Ameriška Domovi ima ll227 AMERICAN IN SWRIT gmmi* in ianoua«« mm /m-/vi' fE w i e/% mi- National and Knteraatienal Circulation ŽLOVCNIAM NO. CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 25, 1970 ŠTEV. LXVTII — VOL. LXVIII Izrael se pripravlja na dolg boj z Arabd Novi grobovi Frank Jakomin Včeraj je umrl 52 let stari Frank Jakomin, brat Albina in Izraelci spoznavajo, da ne Vere Forgac, sin pok. Franka morejo računati na kak m pok. Mary. Pogreb bo v pe-bližnji sporazum z arah-', tek ob 9.15 iz želetovega pogreb, skimi sosedi, zato se pri pravljajo stanje. na dolgo vojno TEL AVIV, Izr. — Odkar je lani maja začel Egipt “vojno izčrpavanj a“ proti Izraelu, spoznavajo Izraelci, da bo boj z a-rabskimi sosedi dolg. V tem spoznanju so se začeli na to pripravljati v vseh smereh in na vse načine. Večina Izraela se zaveda, da nima nobene prave izbire, treba se je pripraviti na dolg boj, če hočejo preživeti in rešiti svojo svobodo. Novi, višji davki so bili sprejeti kot nujnost v zvezi s povečanimi izdatki za narodno o-brambo. Izraelci so ustanovili Vrsto novih polvojaških naselij in pripravljajo ustanavljanje novih. Sedaj obstoje tri taka naselja na področju severnega Sinaja, 11 na Golanskem višavju, ki so ga Izraelci vzeli Siriji, 5 na zahodnem bregu reke Jordan, ki je zasedeni del Jordanije. Gradijo nova in večja zaklonišča za vojaške posadke vzdolž meja in črt premirja. Da bi bili branilci čim bolj vami in bi lahko brez posebne skrbi vršili svoje posle. Na vprašanje, kako dolgo bodo vztrajali v boju, odgovarjajo Izraelci: Kakor dolgo bo potrebno... Dokler se Arabci ne bodo odločili, da bolj ljubijo svoje otroke, kot nas sovražijo... To bo morda trajalo en cel rod ali še dalj. Število človeških žrtev je manjše od števila smrtnih nesreč v cestnem prometu. To lahko vzdržimo! Izraelci odkrili mesto pod zidovi Jeruzalema JERUZALEM, Izr. — Izraelskim arheologom se je posrečilo odkriti hodnike, dvorane in skladišča pod ostanki zidov starega Jeruzalema, ki so ga uničili Rimljani leta 70 po Kristusu. Hodniki so dolgi ponekod celo miljo in več ter vodijo do starih mestnih vrat Izraelci jeruzalemsko podzemlje skrbno preiskujejo in čistijo. Kdo ve, kaj se še vse lahko tam skriva. Kasneje bo to brez dvoma nova zanimivost starodavnega mesta. Skrbno odkopavajo tudi ostanke zidov templja. Bližajo se Kiponus vratom v “najsvetejše” templja, kamor je smel 1® nekajkrat! no leto visoki duhovnik judovskega ljudstva. zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 10., nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder danes ob 7. zvečer. Joseph Skedel Včeraj zjutraj je umrl pri delu v Eaton Axle 50 let stari Joseph Skedel s 26135 Benton Avenue, mož Josephine, roj. Ulle, oče Charlesa, Kennetha, Raymonda in Marilyn, stari oče De Anna, brat Henryja in Dorothy Cecelic. Pokojnik je bil Kolumbov vitez 4. stopnje (Moses Cleaveland General Assembly), član Northeast Coun-cila in ADZ št. 8. Pogreb bo v petek iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na All Souls pokopališče. Družina priporoča namesto cvetja darove v dobre namene. Prirodni plin tekmec bencinu pri avtomobilih NORTH CANTON, O. — The East Ohio Gas Co. preskuša že od lanskega avgusta rabo pri-rodnega plina za pogon avtomobilskih motorjev. Tovarna trdi, da so se prvi poskusi obnesli. Raba prirodnega plina ne bo le cenejša od rabe bencina, ne bo tudi tako onesnažila zrak pri izpuhu. To bo glavna prednost novega goriva, trdijo strokovnjaki v tovarni. Poskusi bodo pa trajali še dolgo, kajti nerešenih je še cela vrsta vprašanj v zvezi s prehodom od bencina na prirodni nlin. Plaz podrl vojašnico RECKINGEN, Šv. — Silni snežni plaz je pridrvel s tako silo z gora, da je odnesel s seboj zidano vojašnico polno vojakov na robu te vasi včeraj ob zori. Pod seboj je pokopal 50 oseb. Iz plazu so rešili 19 živih, za preostale pogrešane pa je komaj kaj upanja, da bi bil kateri še pri življenju. Neznosno stanje v negovalcih za stare Kong. D. A. Pryor, ki je položaj v njih osebno pregledal, je v poročilu Kongresu predložil celotno kongresno proučitev položaja enemu samemu odboru. WASHINGTON, D.C. — Kongresnik David A. Pryor iz Ar-kansasa je na svojo roko preiskoval življenje in razmere v domovih za stare v državah Maryland in Virginia. Šel je enostavno v tak dom in se ponudil za pomoč. Nikjer ga niso spoznali in ga brez ovire sprejeli. Tako je stregel starčkom in starkam, jih negoval in pisal za nje pisma njihovim dragim. Na ta način je osebno ugotovil razmere v 12 takih domovih. Dejal je, da sta od vseh le dva taka, kamor bi bil pripravljen poslati svojo mater, če bi bilo to kdaj potrebno. Pripomnil je, da bi si to ne mogel privoščiti niti pri svoji kongresniški plači $42,500 na leto. Oskrba v teh dveh domovih namreč stane $800 na mesec. Skupno je v ZDA okoli 20,000 negovališč za stare, razmere v njih so prav različne, tako tudi cene oskrbe. Najvišja je $800, gre pa vse do $150 na mesec. Toda v teh zadnjih so razmere nemogoče. Na 80 starčkov in stark pride komaj en strežnik. Kong. D. A. Pryor je dejal, da nadzira delovanje teh domov kakega pol ducata zveznih a-gencij in prav toliko kongresnih odborov, toda nihče nima nad jimi pregleda in tako dejansko ni nič narejenega za izboljšanje razmer. Predložil je en sam kongresni odbor, ki naj bi to vprašanje temeljito proučil in poskrbel, da ne bodo ubogih starčkov in stark izrabljali, kot jih sedaj v prenekaterih izmed “negovališč'”. Na letališču Londona bojkot arabskih leta! LONDON, Vel. Brit. — Moštva, ki oskrbujejo letala na letališču Heathrow, so odpovedala postrežbo vsem letalom arabskih letalskih družb in delno tudi letalom izraelske letalske družbe El Al. “Mi smo se odločili zato iz strahu pred nezadostno varnostjo,” je izjavil zastopnik postrežnega osobja na letališču. Ni povedal, kako dolgo bo bojkot v veljavi. Dokler bojkot traja, letala a-rabskih družb ne morejo s tal, ker so v vsem odvisna od britanske oskrbe. Britanska moštva letala polnijo z gasolinom in o-Ijem, pregledujejo in vzdržujejo motorje in vse druge, naprave v letalih, pa jim dovažajo tudi hrano, pijačo in vse, kar je potrebno za potnike in moštvo med poleti. Izraelska letalska družba ima na tem letališču lastna moštva, britanska pomagajo le pri vžigu motorjev. Po vsem sodec bodo Izraelci sposobni spraviti svoja letala v zrak in poskrbeti za reden promet. Od arabskih letalskih družb so prizadete Royal Jordanian, Syrian Arab, Sudan Airways, Saudi Arabian Airways, Kuwait Airways, Iraqi Airways, Middle East Airways in United Arab Airways. Letalsko osobje BO AC na letališču se je odločilo za bojkotiranje arabskih letal zaradi uničenja švicarskega .dala preteklo soboto. SENAT NE KAZE NOBENE VOLJE ZA KREPJTEV ASM Včeraj je obrambni tajnik M. R. Laird predložil Kongresu okrepitev in razširitev protiraketne obrambe. V Senatu, ki se je lani dolgo upiral odobritvi prvega dela te obrambe, so se takoj oglasili proti pripravam za izgradnjo drugega dela. WASHINGTON, D.C. — O- ska kolonija Njasa v osrednjem brambni tajnik Melvin R. Laird delu Vzhodno-afriškega jezer-je včeraj predložil v imenu vla-'skega višavja. Je to edina drža-de Kongresu postavitev o-jva v črni Afriki, kjer je oblast brambnega sistema Safeguards rokah črncev, ki vzdržujejo proti medcelinskim raketam še j dobre odnose tako z Mozambi-za rakete Minuteman v Missou-.kom, kot z Južno Afriko in Ro-riju na Whiteman letalskem o-jdezijo, kjer imajo oblast v ro-porišču. Predvidel je razširitev j kah belci. obrambe kasneje še na 5 drugih I Koncem tedna so napovedali, raketnih oporišč po raznih delih j da bodo prihodnje leto prvič v ZDA, pa tudi glavnega mesta'letih obstoja republike Malavi dežele Washingtona. Dejal le,1 volili parlament. Doslej je vlada bi to, kar je sedaj predložil, dal tam s trdno in odločno roko stalo 1.5 bilijona dolarjev. To je po njegovem najmanj, kar moramo storiti in toliko tudi zmoremo. Celotna izgradnja drugega dela obrambe bi stala najmanj 12 bilijonov 1.6 bilijona več, ko't so računali lani. Senat se je lani hudo upiral dr. Banda, zdravnik, ki se je šolal v Veliki Britaniji, tam vrši! zdravniško prakso in si ogledal tudi precej drugih dežela. -----o---- Zadnje vesti Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. V Latinski Ameriki so že začeli izvajati strog nadzor na letališčih BUENOS AIRES, Arg. — Na večini letališč v Latinski Ameriki je policija že uvedla izredno strog nadzor potnikov in njihove prtljage. Preiskovanje je tako strogo, da povzroča zamude v letalskem prometu. Letalske družbe se nad postopkom ne pritožujejo, pomagajo varnostnim organom, kjer le morejo. Do napetih odnosov na letališčih do sedaj še ni prišlo, tudi preiskave niso odkrile nič nevarnega. postavljanju Safeguard sistema, oa ga končno odobril z enim samim glasom večine. Letos izgle-da položaj v tem pogledu še slabši. Dva senatorja, ki sta protiraketno obrambo najbolj vztrajno in odločno zagovarja-J la, sen. Henry M. Jackson iz Washingtona in sen. John O. Pa-store z Rhode Islanda, sta tokrat proti vladnemu predlogu. Sen. H. M. Jackson priznava potrebo okrepitve obrambe proti Sovjetski zvezi, ne vidi pa potrebe po graditvi obrambe proti Kitajski, kot jo je obrambni tajnik M. R. Laird tudi predložil. Za tako obrambo imajo ZDA po sodbi senatorja še čas. Sen. J. O. Pastore je proti obema deloma predloga. Po njegovem naj ZDA zgrade in izpopolnijo raketno o-brambo na odobrenih dveh oporiščih, kasneje bodo to lahko razširili na druga oporišča, če bo to res potrebno. -----o—— V Malavi bodo volili BLANTYRE, Mal. — Republika Malavi je nekdanja britan- VIENTIANE, Laos. — Severno-vietnamske in Pathet Lao čete so baje obkolile Muong Soui, važno oporišče in križišče na poti s Planote vrčev proti zahodu, kjer je prestolnica Luong Prabang. Po nekaterih vesteh je lotališče pri mestu in tudi mesto samo že v oblasti rdečih. Vladne čete se rdečim niso nikjer postavile trdno v bran. Rdeče prodiranje skušajo zavreti z letalskimi napadi. SAIGON, J. Viet. — Zavezniška letala so opazila na Hočimin-hovih potih iz Severnega Vietnama v Južnega dolge kolone tovornih avtomobilov. Sodijo, da jih je trenutno ra teh potih od 12,000 do 15,000. Rdeči doslej še niso nikdar v tej vojni poskusili v tako kratkem Iz Clevelanda in okolice Popravek in opravičilo— V včerajšnji zahvali za ranj-kega Johna Hrovata je bila neljuba pomota. Pokojnik je umrl dne 24. januarja 1970, pokopan pa je bil dne 27. januarja 1970. Prizadete prosimo, da nam napako oproste. Asesment— Danes je 25., ko društva običajno pobirajo asesment. Zadušnica— Jutri ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Vinka Vovka na 30. dan njegove smrti. □stane do jeseni— Rev. Jerko Gržinčič, misijonar iz Ekvadorja, je prišel pretekli teden zopet v Cleveland. Ostal bo kot gost v župnišču pri Sv. Vidu do prihodnjega septembra. Asesment— Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo pobirala danes od 5.30 do 8. zvečer asesment v šoli sv. Vida. Pogorišče raziskujejo— Včeraj zjutraj je prišlo do požara in eksplozije v tovarni Mobil Chemical Co. na Bessemer Ave. Pet delavcev pogrešajo in sodijo, da so našli smrt pri eksploziji. Glenn se čudi— Včeraj je bil v mestu John H. Glenn Jr., ameriški astronavt, ki je kot prvi poieiei okoli Zemlje. V mesto je prišel kot demokratski kandidat za zveznega senatorja Ohia pri primarnih volitvah v letošnjem maju. Glenn je bil nekam iznenaden, ko je slišal, da bo okrajna organizacija demokratske stranke predvidoma pri primarnih volit-va podprla proti njemu kandidata Metzenbauma. Dosedanje ugotovitve povpraševalcev javnega mnenja pravijo, da bo Pot od piratov do teroristov v letalskem prometu bila kratka času poslati na jug tako velike količine vojnih potrebščin. Glenn zmagal pri primarnih vo-Nekateri napovedujejo v vze- litvah v maju, da bo pa imel zi s tem večjo rdečo ofenzivo težave z republikanskim nas-v naslednjih tednih v Juž- protnikom v novembru, nem Vietnamu, drugi pa vidijo j Young za Stantona— v rdečem naporu le “priprave ! Okrajna organizacija demo-za vsak slučaj”. !’ kratske stranke je podprla pri WASHINGTON, D.C. — Pred- primarnih volitvah v 20. kon-sednik Francoske republike G. grešnem volivnem okraju M. A. Pompidou je bil včeraj slo- ^ Feighana. Sen. S. Young se je vesno sprejet pred Belo hišo 1 oglasil proti temu in izjavil, da in je imel nato prvi razgovor bo podpiral Feighanovega tek- Ameriški veterani za podpiranje Izraela TEL AVIV, Izr. — Narodni Poveljnik American Legion G. •Milton Patrick iz Oklahome je izjavil, da bo po povratku do-biov v ZDA pozval predsednika Hixona, naj nadaljuje s podpi-fanjem Izraela in naj ga še da-ije oskrbuje s potrebnim orožjem. Vremenski prerok pravi: Oblačno, hladnejše z mož-hostjo naletavanja snega. Naj-višja temperatura okoli 35. CLEVELAND, O. — Niso še daleč za nami dnevi, ko so zračni piratje začasno ugrabili prvo' potniško letalo in ga prisilili, da spremeni smer svojega poleta. Človeških žrtev takrat ni bilo, zato smo na vse po opravljenih razočaranjih in besednih protestih hitro pozabili. Pojavili so se seveda že takrat predlogi, da je pojave takega piratstva treba takoj temeljito zatreti, kar se da doseči le z mednarodnimi dogovori. Pa iz vsega ni bilo nič. Mednarodne letalske družbe niso bile za to, ker so vedele, da bo vsako preganjanje piratov zahtevalo nekaj žrtev tudi z njihove strani, posebno na polju svobode gibanja v zraku. Ker niso te pobude podpirale, je vsaka akcija hitro izginila v arhivih zunanjih ministrstev. Pesimisti niso utihnili, napovedali so še hujše posledice. Njihove prerokbe so se hitro uresničile. Začetek je bil seveda zelo ponižen: atentati na potniška letala na letališčih. Ko so teroristi videli, da se jim pri tem ni treba bati za glave, so postali predrzni. Iz golega sovraštva do sovražnika, ki mu drugače ne morejo do živega, so začeli organizirati atentate na potniška letala v zraku. Pri tem se ne o-zirajo, ali s tem ubijajo le svoje nasprotnike ali pa tudi — večinoma v prvi vrsti — nedolžne potnike, ki terorističnih organizacij še po imenu ne poznajo. Tako smo bili zadnje čase priča letalskim atentatom, ki vsaj delajo videz, da so delo neke obsežnejše arabske organizacije, ki ima očiten namen onemogočiti letalski promet z Izraelom, pa tudi na izraelskem nebu. Namen atentatov je morda dvojen: odvrniti potnike, da bi se posluževali izraelskih letal, druge potnike pa odvrniti od potovanja z Izrael na ne-izrael-skih letalih. Ker v zraku ne poznamo nobenih državnih mej, kršijo gornji cilji arabskih teroristov vsa pisana in nepisana pravila mednarodnega letalskega prometa. Ker je bila pri zadnjih atentatih najbolj prizadeta Švica, je takoj začela misliti na obrambo. Najprvo je vpeljala strog nadzor nad arabskimi potniki v Švici. Bodo morali dobiti dovoljenje za vsako potovanje s švicarskih letališč. Obenem je predlagala vsem državam, naj se takoj sporazumejo na mednarodno konvencijo v zaščito letalskega prometa. Sredstev za zaščito ne bo manjkalo. Tak m e d n aroden sporazum na primer lahko proglasi letalski bojkot vsake arabske države, iki ne kroti svojih “zračnih teroristov”. Lahko organizira mednarodno letalsko policijo, ki bi bila pristojna tudi za arabska letališča. Arabske države, ki se ne bi hotele priključiti taki mednarodni konvenciji, bi morale računati z možnostjo, da bodo brisane iz mednarodnega letalskega prometa. Tehnično-administrativnih sredstev za boj proti zračnim teroristom torej ne manjka. Vprašanje pa je, ali bi vse države pristale na tako konvencijo. Mislimo, da bi se marsi- katera ognila konvenciji in vztrajala na svojem stališču, dokler bi je katastrofe terorističnih atentatov ne spravile k pameti. Vsi pomisleki ne odtehtajo potrebe po konvenciji. Brez nje bo mednarodni letalski promet zastonj čakal na nekdanjo varnost. Priznati moramo, da sestavljanje mednarodnega dogovora ne bi bila lahka zadeva. Pomislimo samo, kako težaven bi bil na primer sporazum, ki bi odrejal kazenski postopek proti zračnim teroristom in kazni proti njim. Pogajanja bi se vlekla v nedogled, kar je sedaj potrebno, je hitra mednarodna akcija, ne stopicanje na mestu. Bojimo se, da bo treba doživeti še nekaj večjih katastrof v letalskem prometu, predno bo svet dozorel za potrebo po taki konvenciji. Do takrat bo vsakdo moral paziti, kje, kdaj in kako se vozi po zraku. Tudi na to se bomo morali navaditi, ako države ne bodo vršile obvez, ki jih nalagajo zločini zračnih teroristov. s predsednikom Nixonom. Po meča predsednika njem je imel razgovor s čas- sveta J. Stantona. nikarji, kjer je izjavil, da ni -----o____ sovražnik Izraela. Kot Pompidou z Nixonom se je razgo-varjal državni tajnik \V. Rogers v istem času z zunanjim ministrom M. Schumanom. Razgovori se bodo nadaljevali danes in jutri. WASHINGTON, D.C. — Guv. Lester Maddox iz Georgie je prišel včeraj v restavraciji Predstavniškega doma v oster spor S kong. L. Stokesom in drugimi črnskimi kongresniki, ko je delil tam med svoje prijatelje za “spominke” topo- rišča sekir s svojim podpisom. Ta toporišča je Maddox začel deliti pred leti, ko je z njimi preganjal črnce, ki so hoteli v njegovo restavracijo, kamor so imeli dostop samo beli. Maddox je rajše opustil svojo restavracijo, kot pa da bi dovolil vanjo vstop črncem. mestnega Gvajana republika GEORGETOWN, Gv. — Britanska kolonija Gvajana v Južni Ameriki je postala 26. maja 1966 neodvisna država v okviru britanske Skupnosti narodov. Obsega 83,000 kv. milj površine in ima okoli 665,000 prebivalcev, delno črncev delno Indijancev. Prva leta je silila pod vlado Jagana močno na levo, pa se umirila, ko je prišel na vlado Burnham. Ta je pri volitvah decembra 1968 zmagal s sorazmerno lepo večino. Preteklo nedeljo je Gvajana pretrgala svoje zveze z angleško krono in se oklicala za republiko. Namesto guvernerja, ki je zastopal kraljico Elizabeto, bo izvoljen predsednik republike. Prodaja ognjemetov omejena V 42 državah ZDA je omejena v raznih oblikah prodaja sredstev za ognjemet. Glavni čas prodaje CHICAGO, 111. — V naši deželi imamo statistike vseh vrst, tako so dognali tudi, da se proda največ gasolina v delavnikih od 4. do 7. ure popoldne, ob nedeljah pa v zadnjih predpoldan-skih urah. /1meri$k/i DomoviM/i iv* « a/ic-/* v— 6117 ct. Clair Avtnae — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Fublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fU Združene države: ! $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mezeča Za Kanado in dežele izven Združenih držav: r< $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 me*ece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: t $16.00 per year; $8.00 for 6 months; S5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 39 Weds., Feb. 25, 1970 oborožene Sile iz evropske notranjosti na evropsko obalo,1 ločila glede tega še niso prav menikov Ivanu Cankarju in Si- od tam pa domov Iz tega sledi le en sklep: Amerika ni prav nič zainteresirana, da bi se spreminjale sedanje državne meje v Evropi in s tem tudi ne na razpadanju obsoječih državnih tvorb. Vsaka taka sprememba bi pomenila nevarnost za mir, tega pa ZDA nočejo. V prevelik optimizem so zaplavali vsi tisti, ki pričakujejo, da bi ZDA pozdravljale nove države v Evropi. Seveda se ZDA ne bodo borile proti njim, toda gledale bodo nanje z nezaupanjem, dokler se ne prepričajo, da v njih ne tiči klica za nove vojne. Vse tiste ideje o samoodločbi narodov, državnosti itd. pa trenutno ameriške diplomacije ne zanimajo. Ne vidimo prav nobenega znaka ali dokaza, da bi bil ta pogled odmaknjen od stvarnosti. 1. A. znana. Pri razpravah so seveda'monu Gregorčiču v Juigoslovan-bili ugovori, zakaj je to potreb- skem kulturnem vrtu je bil no? Potrebno pa je. Neka nova Finžgarja povabil, da bi bil Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček ZDA in Evropa ZDA meje na dva oceana, Atlantskega in Tihega. Njihova zunanja politika je zmeraj to vpoštevala, čeprav tega ni nikoli poudarjala. Zato je svet njeno zunanjo politiko tako težko razumel, tudi v naših časih, ko je njegova usoda močno odvisna od ZDA. Ozir na dva kontinneta se je posebno jasno pokazal takrat, ko je dežela bila potegnjena v vihro druge svetovne vojne. Že prvi dan njenega vojskovanja se je znova pojavilo vprašanje, kateri fronti dati prednost, na Atlantskem ali na Tihem oceanu. Problem je bil star, toda v praksi se še ni pojavil. Položaj je leta 1941 zahteval hitro odločitev: Ali najprvo premagati Hitlerja ali japonskega cesarja. Edini Churchill je takrat naglo uvidel ameriški precep in zastavil vse svoje sile, da je Roosevelt vsaj paritetno obravnaval obe fronti. ZDA naj ne zanemarijo nobene od obeh, toda več pozornosti naj posvetijo Evropi. Kdor gleda na Ameriko skozi evropska očala, se mu bo vse to zdelo čudno. Pa je le videz tak. Govori namreč dosti razlogov, da smatra Amerika Tihi ocean ravno tako za “svoje morje” kot Atlantski. Na vzhodu od nje leži Evropa, majhen razbit kontinent, po prirodi zahodni privesek Azije in obenem severno od Afrike, brez prirodnih boga-tev, gospodarsko odvisen od tujine, akoravno svojo odvisnost skriva za kapital in tehnično kulturo. Kot se je pokazalo po drugi svetovni vojni, je v politiki odigral svojo vlogo. Azija je ogromen kontinent z nedognanimi prirodnimi zakladi, z državami, ki so po prebivalstvu posamič večje od vse Evrope, s tisočletno, pa tudi zaostalo kulturo. S katerekoli strani torej ogledujemo pomen Azije za Ameriko, zmeraj se pokaže, da ima pomen Azije bodočnost, Evrope pa ne. Vse to spada med vzroke, zakaj obstoja na primer v ZDA že desetletja “kitajska lobby”, ni pa nikjer na primer angleške ali ruske itd. V ameriških očeh je torej Azija kontinent bodočnosti, Evropa pa kontinent preteklosti. ZDA so velesila in obenem velik narod. Kot vsi veliki narodi, merijo tujino po sebi. V Aziji najdejo vsaj par držav, godnih za primerjanje, v Evropi pa nobene, ako odmislimo Sovjetsko zvezo, ki pa ni čisto evropska država. Tako ima Amerika prirodno spoštovanje le do Azije, ne pa do Evrope. V njenih očeh igrajo vlogo le države s preko 100 milijoni prebivalcev, take so pa v Aziji, v Evropi ni nobene. Pa vendar se je Amerika spustila dvakrat v boj z evropskim kontinentom. Obakrat se je bala za svojo moč na Atlantskem oceanu. Iz čisto politično-propagandnih razlogov je tej zaskrbljenosti dodala še par nagibov, ki so bili prijetni za evropejska ušesa. Ker je njen glavni sovražnik v Evropi bila kontinentalna država (Nemčija), so ameriške oborožene sile morale iti preko zahodno-evropske obale na suho in tam drobiti sovražnika. To se je pokazalo tudi proti koncu zadnje vojne: Amerika je hotela uničiti nacizem, ne pa reorganizirati Evropo v evropsko politično e-noto. Kakor hitro je bilo vojne konec, bi bila naša dežela rada takoj šla nazaj preko evropske obale domov, pa ji trmoglavost sovjetske zunanje politike tega ni dovoljevala. Ni pa mirovala, počasi, toda dosledno se je skušala osvobajati obvez do Evrope. Ta težnja prevladuje še sedaj v naši zunanji politiki, njen vidni zagovornik je na primer senator Mansfield. Zdi se, da se ta doba bliža počasi svojemu koncu. Amerika išče sporazum s Sovjetsko zvezo, ta je pa sedaj iz strahu pred Kitajsko načelno pripravljena na več sodelovanja z Ameriko. Obe državi želita urediti na nek način svoje interese zunaj Evrope, v Evropi pa stremeti za ciljem: ustvariti v Evropi od severa do juga pas nevtralnih držav, ki se ne bi naslanjal ne na Moskvo ne na Washington. Glavno vlogo igra pri tem Nemčija. Ta je še zmeraj problem za sebe. Moskva se boji nemškega naroda, zato noče, da bi postal vodnik nevtralne Evrope. Ameriki bi pa to bilo kar prav. Dokler se Moskva in Washington na nek način ne sporazumeta v tem kočljivem vprašanju, ne bo ne nevtralne Evrope ne miru v Ervopi. Pogajanja, ki jih bo dosti, bodo dosegla začasno zmanjšanje nevarnosti nove vojne, ne pa kaj več. Amerika je postala skromna, ve, da se ne da vse takoj doseči, zato se bo zadovoljevala s postopnimi sporazumi, da bi vsaj po tej poti odvračala nevarnost nove evropske vojne. Že prihodnjih 10 let bo pokazalo, ali bo iz teh načrtov nastalo kaj praktičnega. Med tem bo Amerika skušala dopovedati Evropi in svetu, da tudi v Evropi nima načelno drugih ciljev v mednarodni politiki kot drugod na svetu, na primer v Vietnamu: mir in nevtralnost spornega ozemlja. To bo skušala dokazati s tem, da bo čim hitrejše mogoče premikala svoje Duluth, Minn. — Zadnjič sem omenjal, da pri nas v Minnesoti navadno zima hudo grize. V letošnji sezoni je bila še posebno hudo. Pripeljala in pripihala je v te naše kraje letos veliko snega. Že pred Božičem ga je razsula tod okrog veliko več, kakor bi ga “radi”. Potem pa še vedno več in več. Posebno v bližini o-brežja okrog Superior jezera, pa tudi okrog Malih jezer ga je padlo dosti. Tolažimo se, da se bo enkrat stara teta Zima že naveličala vsega tega. Če preje ne, ko se bo dovolj “postarala”. A kaj naj govorimo samo o vremenu. Vreme nam prinaša po “predpisih” raznih sezon lepe na vseh raznih poljih življenja, mora zanj sama skrbeti. Vsak, ki more, mora k temu skrbstvu prispevati za vzdrževanje. To vršimo, ko plačujemo davke. V tem oziru imamo vsi dolžnost. Če se pa komu obeša v tem oziru večja dolžnost kot drugim, pa ni prav in pravično. Na mestu je, da tisti, ki so tako (prizadeti, imajo pravico do ugovarjanja. Vsak naj bi dognal, zakaj plačuje in od kaj plačuje. Posamezni ugovori seveda niso vpoštevani tako kakor ugovori skupin. To je treba razumeti. Javnost bi morala biti v takih ozirih organizirana. Potem bi bila v p o š t evana. Organizirati in vesele dneve, včasih pa grde javnost za take zadeve je seve-in kisle. Tako je bilo in tako i da svoje vrste težka zadeva. Po-menda bo. Kaj naj “jamramo” o strežbo hoče vsak, pomagati, da tem. se taka javna postrežba vzdržu * OKROG NAS JE MNOGO i je in njeno delo nadaljuje to je DRUGIH PROBLEMOV, ki zahtevajo našo pozornost. Mi pa vsi več ali manj vse premalo o-bračamo svoje poglede in zanimanja nanje. Vse prepuščamo nekim našim politikarjem, češ, bodo že uredili vse. Seveda uredijo in še kako, da vse-služi tako, kakor je zanje prav. Pri tem stavku zgoraj sem se spomnil pred nedolgim pogovora na Keewatinu s Kožuharjevo Nežo in sodraškim Antonom. Neža jo tožila, da ne ve, kje bo jemala denar za davke, ki so vsako leto višji. Neža in jaz sva “krtačila” naše politikarje glede tega. Anton pa je naju izpod kape pogledal in pristavil svojo pripombo: “Nežka, in tudi ti Andrejček, kaj se čudita temu? Ali ne vesta še, da politikarji gledajo najprej za svoje brade? Ali sta že slišala kdaj, da je kak cesar, kralj, šah, predsednik in drugi taki glavarji sebe obdavčili, da bi vedeli, s kako slastjo je použi-vati vsako leto višje in višje davke. So li kje taki prijazni “bratci” za vzorec in pa okus, takole sami sebe najprej obdavčili, da bi vedeli kak “okus” imajo povišani davki? Vesta za kak tak slučaj? Povejta mi ga, da bom vedel, da ne bom za naprej delal krivice takim ptičem. Dvomim, da bi bosta postregla s takim edgovorom. Slutim in skoraj lahko rečem, prepričan sem, da pod cesarji, kralji, šahi, posebno pa še pod komunističnimi diktaturami glede takih težav državljani še kihniti ne smejo. Pri nas v demokratični Ameriki bi lahko o tem govorili in vpraševali, zakaj tako. Pa smo navadno bolj tihi. Zato pa nas cukajo, ker vedo, da lahko.” Tako Anton. Deloma ima res kar prav. Davčni sistem ni za vse sloje enako pravičen. Veliki nosijo v mnogih primerih manjšo težo za davke, kakor mali navadni ljudje. Res plačujejo višje vsote za davke, toda imajo tu di višje dohodke, od katerih jim v primerih več ostaja, kakor malim. Dovoljuje se jim tudi vse razne odbitke za to in ono, kar služi njim nazaj v njihovih obratih itd. Seveda je treba razumeti, davki niso nikomur pri-Jjubljeni. Ampak, da ima človeška družba v državi nekak red pa bolj malo zanimivo za mnoge, ki pričakujejo vse, kot neko mano iz neba ... Zelo na mestu bi pa bilo, da bi obstojala taka organizacija, ki bi pazila in proučevala, zakaj vsake kvatre višji davki? Čemu, zakaj, kaj je vzrok, da davčno žrelo ni nikdar sito? Vzroki bi se gotovo našli. Taki ali taki. Potem bi tudi lahko proučevali, kaka zdravila bi bila na mestu za take “večne bolezni11, ki jih povzročajo naprej in naprej neprestana ob davčenja. O tem bi se dalo govoriti in razpravljati še naprej in naprej Morda bosta čas in prihodnjost prebudila javnost, da samo zabavljati in tožiti o tem, da to ne bo rešilo teh problemov, ki jih vsi čutimo. Treba bo bolj glasnih akcij, da jih bi čula javnost in oni, ki so za to odgovorni. * JAMŠČINE ZA ZAVARO VALNINSTVA. — Kar nekam čudno se to sliši. Beseda zavarovalnina že sama izraža neko jamstvo za ono, kar krije in za kar je določena. Da, tako bi moralo biti. Am]3ak v ameriškem trgovinstvu (bolj jasno pa, če zapišem “bUsiness”-štvu), se marsikaj “jamči in zajamči”, ki pa včasih velja tako in tako in se lahko čez kako noč vse polomi in objave povedo, da ta in ta tvrdka je šla na “boben”, saj veste, kaj to pomeni. Kaj sledi? Vse police izdane za kritje tega ali onega postanejo ničvredne, ali pa le toliko, če od takega poloma kaj ostane takim tvrdkam Da se zavaruje tiste, ki so zavarovani in za take zavaroval nine zavarovaininskim tvrdkam premije plačujejo, imajo nekatere države uvedene posebne določbe in pa tako zvane rezervne sklade, katere nadzirajo države. Ta rezervni sklad obstoja iz prispekov, ki jih morajo take tvrdke za vsako zavarovalnino clačati v tak sklad. Iz takih skladov pa potem pomagajo tistim, ki so v takih polomih prizadeti. To je, da del premij takih zavarovalnin, ali upravičenih zahtev onim, ki so take zavarovalnine nabavili od takih tvrdk. O tem so pred kratkim debatirali v naši državni zakonodaji v St. Paulu. Čisto natančna do- določila pa bomo dobili glede tega in to je več kakor prav. Kajti velikokrat se je že zgodilo in se zna še, da ta ali taka tvrdka zapre vrata in ukine poslovanje. Za tiste, ki so v takih slučajih prizadeti, se pa nihče ne zmeni. * PA ŠE ENO ALI DVE OKROGLI: — Pred novomeškim sodiščem so imeli neko sodno razpravo. Zaslišanih je bilo več prič. Med temi tudi neka gospodična. Sodnik jo pokliče, naj stopi predenj in priča pošteno. Začne jo izpraševati: “Koliko se stari, gospodična? Ona: “Nad trideset let.” Sodnik: “Hm, dovolite, kdaj Doste pa štirideset let stari?” Ona: “Jutri.” * — Nekje blizu Kranja na Gorenjskem je neki navdušeni fant začel pogostoma obiskavati neko lepo Olgo. Njegov znanec je to opazoval in ga nekega dne vpraša: “Prijatelj, ti si pa zdaj vedno za gospodično Olgo. Kaj pa to pomeni?” “To pomeni, da se hočem z njo poročiti. “Ej, kaj ti je na misel prišlo?” “Da bo imela lepo doto.” Čitateljem lep pozdrav, pa še drugič kaj. Andrejček ------o------ “LILIJA” i “VERIGO” v drugo polovico prvega stoletja CLEVELAND, O. — Lani decembra je praznovalo clevelandsko Dramatsko društvo “Lilija” svoj zlati jubilej. Dramatika spada med glavna sredstva, s katerimi si v zdomstvu ohranjamo svoj'jezik, svojo kulturo, svojo narodnost. Prav zato so jubileji zdomskih dramskih društev, posebno še, če so tako veliki, kot je bil Lilijin, velikega kulturnega in narodnopolitičnega pomeba. Ko si namreč ob njih pregledujemo že prehojeno pot, si obenem dajemo tudi novega delovnega zagona za svojo kulturno dejavnost v prihodnosti. Collinwoodsko Drama tsko društvo “Lilija” si v nedeljo, 8 sušca 1.1., odpira z novo svojo odrsko stvaritvijo vrata v drugo polovico svojega prvostoletnega obstoja. Seglo je po Finžgarju, našem pisatelju, ki je izmec vseh doslej pisal najbolj živ in krepak slovenski ljudski govor snov za večino svojih umetniških del pa je zajel iz obdobnega sloveskega kmečkega življenja. “Lilija” ne sega tokrat prvič po Finžgarju; že velikokrat si ga je izbrala. Finžgar je namreč tisti naš slovenski pisatelj, ki je resnično last vsega našega naroda, ne samo onega matični Sloveniji, marveč tudi onega dela, ki je ostal v zamej stvu, kakor tudi vseh nas, ki ži vimo v zdomstvu. Finžgarjevo pisateljsko delo je prav zares najširša lastnina vsega kulturnega slovenstva. Vse živi ob njem. vsem nam je v duhovno pomoč in podporo. To ne velja samo za njegove povesti in romane; to velja v polni meri tudi za njegova odrska dela: Divji lovec. Naša kri, Veriga, Razvalina življenja itd. Vse te igre so šle že neštetokrat preko sloven skih odrov, onih osrednjih Ljubljani, Mariboru itd., kakor tudi tistih na podeželju; da, tu di preko vseh naših slovenskih odrov v Clevelandu. In, če Bog se vrne neizrčrpani, ^a’ P0.jdej°' ! Finžgar je bil vse življenje živi zvezi zlasti tudi s slovensko stvarjo v Ameriki. Posebna štu dija bi se dala napisati o tem Naj se ustavim zato pri njegovih stikih s slovenskim Clevelan dom: Odbor za postavitev spo- glavni govornik ob njunem od-rritju 26. nov. 1936. — Ivan Zorman, do sedaj še vedno največji slovenski pesnik v tej deželi, je Dil povezan s pisateljem Finžgarjem z veliko iskreno prijateljsko vezjo. — Inž. Jože Žele, veliki oboiževatelj Finžgarjeve-ga literarnega dela med nami, irani kot prevajalec romana Pod svobodnim soncem v angleščino vso korespondenco, ki jo je imel s tem v zvezi s pisateljem v Ljubljani. — Končno naj omenim še rajnkega profesorja Antona A n ž i č a , umrlega 27. grudna 1965 v Wahpetonu, N. Dak., ki je nekoč kot “stric” spadal v “očovo” družino v trnovškem župnišču v Ljubljani. Dokončne notranje Finžgarjeve podobe namreč ne bo mogel podati nihče, dokler ne bo preštudiral vseh pisem, ki so jih bili pisali “oča” (Finžgar) temu svojemu intimnemu sobratu v begunstvo. — Med moje naj dražje osebne spominke na Finžgarja pa spada med drugim Finžgar jeva v platno vezana dr. Breznikova Slovenska slovnica za srednje šole (1934) z lastnoročnim pisateljevim podpisom, s poškodovanim hrbtom; ipoškodba je od bombe, d je padla na Finžgarjevo vilo Dobrilovi ulici na Mirju v Ljubljani 9. sušca 1945, katero sem dobil od rajnkih Rebolovih mater z Addison ceste, ki so prvi čas po zadnji vojski gmotno zelo podpirali pisatelja Finžgarja. Še in še bi se dalo pisati pisatelju Finžgarju med nami, med drugim zlasti to, kako globoko spoštuje in ceni naš'clevelandski slovenski pisatelj Karel Mauser Finžgarjevo književno delo, ki mu je v jeziku kakor delno v kmečki motiviki marsi-kod zelo blizu (npr. Finžgar jeva “Sibirija” in Mauserjev “Kaplan Klemen”). “Lilija” je storila zelo razumno, da je stopila na pot v druge polovico svojega prvega stoletja Finžgarjem, z “Verigo”, z delom, katerega govorica je tako gorenjsko sloven sko kmečko krepka in katera vsebuje toliko naše slovenske ljudske kmečke modrosti, pa tudi strast in poštenost, lepoto in trdoto našo. Slovenska clevelandska kulturna skupnost ji bo po tej poti ra-sledila in jo podrla. J. S. Še enkrat Hvala lepa vsem, prav posebno pa še Slov. radio oddaji WXEN-FM in ‘Ameriški Domovini’. Odbor S. P. Zahvala Slovenske psiave CLEVELAND, O. — Upravni odbor Slovenske pristave se naj-prisrčnejše zahvaljuje vsem in vsakem posebej, ki je kakorkoli pripomogel k odličnemu uspehu “Pristavske noči”. V prvi vrsti zahvala vsem dragim gostom, ki so napolnili dvorano do zadnjega ketička, in prav tako vsem vidnim in nevidnim delavcem, ki so s svojimi žrtvami in brezplačnim delom pripomogli k tako lepo uspelemu družabnemu večeru. Pevskemu zboru ‘Korotan’ in ‘Fantom na vasi’ še posebna hvala za sodelovanje. Prav prisrčno zahvalo izrekamo vsem gospem in gospodičnam, ki so darovale toliko dobrega domačega peciva ter Jimmy-ju in Loretti Slapnik, ki sta letos ponovno poklonila toliko rdečih nageljnov, da jih je bilo dovolj za vse žene in dekleta. Kakor preteklo leto so bile tudi letos vstopnice že v predprodaji razprodane. Navdušenje gostov radi izredno hitre postrežbe, nadvse okusne večerje, kratkega, a zato zelo zabavnega in duhovitega programa na odru in prelepih melodij “Veselih Slo-veneev“ je bilo tolikšno, da so prenekateri rezervirali vstopnice že za naslednjo “Pristavsko noč”, ki bo 23. januarja 1971. Na svidenje! Gibanje euclidskih upokojencev EUCLID, O. — Havajski otoki z glavnim mestom Honolulu so Znani po tropičnem podnebju, eksotični flori in hula-plesal-kah. Zato je turizem tam močno razvit in donosen. Tja zahajajo ameriški bogataši, pa tudi poslovni ljudje z bolj polno mošnjo. Večina hotelov in turističnih privlačnosti je v rokah A-meričanov, ki gledajo, da te na en ali drug način oskubijo. Da se bomo čim bolj spoznali s tem “paradižem” v toplem Pacifiškem morju, nam bo Joseph Žele iz prijaznosti po prihodnji seji Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu 5. marca predvajal krasne barvne slike, .ki. so mojstrsko posnete. Odbor je prepričan, da bodo vsem ugajale. Zato ste vsi člani prijazno vabljeni, da se udeležite te seje in po seji ogledate te zanimive filme. Prireditev našega kluba 8. februarja v SDD je bila zelo u-spešna. Večerje, ki je bila vred na 4 dolarje, ne samo dva, se je 'udeležilo nad 500 ljudi. Med nji mi je bilo več kot tretjino mladine, ki se je kar dobro počutila ned starejšimi. Po večerji sta nastopila Slovanova solista Ray Sterle in Matt Dolenc ter nam skladno in ; čustvom zapela narodne “Sem fantič z zelenega Štajerja”, “Prišla bo pomlad” in “Lipa zelenela je”. Le žal, da je bilo v dvorani preveč šuma in petje ni prišlo do tiste veljave, kot bi moralo. Frank Kokal in Jennie Fatur od Zarje zaradi Poljšakove smrti nista nastopila, škoda! Potem je bil cel direndaj — plesalo je vse, staro in mlado. Kdo pa ne bi plesal na tako po-kočno godbo, kot je Grabnarjeva! Tam v prizidku, kjer “Bog roko ven moli”, se je pa trlo veselih ljudi do pozne ure zvečer. Iz Barbertona so nam upokojenci pisali, da bodo 11. aprila obhajali 10-letnico klubovega obstanka. V pismu so nam poslali kar 50 vstopnic po $2 ... za večerjo, program in ples, kar je v teh časih, ko se je dolar tako skrčil, da ga moraš iskati s povečevalnim steklom — zelo poceni. Te vstopnice bodo na razpolago na prihodnji seji, 5. marca. Odbor je trdno prepričan, da bodo vstopnice hitro razprodane, kajti Barbertončani se vedno udeležujejo naših prireditev in slovenski pregovor pravi, da “reka roko umije”. Medtem bomo pa poizvedeli, koliko stane bus tja in nazaj, ker peš ne mara nihče hoditi. Frank Česen IZ NAŠIH VRST aggagr Euclid, O. — Spoštovano ured-ništvo! Moja naročnina bo potekla 12. marca 1970. Tukaj Vam pošiljam celoletno naročnino in prilagam $2 v tiskovni sklad. Ameriško Domovino redno prejemam in jo rad prebiram. Vsem najlepše pozdrave! John Russ Imamo dva Konga V Afriki sta dve republiki Kongo: bivši belgijski Kongo obsega 905,000 'kvadratnih milj in ima preko 16 milijonov prebivalcev, glavno mesto Kinšasa (Lepoldville); bivši francoski Kongo pa obsega le 132,000 kvadratnih milj površine in ima le okoli ne milijon prebivalcev. Njegovo glavo mesto je Brazzaville. KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar Almi so se zasvetile oči kakor. nikoli. “Morda se veselite prezgodaj! ... Jaz zaupam nanj!” “Ker si ženska!... Res, ženske so naš najnevarnejši element! Že po naturi so revolucionarke, in vsa njihova nežnost je humbug!... Ali ga pričakuješ? Kdaj se posloviva?” Alma je pomolčala, guba se je prikazala na njenem čelu. “Tudi ti se ga bojiš! Kaj ti je storil?” “Ni ga na svetu človeka, ki mi je storil toliko žalega!... Poslovil se je naposled vendarle prijazno in mi je zapisal tebe v testament!” Postala je in mu pogledala bistro v oči. “Vem kaj ti je storil žalega! Zakaj mi še nisi pokazal dekleta, ki ga je ljubil?” “Včasih, Alma, me ooidejo zelo mehki trenutki. Obšli so me doslej vselej takrat, kadar sem se bil namenil, da ti jo pokažem ...” “Zato, da bi se je ne dotaknil moj pogled ...” “Zato morda ...” Oba sta obmolknila in sta se Vračala počasi v vas. Tisti dan se niso stisnile njune roke in se fliso približale njune ustnice. Ne da bi mislila še posebej, sta čutila obadva brez bolečine in brez obžalovanja, da sta ob tisti tiri dovršila dolgočasno in nepotrebno komedijo. Poslovila sta se; prijazno. Alma je zavzdihnila težko, ko se je napotila proti pustemu bomu ... Odprla je okno. Zvezde so se že užigale na mirnem, hladnem nebu, razpetem v neizmernost; v mrak je tonila vas. Spomnila se je nanj, ko so mu bila nenadoma usehnila lica in je povesil glavo globoko, tako da so mu padli na čelo gosti kodri. Kakor tedaj bi mu pogladila lase, rekla mu ljubeznivo besedo. “Kakšne so pač njene oči, da jih je tako ljubil? Kakšre so njene ustnice? Kakšno je njeno ime, ki ga je izgovarjal, kadar mu je bilo težko pri srcu? . ..” Velike jasne oči so strmele ob tisti uri iz globeli v noč. Roke sc bile sklenjene na prsih kakor v molitev. “Mate, ti moj dragi, zaupaj name!... 11. Sedla je Hanca in mu napisala dolgo pismo. Vse je pisala kar je bilo v srcu čisto tiho in skrito, zato da bi vedel, kako ga ima rada. Pisala mu je, kako je bba žalostna tisti večer, ko sta se poslovila in kako je zmerom mis-iila nanj, doma in na polju in dolgo v noč, ko niso mogle zaspati objokane oči. In vse svoje tiho upanje mu je razodela. Nikoli ni pozabila — tako mu je pisala — na tiste lepe čase, ko sta se pogovarjala o prijazni Toda nenadoma se je vse spremenilo; lep ogenj je zasijal v očeh, rdečica je zaplala v licih in kakor prej So bile ustnice polne in nedoločen, iz tihih misli porojen smehljaj je trepetal na njih. Karala se je zaradi svoje velike radosti. “Slabo se mu godi; tako je pisal, kakor da mu stoji smrt ob postelji, ti pa si vesela!” Ali srce si ni dalo ukazovati in bilo je veselo in nemirno kakor pred velikim praznikom. Napravljala se je Hanca na dolgo pot in poslavljala se je s smehom in s solzami. Čudno prijazna se ji je zdela tesna izbica,