174. številka
Ljubljana, v torek 1. avgusta
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan »veier, izimSi nedelje in praznike, terveljapo poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., m t'-rt rt leta 4 j»ld. — Za L ju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta :-i ud. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO kr. za mesce, po 80 kr. za četrt
leta       Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrstc po 6 ter., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokop.si se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba4. TJ pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
\   LJubljani 1. avgusta.
—.r.— Z veliko radostjo se je brez dvombe po vseh slovenskih pokrajinah vzprejemala vest, da se bodo v Ljubljani, Kranj i in v Iludolfovem vpeljale čisto slovenske učilnice.   S tem vložil se bode temeljni kamen slovensko-narodnej  izreji in odgoji naše mladine.   Ker ta izreja, ta odgoja, ki se je delila nam in našim prednikom, bila je nemška, in kakor mora tlaCi nas še  zdaj, tako da nehote le premnogokrat nemške misli izrazujemo v slovenskej besedi. Tužna je ta prikazen, aii resnica je vender, da je naša mladina vsled  dozdanje zisteme v poučevanji duševno se pogermanizirala, in da jej je, če je tudi  narodna ostala, dušo preprezal tisti nezdravi nemški kozmopohtizem, kateremu je načelo, da so dobre misli glavna stvar,  in  da je jezik, v katerem se izražujejo, golo sredstvo, brez posebnega pomena.   Nekdaj, ko je Boris-Miranova poezija navduševala mladino,  bil je  ta kozmopoli-tizem prav zelo v navadi, in kdor je tedaj mej vse-učiliščniki slovenskimi čutil,  da so  Slovenci samo mala veja na slovanskem deblu in da tudi Slovenci nikdar pozabiti ne smejo, da jih vežejo trdne vezi z drugim Slovanstvom, leta moral je prenašati marši kake čudne dovtipe.   Iz te  nemške odgoje,  in iz tega nemškega kozmopolitizma (kojega pa Nemci samo drugim narodom oznanjuje.o) je  sledilo samo ob sebi, da je slovenska mladina vse nemško pre visoko cenila, in da je v njenih  srcih  ljubezen do slovenske domovine le prerada vgasnila, da jo je zatrl  najmanjši  vihar!   Nemškim svojim učilnicam moramo slabo hvalo dajati za tisto mogočno krdelo renegutov, s kojimi nas tepe neusmiljena usoda. V tem nemškem, po šolah samo vcepljenem, kozmopo-litizmu iskati je tudi otroka, da se je mej slovensko mladino do zdaj tako malo vseslovanske zavesti na-
hajalo. Poznamo slovenskega učenjaka, ki hoče sadove svoje vednosti v velikem delu obelodaniti. To delo pa bode pisano nemško! Taki smo, tudi naše prve glave se ne morejo oprostiti nemškega jarma, nemšk'h verig, v katere so nemške gimnazije, nem ško univerze vkovale našega duha in naše misli!
Odslej bode to drugače. Naša mladina, kate-rej se ne bode več z absolutistično silo nemščina v glabo vbijala, pričela, bode vsled slovenskega poučevanja slovensko misliti, pričela bode konečno tudi vstslovansko so zavedati. Rodila se bode čez noč nova generacija. Univerzo zapuščali bodo zna-Sajni, slovenski možje, a ne nemškega duha nase-sani omanljivci, ki pozneje v življenju uradnemu svojemu predstojniku na ljubo odlože narodno zavest, kakor se odloži težko breme s hrbta. Slovensko javno življenje kazalo bo novo obličje, in naša mala literatura izgubila bode hipoma nemškega posnemanja pečat, kateri se zdaj kaže pri marsikaterem slovenskem literarnem proizvodu. Z j e d n o besedo, narodno slovensko življenje se bode še le pričelo, ker mi, zdanji slovenski narodnjaki, smo samo d i -1 e t a n t j e , g o 1 i samouki!
Počasi, ali tu in tam, nam vender vlada grofa TaaiVeja nekoliko pomaga. Pričetkom so nam klicali iz dežele kompromitirane nemške uradnike. Ali konečno moralo se je tudi kaj stalnega dodeliti, konečno moralo se je usihati zdihovanje po slovenskih srednjih šolah, ki so podlaga in pogoj narodnemu razvitju. Najnovejši ukaz naučnega minister-stva nam služi v dokaz, da ima zdanja vlada resno voljo pomagati nam, in da se jo tista zistema, po katerej naj bi se kolikor največ zaprek stavilo na rodnemu našemu dihanju, uže vender jedenkrat od pravila.
Politični razgled.
Notranje <Jr/cl<*.
V Ljubljani 1. avgusta. viiiiis*«t financ 1a.iI-
lt*y odpotoval je v nedeljo zvečer v Scnnevo, spremljevan po civilnem adlatusu baronu Ni ko licu. Poroča se da, ima pl. Kal lav pri sebi več cesarskih odločeb, ki se imajo razglasiti bosanskemu prebivalstvu, ko dojde minister v Sarajevo in bode umestil bil civilnega adlatusa za Bosno in Hercegovino. Te odločbe izvirajo iz posvetovanj, ki vršila so se one tedne mej skupno vlado in skupnimi ministri in šla na to, da se sostavi na vod za deželnega šefa in njegovega adlatusa. Po tem navodu imajo biti vse civilne oblastnije podrejene civilnemu adlatusu, ta ima pravico, neposredno občevati s skupnim ministerstvom. Določil se je pa tudi poslovni red za bos en sk o deželno vlado, ki ima i/podbiti izjemno stal šče deželnega finančnega vodstva nasproti deželnej vladi in ustanoviti razpravljanje vseh važnih in načelnih vprašanj pri deželnej Vladi. Deželna vlada ima tri oddelke: za notranjo upravo, justico in nauke. Vsakemu teh upravnih oddelkov na čelu stoji vodja, neposredno (Vodrejen civilnemu adlatusu, Načelne zadeve reševale se bodo skupno po teh trt h vodjih pod predsedstvom civilnega adlatusa. Za bivanja državnega finančnega ministra razglasi sh tudi naredim o reorganizaciji okrožnih in okrajnih o b 1 a s t n i j, ka-t( rej se je načrt naredil bil še za Szlavyja.
Češko društvo „Korne ni us" poprosilo je deželni šolski sovet nižjeavstriiski, da bi smel založiti dve čctlii šoli n» lliniaji, v kar m je u?e pripravil poslopja, da se nauki uže prično lebko to jesen. Deželni šolski sovet predložil je to zadevo okrajnemu šolskemu sovetu. in ta, kakor se čuje, protestiral bo odločno proti željam Češkega društva in njegovemu delovanju sploh. Poročevalec, nekov Mayer, podprl bo pa ugovor 1. s tem, da je na Nižjem Avstrijskem jedino-le nemški jezik deželni jezik; 2. da bi se po društvenem načrtu pričel obligaten pouk iz  nemščine s to prav v tretjem
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(Popisuje Prosto si av Kretanov.) X.
Od Javornika do Nanosa.
Zapisavši številko denašnjemu svojemu članku, Bern se kar prestrašil, videč, daješejedva deseti, da-si potujem uže deset celih mesecev križem domovine . . . . „Za Boga svetega!" vsak mesec po jeden bore sestavek, to je pa vender uže grozovita — lenoba! In zdaj še nij niti „scebetavega" Ne-ždanova, da bi človek mogel pisati ta svoj „sedmi glavni greh" na račun njegove nihilistične vesti! Obljubil bi, da se hočem poboljšati liki pisatelj „ Domačih pogovorov" ter spraviti v teku letošnjega leta Se vsaj dva članka na svet, češ, da jih bode „dva-najst", ko bi mi ne plesal pred očmi nemški pregovor: „Der Weg zur Hölle ist mit guten Vorsätzen gepflastert"; razen tega pa me opravičuje okoliščiua, da nijsem nikak oncijalen „penny-reporter", niti „poskusam in nameravam biti feljtonist", temveč
sem le priprost listkarsk „volonter", pišoč, kdaj in kako mi baš beseda priplava na jezik. In komur je, kakor meni, jedini kan in smoter potovanja, da si o prirodnej lepoti domovine zbistri mrkli pogled otožnega svojega duha, od tega se pač ne more zahtevati, da bi sedeval kakor kak dimnikarsk „pisač" — nod zore do mraka" — ob „pisnej deski" !
Nij čudo torej, da „ne gre, pa ne gre izpod rok", kakor i g. dru. Zarniku ne „spomini na šent-petersko akademijo"! . . . . In na tak način rodd se ti moji sestavki še le za pol leta pozneje in to v različnih krajih ter cesto v prav protislovnih situva-cijah. V tem, ko sem n pr. prvi svoj članek pisal v — Gorici mej kričavimi Furlani, sestavljal sem druzega v — Ljutomeru mej ^vinskimi brati", zopet tretji se mi je dozorel na — zagrebškem Tuškanci, v tem, ko je prijatelj Spectabilis nšče-betal" s Krunoslavovo Belano, d oči m sem četrtega predel na — Trsatu pod rožmarinskim grmovjem itd., in denašnji svoj sestavek pišem ob zelenej Soči, ob vznožji mogotnega Krna, gori na — Vršnem, in sicer pod ono streho, ki se je bila razprostirala nad zibeljo našega slavnega pesnika — S. Gregorčiča. . . .
Toda, jaz se ne bodem ni oziral  nazaj, niti
„sezsl naprej", kajti — čas je, da se vrnem „ad rem"! . . . .
Dakle!   Ko sem ono jutro stopal doli proti
— cerkniškem jezeru, otresel sem, kakor sv. Bernard pri hodu v cerkev, vse profane misli, vzklik-novši z Borisa Mirana ^Samotarjem":
„Za niano, vso za mano, kar j»> bilo! Veselje, bolečine, strah in mule". — In „tedaj" so se ugreznile v morje pozabljenja vse odurne prikazni, ki so me plašile na mojem do-zdanjem potovanji: ginoli so mi iz spomina obruhli obrazi celjskih, ngut-schlaucherjev"; utihnolo je hri-pavo kreketanje ptujskih „kulturtriigerjev"; razpršil se je mrak — trcijalskega filisterstva ljubljanskega in prebavljene so vse neslane „kritične klobase" : „Življenje novo zdaj se mi začenja, Nebo se novo nad menoj razpenja In nova zemlja mi je pod nogami" .... Odslej  dakle — vsaj  za  pol leta — me ne boste slišali ni zabavljati — rnemčurjem", uiti apo-strofirati — Spectabilisa,  da ne zabredeva v kako „pravdoH, češ, da razobešava po listkih nSlovenskega Naroda" trakove prijateljske najine zveze, kakor svoj čas v „Zori" ona dva .... Zatorej „Apage Satanas"
— zabavljivosti in — ironije in BZ Bogom" vi — nemški citati! ....
razredu, a to, da so drugačni občni nameni šole, nego-li jih veleva zakon. — Ti Mayerjevi ugovori bo prazni dovolj, da bi bili vredni resnih ozirov! Ali več ko gotovo pa je, da se zavrže češkega društva prošnja.
Poroča se. da misli dr. It<t|aiii<»ntI. vodja dalmatiuskih uredentoveev, zginiti s političnega po-zorišča ter iti noter v Padovo — v puščavo privatnega življenja. Ta novica je dakako verjetna. Bili so easi, ko je Baiamoniiju biio na njegov migljaj poslušno vse od Kotora do Zatira, ne iznirnši niti slavnega Dubrovnika, On je znal porabiti vse, da si ohnni moč in oblast v roci, imel je na vajetih malo da ne vse uainestuike, kolikor prišlo jih je i/za 1860. leta v Dalmacijo, in pokoriti se mu je moral vsak glavar, drugače ven ž njim. Okreten, odločen, neumoreu, v besedi in peresu lehak, časih fin, časih neotesan, znal je zvabiti vsacega v svoj delokrog, začarati narod in zatreti protivnike, in tako zamogel je dr. Bajamonti kraljevati in vladati v Spljetu jedno celo gtneracijo, obdan s svojimi drznimi pi etorijanei. Kdor pa nij bil pristaš njegov, kdor nij hotel delati proti svojej slovanskej krvi, tega čakalo je v Spljetu napadovanje in zasmehovanje, h nij eden bolj pozna-tih narodnjakov nij se smel prikazati v Spljetu, da bi ga ne bila skrb za svoj mir in svojo kožo. Tako globok** in trdno zaril se je bil laški koren v hrvatsko zemljo dalmatinsko! Ali v očigled tej nevarnosti rastla je tudi narodna stranka bolj in bolj in pri-do bij ovala si trdnjavico za trdnjavico. Konečno poostrilo se je tudi orožje v glavne] trdnjavi v Spljetu. Ogromni pogreški italijanizujočega mestnega zbora prisilili so samo vlado, da je ra/pustila spljetski zbor pred dvema leti. Jovanovič odposlal je tudi v Spljet veščega in nepr.strnnega poglavarja Gonrada. V 22 dan pr. meseca pa se je zrušila Bajamontijeva stranka popolnem, a Spljet in ž njim vsa Dalmacija poslala je čez dolgo vrsto let zopet hrvatska in slovanska. Sijajne te zmage, ki je stala ogromnih žrtev in muk, lepe sadove bode, nij dvomiti, pobirati znala vladajoča hrvatska stranka in tudi shranjevati jih za vse večne ča^e. Tako se v kratkem zacelijo rane, zasekane Dalmaciji v 24 letih italijanskega vladanja. Laških vplivov ladija pa se zdajci potaplja, — če bi druzega znamenja ne bilo, kaž* nam to uže zapuščeni
dr. Bajamonti, ki to ladij o zapušča, kakor......
Prosit!
FVa n c osli a je od sobote sem v velike: zadregi. Freycinetovo ministerstvo opravlja še na dalje posle, a jasno je, da nij v stanu storiti, za-dobivši nezaupnieo, nobenega odločnega koiaka. Iz Pariza se poroča, da bode kriza trajala več dnij, posebno ker se republike predsednik nikakor ne more odločiti, koga da bi poveril s sestavo novega kabineta. Parlamentarna logika v takem slučaji je, da se da ta nalog zastopniku stranke, katera je vrgla ministerstvo; predsednik francoski bi moral torej [izvoliti si odbornika Marcere-a in Clemen-ceau-a, kot zastopnika obeh strank, ki sta bdi napravili neoaupnO večino. Ali ti dve stranki sta si nasprotni, zato nij misliti, da bi se kriza rešila ugodno tem potem. Torej bode jako zmimljivo, kako da si pomore Francoska iz te zadiege, ki jej bolj neprilično nij mogla priti, kakor ravno v tem Času.
€i Kgiptu: Velik zbor ulemov, kadijev, uradnikov in veljakov razglasil je v soboto v Kajiri jednoglasno  Ara bi   pašo  brani tel jem dežele,
dokler se ne povrne va-njo mir ali se h nje ne vržejo sovražniki. Ob jednem razsodili so o kedivu, da stoji izven muzelmansket^a zakona. Tako stojijo ii stranke vedno bolj ostro nasproti, a ne le v Egiptu. — tudi v evropskem zboru, kateri se je dal nekoliko potresti tudi iz Pariza vsled Freycinetovega padca. Anglija, izgubivši zaveznico v Francoskej, išče si je zdaj v Italiji, a iz Runa prihajajo glasovi, da jih ne mika ločiti se od vzhodnih držav in postopati z Angleško v zvezi. Na drugej strani pa kabinet v Londonu ne odjenja, da mora sultan izdati razglas v podkrepo kedivove veljave, a ob jednem tudi preklicati Arabi pašo, upornika. Ali kakor se vidi, ne pridemo še tako kmalu do kacega konca. Kdo drugi ima ob tem koristi,  če ne Arabi paša?
Dopisi.
X lire/nviee 31. julija. [Izv. dop.] (Narodna veselica.) Odkar seje ustanovilo društvo „Narodni Dom", prirejajo se po vsem Slovenskem veselice v dosego namena, kateri je postavilo to društvo našej domovini. Tudi Brezovica, o katerej se je dozdsj le malo culo, prinesla bode svoj dar ter izpolnila, kar veleva domovinska ljubezen. Narodnjaki naši napravijo v C> dan meseca avgusta ve setico v korist „Narodnemu Domu", in tako stopila bode Brezovica v vrsto onih krajev, ki se živo zavedajo domovinskih svojih dolžnosti]', ter postala bode vredna soseda novo pridobljenej Vrhniki ter uže davno znanej Borovnici.
Da-si sta Vrhnika in Borovnica v vsakem oziru mimo nas mnogo na boljem, vender so vrli brezov-ski narodnjaki konečno glede Brezovice znebili se vseh pomislekov in odstranili vse ovire. Sestavil se je poseben odbor, kateri ima skrbeti za veselico. In ker je odbor videl, da Brezovica sama nijma dovolj moči, sklenilo se je dobiti jih od drugod. Povabili so se čč. gg. pevci ljubljanske čitalnice ter slavno društvo nSokol", kateri so tudi sprejeli vabilo in radovoljno obljubili svojo pomoč.
Spored veselici se uže razglaša, in meni je le še izraziti srčno našo žoljo, da bi bila ta veselica, ki je na Brezovici prva. za Brezovico tudi pomenljiva. In v to obračamo se do bližnjih in dal njih rojakov z gorko prošnjo, da bi v ta dan zbrali se na Brezovici v obilnem številu ter pokazali, kako nad vse nam je domovina naša, kader zahteva od nas — dejanske ljubezni.
S to prošnjo obračamo se osobito še do Ljubljane in upamo, da bodemo mogli mnogobrojno zastopano pozdraviti jo . . . Opomniti mi je tu, da je „Sokol" izvolil si na Brezovico priti peš. Za nazaj pa se bodo za vse ljubljanske goste oskrbeli vozovi. — Torej na zdravo svidenje!
Od Savo 30. julija. (Izv. dop.] (Nerašku-tariju.) »Presneta nemškutarija" — rekel mi je prijatelj — »zdaj ko z Dunaja nam prijetnejši veter pihlja, nagajajo nam pa ti nemškutarčki skoraj v večjej meri. nego prej." Pa res. Nemškutarji glave vzdigujejo celo tukaj ob Savi, zlasti ob štajerskem
bregu. Vtikajo se tu nepoklicani nemškutarski ne-Šolniki posebno v šolske zadeve. V Sevnici n. pr. hočejo, kakor se bere in sliši, še nekakov nemšk razred za Slovence osnovati. Čudni ljudje! Ali oe veste, da se uže v zdiiiijej trirazrednici veliko, veliko v nemščini poučuje! Li vam nij znano, da se v vseh treh razredih goji nemščina, da se v tretjem razredu vsled povelja za nemščino zelo navdušenih nadzornikov celo nekoliko v nemškem jeziku z otroci pogovarja?! To vam morebiti radi tega še ne zadostuje, ker so učitelji toliko mirni in previdni, da ne pristopajo jednako neprevidnim dekletom k nemškemu nSehulvereinu". — Ti nemškutarji so le radi tega tako predrzni, ker so jim od nijedne strani odločno ne nasprotuje. Ako bi Slovenci toliko srčni bili, da bi si osnovali kako narodno ognjišče, bralno društvo, čitalnico ali kakovo drugo društvo, gotovo bi te tujce in tuje misleče ljudi to nekoliko oplazilo. Jednako bi bilo svetovati narodnim Brežičauom, kajti nemškutarji brežki nijso pred svojo nemško-kosmato vestjo toliko časa miru imeli, da so s podpisom MiheliČeve prošnje zdražili miroljubue ondotne Slovence, katerim bi bilo, ker jih je lepo število, in to odličnih, izobraženih merodajnih domoljubov, le nekoliko več eneržije svetovati, t. j. združevati se v društva in družbe, kar je jako dobro sredstvo za vzbujenje speče zavesti in plašenje odločnega nasprotnika.
Narodno društvo v središči okraja bi dobro vplivalo tudi na okolico, ki je v narodnem obziru po nekod še jako na slabem, n. pr. na Vidmu. Tu je nekaj prav hudih nemškutarjev, katerim je na čelu sam občinski predstojnik. Ta si je za nemšku-tariio zopet novo siavo pridobil, da je podpisati dal nemškutarsko Miheličevo prošnjo zoper slovenski jezik v šolah in uradni)ah. Jednako kakor v občinskem odboru, repenčijo se v tej vasi nemškutarji tud' v šolskem odboru. Nekateri bi radi imeli 3. razred, da si ga dosta ne potrebujejo, kjer imajo v bližnjem krškem mestu celo 7 razredov an ponudbo. Drugi pa tega ne dovolijo, ako ne bo 3. razred skoraj po vsem nemšk.
O to so vam nea pravi ji vi ljudje! Šolski nadzorniki tlačijo deloma uže tako preobilo nemščine v 1. in 2. razred, zdaj se pa še Oglasi nemškutarski modrijan, ki zahteva še več nemščine, nego naši, nemščino ljubeči nadzorniki. Toliko za denes. — V bodoče vam hočem pa česa navesti o nemškutariji ob Save desnem bregu.
■ §m&r(na pri Litiji 31. julija. [Izv. dop.] Po prečkanji programa Ijubljsnske gimnazije vsilile so se nam marsikatere misli. Pred vsem moramo omeniti, da se nam poučevanje v laščini ne dozdeva, Bog vedi, kako potrebno, kajti v tretjem tečaji bili so celi štirje učenci. Da bi se kot neobligaten predmet predavala hrvaščina, češčina ali ruščina, gotovo bilo bi obiskovanje obilnejše. Zdi se nam tudi, da je  slovenščini   odmerjenih   premalo   ur  na teden
Ugreznen  v  „Nirvanou slastne brezskrbnosti, sedeval  Bem dan na dan  po  cele  ure  na obrežji cerkniškega jezera; zamaknen kakor nekdaj „in quei tempi  feliei" prve  ljubezni  v  prozoruo-modre oči svoje msljenke, zrl sem v svetlo-sinje globine jasnega vodovja, ki se je kakor sreberno zrcalo v cedrinem okviru kfcsketalo mej temno-zelenim smerečjem. In kolika  promena v  osvetljevanji in  odsevanji tega čudovitega  „notranjskega očesa"  se je   vršila tu pred mojim zavzetim pogledom!   Zjutraj, ko so še nad njegovim površjem bile razgrnene vlažne megle, bilo je inedlo-svetlo. kakor rosnato okno; ko je zlata zora očaku Javorniku poljubljala mračno čelo, zaža-relo je valovje nalik tekočemu zlatu in ko je DaŽ-bog pripeljal svoj zubeljni čoln na visoki svod jasnega podnebja, zablestela je vodena planota v stoterih niansah svetlobe : tu so plesali sreberno-bliščeči žarki po lahno zibajočih se valovih, tam ob vznožji sivega brega igrali so raični refleksi; in v tem, ko se je v sredini jezera zrcalilo sinje nebo, ležale so ob njegovem robu otožne sence. In ko je na večer solnce  vzplavalo za  veličastno Javornikovo teme, razprostrla je tiha noč tajnost no svojo zaveso nad rahlo sijajočim nedrijem mirnega vodovja: za opis
čarobne romantike, ki preseva jezero ob polumračnej mesečnej svetlobi, trebalo bi slikarsko-poetičnega vida a la — Gregorčič, kakor sploh divne lepote drage naše domovine čakajo še na spretnega — slikarja seljank . . .
Tako sem prožil tu ob cerkniškem jezeru mnogo krasnih ur! Da se nijsem dosti brigal za „lov na ribe in race", je pri meni, pasijonirauem — ne lovcu samo ob sebi umevno; in ko bi tudi bil Častilec ribarskega patrona sv. Miklavža in član svete Ilermandade, ipak bi mi ne prigtojalo, sezati v „metier" g. dru. H. Dolencu, ki nam je opisal radosti omenjenega posla toli „zapeljivo", da bi imel pravo zavrniti me, kakor svoj čas — Gerstäcker one, ki so ga silili, naj jim pripoveduje o svojem potovanji po Ameriki: „Zum Teufel, wozu schreib' ich denn?"
Da pa človek „nolens volens" mora biti ma-terijalist, o tem me je poučil moj — želodec, ki me je redno vsak dan ob istej uri tiral od nna-gledovanja" jezerskih lepot gori v — Cerknico k „Slavcu", kjer sem si v druščini vrlega Davora tešil svojo „melaukolijo" s sladkim Istercem, ki me je cesto dvignol kar naravnost na tretjo stopinjo
mojega temperamenta, da sem zapel s Horacijem: „Nunc est bibendum, nune pede libero pulsanda tel-lua!" . . .
In ko mi je valovje temperamenta nalik morju po plimi iz superlativa padlo nazaj v komparativ, ostavil sem čašo in petje ter se napotil h gostoljubnemu g. Brezovarju na „literarne pogovore", v katerih sva prerešetavala proizvode naših pesnikov „sine ira et studio", ne vprašaje wkakov plašč* je nosil Vodnik ali — Gregorčič . . .
In ko sem čutil: „zdaj mi je zadosti" in se me je polastila zopet prvotna otožnost, vrgel sem potno torbo Čez ramo ter krenol gori po dolini proti — Begunjam. Ondu sem na rojstnem domu pevskega našega nslavcau, g. Iv. M e d e n a, imel ugodno priliko, navzeti se divne romantike, ki je okrog „zagiš6tt bujno razlita, a prepričal sem se, da ob malinskih kolesih, premda šumenje vode človeka nehote sili k „izraževanju čutov", ne viseva toli poezije, nego li umetnijsko „naobraženo" oko „zadene" v slikovitem neredu okolo malina ob marsikak prav hvaležen „objekt" ki bi se kaj prijetno dal izraziti na — platno, ko bi človek bil vešč v skladanji pisanih boj.
poleg Ljubljaue; v praznik Velikega Šma-rina dne 15. avgusta slavnosti Jurčičeve v Muljavi inZatičini; v nedeljo dne 3. septembra velike narodne slavnosti notranjske v Pošto j i n i na korist „Narodnemu Domu" in v nedeljo dne 10. septembra slavnosti blagoslovljenja zastave slovanskega delavskega društva v T r s t u. — Odbor sklenil je v svojej zadnjej seji, po moči delati na to, da bode društvo pri vseh slavnostih dostojno zastopano, da pa se mu dalje nij moč vezati, udeležiti se letos še kake slavnosti izven Ljubljane. — Ako v poštev vzamemo, da taki izleti, kakeršne napravlja naš vrli „SokoP\ stanejo veliko novcev, pripoznati moramo, da društvo živo deluje ter se ne vstraši nikakeršnih stroškov; njega nevpogljivi člani pa se v istini, a z veseljem Žrtvujejo za sveto narodno stvar. — Siava tedaj našemu „Sokolu" !
— ( „G r ego rč i 5 e vini kritikom odgovor in pouk") je naslov ravnokar izišlej, 27 strauij obsežnej brošuri, katera prav lično tiskana dobiva se po 30 kraje, v „Nttrodnej Tiskarni" in pri g. J. Giontiniju v Ljubljani. Neslani in zlobni napadi na g. Gregorčiča, ljubljenca vseh slovenskih razumnikov, vzbudili so splošno uevoljo. Da se tej nevolji da potrebni javni izraz, spisali so nekateri častilci pesnika omenjeno brošuro, katera temeljito in sati lično zavrača „Slovenčeve kritike", zlasti pa g. Janka Pajka. Ta protikritika je dobro osoljena in opoprana, in g. Pajk osobito si bode dobro za-pamtil, da kdor ima masten trebuh, naj nikar na solnce ne hodi. Mnogoštevilne dopisnike, ki so v tej Petz, g. višjegu konzula viteza Kohen, iz i zadevi se obračali do nas, opozarjamo na to dobro-g. glavarja okupacijske pisarne barona Al- j došlo nam brošuro, v katerej se z jako krepko pod-bori, g. okrožne sodnije predsednika Del Negro, j prtimi razlogi in živahnim dovtipom uničujejo za-— vsi z družinami. i vistni, sofistični in strastni naskoki na dragega nam
Letošnje leto je imenovani posestnik postavil \ pesnika.   Pisatelji nam po imenu sicer nijso znani, stekleno shajalnico in kraj tako  olepšal,  da zado-j pozvedeli smo pa, da sta dva članka pisana od du stuje vsi*m potrebam in terjatvam.   Vsako leto do- j hovnikov, ki sta se potegnila za svojega genijulnega baja v ta kraj več tujcev in  Polče se morajo vsa- j duhovnega sobrata.
kernu, kateri dobrega zraka potrebuje, gorko pripo- _ (Vabilo na narodno veselico,) ka-
racati._J. S.    j tera vrši se v nedeljo, G. dan avgusta, na Brezovici na planem pri g. Telbanu, po domače Kopuču,
in tega našega mnenja bode vsak, kdor premisli, da se mora na primer v osmem razredu razlagati vse slovensko slovstvo, počenši od Trubarja, in staroslovensko oblikoslovje. Ker da'je čitamo v učnem načrtu, da se v osmej šoli pečajo tudi z „Verhaltniss der slovenischen Sprache zu den anderen slavisehen Sprachen", vrhu tega „Lectilre mit aesthetisrhen Bemerkungen" in nItedeubuiigen", moramo nehotoma izreči svoje preverjenje, da Bta za vse to dve uri ni teden gotovo premalo, in profesorji morali bi biti čudotvorniki, da zvrše v tako tesnem okviru tako ogromno nalogo. — Najbolj pa nas je pogrelo veliko število pragermanskih imen, kakor: Kucketz, Pollack, Plachota, Prescbern, Wruss in gorostasni ^Clementschitsch". Ta ,,sch" je v resuici, tako prijaven, d« smo se čudili, kako se moro kdo pisati „Šušteršič" a ne „Schuscbterr-schit^ch".
E *j»' «1 Helena Itami u,« pri Begunjah na Gorenjskem 30. julija. [Izv. dop.J Kakor vsako ieto, izbral sem si tudi letos poletno stano-vališče v Polčah na Gorenjskem, — da si počijem v družbi prijateljev in znancev od tru inih preteklih dnij. Gostilničar gospod Šturm sprejel me je s svojo gospo soprogo prav prijazno in mislil sem, da bivam v družbi domačih, da sem v rodbinskem krogu.
V več hišah gospoda Šturmi stanuje 70 do 80 gostov iz Beča, Trsta, Ljubljane, s Štirskega, Hrvatskega in Angleškega, od katerih mi je navajati kot posebno odlične goste: Gospoda kranjskega deželnega predsednika A. Winkler, g. podadmirala barona Malte,
Domače stvari.
— (Jurčičeva slavno s t.) Gosp. F. For-tuna in II. Turk bila sta preteklo nedeljo v Za-tičini v zadevah te slavnosti. Osnoval se je v Zatičini pododbor, ki bode poskrbel vse potrebno. Navdušenje in zanimanje povsod veliko, priprave velikanske.
— (Ljubljanski „Sokol"), ki v isti ni mnogo in neumorno deluje v prospeh in probujo naroda našega, priredil je v teku letošnjega poluletia uže tri izlete, kojih posebno dva (v Zagreb in Litijo), kakor tudi pohod deputacije v zlato Prago, prištevati se smeta krasnim. — Zdaj pa čaka. društvo še veliko večja naloga, vdeležiti se štirih slav-nostij v teku jednega meseca, in to namreč: v nedeljo dne G. avgusta t. 1. slavnosti na korist „Narodnemu  Domu"   ljubljanskemu na Brezovici
,,Narodnemu Domu" v prid. Začetek točno ob štirih popoludne. Spored: 1. Pozdrav. 2. Petje. 3. Slavnostni govor (g. Iv. Železniknr, urednik „Slovenskega Naroda"). 4. Telovadba. 5. Loterija. 6. Ples. Pri tej veselici sodelujejo iz prijaznosti čč. gg. pevci Ljubljanske Čitalnice in pa slavno društvo „Ljubljanski Sokol". Svirala bode ljubljanska godba. V obilno udeležbo vabi najuljudneje slavnosti odbor. Opomnja: Ob neugodnem vremenu preloži se veselica ta na prihodnjo nedeljo.
— (Novo tiskarno,) tedaj šesto v Ljubljani, hoče ustanoviti upokojeni župnik g. Jerič. Do tična prošnja je uže vložena in tudi stanovanje uže najeto.
— (Nemški  „Schulverein")  obrnil ; zdaj svojo pozornost tudi v središče „Slovenije",
Ljubljano. Kakor se sliši, misli podpirati tukajšnja nemško protestantovsko šolo. Prav ima, vsaj mestnemu odboru ljubljanskemu ne bode treba votirati navadne letne podpore, katero potem lehko nakloni slovenskim ljudskim šolam !
— (Gospod Josip N o 11 i) naznanja svojim v Ljubljano iz Milana 30. pr. m., da se ta dan odpelje v Prago, kamor je telegrafično pozvan. Tu pel bode pri italijanskej operi, za zimsko sezono do sredi decembra pa je naprošen v II i m.
— (V ljubljanski nunski samostan) so denes v navzočnosti g. knezoškofa dra. Poga-čarja slovesno vstopile: Angelika Bumbošek iz Trsta, Rozalija Zupančič iz Ljubljane in Tekla Oswald iz Idrije. Pri slovesnem opravilu bilo je navzočnega mnogo občinstva.
— (3 5 letnico) svojega duhovnega delovanja praznovalo je denes v lepo okinčanej cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani deset duhovnov kranjske škofije. Praznovali so ti gospodje pred desetimi leti 25 letnico svojega duhovništva v ravno tej cerkvi, ter si obljubili, da se snidejo čez deset let v ravno isti dan. Pred desetimi leti bilo jih je dvanajst sošolcev, denes pa samo deset, ker sta mej tem časom umrla dva.   Jeden umrših bil je župnik Kosti.
— (Gosp. profesor  Erjavec)  spisal je i Mohorjevo društvo knjigo: „&kodljive živali".
— (K premeščen ju vojakov.) Tudi 5. batalijon 7. pešpolka (Marojčič), v katerem je po-lov'ca Slovencev, odide zadnje dni septembra iz Celovca. Kam, še nij znano. Prvi trije battlijoiii tega polka pridejo iz Tirolov v Celovec.
— (Iz dravinjske dolino) na Štajerskem nam piše prijatelj našega lista: »Žitna letina je letos v našem kraji prav dobra. Uže okolo 20 let pečam se s poljedelstvom, pa nijsem še imel tako lepe pšenice. In znan žitni trgovec v Makoljah pravi, da od l. 1835. nij bilo tako lepe, debelo-zrnaste in čiste pšenice, in star posestnik v Trnovcih dejal mi je, da pomni uže 70 let, a še ne take pšenice. Rani krompir je prav debel, ližol in kuruza tudi lepo kažeta, vinogradi pa različno. Višje gorice, posebno na tenkej pesčenej zemlji in s starim trsjetn imajo malo grozdja, men j nego lani, ker je mraz vsled velikonočnega snega, požgal mladike, katere so pozneje sicer pognale, a malo grozdja nastavile. Nizke gorice pa so prav polne. Ge bo vreme še za-naprej ugodno, dobimo dobro kapljico. V mojej gorici se je uže 27. julija našla mehka belina".
— („Cecilijansko društvo") za cerkveno glasbo, ki tiho a vspešno deluje zdaj uže peto leto po svojej orglurskej šoli in „Cerkvenem Glasbeniku", priredilo je dni teden Še poseben višji pouk, predno je bilo dovršeno to šolsko leto. Tega posebnega pouka udeležilo se je letos 22 učencev, orga-uistov in drugih prijateljev cerkvene glasbe. Predaval pa je gospod Gnezda iz liturgike glede na glasbo in iz zgodovine cerkvene, gospod Foers ter
V Begunjah me je bil zametel — sneg in nij mi preostalo druzega, nego oblegati Hrenovo — peč ter preganjati si otožne spomine s proučevanjem imenika sv. Mohorskih društvenikov, ki mi je tukaj priletel v roke. Ali skoro so se mi utrudile oči, nezadovoljen sem odložil papirnati „koledar", ter liki LessiDgov „Mladi učenjak" otvoril „ži vo knjigo", udeleživši se šaljivih razgovorov, ki so se vrtili mej veselimi pivci okrog mize. In marsikak zdrav, tu in tam sicer nekoliko „opokel" dovtip mi je zadonel na uho in osvedočil sem se, da so vrli in prebrisani ljudje, ti Begunjci!
A moje po svetlobi žejajoče oči gnale so me iz snežno meglene sivosti dalje proti jasnemu jugu.
Prišedši nazaj na Rakek, obiščem ondu plam-tečega Slovenca — „Dorana", pri katerem je v sredi sobe stal v vsej svojej velikosti neupogljivi rodoljub — „Nanos", v tem, ko se je ob peči z ljubeznjivo Doranovo soprogo razgovarjal visoko-stasni mladenič, ki je na letošnjej nSokolskej ma-skeradi" toli elegantno paradiral kot — „Princ Methuzalem". — Da sem tu bil prav iskreno vzpri-jet, čutili sta moji roki, ki ste me še drugi dan boleli vsled — krepkega stiskanja.   In v druščini
teh veseljakov nasmejal sem se za jedno celo leto; kajti takih burk in toli osoljenih dovtipov, kakor jih je tist večer poredni Hinko vsipal iz svojega rokava, in toli drastičnih vprašanj in bliskovitih odgovorov, s katerimi je okrog sebe metal šegavi „Narod", — nijsem slišal deset let! In ko se je naš „homeričen smeh" razlegal od sobe do sobe, pripleše izza peči omenjeni nPrinc Methuzalem" z dolgo, z moko poštupano vlasuljo, ubiraje svoj obraz v toli naglo promenljive gube gledališke komike, da se nas je, kakor nekedaj slavnih Abderitov, lotil silen smehov krč .... A glej ! kakor bi trenil, ugladi se našemu „komiku" obraz in utihnol je smeh, razpršile so se rakete burk in šal in kot šumeč gorsk potok vrel je „Doranu" iz prsij resen, osve-dočljiv govor o „svetej našej reči" in navdušeni smo trčili na prospeh našega napredka, ter se razšli s pomenljivim pozdravom:
„Sveto služimo domovini svetej!" . . .
Drugi dan drdrala sva s Hinkom, ki je bil nekako zamišljen, mej temnim smerečjem po gladkej cesti proti Po stoj i n i.
Ondu je Hinko Sel po svojih opravkih, a jaz sem krenol v neko gostilno, kjer me je obsula cela
ti uma bledoličmh deklet sukcesivne velikosti, da bi se z njimi mogel sestaviti cel — orgeljsk oktav. In glej čudo! vsaka teh tankostasnih gracij imela je drugačen jezik v ustih, ta je izazivala moje „po-velje" z nemškim vprašanjem, ona je pozvedo-vala moje nželje" po laško, tretja nosljala mi je svojo francoščino v obraz, a zopet ona tam le nadlegovala me je z angleškimi nquestioni"; toda, ko sem jaz začel sukati vsakdanji svoj slovenski jezik, bile so gracijozne deve skoro ne-voljne, češ, da jim je ta jezik — oduren. Vpra-šajočemu po uzroku te antipatije do — slovenščine pošepeče mi žarooki prijatelj Lav ko, ki se mi je bil v tem pridružil, na uho: „Ker se nobeden Slovenec v nje — !u ...
Iz gostilne šla sva gori do postojinske jame, ter gledala skozi Železno ograjo v tajnostno tmino podzemskih globin; ali ker jo bilo uže kasno, vrnila sva se nazaj v trg in od ondod zdrčala sva s Hinkom po širokej cesti ob Pivki ter pozno v noči dospela v mirno selo — Razdrto, ležeče ob zavet-nem vznožji velikana — Nanosa.
iz harmonije o trizvoku, o figuralnem petji in s pomočjo številk, P. A. Hribar o koralnem petji, go spod Goršič o sestavi orgelj. Ob jednem s tem višjim poukom, zaključili so se zadnjo soboto tudi orglarske šole v Alojzišči navadni in redni nauki. Ob osmih zjutraj bila je slovesna služba božja pri Frančiškanih, katero spremljali so redni učenci šole in udeleženci posebnega kurza s svojim petjem: nova Foersterjeva maša, graduale „Spccie tua", korali, itd. Konečno bilo je pri izpitih pet orglarskih učencev odobrenih, jeden izmej njimi dobil je izpričevalo z odliko. Novo šolsko leto prične bo 5. oktobra 1.1. — Izraziti nam je svoje priznanje in veselje nad očitnimi vspehi orglarske šole, kar vse gre zapisati vztrajnosti in vnetosti vodstva ncecilijanskega društva", osobito pa delavnim močem gg. I. Gnezdi, A. Foersterju in P.A.Hribarju. Blag in zvest pokrovitelj tem idejam je milostni škof dr. Pogačar sam. Kdor je imel priliko poslušati na deželi petje po naukih te šole, hvaležen mora biti društvu, ki ima v prvej vrsti po naših cerkvah širiti dober ukus, kateri pa slednjič prenavlja razum za umetnost sploh v našem narodu.
— (Razpisane učiteljske službe:) Na jednorazrednici v Šent-Lampertu s 400 gld. na leto in stanovanjem, in na jednorazrednej ljudskej šoli v Dolu s 400 gld. na leto in stanovanjem. Prošnje do 15. t. m. ua okrajni šolski svet v Litiji.
— (Iz toplic.) Po najnovejših poročilih bilo je v Lipiku 723, v Rogatci (Slatini) 1208, v Rimskih toplicah 478 obiskovalcev. Najbolj obiskovane so toplice Baden-Baden, ki broje do denes 24.448 gostov.
Poslano.
Pohod na Veliki Zvonik, kateri je zvršil gospod Alojzij Kremžar, magistratni tajnik na Dunaji, rojen Ljubljančan.
Pohodil je ta velikanski ledenik 21. julija t. 1. z jednim tovarišem in dvema vodnikoma iz Kaisa, od koder so po štiri ure trajajočem potovanji in plezanji dospeli do koče „Studl", potem v dveh urah čez grozne prepade in brezdne do ledenika „Kodnitz", kjer je Kremžar po nesreči izgutil svojo popotno palico; vodnika spoznala sta to za slab pomen, in morala sta se pustiti hribolazeca privezati na vrv. Ob 7. uri prikoračili so srečno do »Ivanove" koče na Orlovem ležišči (Adlersruhe) 11.000 čevljev visoko, kjer je uže krasen izgled. Ivanova koča je pripravna za kacih 10 osob, dobili so tukaj drv za kurjavo, ledene vode in še precej gorko temperaturo ; proti jugu bilo je viharno, a na Zvoniku bilo je lepo in nemegleno vreme. Ondu so pre-nočili.
Zjutraj ob 4'/+ uri 22. julija zapustili so kočo in odrinili po strmem in snežnem polji s krampeži na nogah ter na vrv otvezeni z velikim trudom in v vednej nevarnosti — kajti snežnik ima nagiba od 50 do 55 stopinj — proti vrhuncu Malega Zvonika, od tukaj po groznej višini malo navzdol, potem čez greben po železnej vrvi, katera je za */■ krajša, kakor na Triglava, do vrhunca na Veliki Zvonik, kamor so ob 1/a6. uri zjutraj prisopihali. Razgled proti severu nij bil prav čist, ves vrhunec bil je s suegom pokrit, tako da si še dobro odpočiti nijso mogli, a bilo je slehernemu nekako tesno pri srcu, ako-ravno so si bili svesti, da so dosegli svoj na men, kajti pot nazaj nij nič bolj prijetna, kakor gori. Po uro trajajočem občudovanji in počitku zapustili se ta velikanski ledenik in vrnili se proti Orlovemu ležišču (Adlersruhe), kjer so se malo odpočili in potem po tri ure trajajočem potovanji po jako strmem ledeniku (tako zvanem Hofmanovem potu) čez gornje in srednje Pasterce. Tukaj morali so trikrat ledene prepade jako pazljivo prekoračiti, in večkrat morali so celo stopinje sekati v led; ravno tukaj si je jeden navzočnih vodnikov, namreč Peter Groder, pred dvema leti dve rebri zlomil; od tod prišli so v „Elisenrast" proti opoludue, kjer so svoje potovanje ostavili in si odpočili.
Meteorologično poročilo.
(Pregled čez pretepeni toden.)
Barometer: Stanje barometrovo jo bilo v preteče nem tednu komaj srednje, sploh pa za 041 um. nižje, kot srednjo stanje vsega leta; znašalo je namre6 734 89 vam. in in je bilo samo v sredo in četrtek nadnormnlno. Z ozirom na srednjo stanje vsega tedna, jo bil barometer v sredo, četrtek in potek nadnormalen, vse druge dni pa podnorma-len. Najvišje srednjo stanje, za 3*43 mm. nad norinalom, je imel četrtek; najnižje, za 2'lti mm. pod nurmalom, sobota;
razloček mej maksimum in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 5-59 mm. Najvišje v vsem tednu sploh, za 4 39 mm. nad normalom, je stal barometer v četrtek zvečer i najnižje, za 277 nun. p..d normalom, v soboto zjutraj; razloček mej m.ik- muli) in minimom sploh je tedaj znašal 716 mm. Največji raaloAtk v stanji jednega dne, za 448 mm., je imela sreda; najmanjši, za 0*M nam., vtorek.
Termometer : Srednja temperatura pretepenega tedna je znašala 4- 18*8* C« to je za C. pnd normalom, znašala je namreč -f 1«'8° C. in je hib* v p nedeljek, vtnnk in sredo nadnormalna, drugje dni pa podnorinaltia. Najvišjo srednjo temperaturo, za 31° C nad norinalom, je innl ponedeljek; najnižjo, za 2 7° C. pod nonnsilom, sobota; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 58u C. Najvišja v vsem tednu sploh, za 8 4° C. nad norinalom, ji: bila temperatura v ponedeljek, oziroma v sredo Opolndoe; najnižja, za 7-4° C. pod normalom, v petek zjutraj; ru/.l«nVk mej maksimom in minimom sploh je tedaj UUMM 158° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 0'9° C, je imel ponedeljek; najtnanjš, za 3-luC., sobota.
Vetrovi pretočenega tedna, so hili precej močni, sploh pa ne posebno spremenn'i; severni se no no prevladovali nad južnimi. Največkrat, namreč 6krat, je bil „gorenjecu, po f>krat „burjau in ,hrezvetnjeu, 3krat Jugozahod", po lkrat „vzhod" in „zahod".
Nebo je bilo največkrat, 1 lkrat „popolnem oblačno", 7krat »deloma jasno'4 in „delotna oblačno" in le 3krat „po polnem jasno'*.
Mokrlna: Vreine pretepenega tedna je bilo zelo nestanovitno, teden je imel Štiri deževne dneve, v katerih je palo za 49*46 mm. dežja; največ, za 30*70 mm. v sredo, najmenj, za 0 25 mm., v četrtek.
ID-CLnGtjslssi "borza,
dne 1. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta......... 77 gld.
Srebrna renta .... .....77 „
Zlata renta........ .   -    95 ,
1860 državno pssojilo.......130 „
Akcije narodne banke....... 829 „
Kreditne akcije.........318 „
London............120 „
Srebro ............
Napol..............
C. kr. cekini...........
Državne marke ......
4°/0 državne srečko iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta
9 5 58 119 172 96
Ogrska zlata rotita 6°/0......119
4°/ S8
„      papirna renta 5>°/0.....86
?>0U štajersko zemljišč, odvez, oblig. , . 104 Donava reg. Brečke 5°/0 . . 100 j*ld. 114 Zemlj. obč. avstr. 41/10/0 zlati zast. listi . 119 Pnor. oblig fLlizabctiiie zapad. železnice 99 1'rior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106
Kreditne srečko.....100 gld. 177
Rudolfove srečko..... 10   „ 20
Akcije anglo-iivstr. banke . . 120 „ 122 Tramrnway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . 223
10 75 40 50
20
56 66
75
40 80 20 95
75 75
25 60
25
kr
Lotteri        srečlic* 29. julija. Na Dunaji:   11,     41,     14,     21, 45. V Gradci:      4,     11,     73,     64, 76.
Poslano.
(54-27)
GLAVNO SKLADISTE
najčistije lužne
KISEL1NE
poznate kas najbolje okrepljujuce pice,
I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plučevine I ieludoa bolesti grkljana i proti mehurnlm kataru,
*" IST " (PASTILLEN)
Hinke Mattonija (Karlovi variu Českoj).
nalaii le kod
Hiša se proda,
nova, s 4 sobami, z živinskim hlevom in s 470 □0 obseza-jočim vrtom, iih opek urske j eeHti v Trnovskem predmcMtji nt. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko časa počakalo.
(388—15) Janez Ttiršič.
Št. 3698.
Razpis
(472-3)
2 štipendij za učence živinozdrav-ništva na ces. kr. živinozdravniškej šoli na Dunaji.
Da se pošljeta dva Kranjca v živiuozdravniško šolo v C kr. živinozdr^vniški zavod na Dunaji, se razpišete dve štipendiji, vsaka po 300 gld. na leto. Poduk v tej Soli tr: ja tri leta ali Sest semestrov.
Za sprejem v živinozdravniško šolo je treba dokazati 6 dovršenih latinskih šol ali 6 razredov realke, znanje nemškega in slovenskega jezika in starost mej 18. in 26. letom. Za poduk se nič ne plačuje, za stanovanje, hrano, obskrbo, knjige in učne pripomočke pa si mora vsak sam skrbeti.
Za sprejem v to šolo oglasiti se je prvih 7 dnij meseca oktobra in sicer osobno pri vodstvu učilisča.
Prošnjiki za jedno teh štipendij naj svoje z rojstnim listom in s šolskimi spričevali obložene prošnje vložd
do 15. avgusta pri deželnem odboru kranjskem.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, vil. dan julija 1882.
Deželni glavar: Thurn.
S1 Samo do 6. avgusta =2
RAZPRODAJA
pri
(499)
U60N FtSCHER-jf
na PrcMrnoveni trgu. ~9
M Pridne oaobe vzprojemajo se v razprodavanje
2 badenskih vzajemnih lozov, ki ho morajo do
J 1855 izžrebati vwi. za ugodne opravnine ali ev.
M stalno plačo. Ponudbe na: (501)
4 Bank und VVechselhaus C. LUSTIG,
^ Budapest, Eotvosplatz 2.
I
Podpisani priporočam vsem prijateljem in znancem, ki tržaško ruzMtavo obiščejo, pa tudi drugim popotnikom svojo gontilno
„Pri veselem spodnjem Kranjcu",
via Belvedere, blizu kolodvora. Dajem poroštvo za točno poni r« žbo, dobro slovensko kuhinjo, izvrstno istersko erno vino (iz Vizinade) in  rumeno NtujerHko vluo
ter za okusno pivo Jutmanovo (litor po i 0 kr. Preskrbujem pa tudi prenočišču po mogoče nizkoj ceni.
Spoštovanjem
Pran ZBtjlIc,
(494—3) po domače Novak.
EPILEPSIJO
(božjast) ozdravi indijski zelinki sok, ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. (218—34)
Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi.
Dobiva se flacon po 20 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v LJubljani ima ta sok lekarnar g. Julij ]kl. Trnkoczj, v Jieiuu pa prirejevatelj Rudolf Stahl, emer. lekarnar.
S pošto se mcnj kot 2 flacona ne pošilja.
Tujci:
31. julija.
Pri Slonu: lleinman z Dunaja. — Kern iz Trsta. — Poznik iz Kremsa. — Gross z Dunaja.
Pri Malici: Friedlaiider z Dunaja. — Koler iz Celovca. — Schuch iz Gradca. — Lang z Dunaja. —
Pri n\ si riJMkeiu ce-Niirji: Norša iz Trsta. — Pe-rim iz Vidma. — Breyer od Križa.
aloga
najboljših alopatičnih in homeopa-tičnih zdravil. Zdravilstvene posebnosti. Rudninske vode. Dišave.
Naročila se proti poštnemu povzetju točno izvršujejo. (451—4)
lzdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mir.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".