LETN K 34
Glasilo delniške družbe Alpina
DELC
J
ZAJEC ALFONZ LOŠKA C. 56
4226 SIRI
e
POŠTNINA PLAČANA PRt
ОПЗТ1 429fi >iDi
Izhodišča letnega plana 1997
Končne ugotovitve budnega spremljanja dogajanj na svetovnih trgih, ob ^talnih vsakodnevnih kontaktih s kupci, dobavitelji in drugimi partnerji, obiskih Sejmov po vsej Evropi in nekaterih v Ameriki in tudi v Indiji, spremljanju strokovne literature ter obvladovanju domačega, hrvaškega in bosanskega tr-8a, so naslednje:
- Prodor vseh vrst obutve z azijskega področja je naravnost zastrašujoč. Velik del obutvene industrije se je preselil v Indijo, ('akistan in druge azijske države ter v po-^^mezne predele Afrike. To so države, kjer JG ura dela več kot desetkrat cenejša kot pa Pn nas v Sloveniji (spomladi letos je bila plača za eno uro dela v Indiji 0,56 $, f'akistanu 0,45 $, Kitajski 0,58 $, Sloveniji ^'02 $, Španiji 9,21 $, na Češkem pa ^'21 $). Pri tem je presenetljivo tudi to, da Veliko te obutve dokaj kvalitetne in izredno poceni. Seveda pa je zlasti zaradi transporta in oddaljenosti smiselno obutev na-''očiti v velikih količinah.
~ Slovenski trg bo postopoma postal enak v drugih evropskih državah. S pod-P'som sporazuma o pridruženem članstvu ^ evropski skupnosti, se s 1. januarjem Pričnejo zniževati carine pretežnemu delu Uvoznih izdelkov. V začetku naslednjega 'sta se bo znižala carina uvoženi obutvi za %, leta 2000 pa bo uvoz že v celoti brez "-^rine. To pomeni, da bo konkurenca, ob 'nižanju uvoznih stroškov, znižala cene. '-Ugodnejša cenovna razmerja bodo privabi-Se nove konkurente, kar bo še povečalo 'konkurenco na domačem trgu. Vsemu temu ''omo morali slediti tudi v Alpini, sicer bo Prišlo do prevelikega padca prodaje. I^ohodkovno bo domača prodaja manj za-""iiiva. S tem bomo soočeni že prihodnje 'sto in morali se bomo pravočasno in pravil-prilagodili tem drastičnim spremembam Pogojev na domačem trgu.
Končni zaključek vsemu temu je: Alpina ■^ora trgu ponuditi kvalitetno modno obutev, za kupca tudi cenovno zanimivo. Pbutev mora biti izdelana in poslana našim ^'Pcem-distributerjem pravočasno, to je do dogovorjenih rokov, da jd bodo le-ti lahko P''avočasno poslali trgovinam.
Kako to doseči, nam mora odgovoriti že
leti
lo:
plan za naslednje leto. Opredelitev na-
kretne naloge, katerih dosledna izvršitev bo vodila k še uspešnejši Alpini in s tem boljšim pogojem njenih delavcev in lastnikov.
Eden od korakov, kako se usposabljati Ш tržni boj s svetovno konkurenco, je sprememba organizacije. Zadnji dve leti že tečejo v proizvodnji spremembe organizacije obsežnih trakov v manjše bolj prilagodljive enote - rink sisteme. S 1. januarjem 1997 pa pričnemo delati v okviru novih enot: programu športne
k. Л
iz dokapitalizacije zagotoviti najmanj 8 % donos.
Izjemoma v letu 1997 ne bi celotne amortizacije porabili za investicije, neporabljeni del v višini 1 milijon DEM pa bi porabili za poplačilo kratkoročnih kreditov. Končno bomo morali zagotoviti izboljšanje obračanja denarja, vezanega v zalogah materialov, končnih proizvodih in blagu v prodajalnah. In to za 20 %.
(nadaljevanje na 2. strani)
'8 z dolgoročnim planom Je vodilo, ki J'sitierja naše ravnanje na daljša obdobja, z planom pa bomo opredelili kon-
Predsednik uprave in generalni direktor mag. Franci Mlinar
obutve, programu modne obutve in domače prodaje. Priprave na to tečejo že od pomladi naprej. Istočasno se pripravljamo na vpeljavo standardov ISO 9001, s čimer bomo natančno opredelili vse postopke dela, ki bodo zagotavljali nemoteno oskrbovanje in servisiranje proizvodnje.
Najpomembnejše naloge, ki si jih bomo zadali v naslednjem letu, pa so;
Kapitalno saniranje Alpine. To bomo dosegli tako, da v čim krajšem času izvedemo dokapitalizacijo ali najamemo dolgoročni kredit, v devizah v višini 14 milijonov DEM, kar bomo v celoti namenili za poplačilo kratkoročnih domačih kreditov, za katere plačujemo obresti tudi prek 20 %. Cena dolgoročnega kredita bo znašala okrog 7 %, ali pa bomo morali kapitalu
Kmalu sistemizacija
že smo v obdobju priprave planov za naslednje leto in v tem okviru je bila v oktobru dokončno oblikovana tudi bodoča organizacijska struktura Alpine. Pri tem mislim predvsem na organizacijo na nižjem nivoju: službe, oddelki, kar sedaj omogoča tudi nadaljnje delo pri oblikovanju delovnih mest v okviru prenove sistemizacije.
Kol vemo, bo v bodoče Alpina organizirana iz naslednjih enot:
-	program modne obutve
-	program športne obutve
-	domača prodaja
-	splošno kadrovski sektor
-	finančno računovodski sektor
-	sektor kakovosti
Program modne oz. športne obutve zajema razvoj, proizvodnjo, nabavo in prodajo modne oz. športne obutve. Domača prodaja zajema grosistično prodajo, maloprodajno mrežo in dokup obutve za slovenski trg. V okvir sektorja kakovosti sodijo poleg uvajanja sistema kakovosti po ISO standardih tudi vhodna in končna kontrola, skladišča, avto-promet, vzdrževanje. Finančno računovodski in splošno kadrovski sektor ostajata praktično nespremenjena.
V okviru posameznih enot so se oblikovale službe in oddelki, v okviru teh se sedaj oblikujejo delovna mesta.
Tako v mesecu novembru intenzivno nadaljujemo z oblikovanjem in opisovanjem delovnih mest, predvsem v razvoju, tehnologiji in proizvodnji, sledi pa še faza ocenjevanja vseh delovnih mest
Celotno predstavitev organizacije, od makro do mikro nivoja, s sprejemom akta o sistemizaciji načrtujemo v decembru.
Mojca GANTAR
kronika DOGODKOV
Iz strokovnih služb in proixvodnih oddelkov, predstavitev novili dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.
(nadaljevanje s I. strani)
S tem bomo prek poletne sezone rabili manj kreditov za financiranje sezonske proizvodnje in zalog.
Na prodajnem področju pozitiven rezultat. Enoti programa modne in športne obutve zagotovita v izvozu pozitivno poslovanje oz. zagotovita pokrivanje vseh direktnih ter sorazmerni delež stroškov vezanih na izvoz. Rezultat skupne prodaje vseh treh enot na domačem trgu pa bo končni pozitivni rezultat Alpine. Skupna prodaja modnega in športnega programa bo znašala prek 1,9 milijona parov obutve, ki jo bomo morali prodati v izvoz 85 %. Po programih naslednje število parov:
-	športni program 723.(XX) parov
-	modni program 1.209.000 parov
-	domača prodaja 273.0{K) parov Alpinine obutve in 200.000 parov obutve iz dokupa.
Poleg redno proizvedene obutve z lastnimi zmogljivostmi in pri kooperantih bomo prodali še del obutve iz obstoječih zalog.
Skupna realizacija Alpine bo tako znašala prek 83 milijonov DEM in bo za 7 % višja kot v letošnjem letu.
Na proizvodnem področju izkoristiti lastne zmogljivosti in sodelovati s kooperanti. Proizvodne kapacitete Alpine ne bodo dovolj velike, da bi zagotovile uresničitev načrtov na področju prodaje. Poleg potrebe po šivanju 40 % zgornjih delov v kooperaciji, bo potrebno izdelati okrog 200.000 parov obutve, v celoti s pomočjo drugih proizvajalcev v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH ali celo v Indiji. Obseg proizvodnje v Alpini bo tako prek 1,7 milijonov parov. Proizvodnja s kooperanti je nujna, da znižamo režijske stroške na enoto proizvoda. Je pa tudi čas, da sami sebi dokažemo, da smo sposobni razvojnih dosežkov, oblikovanja kolekcij in servisiranja proizvodnje prav tako kot naši evropski konkurenti; proizvodnjo pa zagotoviti izven Slovenije, kjer je delo cenejše.
Z izboljšanjem mikro organizacije na vseh področjih, z vpeljavo ISO standardov, se bo dvignila produktivnost od 3 do 5 %. Boljše planiranje proizvodnje pa bo prispevalo k temu, da bomo končno spoštovali roke dobav kupcem in prenehali s kasnitva-mi. Poleg kvalitete proizvodov, bo solid-nost pri tem postajala zelo pomemben dejavnik v trdem konkurenčnem boju.
Področje zmanjševanja stroškov. Strošek je eno ključnih področij uspešnega dela vsakega podjetja. Okvirno delimo stroške na izdelavni material, ki se vgradi v proizvod, stroške dela pri izdelavi proizvodov in splošne režijske materialne stroške ter stroške režijskega dela. Vsako zanemarjanje spremljanja stroškov nujno povzroči
slabši rezultat ali celo izgubo. Delo s čim manjšimi stroški mora biti sestavni del prizadevanja vsakega posameznika.
Osnovno izhodišče plana za leto 1997 je, da dosežemo 7 % višjo prodajo s takimi režijskimi stroški (materialnimi in dela) kot so v letu 1996. Ob tem da se več nameni za reklamne namene. Vpliv reklamiranja na potrošnika je tako pomemben, da brez tega ne moremo. Seveda mora biti reklama pretehtana in učinkovita. Vprašajmo samega sebe, kdaj se podzavestno odločimo, kakšen in čigav proizvod bomo iskali na trgu. Mnogokrat se odločimo že doma, ko vidimo reklamo na TV ali ko pogledamo katalog ali slišimo večkratno reklamno sporočilo. Nato gremo v trgovine in povprašamo po tem proizvodu.
Drugo področje stroškov, kjer bomo dosegli pocenitev oz. njihovo znižanje, je področje izdelavnih materialnih stroškov. Z nabavo materialov z azijskih trgov, z načrtnejšim koncentriranjem nabave in pocenitvijo nabavnih poti, bomo dosegli 5 % znižanje direktnih materialnih stroškov. Zavedamo se, da tega ne moremo doseči pri vseh izdelavnih materialih. Vendar pa obstajajo poti, ki pa jih bo možno utreti z delom celotnih vodstvenih timov na posameznih programih. Tesno sodelovanje, medsebojno obveščanje, stalne raziskave nabavnih trgov in spremljanje tržnih gibanj so neizogibni in sami po sebi umevni.
Druga pocenitev izdelkov na postavki izdelavnih materialov je področje razvoja izdelkov. V izdelke bomo vgrajevali materiale, ki so proizvodno in tržno sprejemljivi, glede na cenovni razred, za katerega je izdelek namenjen. Analize izdelka so v preteklosti kot po pravilu dokazale, da smo v naš izdelek vgrajevali prekvalitetne in predrage materiale. Če bomo proizvajali obutev tudi iz kvalitetnih materialov, jo bomo temu primemo morali tudi dražje prodati.
Investirali bomo v začetku malo.
Izhodišče letnega plana je, da v letu 1997 investiramo manj, kot bo znašala amortizacija tega leta. Vsa zadnja leta smo vso amortizacijo ali celo več usmerjali predvsem v nabavo sodobnejše strojne opreme, manj pa v ureditev prodajaln. Prvi cilj je, da se del neporabljene amortizacije porabi za poplačilo kratkoročnih kreditov bankam in s tem zniža nivo zadolženosti. Kar bo investicij, jih bomo namenili za posodobitev prodajaln. V zadnjih letih je s prodorom tujih prodajalcev na slovenski trg in odpiranje številnih sodobno urejenih zasebnih prodajaln izgled naših prodajaln zaostajal in zastarel. Celo toliko, da prodajalna odbija kupca, da bi vstopil vanjo. Naš cilj je proiz-
vajati in tudi prodajati modno, kvalitetno obutev; to pa je možno le v sodobnih prodajalnah. To pa od nas zahteva večje vložke v prenovo naše trgovske mreže, tudi na račun, da bo del proizvodnje tekel na zastarelih strojih ali slabše urejenih pisarnah-
Pred nami je 50 letnica Alpine. V bližnji preteklosti proslavljanju obletnic nismo dajali posebnega poudarka, predvsem zaradi stroškov, ki ob takem praznovanju nastopijo.
Za 50-letnico Alpine, ki jo bo slavili" naslednje leto, pa smatramo, da moramo ta dogodek primerno zaznamovati. Zato prek vsega leta pripravljamo več aktivnosti-Osnovno izhodišče je, da so te v veČim primerov tudi reklamno usmerjene. Istočasno bo teklo tudi delo pri oblikovanju celostne podobe Alpine, s katero se bo Alpina "preoblekla" oz. predstavila svetu na začetku njenih novih petdeset let.
Franci MLINAR
Brez tveganji
Ш
Franci Kavčič, direktor Komerciale modo« obutve
Naročila prihajajo; Ion poslov nimam" več; cene naših izdelkov se dvigujejo; z'j sezono pomlad-poletje naj bi izdela'J 630.000 parov obutve... To je le nekaj trditev, ki nas utrjujejo na naši razvoji" poti, hkrati pa usmerjajo v iskanje novih poti, da bi postalo naše delo boU
dobičkonosno.
ta namen
s«
povezujemo tudi s proizvajalci v Bosni m Hercegovini in celo v Indiji.
Kot že rečeno, srno na evropskem trgu kaf uspešni. Uveljavljamo se v Franciji' Nemčiji, Skandinaviji (Švedski), Belgiji tudi v vzhodni Evropi se odpirajo le^ možnosti. Naj omenim tu le Ukrajino Rusijo.
a

"чза
kronika DOGODKOV
strokovnih služb In proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.
Ob delovnem koledarju o strateških vprašanjih
Na /.adnji seji sveta delavcev so med drugim razpravljali o predlogu delovnega koledarja za prihodnje leto.
Ob navidez tehničnih vprašanjih se je •■azvila živahna vsebinska razprava v zvezi ^ organiziranostjo našega dela, z na-•Чепот, da stroškov našega dela ne bi Poviševali temveč zmanjšali. Člani sveta so razumevanjem sprejeli dejstvo, da se je 'reba neprestano prilagajati zahtevam kupcev, po drugi strani pa bi lahko na pod-'*>81 izkušenj tudi marsikaj predvideli laprej. Tako so menili, da bi morala biti Prerazporeditev delovnega časa znana ^naprej, posebno še, če vemo, kakšna so gibanja in zahteve med letom.
Čeprav na naročila vplivamo le deloma, J® povedal direktor proizvodnje Janko ^^Gjc, bi veliko rešili, če bi se zmenili, da
kolektivnega dopusta ne bi imeli, kadar je največ dela, ko že naprej vemo, da bomo takrat morali loviti roke. Kot se je pokazalo na pogovorih v oddelkih, delavci z razumevanjem sprejemajo utemeljene predloge.
Janko Rejc je tudi povedal, da bomo na modnem programu nekaj naslednjih mesecev delali dokaj normalno.
Na vsak način si prizadevamo obutev narediti pravočasno, tudi s pomočjo kooperantov. Pri tem skušamo proizvodnjo načrtovati tako, da bi zahtevnejšo obutev izdelovali sami.
V Alpini velja dokaj liberalen odnos, kar zadeva dopust; kolikor mogoče se dogovarjamo in delamo kompromise; na drugi strani pa moramo upoštevati naročila in zahteve kupcev.
v nadaljevanju so se člani sveta zavzeli za tak način dela, ki ne bi pretirano obremenjeval stroškov (koriščenje ur ali kakšno drugo obliko kompenzacije).
Predsednik uprave in generalni direktor mag. Franci Mlinar se je prav tako zavzel za racionalno poslovanje dolgoletnega težkega bremena slabe zadolžitve, ki nam pobira več milijonov nemških mark letno, tako da zmanjka denarja za močnejše posege v posodobitev poslovanja ali dobiček, saj obresti to onemogočajo. Seveda pa se moramo za vse to ne samo dogovoriti z vsemi dejavniki, ki upravljajo tovarno oz. nadzorujejo poslovanje, temveč bomo morali poslovanje izboljšati tako, da bomo po 5-7 letih ponovno kupili prodane del-
nice..
Jožica KACIN
zaslužka
Indiji izdelali po naših vzorcih, do tega, da bi indijski proizvajalci izdelovali
Hkrati, ko si s kvalitetnimi in modnimi prizadevamo, da bi zadovoljili kupce omenjenih trgiii, intenzivno pripravljamo tudi kolekcijo za jesen-zimo 1997, ^ako bo čez dober teden že dokončan (de-'^nitivni) izbor modelov. To pa bo že kolek-сЦа, ki bo januarja predstavljena na sejmu del Garda v Italiji. Takoj potem se ''odo začele priprave za proizvodnjo jesen-''ko-zimske obutve.
Kot sem omenil že v uvodu, je zlasti po-•^eitibno, da obutev izdelujemo s primer-""ti donosom, kar je v naših razmerah zelo '^žko, zato se povezujemo z drugimi drža-^®nii, kjer je zlasti cena dela nižja.
Pravkar sem se vrnil iz Indije, kjer na ^sakem koraku srečaš proizvajalca iz Г^горе. Obiskal sem pet tovarn, proizva-obutve, od manjših, kjer izdelajo "levno 2000 parov, do velikih s 50.000 Pari dnevne proizvodnje. Ugotovil sem, ^ se nam v sodelovanju z Indijo odpira možnosti; od nakupa usnja (napa), ® nakupa zgornjih delov, ki bi jih v
L
'^oški buler izdelan v firmi AMAR v Agri v
Indiji
Ženski gležnar izdelan v firmi AMAR
nekatere modele v celoti, torej izgotov-Ijeno obutev po naših modelih.
Gledano z ekonomskega vidika so zanimive prav vse tri možnosti. Toda vpeti smo med zahteve naših kupcev in možnostmi, ki bi jih dalo tovrstno sodelovanje z indijskimi proizvajalci. Tveganje je precejšnje, zlasti glede na to, če se bodo proizvajalci držali naših zahtev (referenčnega modela). Kot sem ugotovil, so sicer sposobni izdelati tako prvovrstno naravno usnje kot kvalitetno modno obutev.
Druga težava je oddaljenost, saj bi se morali za proizvodnjo v Indiji dogovoriti še preden bi dobili dokončna naročila zahodnoevropskih kupcev. Seveda se bomo
skušali tudi s temi pogovarjati, da bi naročila dali prej.
Za prvo sodelovanje smo se že dogovorili. Za začetek nam bodo izdelali 8000 parov obutve in če bomo zadovoljni, bomo naročili še več.
Ob tem, ko v Indiji Evropejci uvajajo evropski know how, to je zamisli, tehnologijo, sodobne delovne postopke in tudi mehanizacijo, bomo mi poskušali pre-vidneje. Upam, da bomo uspešno nadomestili pomanjkanje (vsaj) zgornjih delov po sprejemljivi ceni. Hrvaška je postala že predraga, seveda pa bi morali razmišljati o razširitvi zmogljivosti montaž, če se bodo naročila povečevala z našo večjo (tudi cenovno) konkurenčnostjo. Naše Alpinine šivalnice pa bi ostale v sedanjem obsegu.
Pred nami so torej novi izzivi in priložnosti. Brez tveganja pa tudi zaslužka ni.
Franci KAVČIČ
145. člen zakona:
Agencija lahko določi, da morajo osebe, ki imajo v lasti več kot 10 delnic, in člani uprave ter nadzornega sveta delniških družb, katerih delnice so bile javno ponujene, in družb, ki jim Agencija izda dovoljenje oziroma soglasje za poslovanje, obveščati Agencijo o poslih z vrednostnimi papirji, ki so jih opravili za svoj račun. Način obveščanja in podatke o poslih iz prvega odstavka tega člena določi Agencija.
Podatki o poslih iz tega člena so javno dostopni na način, ki ga določi Agencija.
^^•^Svl^enie
8
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnen|a lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
Vodja razvoja Tone Kavčič predava predstavnikom trgovin, ki prodajajo našo obutev
Kaj se dogaja v smučarskem svetu; kakšne so usmeritve; kako se prilagajati? Vse to in še druga vprašanja je odprl vodja razvoja
Se obeta smučarska revolucija?
Zaradi takih razmer iščemo poti iz krize. Mislim, da je obetajoče usmeritve pokazal Elan z obetajočo SCX smučko. Ta parabolična smučka, ki se je pojavila že pred petimi, šestimi leti, pomeni pravo revolucijo v smučanju. Konstrukcija smučke omogoča večji užitek, začetniki se prej privadijo, saj smučka ob spremembah pritiska in prenosu težišča "zavije kar sama".
Kar zadeva obutev za to smučanje, Je še bolj v povojih. Tako mi kot tudi konkurenca le bolj čakamo, saj Alpina pomeni v smučarskem svetu le nekaj
odstotkov v svetovni prodaji.
Slutimo sicer kakšne bodo usmeritve in se na to pripravljamo; res kaže, da so morda klasičnemu smučanju šteti dnevi.
Zavedamo se, da bomo morali iti v razvoj in hkrati pripravljati vse za ustrezno trženje.
Kar zadeva letošnjo kolekcijo, pa nastopamo s kolekcijo, ki bo prodajana p« vsem svetu, obsega pa celo paleto smučarskih čevljev, od otroških, čevljev za začetnike, rekreativce, boljše smučarje in tekmovalce.
N. P.
Katja Koren upa, da ji poškodbe ne bodo onemogočile uspešnih tekmovanj
smučarske obutve Tone Kavčič na posvetu predstavnikov trgovskih organizacij iz Slovenije, s katerimi sodeluje Alpina.
Posveta, ki ga je pripravila služba za gro-sistično prodajo v Sindikalni dvorani Alpine, seje udeležilo okoli 30 predstavnikov firm, ki so z zanimanjem prisluhnili tudi predstavitvi kolekcije smučarske, tekaške in snowboard obutve, saj jim bo to brez dvoma koristilo pri sami prodaji.
Kot že rečeno, je Tone Kavčič uvodoma ugotovil, da je klasično alpsko smučanje nekako v upadanju, saj seje prodaja tovrstne obutve po svetu skoraj razpolovila. Za to je več vzrokov, med katerimi velja reči, da gre za razmeroma drag šport, ki si ga v recesiji ne more privoščiti vsak. Šport se precej seli tudi v dvorane ali na območja, kjer je klima bolj mila (južna polobla), kjer so počitnice tudi cenejše. Del smučarjev pa seje preusmeril tudi v atraktivno deskanje na snegu, kar smo v Alpini pravočasno opazili in se skušamo uveljaviti tudi v tej smeri.
Kooperacifa v Bosni -investicija v priiiodnost
Direktor proizvodnje Janko Rejc
Pred razpadom nekdanje Jugoslavije je Alpina v Bosni sodelovala l mnogimi kooperanti, ki so za nas bodisi samo šivali zgornje dele ali pa tudi izdelovali končne izdelke, povečini namenjene za tržišče tedanje Sovjetske zveze. Sodelovanje z vsemi tovarnami je bilo vedno zelo korektno in upam si trditi, da je poleg kvalitetne obutve, tudi to dejstvo prispevalo k temu, da ima Alpina dobro ime tudi v novonastalih političnih razmerah. Potrditev tega je dober začetek poslovanja našega podjetja Alpina-Impex (prodaja obutve) in dober začetek poslovanja s kooperanti.
Čevljarska in usnjarska industrija je na celotnem področju Bosne in Hercegovine zelo močna. Ob dveh obiskih na tem področju sem se prepričal, da jih štiriletna vojna ni prizadela tako močno, kot bi si po vseh grozotah, ki jih človek vidi po televiziji oz. v posameznih mestih lahko predstavljali.
Ljudje so branili tovarne, skrivali stroje pred uničenjem in krajo na vse mogoče načine in sedaj počasi začenjajo s proizvodnjo. Ker ni denarja za lasten razvoj oz. lastno proizvodnjo, se vsi po vrsti oklepajo dodelavnih poslov za različne, tudi nam poznane, proizvajalce.
Bistveno vprašanje oz. problem v teh krajih Je, kako začeti s proizvodnjo in zagotoviti ljudem minimalni zaslužek za preživetje.
Na drugi strani Alpina še vedno potrebuje kooperacijo za ustrezno (optimalno) pokritje svojih montažnih zmogljivosti.
Ker so se razmere na Hrvatskem v zadnjem letu močno spremenile (lastništvo, cenovni nivo, stečaji...), smo bili prisiljeni del kooperacije usmeriti drugam; to Je v Bosno. Trenutno sodelujemo z KTK Visoko, kjer nam šivajo 400-500 parov zgornjih delov na dan. Zaradi oddaljenosti (transportni stroški) je ta količina premajhna in jo nameravamo povečati tudi s proizvodnjo "celih" čevljev, nabavo materiala (usnja) in povečanjem števila zgornjih delov.
Kljub začetnim težavam poteka sodelovanje razmeroma dobro in upam, da bomo uspeli najti rešitve, ki bodo ustrezale tako nam, kot tudi kooperantom. Vsak začetek je zelo težak, sodelovanje na področju Bosne Je še vedno tudi precej tvegano, zato dosedanje delo ocenjujemo kot dobro investicijo za naslednja dve, tri leta, ko nam bo tudi s proizvodnjo v cenovno uglednejših področjih pomagalo biti bitko s konkurenco na svetovnem trgu.
Janko REJC


kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
&
'^leS Peternelj pri žigosanju in Jože Modic pri polaganju okvirjev
Vodja sekalnice Zdravko Pišljar in Maruša liugataj
V sekalnici so menjave običajne
Pravkar smo zaključili s pro-'^vodnjo za sezono jesen-zima; v Zadnjem obdobju smo izdelovali škornje in nekatera ponaročila; ^edaj pa smo že začeli s proizvodnjo ■obutve za pomlad-poletje 1997. Povečini bomo delali salonarje in "^kaj sandal (npr. za Brandtona v ^^ici). Že več let za sezono jesen-^'Ша ni bilo tako malo dela, kot smo imeli letos. Zato so nekateri ''elavci tudi v drugih oddelkih. Ta Pojav je v sekalnici iz leta v leto, saj 'Zdelava določene obutve zahteva Veliko dela, operacij in ljudi, druge Pa bistveno manj. Sicer pa je struk-'чга naše proizvodnje taka, da 70 % namenjamo za modno obutev, ^0 % pa za izdelavo športne obutve. To velja za celoletno proizvodnjo.
Delamo za vse oddelke: za od-^^bk brizgane obutve izdelujemo "^o'ranjke in steljke; za športno "Montažo smo za tekaško obutev za-'^'jučili s proizvodnjo steljk; za P'aninsko obutev sedaj kosmatimo l'oritaste podplate. Za plastiko '^delujemo notranjke (platno); za "Montažo pancerjev pa delamo ^'ožke za v šale in tesnila iz umet-"'h materialov. Veliko je naše delo '^visno od mode in drugih zahtev;
je v proizvodnji obutev z okvirji, |4iamo v sekalnici veliko dela, če '^delujemo obutev z odlitki, je pri "as dela malo.
že rečeno, prihaja pri nas do |®8a, da v različnih obdobjih potre-'^jemo različno število ljudi. Ne
se je treba prilagajati. Problemi pa nastanejo, če pride do hitrih sprememb glede materiala, zahtev kupcev ali težav v tehnološki pripravi. Kar je že zajeto v dekadnih planih, ponavadi dobro teče...
Z materiali se včasih zgodi, da niso ustrezne kakovosti (pete), če jih nabavimo npr. v Italiji. Tudi rokov včasih ne spoštujejo. Dosti lažje je, če npr. pete izdelujemo doma...
Strojna oprema je v sekalnici še kar ustrezna, saj na tem področju ni veliko tehničnih novosti. Tudi s temi stroji se da delati.
Kar zadeva delovne pogoje so se z urejenim odsesavanjem prahu in plinov zelo izboljšali; še vedno pa je veliko hrupa, kar je moteče.
Če odmislimo že omenjene menjave delavcev, je tu več ali manj standardna zasedba delavcev, ki dobro obvladajo svoje delo. Res je precej priučenih in grupe niso posebno visoke, zato se delavci jezijo. Starejših, dobro usposobljenih delavcev je več, del, ki bi bila bolje plačana, pa je manj. Prav bi bilo, da bi se sčasoma uredilo tudi to.
Zdravko PIŠUAR
Iskrice
bi
Jana Košir pri tanjšanju opet-nikov
verjamem, da bodo za izdelavo obutve za pomlad prišli nazaj vsi delavci, ki so že bili pri nas. Značilno je, da za izdelavo obutve za pomlad-poletje potrebujemo četrtino več delavcev kot za izdelavo jesensko-zimske obutve, saj je treba za to obutev v sekalnici veliko manj minut.
Kar zadeva pripravo proizvodnje, mislim, da je kar solidna; podobno velja za oskrbo. S plansko službo se seveda tudi dogovarjamo sproti, če
Organizacija ni samo nizanje postopkov; je upoštevanje vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na skupinsko delo.
Organizacija je, kot pri orkestru kapelnik, potrebna, da oh strokovnih informacijah (notah) in z znanjem dosežemo načrtovani cilj.
Kadri
Ponekod so najbolj cenjeni najstarejši ■ delavci; drugje sprašujejo le za mlade. Uspeha pa ne more biti, če ne pride do izmenjave izkušenj in novih idej.
Kadri
Pravzaprav je samo tisti, na katerega se lahko zanesem -kader.
Denar
Kdo še ni slišal krilatice, "da je denar sveta vladar!?", torej človeku. Kakšen nesmisel: mar ni človek ustvaril denar?
Denar
Če je denar plačilno in menjalno sredstvo, moramo pomisliti, kakšno naše delo lahko zamenjamo z delom nekoga drugega
Uredništvo
^^^OSvyenje

kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
Pancerji s polno paro
s škatlami dokaj zatrpan oddelek Je dokaj natančna in-
Na Colu škatle, škatle - vsepovsod; izdelujejo pač notranje čevlje
formacija, kaj na Colu trenutno delajo - notranje čevlje za pancerje - in to na vseh trakovih.
"No, kakšnih tisoč parov moramo še prišiti snowboard obutve; drugače pa res povečini izdelujemo notranje čevlje za obutev za alpsko smučanje," je pripovedovala vodja obrata na Colu Magda Rupnik.
"Do novega leta bomo vmes izdelovali še trekking in tekaško obutev, kasneje bomo delali tudi potniško kolekcijo za naslednjo sezono.
Število dnevno izdelanih parov je zelo odvisno od artikla. Ker se
mudi, delamo seveda vse sobote; vsi zgornji deli gredo naglo v montažo. Ker so naSe zmogljivosti premajhne, nam pomaga podjetnik Arčon iz Mirna pri Gorici. Na Colu sestavne dele sekamo in tanjšamo, pri Arčonu pa sešivajo. Potem pa gre vse direktno v Žiri. Izdelava obutve je tudi fizično zelo zahtevna in nekatere delavke, ki ne delajo teh stvari ves čas, imajo kar težave z doseganjem norm.
Povprečni doseg je že nekaj mesecev 99 % v šivalnici in 108 % v sekalnici."
Kako pa ste se uvedli v svojo novo vlogo vodje obrata?
"To pa res ni bilo tako težko; v obratu delam že dvajset let; s tem sem živela in delo dobro poznam. Tudi delavke poznam, kar je tudi važno. Zdi se mi, da smo se kar dobro ujeli in da delo dobro poteka.
Prav tako dobro sodelujem s strokovnimi službami v Žireh. Enkrat na teden sem tudi sama v Žireh in takrat rešujem zelo različna vprašanja."
Sprehod po obratu je pokazal veliko zavzetost delavcev v tem obratu, kjer še vedno delajo na dveh izmenah.
Da je delo zahtevno in da imamo ljudje različne težave, sem začutil v pogovorih z njimi. Toda kljub temu je čutiti močno voljo, da naredijo kar od njih pričakuje
tovarna. Tudi dobre volje ne manjka.
Vzdrževalec Miro Rupnik pogosto pomaga tudi pri transportu
Ksenija Vidmar, ki dela na tanjšanju, sodi med mlajše delavke. Takole pravi; "Preden sem prišla v Alpino, sem delala v gostinstvu. Tu res zaslužim manj kot sem prej, vendar ne bi zamenjala. Plača je pač odvisna od tega, kaj človek dela - trenutno dobim okoli 48.000 tolarjev. Ker je zaposlen tudi mož, še kar gre..."
Justina Čuk, ki Je v Alpini petnajst let, začasno dela na štrobi šivanju steljk. "Prej sem delala na stolparici, čeprav sem priučena.
Na tem delu sedaj norme še ne morem doseči in če bi ne bilo
kakšnega doplačila, bi dobila kar kakšnih 10.000 tolarjev manj."
Pomembno vlogo v takem dislociranem obratu, kot Je Col, ima tudi vzdrževalec Miro Rupnik. Ob tem, ko popravlja stroje, s kolegom poskrbita, da je vse pripravljeno v ogrevalni sezoni; prav tako pa je pomoč potrebna pri raznih transportnih in drugih delih.
"Problem na Colu je največji ta. da je polovica strojev starih," zatrjuje Miro Rupnik.
"V dislociranem obratu je zato nekaj težav z rezervnimi deli, ki jih včasih čakamo, drugič moramo naročiti ponovno.
Občasno sodelujemo z vzdrževalnim obratom v Žireh, zlasti še takrat, ko gre za predelavo strojev.
Še vedno tu pogrešam majhno stružnico, saj moram marsikaj narediti sam in na hitro; ročno pa ni možno narediti, tako kot je treba.	;
Tudi orodja za vzdrževanje je ■ premalo.	i
Kar zadeva energetiko, se je sedaj, ko ogrevamo na olje. položaj izboljšal. Letno porabimo okoli 40.000 litrov olja - odvisno od zime. Organiziramo se tako, da je obrat pravočasno in ustrezno ogrevan. Tudi inštalacije so sedaj j kar dobro urejene, tako da ni težaV s priključevanjem strojev," je še menil Miro Rupnik.
Nejko PODOBNIK
»ЈлНаЈГгТ^.
гхгт ilii *1
Ksenija Čuk začasno pri štrobi Kar v redu bo., šivanju steljli
Mirito Seljak pri vlivanju šal za smučarske čevlje
в
PELOgv/yg/»jjJ
osrednja TEMA
Razgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premisielc na obravnavano temo, anicete, Kriipin Obutniic.
Pogovarjamo se z direktorjem Alpine Sports Corporation iz ZDA Rolfom Schaerom
rf
#41 mi
''■"edsednik družbe Alpina Sports Corporation iz ZDA (v sredini) Rolf Schaer na sestanku s Partnerji v Žireh
('ugovarjamo se /. direktorjem Alpine Sports Corporation iz ZDA ROLFOM
Schaerom
Delo-življenje:
Kako ocenjujete razmere na ameriSkem tr-in položaj Alpine Sports glede na vrsto čevljev, kijih prodajate?
Rolf Schaer:
Odgovor bi opredelil po vrstah obutve, ki jo Pfotlajamo. Kar zadeva smučarske čevlje, bi 'skej, da se je zaradi usmeritve v snowboard, trg 'Smučarskih čevljev zmanjšal za več kot 20 %. ^elike zaloge in relativno slaba sezona v po-"lembnejših predelih, kot je Colorado in zahod-del ZDA, in povprečna sezona v ostalih delih so v trgovinah povzročili precejšnje za-'°ge. Trgovci na drobno so lahko zaradi velikih ^'og pri Nordici kupili njihove smučarske čev-'je srednjega cenovnega razreda po isti ceni kot ''sSe najcenejše modele. Zaradi zmanjševanja tr-8a So trgovci zmanjšali število blagovnih znamk, jih ponujajo. Namesto 7 ali 8 jih danes ponu-
le še 3 ali 4.
Medtem ko je linija Alpininih modelov za ®'ošnjo sezono dobra, pa smo imeli v preteklih ^^onah težave z oprijemom čevlja in funk-J^'^nalnostjo, prav tako pa ozka ponudba mode-
lov bi
na preklop tudi ni bila posebno ustrezna, da Pripomogla k prodaji.
Ornega Školjka v višjih cenovnih razredih ni ''a sprejeta, tu sta modela CM6 in CM8. Ostali le v nižjem cenovnem razredu in pri tek-'''"^valnlh modelih (A2 serija). Izgubili smo večji
del
N, U,
otroškega trga, kjer je bolj uspela znana Ordica z enakimi ali celo nižjimi cenami. Parno, da bomo z novimi carving modeli v se-
zoni 1997/98 uspeli zavzeti položaj, ki smo ga v preteklosti že imeli.
Pri trekking čevljih se zgodba ponavlja. Zaradi prekomerne ponudbe in prehoda od tradicionalne trekking obutve na lažjo obutev, se je trg drastično spremenil. Naši čevlji so lepi in mi smo z našimi najboljšimi modeli, kot je Triglav, razmeroma konkurenčni. V drugih kategorijah pa nas konkurenca po prodaji precej prekaša; v srednjem cenovnem razredu s čevlji, narejenimi v Italiji in v nižjem cenovnem razredu s čevlji z Daljnega vzhoda. Tudi Nike in Adidas "approach" linijo prodajajo po izjemno nizkih cenah. Kupci imajo radi udobnost in majhno težo, kar velja za te modele. Veliko čevljev je bilo prodanih po zelo nizkih cenah na razprodajah, zato za ostale ostaja na trgu zelo malo prostora. Prav tako smo imeli tudi zelo slabo pomlad in tudi začetek poletja je bil deževen.
Od proizvajalcev-distributerjev se pričakuje, da bodo imeli na razpolago zaloge za takojšnjo izdobavo ob vsakem času. To pa si zaradi prevelikega tveganja prodaje zelo težko privoščimo.
Pr(xlaja rolk seje po stalni rasti v zadnjih 5 do 6 letih letos zmanjšala za 30 %. Ogromna ponudba, prepolne trgovine, deževna pomlad in poletje - in prišlo je do prenasičenosti trga. Nekaj novih proizvajalcev je prišlo na trg skupaj z nami. Pridejo pa še Nike, Salomon, Rossignol, Dalbello in mnogi drugi. Imamo nekaj izvrstnih modelov, ki jih prodajamo z minimalno maržo, samo zato da bi se vključili na trg. Dobro uveljavljene blagovne znamke (močno podprte s propagando) poslujejo uspešno, medtem ko mi še iščemo tržne niše. Naši napori, da bi prodajali
velikim kupcem, niso bili uspešni, ker le ti kupujejo poceni pri "velikih" kot sta Rollerblade in Ultravvheel.
Na programu tekaških čevljev smo nedvomno skupaj s Salomonom na trgu najuspešnejši. Blagovna znamka Salomon je bolj poznana zaradi močnih propagandnih akcij, vendar jim uspešno konkuriramo s stalnimi inovacijami na proizvodih, z dobrimi osnovnimi modeli, z dobro vodenim tekmovalnim programom in z dobrimi in specializiranimi servisi. V letošnji sezoni pričakujemo povečano prodajo, kljub temu da se bo trg tekaške obutve zmanjšal za 14,7 %. Tržni delež pri tej obutvi smo uspeli povečati v sezoni 1996/97 s 30,5 % na več kot 37 %. Večanje prodaje smuči in palic, je ravno tako dobro vplivalo na naš vodilni položaj distributerja tekaške opreme. Naš tržni delež pri prodaji smuči je preko K) %, pri vezeh (vključno s Salomonom) približno 30 % in pri palicah 9,8 %.
Prepričani smo, da bomo z nanovo razvito linijo nadaljevali z dobrim delom. Nevarnost nam grozi predvsem iz držav, kjer je poceni delovna sila. Vaši konkurenti že proizvajajo na Češkem, v Bolgariji, na Portugalskem, v Maroku in na Daljnem vzhodu. Proizvodnja tekaških čevljev iz Kitajske in drugih daljnovzhodnih dežel lahko zelo hitro spremeni naš položaj. Vedno težje bo ohranjati prednost pri kakovosti in natančnosti izdelave, saj so z izdelavo športnih copat in trekking čevljev dokazali, da niso več daleč za nami. Kljub vsem naštetim problemom na trgu, smo v letošnjem letu uspeli povečati prodajo in obljubljamo, da bomo v danih okoliščinah poskušali iztržiti maksimum.
Delo-življenje:
Kaj pa sodelovanje i. Alpino?
Rolf Schaer:
Sodelovanje med obema podjetjema je zgledno in cenimo čas in pozornost Alpine, ki jo posveča nam. Poskušali bomo narediti kolikor bo v naših močeh, da bomo Alpini priskrbeli informacije s trga, ideje o novih proizvodih in druge potrebne informacije, ki bodo v pomoč Alpini.
Delo-življenje:
Kakšni pa so vaši predlogi za nadaljnje sodelovanje?
Rolf Schaer:
Ne vidim nobenega problema pri sodelovanju, zaradi katerega bi bile potrebne večje spremembe.
Naša skupna naloga je, da dosežemo boljšo razpoznavnost Alpinine blagovne znamke. Stalna kakovost je prvi in najpomembnejši faktor pri tem. Kakovost mora biti v vseh pogledih Alpininih proizvodov bolj vidna, vključujoč predstavitev in embalažo. Delali bomo tako, da bomo z Alpino dosegli odličnost njene blagovne znamke.

C—
kadrovske ]\OVICE
Priili, odšli, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski nažrti, telcofg problematika, stimMlacije...
KADROVSKE NOVICE
za mesec oktober 1996
Tudi v mesecu oktobru se je postopno nadaljevalo zaposlovanje delavcev, saj je na novo sklenilo delovno razmerje 7 delavcev, z delom pa so v tem mesecu prenehali 4 delavci.
Oktobra sta nastopila delovno razmerje pripravnika Primož Kopač
in Matjaž Mazzini; v skladišču končne obutve je delo nastopil Goran Gladek. V neposredni proizvodnji, v oddelku termoplasti, so z delom pričeli; Damir Mišič, Dano MiSič, Rafael Krvina in Nerminko Šehič.
Zaradi upokojitve pa so v tem času prenehali delati: Peter Kosmač, Franc Kranjc, Jakob Hribemik in Jože Jereb.
Irma DOLENEC
OB ODHODU V POKOJ:
V mesecu oktobru so zaključili delovno pot v Alpini naši dolgoletni sodelavci: Peter Kosmač iz komerciale modne obutve, Franc Kranjc iz razvojno pripravljalne službe pancerjev, Jakob Hribemik iz vzdrževanja ter Jože Jereb iz oddelka brizgane obutve. Vsem želimo ob upokojitvi mnogo zdravja in da bi se v domačem okolju počutili prijetno.
Razpis za letovanje v Termah Čatež in Strunjanu
za obdobje od 4. januarja 1997 do 13. junija 1997
Alpina, tovarna obutve, d.d.,Žiri objavlja razpis za letovanje v TERMAH ČATEŽ in STRUNJANU, za obdobje od 4. januarja 1997 do 13. junija 1997.
V	Čatežu vam ponujamo dve montažni počitniški hiilici. Večja ima Štiri ležišča oz. dva ločena spalna prostora, opremljeno kuhinjo in WC s tušem, manjša pa ima en spalni prostor s tremi ležišči, opremljeno kuhinjo in VVC s tušem. V obeh hišicah je možno ogrevanje - električni radiator.
Izmene so praviloma 7-dnevne, z menjavo na soboto. V primeru nezasedenosti hišic lahko letovanje traja tudi poljubno število dni.
Cena za najem hišic ho znana v pričetku prihodnjega leta. V najem bodo predvidoma vključene tudi karte za kopanje.
V	Strunjanu nudimo dve stanovanji s 5 ležišči (dva spalna prostora), opremljeno kuhinjo in IVC s tušem. Stanovanji sta ogrevani (radiator oz. termo peč).
Izmene so praviloma 7-dnevne, z menjavo na soboto. Če je zasedenost majhna, lahko letovanje traja tudi poljubno število dni.
Cena za najem stanovanja bo znašala 1400,00 SIT na dan (predvidoma do začetka meseca junija, za kasnejše obdobje bo določilo ceno Počitniško društvo Škofja Loka). Kopanje je možno v bližnjem hotelu "Zdravilišča Krka", kjer imajo pokrit bazen z ogrevano morsko vodo (32° C). Karte za kopanje niso vključene v ceno najema.
Na razpis za letovanje se lahko prijavite vsi zainteresirani; prednost pri razporejanju pa bodo najprej imeli zaposleni v Alpini, nato upokojenci Alpine in potem ostali prijavljeni. V slučaju, da z razpisom ne bi zapolnili naših kapacitet, bomo za proste termine vpisovali vse, ki bodo za letovanje zainteresirani. Pri tem ne bomo več upoštevali prednosti zaposlitve v Alpini.
Razpis traja od 15. do 29. novembra 1996. Prijavnice lahko dobite v kadrovski službi Alpine.
Kadrovska služba
Modna rubrika
Pletenine
Pletenine so jeseni in pozimi zelo priljubljen kos garderobe. Letos so razdeljene v dve glavni liniji. Prva je oprijeta ob telesu; tu so puliji, polo srajca, kratki puloverji in brezrokavniki. Za drugo pa so značilni ohlapni, grobo pleteni puliji, tunike in udobna rebrasto pletena jopa, ki letos lahko nadomesti blazer.
Da jesenski dnevi ne bi bili preturobni, so pletenine v barvah jesenskega listja in gozdnega mahu. Rjavo rdeči in zlati odtenki se prelivajo v tiskanih prejah, buklejih in tvidih. Vzorci so
enostavni - gladki, rebrasti, nekaj je kit, zato si tiste, ki rade pletejo, lahko narede kakšen kos kar same.
L



s
DV.OSvljei^^
Od TU in TAM
Dogodki s podrofja žiriih interesov. Šolstvo, zdravstvo, alccife kraianov, kultura, šport, potopisi, pisma...
Otroški vrtec je star že dvajset let
Konec prejšnjega meseca je minilo dvajset let, ko so v okviru praznovanj krajevnega praznika pri osnovni šoli v Žireii leta 1976 odprli otročki vrtec.
Ravnatelj osnovne šole Slobodan Poljanšek je ob dvajsetletnem jubileju zapisal:
Takrat so se v splošno veselje malčkov, njihovih mamic, šolnikov in krajanov odprla vrata novega vrtca, zgrajenega ob šoli. Odprli so se 'epi, svetli prostori novih štirih igralnic in dveh oddelkov jasli, urejeno otroško igrišče ob vrtcu, moderna kuhinja za potrebe vrtca in šole in ne nazadnje - nova velika telovadnica s tribunami za gledalce in z naj-"lodernejšo opremo.
To je bil pravi praznik Žirov. Lep, jasen oktobrski dan je že zjutraj napovedoval, da bo praznovanje minilo v prijetnem vzdužju. Ugledni gostje iz cele Slovenije so še dvignili posebno vzdušje pomembnosti praznika.
Danes, po 20 letih, ugotavljamo, da "Пес postaja pretesen za vse želje starSev po vključitvi otrok v varstvo. Prav v teh mesecih potekajo na občini intenzivne razprave, v katero smer reševati problem prezasedenosti. Najbolj Optimalna, a žal tudi najdolgoročnejSa Varianta, je dograditev novih prostorov obstoječem vrtcu. Problem bo Potrebno zasilno razrešiti že prej.
O tem bodo žirovski občinski svetni-odločali na eni prihodnjih sej. Želimo I'm, da jih navdahne najboljša, naj-Pfodomejša in najbistrejša misel!
Sedanji vodja vrtca Milan Trojar pa je v posebni broSurici, ki je izšla ob jubileja. še povedal:
Od leta 1986 pa število otrok pri Vpisu nara.šča, najprej do 140 in 150 ®'rok. V zadnjih letih, predvsem od leta '^2 dalje, pa je konstantno število ®trok med 150 in 160. Poudariti "loramo, da zadnja leta veliko staršev ""na možnosti vključiti otroka v vrtec, ''вг število prijav presega normative, po-'^8 tega imamo tudi hudo prostorsko ^•'sko. Do takšnega stanja je prišlo zara-
di
enoizmenskega dela v podjetjih, vse
je mladih družin, pa tudi čas babic Pogasi mineva. Zaradi vsega navedenega imamo že nekaj let probleme s pro-^'Ofskimi kapacitetami.
Občina in odbor za šolstvo bosta 'korala v bodoče razmišljati in dokaj ''itro ukrepati, da se zagotovijo dodatni Prostori za varstvo otrok, ki v tem 'r^nutku nimajo možnosti vključevanja ^ Vrtec. Kratkoročna rešitev hi bila 'ahko tudi zagotovljeno varstvo na do-ali v zasebnih vrtcih.
Vsekakor bi bila dolgoročna rešitev graditev obstoječega vrtca, za kar so ''ane možnosti. S tremi do štirimi igral-"■'^ami bi ta pereči problem varstva ^'fok rešili, kar seveda podpiramo tudi ^'^^lagoški delavci.
Kot ob otvoritvi vrtca, seje tudi tokrat "a tribunah zbralo veliko otrok in
J^ttOSvljenje
doi
staršev, medtem ko so bile lepo organizirane skupine otrok, ki obiskujejo vrtec, vključene v program.
Predstavnike občine Žiri, župana Bojana Starmana, občinske svetnike, druge goste in vse prisotne je najprej pozdravil Milan Trojar, ki seje zavzel za lak odnos družbe in kraja, ki bo v korist otroka kot na-šega največjega bogastva.
Župan Bojan Starman, ki je bil tudi pokrovitelj prireditve, je ugotavljal ne samo vzgojno vlogo, temveč čisto praktični pomen vrtca, saj se starši ob tako dobrem delu vrtca posvetijo svojemu delu, otroke pa mimo lahko zaupajo usposobljenim in zavzetim vzgojiteljicam.
Ugotovil je tudi pomanjkanje prostorov za varstvo otrok in zagotovil, da bodo občinski organi napravili vse, da bi to rešili.
Zahvalil seje osebju vrtca za njihovo izredno težko delo in zaželel vsem še naprej veliko uspehov.
Ravnatelj osnovne šole Slobodan Poljanšek je ugotovil, da se je izpolnila njegova želja, da bi občinske svetnike navdihnila najbistrejša misel, kar zadeva reševanje problematike vrtca; da se bodo zavzeli tako za zasebno varstvo, kakor tudi za načrtno delo pri razširitvi obstoječega vrtca, da bi lahko v nekaj letih dogradili 3, 4 igralnice, kar bo še pomembneje po letu 2000, ko se bo začelo devetletno šolanje.
"Računam, da bo polovico sredstev prispevala država, drugo polovico pa občina. Osebje vrtca pa bo tudi napravilo vse, da bo ta pomemben projekt uresničen," je še zatrdil Slobodan Poljanšek.
Sledil je zanimiv program, v katerem so sodelovale vse skupine otrok iz vrtca in drugi otroci. Višek spontanega veselja pa smo vsi prisotni doživeli ob dobro naštudiranem programu znane pevke Romane Kranjčan, ki je s pomočjo žirovskih malčkov navdušila vse prisotne.
N. P.
Na proslavi ob 20-lctnici otvoritve nove stavbe vrtca je prvi govoril sedanji vodja Milan Trojar
1' (■» Ч. f #

Proslave ob 20-letnici dograditve stavbe vrtca so se udeležili tudi občinski možje: prvi z leve podžupan Tone Oblak, drugi župan Bojan Starman
ж ш

Po proslavi v vrtcu župan Bojan Starman in podžupan Tone Oblak
9
Od TU in TAM
Dogodki s рос1го2|а Siržih interesov, iolstvo, zdravstvo, alccije Icrajanov, Icuitura, šport, potopisi, pismo
Miha Albreht vedno uspešnejši
Do kdaj bodo naši skakalci osvajali kolajne na državnih prvenstvih
Plezalci vztrajno in spretno proti vrhu
Zirovci prvič na krosu dela
Prav neverjetno je, da naši tekmovalci tako uspešno kljubujejo svojim vrstnikom iz večjih in bogatejših klubov kot je naš SSK Alpina. Brez "učilnice", to je lastnega skakalnega centra, in strokovnih finančnih sredstev, so v tem pripravljalnem obdobju na državnih prvenstvih osvojili 3 kolajne: med člani - Primož Kopač -srebrno, med dečki do 15 let - Miha Albreht - srebrno in v mesecu oktobru še Jaka Oblak med dečki do 11 let, saj je premočno ugnal vse tekmece iz štirinajstih slovenskih klubov.
Kaj je pikado? To je igralni avtomat, na katerem se lahko sproščamo; Je pa tudi tekmovalni šport celo do profesionalnosti.
Igralnih avtomatov je več vrst. Lowen sport Je najbolj razširjen v Sloveniji in po svetu.
Shot Bull Jc aparat, ki ima večji krog in se igra predvsem na buli (center). To zelo pogosto igrajo v Angliji, Belgiji, na Norveškem, Nizozemskem in v Ameriki. Prodira tudi v vzhodne evropske države in Slovenijo, kjer Igra pikado za bobi skoraj vsak deseti Slovenec.
Prek tisoč Je registriranih tekmovalnih igralcev, ki se udeležujejo različnih tekmovanj In turnirjev (gostilniških, klubskih, državnih, evropskih itd.).
Sam se že več let ukvarjam s tem športom in moram reči, da kar uspešno.
Kar zadeva gostilniške turnirje, vidnih mest, tudi zmag, sploh ne štejem več.
Na klubskih turnirjih pa sem doslej dosegal naslednje uvrstitve:
-leta 1993	3. mesto v C ligi
-	leta 1994	1. mesto v C ligi
-	leta 1995	1. mesto v B ligi
-	leta 1996	1. mesto v A ligi
s 75 tekmovalci, in osvojil zluto kolajno.
Pohvaliti velja Kobija Klemenčiča za 4. mesto med dečki do 13 let, saj Je bil zelo blizu kolajni! Zares, dobri so, tudi vsi ostali. Nemogoče je namreč brez dobrih, to je normalnih pogojev za delo, pričakovati dobre rezultate. V Žireh pogojev za delo, za kvaliteten trening ni; imamo pa dobre - odlične rezultate. Če bi imeli vsaj Tržič ali Mostec, bi bili vedno med tremi najmočnejšimi klubi v državi...
Janez POUANŠEK
Na državnih prvenstvih pa sem bil leta 1994 v ekipi, ki je osvojila prvenstvo v C ligi.
Leta 1995 sem bil ekipni državni prvak B lige, isto leto sem osvojil
8.	mesto na odprtem prvenstvu Slovenije posamezno in 5. mesto na odprtem prvenstvu Slovenije v dvojicah ter
9.	mesto na prvenstvu Alpe Adria (v Avstriji), spet posamezno. Letos sem bil 48. na državnem prvenstvu Slovenije.
Na evropskih prvenstvih smo bili leta 1994 ekipni evropski prvaki v C ligi, letos pa v Belgiji 3. v Shot Bullu ekipno in 17. v Shot bullu mešano v Belgiji.
Med posamezniki pa sem dosegel 64. mesto prav tako v shot bullu posamezno.
Še in še bi lahko pisali, vendar so zame kot tekmovalca pomembni rezultati s tekmovanj v mednarodnem merilu. Tako spoznaš, da je v vsakem športu nujen trening, psihična pripravljenost in vse ostalo, kar je pomembno za vrhunske rezultate.
Veseli me tudi, da v Alpini znajo ceniti moje prizadevanje in me tudi deloma podpirajo.
Albin JESENKO
Sredi septembra je bilo v telovadnici osnovne šole v Žireh tekmovanje v športnem plezanju za mlajše kategorije za slovenski pokal (B tekma). Tekmovalo je tudi 8 članov alpinističnega odseka Planinskega društva Žiri.
Videli smo veliko spretnosti, vztrajnosti in moči; kar navdušeni smo bili nad sposobnostmi mladih.
Rezultati Žirovcev so bili naslednji:
cicibanke:
I. mesto Ana Kosmač
Na finalnem tekmovanju v krosu za pokal občinskih reprezentanc v Velenju je nastopilo 961 atletov iz vse Slovenije, Pri tem pa je treba povedati, da so bili tu le najboljši od tistih 100.000, ki so nastopili pred tem na občinskih in pokrajinskih tekmovanjih.
Na tekmovanju v Velenju seje uvrstilo 47 občinskih reprezentanc in posamezniki, ki so nastopali v Štirinajstih starostnih kategorijah. Najmlajši, 5. ali 6. razred, so nastopili na 1000 metrov; najdlje pa so tekli člani, na 50{X) metrov.
Prvič letos je nastopila tudi žirovska ekipa. Nekateri so nastopili kot posamezniki, drugi pa tudi ekipno. Naši so dosegli naslednje rezultate: med dečki v kategoriji 6. razredov je bil Peter La-movec 8., v kategoriji 7. razredov Mlinar Matija 32., Miha Vehar pa je bil med dečki 8. razredov celo 5.
cicibani:
2. mesto Jernej Modrijan 11, mesto Borut DemSar mlajše deklice:
5.	mesto Žana Jereb
10. mesto Mateja Kokelj
6.	mesto Katja Pintar mlajši dečki:
4.-5. mesto Peter Lamovec Jošt Kosmač
Stane ČAR
Med starejšimi mladinci je Luka Kavčič zasedel 17. mesto; med člani pa sta bila Borut Malovašič in Silve Benedik 12. (ekipno).
Med deklicami iz 6. razreda sta Nela Mlinar in Ines Trček zasedli ekip" no 29. mesto; Petra Pivkje bila med deklicami iz 8. razredov 31. Med mladinkami je živa Kosmač zasedla 20., Sabina Trček pa 25. mesto.
Škoda, da nam ni uspelo, da bi imel' tekmovalca in ekipe v vseh kategorija^ da bi dosegli še boljše uspehe. Mislin^ pa, da so že doseženi rezultati za vse na* zelo spodbudni...
To je bilo letos v Sloveniji zadnj' množično tekmovanje; preko zime s' bomo pospešeno pripravljali za tekmovanja spomladi.
Borut MALOVAŠIČ
Z zaključnega atletskega tekmovanja, na katerem so se dobro odreza'' tudi ŽirovcI
Kaj je pikado?
10
DELOSvljei^tk
kronika KRAJA
Dogodki s podrožja žiržih interesov, čolstvo, »dravstve, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
Volitve 1996
Soočenje kandidatov za državni zbor ■ ^ Žireh
prenos Radia Žiri iz Galerije
Združena lista je v Žireh pripravila srečanje s poslanskimi kandidati, z leve: Jože Logar, dr. Mateja Kožuh-Novak in mag. Mirjam Jan-Rlažič
mm-
■'anez Janša na predvolilnem srečanju s svojimi simpatizerji v Žireh; ^ Ozadju je kandidat SDS za državni zbor Lojze Čufar
Slovenska nacionalna stranka v Žireh je postavila kar šotor; Zmaga Jelinčiča pa ni bilo...
V 9. volilnem okraju je bil v državni zbor izvoljen z 32.53 % dr, Jože Možgan - SLS
•inister za okolje dr. Pavel Gantar (desno) na predvolilnem ®stanku v Žireh. Levo predstavnik LDS za Žiri Borut
'stinič
Podobe iz sanj na razstavi
Muzejsko druiStvo Žiri in likovna sekcija DPD Svoboda Žiri sta pripravila razstavo fotografij Franca Temelja. To je njegova prva samostojna razstava v domačem kraju. Odprli sojo 8. novembra v Galeriji Svobode.
Avtorjevo delo sta predstavila Stane Kosmač in Miha Naglič. Razstava bo na ogled do 17. novembra, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
N. P.

-Kolofon-
»DELO-ŽIVUENJE« je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznožnik, Ivo Pivk, Tanja Mohorič, Slavko Kristan, Jožica Kacin, Silva Pivk, Nejko Podobnik - glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.400 izvodov. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj
kronika KRAJA
Dogodki s podrožfa Siriih interesov, iolstvo, zdravstvo, aiccije icrajanev, Icuitura, žport, potopisi, pisma.
23. oktober se ne pozablja
Prihaja evropski prvak Uroš Vehar
Tudi letos je poseben inicialivni odbor oh spominskemu dnevu, 23. oktobru, ko so se leta 1943 Nemci izselili iz Žirov, ker so partizanske enote zasedle okolico Žirov in s tem ogrozile okupatorja v Žirovski kotlini. Da hi si zagotovili varen umik, so s seboj odpeljali talce, ki so jih po umiku izpustili.
Naslednji dan je bil na Ledinici ustanovljen prvi občinski narodnoosvobodilni odbor na Gorenjskem.
To so bili dogodki, ki navdihujejo organizatorje, da so se odločili, da bo ta dan žirovski krajevni praznik...
Pod režijskim vodstvom Rada Jana in oh pomoči Vladke Jan, ki je tudi povezovala program, so nastopajoči dostojno proslavili spomin-ski dan.
Nepogrešljiva pihalna godba Alpine je ustvarila slavnostno vzdušje v skoraj polni dvorani Svobode v Žireh.
Slavnostni govornik mag. Viktor Žakelj ni iskal krivcev za tragične dogodke med narodnoosvobodilno borbo. Ugotovil je, da je šlo v prvi vrsti za odpor proti okupatorju. Za Slovence (in tudi Žirovce), ki so se tudi zaradi ideoloških razlogov opredelili tako ali drugače, pa je našel vzroke tako na eni kot na drugi strani.
Izkušnja, ki .smo jo doživeli, je lahko osnova za tvorno sodelovanje v prihodnosti. To pa je edino, kar ima smisel, .saj ne moremo graditi in živeti na večnih delitvah.
Tudi kulturni program, ki je sledil, je dodobra ogrel srca prisotnih.
Ob 23. oktobru je govoril Viktor Žakelj
Ob recitatorjih osnovne šole in pevcih Moškega pevskega zbora Alpina sta namreč nastopila še dramska igralca Jerica Mrzel in Marko Simšič. Za zaključek je Jerica Mrzel, ki je začutila, da mora v program vnesti tudi vedrejšo noto, povabila na oder dramskega igralca in novinarja Jožeta Logarja, ki je recitiral Prešernovo zdravico.
N. P.
11. oktobra so balinarji in simpatizerji pozdravili evropskega prvaka Uroša Veharja (v sredini). V imenu balinarjev je govoril predsednik društva Jure Gregurovič.
Kar tako naprej, Uroš!
9 џт
Nastopajočim še majhna pozornost: Jerica Mrzel - levo
Še čestitka župana Bojana Starmana (foto Brigita Zemljarič)
IX
DELOB^