje nege pri 21° C) Če se beton neguje pri neki določeni tempe­ raturi le nekaj prvih ur po zamešanju, nato pa se nega nadaljuje pri normalni temperaturi 22° C, bo trdnost po 28 in tudi več dneh tem manjša, čim višja je bila temperatura prve ure po zamešanju (sl. 9). Na splošno velja, da bo trdnost pri kasnej­ šem terminu večja, če je temperatura negovanja višja od začetne temperature, odnosno bo manjša, če je temperatura negovanja nižja ali enaka za­ četni temperaturi. Začetno temperaturo, pri kateri se razvijejo tudi najvišje končne trdnosti betona, je potrebno za vsako vrsto cementa posebej ugotoviti. 3.2.2 Vpliv vlage Voda, ki jo vsebuje mladi beton, in ki je po­ trebna za nemoteno potekanje hidratacijskega pro­ cesa in s tem za pridobivanje trdnosti, se s časom izgublja zaradi izparevanja, in zaradi postopne po­ rabe v procesu hidratacije cementa (samoizsuše- vanja). Da bi beton dovolj dolgo otrjeval in pri­ dobil čim višjo možno trdnost, je zato potrebno: a) preprečiti ali vsaj zmanjšati izparevanje vode, predvsem v začetni fazi hidratacije, (tesnil­ no prekritje ali kemijski pobrizg), b) nadomestiti vodo, ki se izgubi zaradi izpa­ revanja in samoizsuševanja (mokra nega). Zaradi samoizsuševanja se lahko, predvsem v betonih katerih v/c-vrednost je manjša od približ­ no 0,50, hidratacijski proces celo ustavi. Za takšne betone je mokra nega še posebej pomembna. Pre­ krivanje betona s folijo ali z membrano, ki jo ustvari kemijski pobrizg, sicer preprečuje izpare­ vanje, ne more pa nadomestiti vode porabljene pri hidrataciji. Na sliki 10 je prikazan vpliv vlage na trdnost betona, če betonski preizkušanec ostane na suhem zraku, bo njegova končna trdnost (po treh mese- Slika 10. Vpliv vlage in sušenja na tlačno trdnost cih) znašala le okoli 50 % tiste, ki bi jo imel isti beton v 100 '°/o vlage. Če se beton, ki sprva odle- žava na zraku, kasneje neguje v vlagi, se bo pro­ ces hidratacije nadaljeval, vendar nekoliko bolj počasi. Za sam rezultat preiskave trdnosti pa je po­ membna tudi vlažnost preizkušanca ob preiskavi. Tlačna trdnost z vodo nasičenega preizkušanca je nižja od trdnosti osušenega preizkušanca. Upogib- na trdnost pa je najvišja, če je preizkušanec sred­ nje vlažen. 3.3 Krčenje in razpoke v otrjujočem in otr­ delem betonu Krčenje zaradi sušenja otrjujočega betona je pogojeno s fizikalno strukturo cementnega kamna. Cementni kamen se suši zaradi: — izločanja adsorbirane vode iz cementnega gela in izparevanja le-te skozi kapilarne pore, — izparevanja proste vode iz kapilarnih por, — zaradi karbonatizacije pri reakciji s CO2 iz zraka. Na povečano krčenje vplivajo naslednje oko­ liščine: — večja količina cementnega glena (cemen­ ta + vode) v betonu — višja temperatura okolja, v katerem be­ ton otrjuje — nizka vlažnost okolja — sestava in večja finost mletja cementa — manjši prostorninski delež agregata v be­ tonu — manjše maksimalno zrn© agregata — nizek E-modul agregata — glinene primesi v agregatu — nekateri dodatki, predvsem tisti, ki pospe­ šujejo hidratacijo — nezadostna zbitost vgrajenega betona. Do razpok zaradi hidratacijskega krčenja pri­ de, če je krčenje v konstruktivnem elementu ovi­ rano, natezna trdnost betona pa še ni zadostna, da bi prevzela nastale napetosti vsled krčenja. Pri vsakem konstruktivnem elementu so pomiki vsled krčenja bolj ali manj ovirani, bodisi zaradi sosednjih elementov, bodisi s podlago na kateri leži betonski element (temeljna tla, stari beton). Razpoke v otrjujočem in otrdelem betonu se zato pojavljajo: — ko je zaradi izsuševanja krčenj mladega betona zelo intenzivno, natezna trdnost pa se za­ radi pomanjkanja potrebne vlage le počasi razvija — pri naglih osušitvah betona, ker se v takem primeru napetosti ne utegnejo razbremenjevati z lezenjem — kadar se menja stopnja vlažnosti betona (suho—mokro) — v konstrukcijah velikih prerezov, kjer pri­ haja do različnih stopenj osuševanja na površini in v globini prereza in zato do diferenčnih skrč­ kov in razpok na površini. 4.0 Ukrepi in postopki za betoniranje v vro­ čem vremenu 4.1 Temeljni cilji ukrepov Da bi lahko obvladali učinke in posledice vro­ čega vremena na sveži in otrdeli beton, je treba z ustreznimi postopki pri pripravi in vgrajevanju betona doseči predvsem naslednje: 1. zagotoviti, da se predpisane lastnosti otrde­ lega betona razvijajo do pričakovane stopnje, 2. omejiti krčenje in preprečiti razpoke v sve­ žem in otrdelem betonu, 3 podaljšati čas vgradljivosti betona. 4.2 Zagotovitev lastnosti otrdelega betona Lastnosti otrdelega betona (trdnost, trajnost) so odvisne od dosežene stopnje hidratacije in ka­ kovosti cementnega kamna (glej tč. 3,1), zato mora biti: — temperatura pri vgraditvi betona nižja od temperature negovanja, — nega vgrajenega betona intenzivna in ne­ prekinjena, — zbitost betona optimalna. 4.3 Omejevanje krčenja svežega in otrdelega betona 4.3.1 Krčenje svežega betona in nevarnost za nastanek plastičnih razpok sta manjša, če je: a) količina zamesne vode in cementa v meša­ nici čim manjša, kar se doseže z: — manj plastično konsistenco — uporabo dodatkov za plastificiranje oz. su- perplastif iciran j e — znižanjem temperature svežega betona. b) preprečeno oz. vsaj omejeno izparevanje vode s površine betona, kr se doseže z: — rahlim vendar gostim pršenjem vode ali prekrivanjem površine takoj po vgraditvi betona (po potrebi, in če je možno, še pred končno obde­ lavo površine) — zaščito površine pred vetrom in soncem — znižanjem temperature svežega betona. 4.3.2 Na povečano hidratacijsko krčenje in s tem na nevarnost za nastanek razpok v otrdelem betonu vplivajo okoliščine navedene v tč. 3.3. Krčenje in razpokanje otrdelega betona je mož­ no omejiti z naslednjimi ukrepi: — izborom ustreznih materialov za beton, — vsebnost cementnega glena (cementa + vo­ de) v mešanici mora biti čim manjša, — temperatura svežega betona naj bo čim nižja, količina hidratacijske toplote naj bo kolikor mogoče majhna in dinamika njenega priraščanja čim bolj počasna (predvsem pri masivnih betonih), — intenzivno in neprekinjeno nego, po mož­ nosti mokro, — zaščito pred velikimi in hitrimi tempera­ turnimi spremembami zraka, da ne pride do do­ datnega temperaturnega krčenja, — pravilno konstruktivno zasnovo elementov (dilatacije), — ustreznim armiranjem prereza. 4.4 Podaljšanje časa vgradljivosti Vgradljivost betona se v vročem vremenu s časom zmanjšuje zaradi izgubljanja začetne pla­ stičnosti in zaradi pospešenega vezanja. Z ozirom na razloge navedene v tč. 2.2 in 2.3 je čas vgradlji­ vosti možno podaljšati z naslednjimi ukrepi: a) z omejitvijo izparevanja vode iz sveže me­ šanice med mešanjem, transportom in vgrajeva­ njem, kar je možno doseči z: — dobro in usklajeno organizacijo vseh faz betoniranja, — zaščito mežalnih in transportnih naprav pred soncem in vetrom ter po potrebi z dodatnim hla­ jenjem le-teh z vodo, — čim nižjo temperaturo svežega betona, — uporabo materialov, ki niso nenormalno vodovpojni, — izborom ustrezne konsistenčne stopnje, b) uporabo dodatkov za podaljšanje časa ve­ zanja, c) ponovnim razredčen jem konsistence z do­ dajanjem vode ali cementnega mleka ali super- plastifikatorja, vendar le v izjemnih, kontroliranih pogojih (tč. 5.2.2). 5.0 Izvajanje del 5.1 Priprava svežega betona 5.1.1 Temperatura svežega betona Temperatura svežega betona se izračuna iz podatkov o temperaturi uporabljenih materialov s sledečim izrazom 0,22 (Ta . Ga + Tc . Gc) + Tv . Gv Tb = 0,22 (Ga + Gc) + Gv Kjer pomeni: Tb — temperatura svežega betona v "C Ta, Tc, Tv — temperatura agregata, cementa in vode v °C Ga, Gc, Gv — masa agregata, cementa in vo­ de v kg/m3 Z ozirom na specifično toploto in delež posa­ meznih komponent je možno temperaturo betona znižati za 1°, če se zniža temperatura agregata za okoli 2° C, cementa za okoli 8° C in vode za okoli 4° C. Na temperaturo svežega betona ima torej naj­ močnejši vpliv temperatura agregata in morajo bi­ ti zato napori za znižanje temperature svežega be­ tona usmerjeni predvsem na ohlajevanje agrega­ ta pa tudi vode. Ohlajevanje cementa je manj učin­ kovito in se v operativi omejuje le na zaščito pred dodatnim segrevanjem. 5.1.2 Znižanje temperature betona Znižanje temperature svežega betona ima več­ stranski koristni učinek na izboljšanje razmer pri betoniranju v vročem vremenu (glej tč. 4.0). Po­ stopki za znižanje temperature svežega betona so predvsem naslednji: a) uporaba hladne zamesne vode; voda se obi­ čajno ohlajuje — v napravah za hlajenje vode (cooler), kjer jo je možno ohladiti do približno 6° C, — z dodajanjem ledu v vodo, — z dodajanjem zdrobljenega ledu v mešalec, kar je najbolj učinkovito, zahteva pa več skrbnosti, da se ves led v času mešanja raztopi; količina le­ du ne sme biti večja od količine zamesne vode, b) ohlajevanje grobih frakcij agregata: — s polivanjem, — s pršenjem vode po površini deponije, pri tem se izkorišča efekt hlajenja na površini vsled hitrega izparevanja, medtem ko masa agregata v globini ostane relativno hladna. Pri obeh metodah lahko nastopijo težave pri vzdrževanju enakomerne konsistence in v/c-vred- nosti, prav tako pa tudi zaradi vsedanja izpranih finih delcev na dno deponije, in je potrebno redno praznenje in čiščenje deponij, c) zasenčevanje deponij agregata, kar je za drobno frakcijo (pesek) tudi edina praktična me­ toda hlajenja; agregat, ki se v nočnem času raz­ meroma dobro ohladi ostane v senci primerno hladen tudi v teku dneva, d) stene silosov za cement naj se toplotno izolirajo, cement, ki je še vroč, naj se po možnosti ne uporablja (nevarnost lažnega vezanja), e) rezervoarji za vodo, mešalci, avtomešalci, cevovodi črpalk za beton naj bodo zaščiteni pred soncem odnosno pobarvani belo; koristno je tudi pršenje vode po zunanji površini omenjenih na­ prav. N adaljevanje v nasledn ji številki Jaš Žnidarič, dipl. inž. gr. V od no go sp od ar sk i in št itu t s svojimi oddelki VODOGRADBENIM LABORATORIJEM (ust. I. 1937) najstarejšo jugoslovansko raziskovalno ustanovo na področju hidrotehnike ŠTUDIJSKIM ODDELKOM ODDELKOM ZA POMORSKE GRADNJE — raziskuje in rešuje hidravlične probleme, ki se pojavljajo pri hidrotehničnih objektih in pri hi­ dromehanski opremi, izdeluje študije in projekte, ki zadevajo varstvo okolja, regulacijo vodotokov, melioracije in navodnjavanje, oskrbo z vodo, kanalizacije in čiščenje odpadnih vod — proučuje vprašanja hidrologije in posebej pro- donosnosti vodotokov — opravlja hidrotehnične meritve za industrijo — vrši konzultantska dela za vse zgoraj naštete objekte in posebej za pomorske luške gradnje opravlja preliminarne raziskave, feasibility in razvojne studije, projektiranje, statične analize in nadzor — opravlja ekspertize in daje izvedeniška mnenja o zadevah iz navedenih področij Pri raziskavah, študijah in ostalih dejavnostih zdru­ žuje v Inštitutu svoje delo 28 visokokvalificiranih strokovnjakov, 12 tehnikov in laborantov ter 3 risar­ ji. Za gradnjo fizičnih hidravličnih modelov razpolaga s ca. 1600 m2 pokrite in ca. 6200 m2 zunanje ekspe­ rimentalne površine, ki jo oskrbujejo črpalke s skupno zmogljivostjo 800 l/s. Za študije in ostale raziskave razpolaga z lastnimi računalniškimi zmog­ ljivostmi. Investicijski razvojni center tozd-gea projekt 61001 — ljubljana, titova 36, p. p. 240 telefon 317-476, telex 31730 aO o stro j LJUBLJANA LJUBLJANA, DRAGA 41 telefon: 555 366 namakalne naprave titova 36 tel. 321 547 čistilne naprave levstikova 14 tel. 212 374 Projektira in vodi inženiringe namakalnih sistemov — organizira in opravlja raziskave (pedološke, k!i- matološke, agronomske) in geodetske meritve — izdeluje študije, investicijske programe in pro­ jektno dokumentacijo za namakalne sisteme raznih tehnologij, projekte fertilizacije in eksploatacijske elaborate — svetuje in organizira izvedbo kompletnih na­ makalnih sistemov vključno s fertilizacijo — projektira in organizira izvedbo priprave vode za namakanje in fertilizacijo vključno s farmski­ mi in komunalnimi odplakami Projektira in svetuje — izgradnjo objektov za odvajanje odplak in či­ ščenje odpadnih vod (komunalnih in industrij­ skih) in vrši razvoj iz tega področja — proizvodnjo bioplina — komunalne ureditve — vodooskrbo — športne objekte Nudi usluge finančnega inženiringa — konstruira, projektira in izdeluje najsodobnejšo naprave za namakanje z umetnim dežjem, v stabilnih, polstabilnih in premičnih sistemih. IZDELUJE: — Al cevi 0 50— 2000 mm — Razpršilce za umetni dež — Hidrosisteme za fekalije — Namakalna oprema — Agropivot, RM 90, Bočna krila — Silose iz poliestra do 200 m3 — Cisterne iz poliestra do 100 m3 — Kadi za zelje — Rastlinjake — enoločne, večločne — Motorne kosilnice Agroal iz kooperacije nudimo motorne žage Alpina — Opravlja servis kmetijske in gozdarske mehanizacije ter avtomobilov , NAŠE GESLO JE: OD PROJEKTA DO IZDELAVE IN V ROKU DOBAVE ?OUGALAIlk?LA3ri< n. sol. o. proizvaja in montira opremo za kapljične namakal­ ne sisteme drugi programi za kmetijstvo industrija za predelavo plastičnih mas VOLČJA DRAGA — folije — plasteniki — količki za vinogradništvo in za vrtnarstvo — nosilke in ostala plastična embalaža za kme­ tijske pridelke