21. Hranu. | [MM. i Mk. U. jMNrii 1917. Urto. H^ ^BB ^w H UH Hl V BF HI^H ■! Hl ■ ■IBb Hl Hl ^P^ HH^ V .Slovenski Narod* vtlfa po f#iti: a Avstro-Ogrsko: za Nemfijo: ttlo leto tkupaj niprej . K 28 — cclo leto naprej . . . . K 33-— fctrt leta * " ' I * 7'— 2a Amcriko in vse druge deiele : na mesec m » • . . 2-50 ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede inseratov se na; priloži za odgovor dopisnica ali znamka, UprtTnlitvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica *t 5, telefon *t83. bktla vsak šam *? «ter lxvnwii Mtolft ta »riralfc«. Inserati se računa jo po pot abljenem prostora in si cer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 v n., parte in zahvale (cnak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „Naroda* tisfcaraa" telttea «t. t9. Upravništvu naj se pošiljajo naročnlne, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja v Izubijani dostavljen na dom ali če se hodi ponj i cdo leto naprej . . . - K 26*40 I četrt leta „ . , . • , 6*60 pol leta „ ..... !3'20 | na mesec „ . . . . m 2*20 ———^ Pttianm stovUka velja 10 vlnarje*. ■■ Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. 9r«4al*tro: KaaUora ollca af. 5 (v pritlićja levo,) telefon ŠL 34. Haie oradno p§ro(ilo. Dunaj, 29. januarja- (Kor. urad.) Uradi]o se poroča: VZHODNO BOJIŠCE. V odseku Mesticanesti ie bi! sovražni včeraj miren. Danes zjjutraj |e pričel iznova z napadom, mi pa smo ga s težkimi izgubami zavrnili. Ob Zloti Lipi so napad;i veeraj dopoldne Rusi z močnlmi četami osmanski 15. zbor. Hrabre turske Ćete so vrgle sovražnika v ljutih bo-jih nazal ter suno!ka št. 91 od posrečenesia ponočnega podvzetja nazai 31 vjerih Italijanov. Artiljerijsko delovanto Je t splošnem zmerno, samo med Gard-skim jezerom in dolino Adfže ie na* meril sovrainik od časa do časa žl-vahnejši ogenj na naše kraje. JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r . fmL . i Remško oradno poročllo. Berolln, 29. januarja. (Kor. ur.) Wolfrov urad poro ja: Veliki glavni stan. j ZAPADNO BOJlSCE. j Armadna skupina d r e s t o • i lonaslednika Ruprelita. Sevemo od Armentieresa so napadi! Angležl v treh valov;h pozicije bavarskega pešpolka št. 23, ki pa je sovražnika z izgubami zavrnil. Zapadno od Fromellesa, vzhounu cJ Neuvilla - St Vaasta na severnem bregu Ancre in severno od Vic sur Aisne so esraia podvzetja sovražmh bojnih oddelkov brez usoelia. Jugo- zapadno od Le Translova smo dvig-ni!i angleško postojanko. Armadna skupna n e m š k e- ga prestolonaslednika. Na zapadnem bregu Mose je vladalo čez dan živahno bojno delovanje. Zjutraj so poskusili Franco/.i brez pripravlja Inesa streljanfa presenet-Ijivo prodreti proti dne 25. janntria zavzetim pozicijam. V našem ognju, s katerim smo ta1'oj prlčeli, so va!o-vili naza}. Od opoldneva naprej je ležalo moćno artiljerijsko učinkovan'e na naših jarkfh. Po silnih ognjenih vaiovih so se izvršili še trije franco-ski napadi, ki pa so se vsi brez uspeha zfomiii. Vrla westfa!ska pešpolka št. 13 in 15 in badenskl rezervni peš-polk št. 109 so držali v ži'avi obram-bi zavzeta tla, od katerih Francozi kl/ub veliki uporabi ljudi in municije nišo mogli zopet zavzeti nit? pedi. V Vo^ezih je prinese! izvidni sunek 9 vjetih. Po moćni strelski pripravi so vdrll na HartmannsweHerkopfu napad a*ni odde'k? wii'-t"ern*'eršve'Ta oeŠpolka št. 124 v frareoske jarke ter se vrni!i s 35 vjethni in 1 strojno pu§ko. VZHODNO BOJlSCE. Armadna fronta general- feldmaršala princa Leo- noida Bavarskega. Ob rek? Aa ie ome'ilo neraz-eledno vreme in sneževje bojno de-lova^ie. Preizkusene osmanske čete 15. zbora so zavrnile ob Zloti Lipi ruske napade, ki so se po si!nem ognju z mocmmi masam! prlčeli. Na eni točki je izprazni hiter proti?unek lastnl iarek. Nemške čete so v šunku ob Narajovki iz ruske pozicije pripeljale 9 vjetih. Armadna fronta greneral- oberstn n ? f1 v o i, T ^ ^ <* f a. V odseku Me«ticanesM je so-vražrvk oonoči močno strelja1. Dva napr^-^ Pusov cta ?e nonesreči'a. Od arma^ne ?f»ir»?ne ge^cal-feldTiaršala von MRC^en^eni in z makedo^sVe fronte ni poročati ničesar posebnega. * Prvi generalni kvartirni mofster p. Ludendorff. Remško večerao popočilo. Berolin, 29. januarja. (Kor ur.) Wolffov urad poroča 29. januarja zvečer: Z nobene frontene poro-čajo o večjem bojnem delu. Voina z Romuniio. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 27. januarja. Romunska fronta. Dva sovražna monitorja sta bombardirala s kanala Saline vaši Malkoč in Prislavo vzhodno od Tulče. 29. januarja. R o m u n s k a fronta. Pri Izači topovski ogenj in ogenj pušk na sovražni strani. Izgube romunske armade. Frankfurt, 29. januarja. »Temps^t javlja iz Petrograda. da je izgubila romunska arrrada dosedaj eno četr-tino svojega števila na mrtvih in ranjenih. Neprestano o?ičevanie ruskih čet ob Seretu. Bern, 29. januarja. Berner Bund« poroča: V zadnjih dveh tednih je do-spelo v odsek Galac-Reni 10 svežih niskih divizfj. Ruske čete imajo ukaz, držati Galac za vsako ceno ter me-sto popolnoma razdejati, ako bi ob-stojala nevnrnost. da se ga polasti sovražnik. Ruske sila, ki branijo Oa-lac, pa se nahajajo že v silnem kon-centričnem ocrnju Bol^arov in Nem-cev: obramba tega odseka postaja vedno težavnejša. Ka^eifnns'cg fronta. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 27. j a n u a r j a V okolici Bito-lja slahoten ogenj pušk. min in topov. V loku Crne slabotno delovanje artiljerije. V okolici Moglene samo v ne-katerih odsekih nekaj topovskih strelov in slaboten ogenj pušk in strojnih pu5k kakor navadno. Na obeb brezovih V^rdarja precej slaboten artiljerijski ogenj in streljanjc med stražami. Ob Strumi slabotno delovanje artiljerije in boji patrulj. MoČen sovražni izvidni oddelek se Je približal našim strelskim jarkom v smeri na Barakli Džumo, naši stražni oddelki pa so izvršili protina-pad ter pognali sovražnika V beg. Ta je pustil na mesru več mrtvih, med njimi poveljnika oddelka, nekega častnika. Naši so vieli nadalje 15 mož. Povsod v ravnini Seresa smo z ognjem prepoditi sovražne patrulje, ki so se skušale približati našim pozicijam. 29. januarja. Makedonska fronta. Na severozapadu Bi-tolja slaboten ogenj topov, strojnih pušk in min. V loku Crne splošno slaboten. le včasih precej živahen topovski ogenj. V okolici Moglene posamni streli topov. Ob Vardarju malo topovske^ra ognja in delovanja Ietalcev. Ob Strumi topovski ogenj. Boji ob Mori. O poteku bojev dne 28. januarja na zapadnem bregu Mose poroča general pehote v Francois: Ob 8. dopoldne so pričeli Francozi z napadom na naše nove crte na visini 304 brez artiljerijske priprave. V našem dobro namerjenem ognju je prišel sovražnik samo na nekaterih točkah iz jarkov ter smo ga zavrnili. Ob 12. opoldne se je pričel močan sovražni ogenj, ki se je ob 2. popoldne stopnjeval v bobna-joči ogenj. Ob 3* in 15 minut popoldne je prodrla iovražna infanterija na ćeli novi fronti v drug napad, mi pa smo jo z infanterijskim ognjem, ognjem ročnih granat in zapornim ognjem zavrnili. Tretji napad ob 3. in 40 minut popaldne je prišel v našem uspeš-nem uničevalnem ognj'u le mestoma iz jarkov. Nato se je pričel zopet močan artiljerijski ogenj na naše spred-nje jarke. Ob 4. popoldne je sledil četrti napad, ki ga je peši»lk št. 13 in rezervni pešpolk št. 109 v boju moža proti rrožu zavrnil. Pešpolk št. 15 je naskočil iz lastnih jarkov nroti sovražniku in ga pojpial nazaj. Vse pozicije do zadnje držimo. Sovražnik je ime! težke krvave izgube, dočim so lastne izgube majhne. Čete zaupajo v zmago. I talijanski vojaški odposlanci na franeoski in ang'eški froutL Lugano, 27. januarja. (Kor. ur.) Italijanski vojaški odposlanci so ob^ iskali franeosko in potem angleško zapadno fronto, kjer so bili. kakofl poroča Agenzia Stefani, srčno spre-jeti in kjer so imeli priliko, izraziti svoje občudovanje in zadoŠčenje glede opreme in držanja angleŠkih armad. V Rim je došla skupina višjih, franeoskih častnikov. Zaupnica Briandovemu kabinetu. Pariz, 27. januarja. (Kor. urad.) V zbornici je bilo vloženih šest dnev-* nih redov. Začetkom javne seje je iz-javil ministrski predsednik Briand, da sprejme vlada samo po poslancu Lenoirju predlagani dnevni red, ki se glasi: Obsojujoč atentat z dne 1. decembra, se zbornica spoštljivo klanja padlim žrtvam. Če srne biti Frani čija pred svetom po pravici ponosna na svoje velikodušno postopanje proti svojim dolznostim odpadli Gr* ški in je primerja postopanju Nerrv« čije napram svojim dolznostim zve-: *sti Belgiji, potem je uvaževati, da je bila Francija vsaj do skrajnosti po-trpežljiva, da ostane zvesta svoji tradiciji in da ne obremeni malega naroda za napake njegovih \iadajr> čih ga oseb. Izrekajoč vladi zaupnn co, upa zbornica, da bo dognala iz> vršitev potrebnega zadoščenja do konca, da bo še nadalje skrbela za vse, kar treba za varnost solunske armade in za izpolnitev od Grške proti junaški Srbiji prevzetih dolžno-sti ter da bo v popolnem soglasju z zavezniki uredila uporabo bojnih SU ter storila vse odločbe diplomatici nega in vojaškega značaja, ki jih za* hteva položaj. Prvi del Leonirieve&a dnevnega reda je bil sprejet z vzdU ganjem rok, drugi del, ki izreka vla-: di zaupnico. s 313 proti 135 glasom, ostali del tuđi z dviganjem rok. — Po ministrskemu predsedniku je prišlo do besede rudi več poslancev. Bedonce (stranka združenih socija* listov) je odobravah da ni vlada omadeževala časti Francije z razbit^ jem malega grškega naroda ter je napovedal, da vloži predlog, naj se odpravi tajna diplomacija in naj se spoštuje grška nevtraliteta. briand je vztrajal pri svoji zahtevi, naj ob- LISTEK. • JU _______________il Tova risa. (Tilcn Eppich.) (Konec.i Damjan ga je potipal ravno na asta. V dlani je imel polno vročih pen. Spreletela ga je groza. Pod dla-njo je zahropelo še enkrat globoko, kakor bi se kaj utrgalo. Matevžek je butaJ z glavo ob zemljo, naenkrat je poskušal plani ti na noge — pa se je prevrgel na trebuh in malo nato spet na hrbet Zagrgral je še enkrat, kakor bi hotel kaj povedati, pa beseda ni mogla iz penečih ust. Damjan ga je zagrabil za obe raxr.i ter ga pritiska! k tlom, da se ne bi premetal. Matevžek je začel brcati z no-gami, odrivati z rokami, vzdigoval je s silo prsa, zahropel }e še enkrat z votlim glasom, potem pa se ni več premaknil. Zamrlo le polagoma hro-penje v prsih, iz grla nj bilo več Klasu. Damjan je mislil, da hoče Je kaj povedati, zato Je pripognil glavo tako nizko. da se sra je dotaknll • čelom. Začutil je mrzel pot, ki je ie vedno polzel izpod las. Streslo ]e Damjana do no«. U- pustil je rame. pa je potipal s prsti Matevžkovo oko. Oko več ni bilo živo, to ie dobro čutil. Zagrabil ga je za roko. roka je bila mrzla. Položil mu je dlan na prsa. dihala več nišo Prerrakni! ga je s težavo, truplo je bilo trdo, otrpnelo. Pamjan ie za-ihtel: i »Matevžek — Matevžfk — ali ne Čuješ več? — ali ne veš več — da sem nri tebi — z'fani se še enkrat.« Matevžek ni več čul. odgovori! ni več, dihal ni več, Matevžek je bil mrtev. Parman ga fe otfpal še enkrat od glave do nog njegova roka je prijerrala mrliča. V noč i na Matevžkovo truplo je posvetila luna. • • Vsedel se je Damjan zraven svo-jejra mrtvera tovariša. Naiorvo se je bridko razjokal, jokal je tako obnp-no, da je butal z glavo ob kolena. Nato pa je začel razmišljati: »Matevžek ie mrtev — kam in kako sedaj? čisto na samem sem. Kako bi prišel do ljudi, da bođo pokopali njega in rešii; mene? Kaj naj začnem, jaz sirontak? —* Zaihte! je v svoji nesreči. Nato |e posluša!, vlekel na ušesa, pa začni ni niti naimanjiera treoeta. Obrnlf ie đavo k Matevfkn kot U m hotel 1 atfra posvetovad: I »Matevžek zakaj si me zapustil? Sam v šamoti brez človeka, ki bi mi pomacral.« Začel je misliti na Matevžkove zadnje ure. »Kako to. da je prišlo tako na-orlo. ZmesaJo ru ie čreva. Kaj pa, ko bi b*'a kolera^*« Obraz se mu je spaČil. ko je mi-slil. da loži Mptevžek najbrže ves crn, z izbuljenimi ocrni, napihnjen, s skrivi' nimi ro'-ami in nogami. Mo-goce že smrdi po enilobi.« Povohal je, pa v nos ni udaril smrad. »Ali ni čudno? —« je govoril sam pri sebi — »včernj mi je pren> koval rano srrrt. d^^es pa ga ni več med živimi Pe;al je da bo šel od mene po svetu, pa je res odšel. Vse to je res čudno.« P^dila je misel, dn^ea drut?o. *Premoženje je nosil v košu, kje je koš?« Lezel je po vseh štirih, za-del z glavo ob mrtvega Matevžka, se hitro odmaknil. iskal po zemlji naprej. dokler ni zagrabil za koš. — Matevžek ga je vrgel raz se, ko je nrišel nanad. — Preiskal ga je do dna, vzel samo v ruto zavit denar, vse cjrugo je zgrazil nazaj. Ko je lezel nazaj, je spet zađe? ob Matevžkovo glavo. Na misel mu je prišla da bi ga pokrižal Fztegnfl je roko, pa napravi! tri krize, na čelu, na mokrih tfstnfcah in povrtno zađnfejra na prsih. Ko fe spet seđel tam kakor prel Je mislil oajveč naše: »Navadil sem se nanj. Zdaj bom moral dobiti dražega — Matevžek je bil pošten, mogoče bo tuđi drugi.« Začelo ga je skrbeti »Bog ve, kdaj bo šel kak človek tod mimo? Matevžek je dejal, da smo zašli. Lahko se zgodi, da ne bo jutri žive duše blizu Kaj pa potem, potem, če ne bo še dolgo nikogar — no, potem — potem se bom še jaz vlegel zraven Matevžka. O Damjan, Damjan, kako si zapuščen.« Postal je zelo otožen. Razmišljal re naprej in naprej, skoro vse življenje z Matevžkom mu je hodilo na misel. Proti polnoči je splavala luna že visoko na nebo. Damjan je premišljal neprestano. H koncu, ka se je čutil že izmučene ga, trudnega, da bi se najraje vlegel in zaspal, mu je šinilo nenado-ma nekaj pametnega v glavo, neka] tako koristnega ter lepega, da se je vzdignil in z daleč predse tipajočimi rokami poiskal lajno. Nasmehnil se je, pa govoiH pol-glasno, tako je bil zadovoljen: >Igral bom, seveda igral bom, vrtel bom neprenehoma, pa bodo prišli ljudje radoveđni, začuđeni, pa bodo naju našli.« Nataknil je ročico. »Dejal je Matevžek, ko fe bil še živ, da bi bila boljša škrinjica na prsih, pa nj res. Je že prav, da so orgle, imajo vsaj glas, močan glas« U odnMva.« Naslonil je glavo na lajno. »Pa katero bi? — PoskoČne, vesele ne, ker se ne spodobi, ko leži Matevžek mrtev. 2alostne so preti-he. Torej edino ono, ki }o igram po mestih. Neki gospod se je čudil, da je zašla taka pesem v mojo lajno, pa mi je dal krono, da sem jo zaigra! trikrat. pa še eno krono, ko sem mu jo zaigral v stanovanju, da je lahko zraven zapel.« Na eni strani lajne je premaknil železee. »Pa še to—* !e dejal h koncu. »V tej pesmi kličejo piščali tako ganljivo, da bo gotovo prišel kak človek, pa pojejo obenem tako otož^ no kakor se spodobi k smrti.« Luna je hodila mirno med zvez^ dami svojo pot Damjan je zavrtel ročico, glavd je nagnil na stran Iz piščali je zaigral k nebu, se je razlil v noč, v crne loze, do hribov, črez ravan, črez trate in njive, do hiš — simfoničn! intermezzo — iz opere — »Cavalleria rusticana«. * Matevžek je ležai v mesečinf, nepremičen, mrtev, z odprtim oče-som obrnjen k nebu. V zraku je frfotala preplašena ptica. Damjan je gonfl lajno brez pre-nehanja, naprej in naprej, do jutra. Prišli so ljudje radovedni, začuđeni, pa so resili Damjana iu ođnesli njegovega tovartia. Smm 2,________________________________ »SLOVENSKI Nakuu*, mm 90 jannvarja m7. 24. Stev. velja samo Lcnoirjev predio? ter je | odklonil Bedonceov predio?, ki ne I izreka vladi brezpogojnega za u panja. Bedoncev predlog je zbornica , odklonila s 313 proti 147 glasom. Boii na morju. POTOPLJENA ANGLESKA POMO2NA KR12ARKA. London, 28. januarja. (Kor. ur.) Uradno se poroča: P o ni o 2 u a križarka »Laurentid* (14.S^2 ton) je bila dne 25. januarja potopljena od nemške-ga podmorskega čolna ali od mine; 12 častnikov in 109 mož je bilo rešenin. London, 28. januarja. (Kor. ur.) Križarka »Laurentieeje bila ob irski obali potopljena. Potopljen nemški podmorski čo!n. Christiania, 29. januarja. (K. u.) Mornariško ministrstvo sporoca: Neki norveški motorni čoln je izkr-cal včeraj pri Hammerfestu iz 34 mož obstoječo posadko neKega nem-škega podmorskega čolna, ki se ie bil na morju potopil. Ker je pripe-Ijala nevtralna ladia posadko v norveško pristanišče. je bila. kakor je bilo sicer v podobnih slučajih odlo-čeno, izpuščena. Pripomba Wolffovega urada: Kakor izvemo k temu z merodajnega inesta, je imel podmorski čoln 27. t. jn. zvečer v blizini Hammerfesta boj T neko angleško pomožno križarko. Posadka čolna je bila rešena izvzem-Ši kapitana. Vojna podmorskih čolnov. Berolin. 29. januarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Te dni vrnivsi se podmorski čoln je potopil 11 la-dij z vsebino 32.469 ton. drugi 8 ladij z vsebino 22.244 ton. Med potopljenim! ladja mi je bilo sedem parnikov, ki so peljali premog v sovražne de-žele, dva parnika, ki sta peljala 13.200 ton žita na Franccsko in na Angleško in en parnik, ki je pcijal svinčeno rudo na Angleško. Ostale ladje so peljale drugo prepovedano blago. Prvi podmorski čoln je vrh tega zaplenil en 6cm top. drugi jel pripeljal 9 vjetnikov. Tretji podrncr-1 si čoln je od 12. do 22. januarja potopil 13 ladij s skupno vsebino 12.000 ton: med njimi so štiri peljale pre-mog, lest les za rudnike, ena rudo in ena smolo ter drugo prepovedano blago. Končno je neki nodmorski čoln vjel troje angleških ribiških ladij ter jih pripeljal v domači pristan. Ti parniki so bili dani na razpolago nemškim ribičem. Podmorski Čoln pred Urngvaietii. Preko Ženeve poročajo, da so baje videli pred urugvajsko obalo neki podmorski čoln. K zadnji pomorski bitki pred angleško obalo. Splošna sodba angleškega časo-pisja je, da so nemske ladje izredno solidno zgrajene. To dokazuie đej-stvo, da se je mogel rušilec *U 65« držati nad vodo kljub temu, da je bil iz male razdalje zadet od granat in kljub temu, da je zadel ob drugo lad-jo. Vsaka druga ladja bi se bila morala potopiti. Pariško časopisje se zelo čudi, da angleška admiraliteta ničesar ne pove o podrobnostih te pomorske bitke. Admiral Jellicoe o angleškem brodovju. Admiral John Jellicoe, bivši vrhovni poveljnik angleškega vojnega brodovja, sedaj prvi pomorski lord admirali tete, je izvajal nedavno v nekem govoru. Za časa Napoleono-vih vojen so streljale vojne ladje na razdalio 8000 jardov (7200 metrov), danes streljajo topovi že na razdaljo kakih 22.000 jard. (20 kilometrov) in na 18.000 jardov že učinkujejo granate. Torpedi, izstreljeni nad vodo, učinkujejo na razdaljo do 10.000 jar-dov. zato pa morajo ostati ladje, do-kler streljajo, vsaj tako daleč odda-!jene od sovražnika. Ker pa je, zlasti v Severnem morju, razg4ed pogosto zelo slab. je pogosto skoro nemogoče pričeii z bitko na večjo razdaljo, kakor 10JJ00 jardov. Vsako moderno brodovje spremljajo rušilci, ki imajo nalogo, da napadajo velike sovrafne iadje s torpedi, iz česar je razvidni velika odgovornost poveljujocega admirala. Če se namreč posreći tor-pedovkain. prib'ižati se bojnemu bredovju Ta razdaljo, da lahko iz-strele* torpede, se položaj veUkin bojnih ladij zelo poslabša. Nastop podmnskih čolnov je položaj tuđi se bistveno izprer.ienil. Podmorski čol-ni in mine omogočajo ozko blok^Jo, 7SLto mora admiraliteta tuđi temu orožju posvečati posebno pozornost. Angleško vojno brodovje šteje sedaj kakQL40OO ladij (tuđi mjnogggga; jp i | stražnih ladij) fn kakfh 2500 kaptta-I nov poveljuje pomožnim bojnim si-lam Tuđi nevarnost s strani pod-I morskih čolnov je danes večjajtakor kdaj in jo je mogoče odstraniti samo s tem, da se zaradi čim več ladij. Vojna z Italijo. ITALUANSKO URADNO POROClLO, 29. j a n u a r j a. Na trentinski fronti vrši sovražnik obrambna in transprotna dela, katera je motil naš ogenj. Skoraišnji novi boji na halljaaski fronti. Bern, 27. januarja. »Berner Tag-blatt« poroča iz Milana: Rimski listi naznanjajo neprestane obsežne iz-premembe na italijanski fronti. Listi sodijo, da se kljub zimi prično boji na tej fronti mnogo poprej nego lan-sko leto. Zračna hegemonija naših hidroplanov nad Adriio. Znani naš pomorski letalec Banfield se je izjavil v nekem pogovoru o italijanskih letalih in o bojih nad itaJIjanskimi mesti tako-Ie: »ha-iijanska letala so bila doslej večja in močnejŠa kakor naša. Ali naši hidro-plani so mnogo več vredni nego ita-lijanska pomorska letala. Danes ni na * v e t u n i k j e r b o 1 j š i h hidroplanov kakor so naši. Mi smo nad Adrijo neomejeni go-spodarji zraka, nesporni lastntki zračne hegemonije. Ni ga italijanske-ga obrežnega odseka ob Adriji, ka-terega bi mi ne bili se obiskali in občutno noškodovali. Jakin, %Ta-ranto, Benetke. Rimini, Brinrtisi, Bari. Portogruaro. Oradež, Čer-\ inian. vsi ti kraji so občutili našo silo. Italijanski pomorski letalci ra so se upali doslej komaj do Trsta in Reke. Vojna z Rusijo. Stockhdmske vesti o krizi na Ruskem. !z Stockholina poročajo: ^Rječ^ dokazuje, da bo organizirana v dr- Ižavi velikanska revolucija, ako se vlada ne to bolj ozirala na dumo in r:a interese Širokih narodnih slojev. ■^Ali duma ari pa ob^st u1:cepo!noma pretr-gan. — Napetost med dumo fn vlado narašča. Ministrski predsednik Galicin je fzjavil. da ho sfeer nada-Ijeva! posrajanja z voditelji dume. da je pa odločen dumo ra7nnstitf. ako bi ta pogajanja v na^bližniem času ne imela uspeha. KuropafTvfn rope* na niski evropei5ki fronti. Dunai. 20. ianuaria. »AbendMatin« javUajo, da je avstrijska vlada pod dojmom ententine note storila takoj razne varnostne korake in Je v Pragi izvršila obsežne voja-ške okrepe. Istočasno je bil neodvisnim češkim listom poslan iz uredništva (uradne) »Prager Zeitungc protestni članek proti ententni noti, ka-terega so morali dotični listi objaviti brez navedbe vira, V nekaterih tl-skarnah baje stavci tega članka nišo hoteli staviti. Mnogo jih je bilo areti-ranih. Tiskarne so bile baje tišti dan, ko se je članek tiskal in ko so se listi razpoŠiljali, vojaško zasedene. Na-vzlic temu da je prišlo v Pragi do zelo resnih pojavov, »N. Wr. Tag-blatt« zavrača ts insinuacije ter pravi; Vsi češki listi so soglasno z ogoi--čenjem protestirali proti insinuacijam entente, ki so za čast češkega naroda tako globoko razžaljive. = Vprašanje vojaških reklama-cij na Hrvatskem. Poslanec Radić je stavil v hrvatskem saboru v petek oštro interpelacijo o postopanju s hrvatskim! sodniki pri vojaških re-reklamacijah. Hrvatski primanjkuje sodnikov. navzlic temu pa jih je mnogo vpoklicanih in med njimi tuđi ta-ki, ki za službo z orožiem sploh nišo sposobni. Nekateri sodniki so ce!o pozvani po zakonu za vojne dajatve. Od javnih notarjev ni reklamiran niti eden. Reklamiran je knjigovodja neke za?reb£ke tovarne za kandite z imenom Pick, načelnik okrožnega sodišča v Križevcih pa snaži kot na-vaden prostak stranišča v vojašnici. Radi nadaljnih silno oštrih izrazov poslanca Radića je nasta! v zbornici velik nemir in predseđnik je odvzel govorniku besedo. = Rokovn]aške pravijjice o Ogr-skl. Pod to znamko piše »Pester Lloyd«: Francoski listi se v zadnjem času tako lažejo o Ogrski, da bi bilo skoraj misliti, da si dovoljuje šaljivec šalo, ki naj Francozom dokaže, kako lahko jih je nalagati. Tako objavlja n. pr. socijaJistična^Humanite'«, ki je nekdaj služila ^auresu kot publici-stična tribuna, ki torej ni nikak bou-levardni list, poročilo iz Oprrske, ki pravi, da je v ogrski zbornici poslanec Lovassv izjavil: Edina pot k miru je, če ustrelimo grofa Tiszo! >Knez* Apponyi pa da je kričal: Ako Tisza ne demisijonira, se bodemo csvobodili od njega s silo; zbornica ne more več trpeti tega moža v svojih vrstan! »Temps^ pa ve ćelo po-vedati, da je bilo na min. predsedr.i-ka izvršenih več atentatov. >Journal des DebatS'- pripoveduje podobno laž o »resnih nemirih, ki so izbruh-nili na Ogrskem^. Take vesele vesti pripovedajejo francoski listi svojim bralcem vsak dan. Na Ogrskem jih poslušamo z neukrotljivim veseljem. = Posebni ruski diplomatični departement za avstrijsko - ogrske jaimere. >Nowa ReforTpa« poroča: V ruskem zunanjem ministrstvu je bil ustanovljen poseben oddelek za avstro - ogrske razmere, češ, da je Rusija na dogodkih, ki se odigravalo v naši monarhiji, posebno interesira-na. Za načelnika tega oddelka je fcfc imenovan bivši ruski general'ii kon-zul v Budimpešti Priklonjskij, !ii je tem povodom dobi^ naslov državne-ga tajnika. = Neresnična vest. Iz vojnegs časnikarskega stana javijajo: Petro-gradski listi poročajo, da je bilo 400.000 Srbov deportiranih na Ogr-sko in v Avstrijo ter interniranih v koncentracijskih taborih. Ta vest n i r e s n i č n a; internirane so bile Ie politično nezanesljive, za vojaško službo sposobne osebe. katerih šte-vilo tvori le neznaten del onega, ki je navajaio ruski listi. = LIovd George o novi »ureditvf sveta«. »Pester LIoyd ko Dhn|trijev Še ni prav nič pen boljšal. * = Angleško delavsivo in vojna. »Kolnische Zeitung« poroča iz Rot-terdama: Nieuwe Rotterdamsche Courant piše iz Londona: Na ravno-kar se vršečem kongresu angleškega delavstva se je pokazalo, da je većina, ki se je izrekla za vlado in njeno politiko, zopet večja, kakor na preh šnjih kongresih. Na zadnjem kongresu v Bristolu je bila većina 3 : 1, tokrat pa 6 : 1. To je važno, ker po* meni za sedanji režim trdno oporo in ker dokazuje, da vlada med an-glešk. delavstvom isto razpoloženje za vojno, kakor med ostalim angle-škim prebivalstvom. Vlada Llovda deorgea je pri delavstvu priljubljen nejša, kakor je bila Asquithova, ker nje cilji odgovarjajo bolje angleškinj aspiracijam.kakor pa Asquithova ne* odlocnost. = Turski čas. Na predlog turske vlade je zbornica vpeljala gregorU janski koledar. = Murmanska železnlca. Po ruskih poročilih je Murmanska želez* nica, ki je bila meseca novembra 1916 dogotovljena, dolga 1040 vrst Gradili so železnico dve leti ter je stala vsaka vrsta železnice povpreč* no 200.000 rubljev. Najbolj so ovira-le gradbo velike razdalje, močvirna tla in veliki mraz. Mnogo sto vrst ja bilo treba zgraditi preko močvirja na kolih. V štiri mesece trajajoči noći je bih*) treba pri —35° delati pri svfo tu bakelj. Na tisoče delavcev je onet maglo p»i tem delu in se je videlo* da dla ne bo mogoče dokončati. Šele^ ko so nadomestili kitajske in finske delavce z Laponci in Rusi, se je po* srečilo železnico dokončati. V zvezl z gradbo železnice in z velikim! transporti se je prebivalstvo Arhan-gelska dvignilo od 35.000 na 130.000 oseb. V Arhangelsk prihaja sedaj šti* rikrat toliko ladij. kakor sicer, a % desetkrat večjim tovorom kakot prej. Prevladuje pa tam angleška za-* stava. Sploh so Angleži pravi gospo* dani pristanišča in mesta. = Razmere na Angleškem. BiV^ si nemški afriški guverner Petres» ki smo ga kot poznavalca anglešklh razmer že večkrat citirali, piše v »Tagliche Rundschau«: Na podlarf informacij zanesljivih londonskih Nemcev, katerih imena ne morem objaviti, ker bi jim s tem pripravfl osebne neprijetnosti, je položaj na Angleškem sedaj tak - le: V Londonu se še živi podobno kakor v mir* nih časih. Hrane je dosti. Le sladkor-« ja primanjkuje in Ijudje morajo kupo« vati v trgovinah za 10 šilimgov dru* gega blaga, da dobe pol kilograma sladkorja. Vse blago se je podražilo, toda ne prekomerno. Z nemškimi cl* vilnimi vjetniki postopajo Angieži V, zadnjem času boljše. SedaJ tuđi na Angleškem uvajajo sistem nakaznic na razna živila, toda ne iz trenutne potrebe, temveč iz skrbi za prihod* nja leta. Anglija je vsekakor odJoče* na na dolgo vojno in je moralni pcm men naše mirovne ponudbe slano razumela. Strah pred »Zeppelini« je izginil. odkar učinkujejo obrambna sredstva tako dobro. Zdi se, da smo tozadevno iz nepotrebnih ozirov za-mudili pravi trenutek. Anglež se boli edino in samo le brezobzirne podw morske vojne, zdi pa se, da ne ver* jame. da bi se Nemčija k temu odlo-čila. Potopitev vsake večje ladje olv. čuti Anglež kot srčno rano. Jasno mu je, da mu ne pomaga nič, če je še tako dobro preskrbljen z živili, ako 1)0 polagoma uničeno angleško tr-« gavsko brodovje ter taka onemogo-čen dovoz streljiva. Danes se pornbi toliko streljiva, da ni mogoče napra* viti neizčrpne municijske zaloge In uničenje trgovskega brodovja bi oropalo Anglijo najvažnejšega gospon darskega vira za bodočnost. Pri tem ne smemo spregledati, da je objava naraščajočih izgub na zapadni fronti povzročila v prizadetih krogih srotor vo padanje vojnega raspoloženja, Sporočam te navedbe širši javnosti, ker smatram to za svojo patrijot!čno dolžnost. Ne izplača se, vdajati se meglenim predstavam. Politično ni nič brezumnejšega, kakor optimi-zem, ki ne temelji na dejstvih. Ne dvomim, da vas hočejo Angleži z ne^ resničnimi publikacijami in pristriŽe-nimi parlamentnimi govori spraviti v zmote. Na Angleškem vedo dobro, da eksistirajo pri nas vplivni krt#, ki vidijo rešitev v tcai, da se Anglija ne draži preveč, kar bi se gotovo zgodilo s Dostreno podmorsko vojna. Ti krogi hočejo Nemčflo prepričarf. da Je dosedanja metoda podmuiskih čolnov dovolj uspešna. Sedaj im^ Anglija svobodno zvezo z Amerikp in s svojimi kolonijami »n tuđi v Severnem morju je anglešM promet precej normalen. Upam, da se bodo naši odgovorni Ijudje ravnali pO predstoječfli d e j s t v! h in ne po svojih napačnih predsravah. Le tako omogočimo zmagoviti konec yjw*> 24' §tev' .SLOVENSKI NAROD*, one 30. ianuvtrla 1917. Stran 3. Oda&oiiter lidute faUie oa m\M\ nm. Pri razpravi o proračunu dežel-nih fondov v hrvatskem saboru ie stavil poslanec Milan Roje predlog za ustanovitev medicinske f a -kulte na zagrebški univerzi. Dotični fond je sedaj dovolj velik Ja se bodo dali stroški pokriti. Na univerzi obstoja tuđi že več (nstiutov me-dicinskega značaja, na razpolago so izborno kvalificirane uč«ie moći. Sie-vilo dijakov bi bilo več kot zadost-no: vsako Ieto odhaia-okrog 500 Hrvatov, Slovencev m Srbov študi-rat medicino. Sekcijski šef za prosveto or. Tropsch jev imenu vlade izjavi], da obstojajo sicer še nekarere težko-če. da pa se vlada poDolnoma strinja s predlogom :i da bo v najkrajšem času ustanovila medicinsko fakulto. , Vesti iz prlmorskiii će/el. Istrani in Tržačani pred cesarjem. Dunaj. 29. januarja. (Kor. urad.) Cesar je sprejel v Badnu poklon-stveno poslanstvo istrske deželne upravne komisije, katero sia tvorila predsednik dvorni svemik Alojzij Lasciac in njegov namestnik nkrajni glavar baron Gorizutti in potem poklonstveno poslanstvo trža-škega mesta. v katerem so bili: vlad-rsi komisar dvorni svetnik p 1. Kre-kich- Strassoldo. veletržec Rihard baron A 1 b o r i, veletržec barom R a 11 i. veleposestnik Anton M i k 1 a v e c in inženir V. Over-hcff. Poslanstvu istrske deželne upravne komisije je odgovori! na nagovor cesar nastopno: Spreimite mo-5q toplo zahvalo za vaše poklonstvo, ki znova priča na glasen način o pa-triotičnih čustvih prebivphtva moje obmejne grofije Istre. Moja želja je, da se ta novega razvitka zmožna dc-žela z dalekosežnimi gospodarskimi ndređbarni v svojem blagostanju učinkovito pospesuje in se ustvari z enakomerno uredbo ljudski izobrazbi služečih naprav vsem njenim pre-bivaleem zvišana možnnst plodor.os-nega delovanja. Tržaškemu poslanstvu ie na nagovor odgovori!: P.-d sem prisel v svoje rve?to tr/ask^ mesto, katerega prebivalci so mi enako z onimi oko'ice brez razlike stanu ?n narodnosti poda!? v resnfei jrfrMve dokarre Ijubezni polne vda-nosti. Boc^-te proricani da bom on raca! Vašemu rrrstu. katero prenaša, k&OT vetn. te?ke neprilike vojne s pohvalno vztrajnostjo, vedno svc:'o Tiajtoplei^o đeže!noocetr>vsko naklonjenost, da ostane za vedno ncloč-Ijivo združeno z avstrifsko krorr> in spe v nov srečni čas gospodarske T>ovzdf sočutja z nesrečnežf. Kako mo-njo župani zahtevati od beguncev, ;ia}o seboj dovelj živil, če so morali svoj pridelek doma pustiti in bež^ti! Ni dovolj, da so vse zgubili, 2a kar nišo dobili nikakršne odlkod-Tiine. Županom naj zadostuje. da imajo begunci denar za živež plaćati, da ne beračijo. Izgovori »ml ne dobimo ž i veža od vlade, nimamo 5e svojim kaj dat?,« nišo na mestu. Pomanjkanje ni samo v eni vaši, je v celej državi. To. kar je, pa imamo pravico vsf jestf. Upajmo, da bode za enkrat za-doctovada Dru«aAQ lW«m. da se ^ v prihodnje nadalje naznani vse one župane, ki nočejo deiiti živil med begunce ali listke za živiia; te se objavi in se pritoži, da se ne bode de- Ia!a krivica onim županom na Kranj-| skem in Stajerskem. ki sočutno rav-najo z begunci ter storijo v polni me-ri svojo cloveško in državno dolžnost. Glede vojaških podpor nazna-njam beguncem, da so storjeni po-trtbni koraki, da bodo v kratkem rešene. Torej svetujem, naj stranke ne nadlegujejo osebno tozadevnih uradov ter šc nekaj potrpe in čakajo na bivališču rešitve. Slovensko sirotišče v hegun-skem taboru v \zzni pri Lipnici. Slovensko sirotišce v Vagni, katerega bližnjo otvorit^v smo bili žc na-znanili, je 9edaj otvorjeno fn se naha-ja v njem sedaj 16 dečkov in 8 de-klic. Prostora je se in se torej lahko spravi šc nekaj begunskih otrok pod 14 letom, ki so brez staršev. v to zavetišče. Obrnitl se je na naslov: Barackenvenvaltung L^ibnitz. Umri je v Trst« g. Leopold M i k 1 a v Č i C\ firunCni nudpaznik. Pet dnl zapora n petdeset kron globe radi «a!!ce be!e Kave. Neka Pavlina Škalon, ki ima na Re!\i kavo-toč, je bila naz-ianjcna redarstvu, da je prodajala belo kavo. Ker je to po odredM magistrata prepovedann. io je kaznovala reJarstvcnn .^ad^ija na pet dni zapora in 50 K globe. Potras. Velike po§kodbe v Brežicah in Kršhi vaši. Kakor smo poročali že snoči, je bilo čutiti ob pol 10. dopoldne in pozneje se ob pol 12. v Ljubljani lah-ne potresne šunke. Enajca porobila prihajajo iz družili krajev na Kranjskem. Tako so čutill potresne šunke po celem Dolenjskem. posebno v Novem mestu in okolici, pa tuđi po ćeli Savski dolini. Tuđi na Stajerskem so čutili potresne šunke in sicer v Gradcu po V410.. v Kozjem ob pol 10. in v Rogatcu ob 9. uri 22 minut. Opazovalni^c na Dunaju, v Gradcu, v Trstu in Pulju so tuđi za-znamovale potres ter pravi potresno poročilo z Dunaja da se je pricelo potresno gibanje ob Q. uri in 33 minut 37 sekund. Tržaska opazjvalnica je zaznamovala potres ob 9. uri 23 minut 29 sekund, puljska opazoval-nica pa ob 9. nri 23 minut in 52 sekund. Docim pa te potresne opazo-valnice drugega r3otresnega šunka ne omenjajo. poroča opazovalnica v Gradcu, da se je drugi sunek prićel cb 11. uri 29 minut in 43 sekund. do-segel največio silo ob 11. uri 31 min. in 2 sekund. ter se končal ob 11. uri 41 minut, z dvema kratkima naknadnima sunkoma r*b II. uri 57 minut in ob 2. uri in 2 mimitah. Poročila opa-zovalnic soglašajo v svoji sodbi. da je iskati središte potresa na Spodnjem Stajerskem ali Kranjskem. Du-najsko poročilo doioča oddaljenost središča na 300 kiloinetrov. tržaška opazovalnica na 140 km. puljska pa na 175 km. 2c v poziiih nnpoldanskih urah se je izvedelo, da je potres napravi! mnogo škode v Brežicah in vest se ic z,\cčcr potrdila. Potres je bil za Brezice in Krško ^as naravnost ka-tastrofalen. V Brežicah je potres razrušil vreč hiš, med njlmi frančiškanski samostan, notarjevo hišo, poslopje okrajnega glavarstva in druge. Pri cerkvi je moćno poškodovan zvonik, pa rudi sicer je zidovje močno raz-pekano. Na oknijncm glavarstvu je napravi! potres največ škode. Tu se ie vdrlo več sten ter je tu zal/oval potres tuđi edino svoio žrtev v Brežicah. glavanevo soprogo. katero je kamenje udirajočih se sten ubilo in pokopalo. Z drugih hiš so popac!a!i malene vsi dimniki. Sreča je bila. da se potresni senki nišo ponovili, ker je ljudstvo prestrašeno bežalo iz his na cesto. Ljudje se pozneje tuđi nišo več upali vrniti v svoja domovanja, zato so se porazdelili po okoliškili krajih, ki so nianj trpeli. ali pa so se odpeljali. Vojaštvo — osobje tamošnje bolniŠnice — je pričelo takoj z reševalnim in pomožnim delom ter je, koh'kor je bilo treba, vzdrževa-lo red. V Krški vaši je bil potres če mo-goče še silnejši, vsaj iz poškodb na hišali se da to sklepati. Več hiš je popolnoma porušenih in pravijo. da nobena hiša brez temeljite poprave ne bo več porabna. Iztned hiŠ. ki se nišo takoj zrušile. je baje 25 tako poškodovanih, da jih bo treba skoraj popolnoma podreti. Vse prebivalstvo je drlo na cesto ter se nastanilo po prestanem prvem strahu v lesenih gospodarskih poslopjih. Pod razvall-nami sta bila zasuta dva fanta, eden 17 let drugi 12 let star. posrećilo pa se je orožništvu, potegniti oba živa izpod razvalin, dasiravno sta oba ra-ateoa, staiejilt Jože Hrvata težka 1 Že v popoldanskih urah je odšla I iz Ljubljane pomožna ekspedicija na I kraj nesreče, kateri se je pridružfl deželni predsednik grof Attemš z okrajnim komisarjem pl. Kočevar-jem. Pomožna ekspedicija, ki je pod Vojaškim poveljništvom in kateri so bili dodeljeni tuđi zdravniki, se je odpeljala s šotori. koci, kuhinjami na vozovih in sanitetnim materijalom. Južna železnica je dala na razix>lago večje število železni§kih vozov s pečmi. Tuđi v Zagrebu je bil v dopol-danskih urah čuti močan potres ki pa ni napravi! druge škode, kakor da je dobilo zidovje nekaterih hi^ rai-poke. Zvečer so čutili v Zagrebu zopet potresen sunek, ki pa ni bil tako močan, kakor dopoidanski. Ve černi sunek je ime! v Zgrebu smer od vzhoda na zapad, se ie pri";e! cb 10. uri in 20 minut ter je trajal 6 sekund. Potres je bi! valovit in je hnel lokalen značaj. Ljubljanska potresna opazova.-nica poroča danes: Včeraj, d»ie 29. jamiarja ob 10. uri 27 minut in ?1 sekund slaboten bližinski potres z istim agnjiščem, kakor douo!dne. — Danes katastrofalan potres. Ogniišče kakih 8000 kilometrov oddaljeiic. Pričetek ob 3. uri 36 minut 32 sekund, največji nemir (V2 mm ob 4. uri 3 minutah in 27 sekundan. Konec proti 7. zjutraj. Nemir traja. Dnevne vesti. — Oblstitica smrti prestolona-slednika RudcHfa. Korespondcnčni ur^d poroča z Dunaja 29. januarja: Povodom jutrišnje obletnice smrti prestolonaslednika Rudolfa je bila krsta v cesarski grobnici pri Kapuci-nih okrašena z mno^imi venci, med temi z venci člar.ov cesarske hiše. Zvečer je položil nemški poslanik grof B. \Yedel imenom ncmSkegu cesarja krasno spleteno cvetje z be-limi trakovi, ki nosijo cesarjeve inicijale in cesarsko krono. na krsto rrestoIoTiaslednika. — Ponovno najv»šje odlikovanje. Sledeči gg. uradniki ljubljanskih pošt-nih uradov. ki so že od začetka mobilizacije v vojni služIH: oficiiala Ma-tej Župan m Jakob Zavodnik ter asistenti: Ivan K r o b a t h, Adolf K a f f o u in Martin M 1 a k a r, ki so bili že lani odlikovani z zlatim za-služii'm križeem na traku hrabrostne medajie. so bili za odlično službovanje pred sovražnikom vnovič odiiko-^. an: z zlatim zaslužnim križeem s l'rono na traku hrabrostne me-dajle. — Odlikovanje. Kuratorij voj-•iega botrinstva podeli! je g:ospej c. kr. poštarici v Tupaličah Josipmi D o I ž a n. roj. U r b a n č i č. veliko častno dfDlorr.o. Cistitamo! — Vojaški pozdravi. Srčne pozdrave pošiljamo vsem slovenskim deklctom in vsem cenienirn braleem -Slov, Naroda r slcvcnsic? fantje od cesarskih strelccv, seda? nahajajoči se v ledenih Jufijskih Alpah: Tomaž Rr-pač. Vrbsko jezero. Korosko: Rud. Novak. Sv. Peter, Tstra: Karei Lekše, Sv. Pcter; Josip Senica, Straža, Dolenisko: ?tefan Oderlap, kor-por?l, iz Možice. Korosko. — V rusko vjetntštvo so priš'i enoletni prostovoljoc četovodia Aleksa-nder dreeorović iz Tr-ta. Vladimir SteparČ?^ iz ^e^ane ^n^ sta v Astrahanu) in Štefan Lovšin Cta je v A r da to vit). Vsi so služili nr; TI. w. — Volake 7. fovskeca bata!!an?., ki so se udeležili začetkom septembra 1915. nojev pri Sinkowu v ^'zhodni Gaiieiii in ki bi mi modi poredati, ali je moj svak Karei V u n š. t-nol. prostovoljec-četovodja 7. lov. bat. 4. stotniie, padel ali ie bi! ranjen ali vjet, prosim leno, da mi to sporo-Cijo. Robert J a r u š e k, aJminisfrn-tor L. Novin, Hrno. Moravsko. (320) — Ođpoveđanie stanovanj in po-višanfe 5tanarin. Kakor smo že javili, prinasa »W!ener Ztg.-c z dne 23. januarja 1917 novo naredbo celotne-ga ministrstva, ki na blagoJejen način stopa na prste onim vnajemdajal-cem, ki navijajo zgol iz lakomnosti cene stanovanjem, obrtnim lokalom ali pa poštenim strankam brezsrčno odpovedujejo. Tukajsnji mestni magistrat se je že pol leta v poroci I ih o ljubljanski stanovaniski sili trudil na pristojnih mestih izposlovati tako naredbo. Zato ni dvoma, da bi mi-nistrstvo gotovo ukrenilo, naj Ljubljana spada med ->ne kraje, kjcr stopi nova naredba takoj v veljavo. Zato najlsipa taki gospo-darji, kisomorda mislili sedaj v februarju brezsrčno na vi ti strankam najem-Ščfne ali jih vreči na cesto, dobro premisi!jo, predno to s t o r e. Kajti naredba, tuđi Če bi za Ljubljano bila razglašena morda šele po februarskem odpovednem roku, bo imela veljavnost za razmere z a nazal: upatl je, da bo veljala za nazaj do julija meseca 1916, kakor Ie po nienem besedilu dopustno! To bi | moralo vso prebivalstvo pozdraviti z največjo hvaležnostjo. Pošteni go-spodarji bodo imeli kljub temu še vedno možnost, najeniščine, č e treba, vpošteni, v naredbi določeni izmeri povišati, oziroma v zares potrebnih slučajih stranki odpovedati. Zadnji čas pa je bil, in cei svet bo hvaležen, da je vlada zagrabila za vrat tište odurne navijalce stano-vanjskih cen, ki vedno nastavijo stranki, če noče vzeti naše bremena nemogoce najemščine, na grlo nož odpovedi, dobro vedoč, da ni najti nobenih stanovanj. Tuđi bodo s tem na hladno postavljeni tišti premožni in brezobzirni priseljenci, ki za po-všečno jim stanovanje ponudijo vsako ceno, Ie da staro stranko ven spravijo. — Pri treh dobrodelnih koncer-tih »Glasbene Mat?ce< v dneh 6„ 7. in 8. februarja bodo solistično sode-lovali: g^spa Pa vi a Lovšc (sopran), gdč. Jelica Sadar (alt), g. Leopold Kovač (tenor) g. Josip Križaj, operni pevec iz Zagreba (bas), g. Stanko Premrl. regens ehori stolne cerkve (orgle pri Reouiemu v frančiškanski cerkvi), gospad Dragotin Simon, koncertni pianist iz Zagreba, gdčna. Alojzifa Molubova, virtuozinja na harfi (vlogo pri »Soči«;, popolen or-Kester vojaške godbe in pevski zbor »Glasbene Matice«-. — Umri Je? v Ljubljani gospod Štetan P a v 1 i č, prejemnik mestnega užitninskega zakupa, po kratki bo-lezni. star 50 let. P. v m.! — G. Frevtagov specijalni zem-ljevid soške fronte. Kartografični zavod Q. Freytag 6: Berndt na Punaju je izdal specijalni zemljevid soške fronte v merilu 1:35O.0O0. Posebno dodani zemljevid kaže še v večjem merilu 1:150.000 mnogokrat omenje-no pokrajino okoli Gorice, severno Solkan in Plavi do Kanala, južno preko doberdobske Dlanote do Trži-ča in Devin s Sesljanom. Zemlievid podaja dobro izvedeno sliko goriske-ga boji^Ča in bo gotovo dobro služil pri zasledovanju dogodkov na tej fronti. Zemljevid stane 1 K 10 v in se dobi v kniigarnah ali pri tvrdki Freytag 5: Berndt na Dunaju, VII., Schottenfeldgasse 62. Slovenski kra-ji so nekateri zaznamovani pravilno slovensko, drugi pa z laškimi imeni. Ča? bi že bil. da bi se na zamljevidih naših pokrajin beležili vsi kraji po svojih izvirnih slovenskih imenih. Umrla ie 26. t. m. po daljši mučni bolezni v Bs^runjah pri Cerknici Marija (labrenja iz Rcikeka, stara 29 let. Naše sožalje sorodnikom. posebno dobreinu ji soprogu, sedaj vojaku v Karpatih. Iz Kranja. Pri koncertu, prireje-nem dne 24. januarja. v nrid croriškim beguncem, je bil majster Ondriček prisrčno in burno slavljen. V živem spominu nam ie ta interesantni umet-nik in njegova samonikla umetnost še izza njegove^? p-'-oor^ na-t^na v našem mestu pred 14 Wi. Nf^nrov temperament co ie ^-č rV^-;1, obranjene so pa 05t^To vse c^a vr1?ne nje-govega tona in hn'n^ti. ki ??h go^li razodevajo, s katenmi si je svet osvoji!. Tako sanjav--*. prisrčno in občuteno šc nismo čuli Schumanove ^Večerne pesmi« kakor ja je pela njegova vijolina: Sploh je nudi! bo-erafi, že objavljeni vspored, poln pre-rrled o njegovi umetniški vsestrano-sti. Na klavirju mu je sigurno ob strani stal g. PoVath. Dvorana Je bila ra7prodann. Čisti dobič^k znala 420 K. Med drugimi so koncert po-setili gg. r>krajni glavar Schitnik s so-nrogro, major Weiler. gim. ravnatelj Fajdisra. ces. svetnik Polak in mnogo castnikov. Iz Karčovine pri Mariboru. Poročali smo že pred nedavno temu, da se trudi obunsko predstojništvo eheine Karčovina pri Mariboru, da bi dobila občina neniško ime Marchek. Z ozirom na to je napravilo imenovano občinsko predstojništvo že opetovano vlogo na c. kr. deželno namestiii-jo y Gradcu, tej pa menda stvar prav nič ne ugaja, vsaj čujemo iz zaneslji-1 vega vira, da je zahtevala namest- ] nija pred par dnsvi, da mora občin- I sko predstojništvo navesti tehten vzrok. zakaj da zahteva izpremembo imena in da mora predložiti tuđi ka- i ko primarno ime za vporabo v slo- ] venščini, češ, imenovana občina šte- i je po Ijudskem štetju 900 Netncev In ] 400 Slovencev. Na to je seiaj odgo- { vorilo občinsko predstojništvo, da si ] za to želi izpremembe imena občine, I ker se je že v dveh slučajih zgodilo, ] da so denarne poštne pošiljke, na- i slovljene na »Kartschowin<, bile po- ] preje poslane v Karčovino pri Ptuju i in Šelfe čez par dni dospele tu sem. J Namestniji pa to ne zadošča, češ, da 1 ve vsakdo, da ima označiti v takem I slučaju tuđi zadnjo pošto, torej doda- j tek »pri Mariboru*. Kar pa se tiče ] druge zahteve od strani namestnije | v Gradcu po označbi tuđi slovenske- ] 12l Imena občini, so pa gospodje ob- J Činskega predstojništva v Karčoviiii- 1 Marchek mnenja, da se nemški J Marchek sploh predrugačiti, mito- I ma posloveniti ne da. To slednjo ml tem gospodom prav radi verjamema in za to bi jim dali žanje edino pamet*' ni nasvet, da naj ostane pri stari ozjiačbi Karčovina, če ravno to imej morda nekaterim gospodom iz prav, lahko umi jivega vzroka nič kaj prijete no ne zveni v ušesih. Res tehtneg^ vzroka za kakšno predrugačenje kra* jevnega imena itak ni prav nobenefc ga. Sicer pa naj tuđi gospodje pri d kr. deželni namestniji v Gradcu po? mislijo, koliko sitnosti bi povzročilo tako prekrsčenje ravno sedaj li> ravno z ozirom na poštni promei^ Koliko je mož iz te občine na bojneii polju in predno bi se ti privadili ne* osnovani novotariji, bi minili meseol in meseci. Za zgol pustne kaprijole; po kojih se hoče nekim gospodom \r Karčovini, pa menda tuđi ni čas niJJ primeren. 6916 kron |e ukradel v Delnical| na Hrvatskem neki Janez Obreb Izt Celja gostilničarju Stimcu. Orožnik| so ga kmalu prijeli ter oddali sodiščit Slovlta opera »Hoffmannove pripovedke« v tukajšnjem ktao Ideal. Danes se vrši v kino Ideal prvo predvaianje največje učinkovit tosti seziie »Hoffraannove pripoveđi Ke«. Drama s predigro v treh dellfc Prosto po operi vprizoril Fric Erietl« mann Frederik in Rihard Oswald. V) glavnih vlogali Erik Kaiser-Frft^ Resi Orla. Ferdinand Bonn, The* Sandten in Kata Oswa!d. — Kot do-polnilo je humorja polna nordiškđ veselo'^ra »Tetjak« v 3 dejanjih % Lauritz Olsenom v glavni vlogi H$ »S. M. teden 115 b«. — Predstave pq| 2 uri in sicer ob 3., 5., 7. Tn 9. — Mlap dini ni primerno. — Ideal Kino. j Upreiviiaciia. + Izkaznice za kruh in moko s^ bodo izdajale pri vseh desetih komk sijah v s o b o t o, dne 3. februari* od 8. dopoldne do 1. popoldne. -T Krušna komisija za IX. okraj, ki je poslovala dosedaj v Češnovar« jevi gostilni, bo uradovala v soboto in nadalje v steklenem salonu gospy Marenčeta. gostilničarja na Dolenfi ski cesti 20. -' Uslužbenci južne in državna železnice se opozarjajo, da ne dob$ več izkaznic za kruh, moko, sladkox$ kavo in mast pri krušnih komisija^ ne zase, ne za svoje rodbine, kei bodo v prihodnje dobivali blago lj svojih železniških skladišč brez iz kaznic. Uslužbenci železnic, ki imaj^ na stanovanju še kake druge osebej za katere ne dobe živil pri železnici pa so jemali dosedaj izkaznice pq komisijah kot glavarji hišnega g<» spodarstva na svoje ime, morajo pri nesti h komisiji listek, na katerem sq napisana imena in priimki oseb, z| karere žele izkaznice. Ta Iistek mofij uslužbenec železnice podpisatl m pristaviti svoje uslužbeno mesto ut stanovanje. Brez teh listkov uslužj benci iužne in državne železnice tu<| za drucre osebe ne dobć izkaznia ' -f Prehrana. Pri ministru 7% nrehr^rio generalu Hoferju Ie bila do* pntan*ia nemških mest. Minister'J^ iznvil. da se bođo v vseji kronoviS nnh popfsale zaloige in da se bo p<$ tem videlo. kakšen je dejanski polofe žal. Preskrbovanfe s krompirjeflj ovira vreme. NaiviŠje cene se spr^ vijo v sistem. Minister je rekel, đ& hoče napravit? rezerve najmifnej^il notrebščin, organizirati vse skupina konsurnentov In za vse enako poskt^ netf. Č« se bodo premenile določt* o brezmesnih dnevih. je odvisno o< tega. koliko je živine na razpotagaj nfe, Zlasti naj prebivalstvo skrbi tk pridelovanie sočivfa. 4- Rekvizicija žlvff na NJžJen Av$M?skcm. Nižjeavstrijski cesarsk ramestnik je dobil z ozirom, da U dosedanja odda?a živil na Nižjen Avstrijskem ostala daleč za predpŽ sano množino, pooblastilo, da izvrši rekvizicijo živil s pomočjo vojašk^ A đ^to jR^m ^t^ a^M ^^^ ^^^ ■ — ^^—. .^—_ -___ .^_. ___ ___ fl t # I Stran 4.___________________________ .M-ovcjM^tu nakow, uu« 30. januvarja is*i7. 24. Stev. asistence. Ta metoda se Je doseđaj dobro obnesla. + Uvedba posebnih nakaznic na petrolej na Dunaju. Dunajski magistrat je uvede! z veljavnostjo od 4. februarja nakaznice na petrolej. Za privatna stanovanja se bo dobilo brez ozira na število sob pol litra petroleja na teden. + V mestni klavnlcl ljubljanski se Je zaklalo v času od 14. da 21. ja-nuarja 127 volov, 1 bik, 24 krav, 499 prašičev, 201 tele, ins koštrunov, 2 \ kozlića in 11 konj. Vpeljalo se je 786 ! kilogramov mesa in zaklane živine 1 govedo, 11 prašičev in 20 telet. ~ Razne stvori. * Požar v knjižnici. V Groningenu na Nizozemskem je vseučilišće, v ćigar knjižnici se nahajajo jako redka dela in dragoceni stari roko-pisi. Na doslej nepojasnjen način je začelo v tej knjižici goreti in je ogenj imičil mnogo dragocenih del in tuđi nenadomestnih rokopisov. * Razšlrjenje Škodovih tovarn. Svetovnoslavne Škodove tovarne. katerih ugled je po avstrijskih topo-vih silno narasel. bodo znatno razši-rili. Do konca maja letošnjega leta ! bodo na prostoru 32 ha zgradili 22 i novih tovarniskih poslopij, nekatera ! druga pa znatno razširilL j * Zapleniene smotke. Trgovec J Abraham Hilb iz Manheima si je pač i mislil, če že skoro ves Izrael bogatu ne smem jaz zaostati in je skrivaj spravil v Monakovo 100.000 smotk. ki jih je hotel prodati z oderuškim dobičkorn. Predno se mu je pa posre-čil blagi namen, ga je prijela policija j fn mu zaplenila vse smotke. ; * Kaznovani gostilničarp. V Pra-STi je bila kaznovana ce!a vrsta re-stavraterjev in srostihrčarjev, ker so tuđi na brezmesne dni postrezali svojim gostom z mesnimi jedili. Trem iako znanim gostilnlčarjern so obrt sploh zaprli. V eni teh gostiln je bilo na brezmesrn dan osem različnih » «nesnih iedi na razpolaganie. j * Ženske v hlačah. V zimskih ! 7c!ra\iliščih na Bavarskem, slasti v Partenkirchnu in v Oarmiscbu se mudi polr.o dam, največ že zrelejše starosti, ki nastopajo v športnih hla-čah in v tej obleki obiskujejo tuđi ccrkve, dasi se s športom sploh ne rečajo. Prišlo je vsled tega že do ne-Ijiibih prizorov. Vojaška oblast je rdaj to ^tmorn pren^vedala. * Zapjenjena živi!a. budimpeštanska policija je zopet zasačiia za ■ pol milijona skritih živil. Ta živila je skril agent Emanuel Klopfer. Policija je konfiscirala 166 zabojev čokolade v vrednosti 160.000 kron, 5Sfc zabojev sveč v vrednosti 2)0.000 kron. ; 285 kilogramov popra :n se vse pol-no drugih stvari. Klopfer Je pred voj-no agentova! z vinom in s srečkami ter nabirat inserate, kateri po'Jici ne uesejo baš dosti, med vojno pa š? je $ kupčevanjem z živili pridcbil že veliko premoženje. * Utesnitev žetezni*ke2a pr^mc- : $ ta na NemŠkem. B e r o 1 i n. 20. ja- ; nuarja. (Kor. urad.) Na Nerrškem : pripravljajo odločilne ukrepe za že-fezniški promet. Potovanje privatnih oseb se bo omejilo na najnujnejše -slučaje. Vsak potnik se bo moral vz- I kazati o vzrokn in potrebi potova- i oja. nakar bo še le dobil dovoljenje. Zgol privatni interesi se morajo zapostaviti javnim in gospodarskim interesom. Zlasti se bo tikali nova rta-feđba zabavnih potovanj. Tuđi bla-Srovni promet se bo še bolj omejil ter bo služil izklmčno namenom voj-?iega gospodarstva. ______________ Darila. DarHa za goriške begunce: Oo- riško vinarsko društvo v Kobdilju, 4ar preč. g. župnika Jož. Rudi v Ga- liciji na Koroškem, 4 K: J. Mermolja iz Mirna pri Gorici, zač. v Celju, 50 kron, župni urad v Komendi pri Kam-niku 25 K, Jakob Pavlovčič, župnik, Suhor pri Metliki, 13 K 90 v, župni urad Selo-Pol 5 K, darilo »Siov. Naroda« 2 K, f rane Gartner, župnik na Planini, Štajersko, 32 K, Martin Žmavc, c. kr. okr. orož. stražmojster v Gorazdi. Basna, zbirka, 55 K. Uraz. Inanec, c. kr. orož. stražmojster v Pulju. 10 K. darilo »Slov. Naroda«, .*0 K. Ernestina vd. Krisper. mati dr. Val. Krisperja, v Ljubljani, 500 K, dr. Valetin Krisper Ljabljana. 1000 K. Županstvo Log 100 K. Ivan Bt gatni, begunec iz Gorice, sedaj v Mariboru. 10 K, c. kr. okrajno sodišče v Po-stojni 50 K, župni urad Barkovlje pri Trstu, dar župljanov, 30 K, A. Jezer-šek. Krize pri Tržičj. potom »Slov. Naroda«, 6 K. Janko Krušič, kaplan, Solčava na ^tajerskem. 6? K, Franc Grom. Trst, 10 K, Ferdinand Stadler, duhovnik iz Trsta, 4 K, Josio Javor-nik iz 2alne in Josip Lavrič iz Šent Vida 20 K. P. Bonaventura Franc Savec. ord. kn. Cap., voini kurat, 25 kron, Bralno društvo v Ljubnu pri Tolminu, potom »Slo/. Naroda«, 30 kron, župni urad Vič pri LiuMiani 10 kron, L. F->?ar, Inomost. 10-1 K. Matilda Cerar, Blagovica, 12 K. Za »Otro§ki skfad goriških be-guncev«: Neimenovani, Liubno. 20 K. Obleko so darovali: Pernat Magdalena. Crna, Koroško: župni urad Sv. Lenart nad $kofjr> Loko; Jozef Volk. duhovnik. Vel. Bukovica; Ne-imerovana (čevlie). Posridovnlnica za proriske be-jrunce v Ljubljani se vsem daroval-cem najtonleie zahvaljuje. Umrli so v L;ubPani: Pne 26. januarja: Jakob Kocjan, zasehnik, 75 let. Dunajska cesta 25. Dne 27. januarja: Ani Surovin, sirota. 15 let. Radeck^rra "est^ 9. — Ivana Jeršin, crostia, h^alka, 58 let, Radeckejm cesta 9. Dne 29. januarja: Karei Seunie, s!n trgovca in nosestnika, 13 let, Er-javčeva cesta 26. V dežeini botni^nicf. Dne 24. januarja: Josip Pretnar, mizar. 67 let. Dne 25. jan'jaria: Terezija Thurm, fotografova ženi. 51 let. — Josipina Cerar. delavčeva hči. 13 mesecev. Dne 26. januarja: Zora Videm-sek, pekova hči. 14 mesecev. IzđajateN In odgovorni urednik: Valentin Kop?t»r. Lastntna In tisk »Narodne tfekarne« ^M Zncutešeno Žalostjo naznanjamo ^m ^M vsem sorodnikom, pri ateljem in ^H ^M znancem, da je naša iskreno tjub- ^M H ijena hčerka, vnukinja, nećakinja ^B ^B in sestrica ^M IE >ica Kovačič I ^M mlada begunka iz Gorice, dne 1 ^H ^1 t. m. v nežnt dobi 6 let, po ktatk , ^M ^M a mučni bolezni, m rno izđinnila ^M H svojo nedolžno duSico. ^M I V ZATICINI (Do'enjsko), I ^M 20. januarja 1917. ^1 I tahi!«či •■talL I ^m Brez posebnih obvestil. ^M M«itnegm viltalaik^ga salnipm ravBttol!strt U\q6 naznanja, da je njegov ctnjtni sotrudoik, prejemoik, gospod Štetan Pavlič dne 29. januar je 1917, ob pol deseti ori dopoldae po kratki baeini, 50 let star, nagle smrti umri. Pogreb bo ▼ sredo doe 31. t. m. ob 4 uri popotdoe, iz j hiše ialosii TriaŠka cesta St. 14 na pokopa I išće o« Vićo. čast rajDikovemu sporninu! ~\ LJUBLJANI, dne 29 januarja 19I7 Fellerjev blagodišeči, os*eiu!oči, bulečioe tcJažeći rastlmski p»e: čni iluid z / -mko glavobo!. F r*?dv« ;nf Cfnr, 12 stf-L-!enic ♦ ra^ko 6 kron. L* kar a; E V Felfr. S :c* E**t<% «t. 238 iHtva'k« ) Č '. 1(0.000 /ahva nih pišem it zdravni kih priporc»č 1 Sprelma se s prlm. preiobrazbo pni tvrdkl ^r ] Knfetc, £'iU pČilo tŽ let starega v 4 p»Hitrskih stekUniCTh poljem franko za 4- K, mlajSega 3 letnega, čudovito bolf'inc tolažeče vdigavalno sredstvo zorer trgan'• w vdlh, 4 joilttrske stekle-nce 32 K Vino od 5b litrov t aprej Beli v? in^ in rdeči i»reunder ret liter K 3 60 Benedikt Hertl, vel^posestiilk, grattlna Gofiče pri Konjicah, Štaltrsko. Pristen dober bi ■ nnipvpp I Iliju luli se dobi pri 15 L SESEMO v Snol SliKi. JOobre britve In ; APARATI ZA STRIŽENJE LAS. i T. a britev iz srebrnstega jek!a I K 3 *-*, 5 ; vamostni brivski j aparati ponikljani K 3, 5 ; j 1 f^ rnamka .Perfekt" z 6 klinami, ; lim K 12, 15, 20; Dvoreznc re- j I f A zervne kline tucat K450,5, 6. | j • ^ Prirra aparati za strfžcnje las i ! 9, 1!, 12 K. Prcmena dovolje- i ^^ na ali denar nazaj. Pošiiia po | 9m povzetju ili predplačilu i ^^ c. in kr. dvorni 7 'ožnik, \ : I \ Jan ^onrad izvozna tvrdka, ; f \ Most Si. 1667. (B'fii) Češko. ' m 1 Glavni kataloj? vsakomur gratis VI in fran'o. ■ ________________' Mi MIiki i Kamniki raspisuje mesto praktikanta. Prosilci, ki so dovtfttli vsai 4 raz rede kake srednie ^»< 1c, oaj ▼lo?<° svnip las^nfiro^no pisane proŠojc d# 15. t¥eč%na 1917. Oiii. ki s<« ie služ li ali sluino pti kakem denarnem zavodu z lepo pisa.vo. imaio prednost. Lctni ad utum »e bode b imeno-vaojem vred diloftil. 364 KaTBatelUtv*. Ob pomanjkanju mleka in sladkorja )f aajHlj liriTi li trti Mjceadi« "Z- kran u kjatke Saini tii Mm m Dr>bi a* pri tekanurjn halM^^flB V ifBt-tfMl ■!!!■ uliiam. GIstim nlofc Ra Dnaji sttaMt 4. 2:4 vtiMiv f Hlijii aln| ^i^ata brat otrok ia Ukol ali 1. nara«. Ponudbe n^d „Tri ose«)« 380" na upravu. »>lov. Naroda«. «^60 5©b«a epraua »O proda r»dt ^fl-tve n^H roko dne 3. februar*a 1917 ra*đ 2. ia 4. uro popolone 353 JurJiiev trg št 29 ili. nadstropje. Ii£^ si zt brndotrra 'zrkm pr 'i'ia stoteie^a ali letećega trdegi lesa. Naslov pove uprav. »S ov. Naroda^j Prazna vreče vseh vrst in v v^aki množini kupuje vedno ter nla^uje nadražje ------ trgovsOca tvrdka == J. Kušlan, Kranj, Goren]sko. 3729 Zimske ter letne otročje nogavice »Patent« in gladke v v^rh ^tprillah, ra^poi-Ha na Hphelo Osvalđ DobfHCf Ljubljana, Martlauva costa it, 15. 'srotam sr proda \QQ tilO. mdSilfSl OTTatnlkOT 5, S1/^ 6 6V2 7 crn po S 4'SO za en tucat. 264 Posojilnica v Mariboru, re^iatr. ladmga % omel. porofitvom vabi na XXXV. občni zbor ki se vrši ▼ aedello, dne 11. avećana 1917 ob 10, vri dop. v radrainl pisara! (Narodni Dam) DNEVNI RED: 1. Porofilo ravnateljstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Pnročilo nadzorstva. 4. Odobreme računov za leto 2916. 5. Ra^delirev čisrega dobička. 6. Volitev predsednika ravnateljstva in dveh članov ravnateljstva. 7 Volitev nadzorstva. 8. Čitanje revizijskega zapisnika Za-diužne /veze ter ukrepi vsled is ega 9. Slučajnosti. Ravnateljstvo. »S£*. mesefna soba (solotaa lagal • pasoosta Thcdom, w takol odda gospoda ali gospodični. Kie, pove uoravn »Slov Naroda«. Psa) in cCobro i*^5*51M^^ ©hranjen ^p^a w ^BHI ^aV W w tS se proda v Krakovski slici št 19« U 5 l'MMTlM K 21*— iz Prage dobavlja po povzetju Tovarna Slviff 57 IMtf^EIl & Go.» Praga VII, 985. d-.'ro 'Iranien, se prttđa. Poizve se v Tebačni tovaru! v Lfablfaot pri portirlo. 320 Različnc bonbone t papirnatih Skatljah, imam vedno ¥ | zatogi ter razpoŠiliam na debelOb OsvaSd Do^eiC, Ljubljana, Marfinova cesta St* 15. 263 Zarad i preselitve se proda kompletna, dobro ohranfeaa spaina soba. j Ogleda se lah'.o med 11. in 12. uro dop. Gradišće št 8. Več pri ! hišniku tam. 359 ( *—-^—~~——~——~———^—^—————■^—"~~~"~■^~"~~~~~w Stanovanje v novejši hiši obstojeČe iz 4—5 sob z električno ratsvetljavo 80 išćo za , majev termin. Ponudbe pod 99Malu | 4308 na upr. Sloven. Naroda. z Ia!i2 sobama in kuhinjo, S© ISC0 ; Za maj. Kdor ga oskrbi, 20 K na-j grade. 316 1 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. dober čuvah se proda v SfrefiSki ulici St. 2G. 312 Orehov les : kosia jev les v deblih v poleaitt In deblih kupim vsako vagontko množino po najviSji dnevni oeni J. Pogačnlk, pobijana, Mar. Terezife cesta 13. w sredo, 5eti*tek in petek v kavarni v Spodnji Siški, Ce-lovška cesta št. 77 (Juvandičeva hiša) i*azli£na kavarniška oprava _______in tuđi nekai pohištva._______ ^gSjS^ Popolne opreme *^^ otroSkega perila u^^3ie:3^ w zalogl za vsake starost priporoia znana trgovina s periiom C J. HAMANN LJUBLJANA, Mestni trg Stev. 3. Ustanovljeno 1866. KF Perilo lastnega izdelka. > Tri Oni ot> 4., pol 6., 7, pol ». uri rvelor ERNA MORENA v nimsM igri — Sestri dvojki. —= ISF Ema Morena igra ebe teitri! "VI KIKO CEUTRAL U kl mMi\L