St 183. ______________.V Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek. Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poftti prejematia ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto........ 15 K */„...........10 » V. . . . .,......5 » Posamične številke stanejo 10 vin. „SOfiA" ima naslednje izradno priloge: Ob nosom letu „Kaiipot po^odlkem4n-0r^fianske^;.,^n, J „&ailpot po IJubljani in kranjskih mestih", daljo'dvakrat v letu „Yoznt red tclesnic, parnikov in poStnik trn". . t Naročnino sprejema upravniStvo v Ooaposki uli da ga oskrbe- v Trstu, v Nabre-žini ali v Komnu. Da prihaja tak zdravnik k bolnikom, ni tem nič pomagano, ker on le pride, ogleda bolnika, konstatira bolezen in | potem odide. — Zdravnik bi moral poučiti j roditelje, bolnike, županstva, učitelje in i druge glede bolezni, da se ta ne razširi. | Bivša okrajna zdravnika g. dr. Z. in g. dr. • J. sta bolje postopala in sta ukrenila vse ! možne korake, da se niso širile nalezljive | bolezni. Apelujemo torej na c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani glede* te bolezni o pošto-| panju zdravnika. Ako okrajni zdravnik g. dr. ; G. ne more zadostiti svoji službi, naj se v takih nevarnih slučajih poveri obisk bolnikov objavil noben družbin koledar; zato ga naj- j gg. zdravnikoma v Komnu in v Nabrežiui.To topleje priporočamo. Vsakemu slov. narodnjaku bodi dolžnost, da ga prijazno sprejme in s položnico pošlje družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano zanj vsaj l K 20 v ali morda še kaj več. Družba sv. Cirila in Metoda. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1909. Je pravkar izšel. Kaj prinaša ? Svoje blago je razvrstil v dva predala; prvemu je naslov: »Naroduerau delu," v dru- Pri klerikalcih ni ne jednega ne I gem pa: Vestnik družbe sv. Cirila in DOPISI, iz komenskega okraja. Od Nabrellne, 13. nov. (Š kri a ti ca). — Na Vojščici, v Brestovici, v Šempolaju in drugod razsaja škrlatica med mladino. Več otrok je obolelo in tudi ujarlo. Zbog tega so šole v omenjenih občinah zaprte. C. kr. okrajno glavarstvo v Sežani pošilja svojega c. kr. okrajnega zdravnika g. dr. G. po občinah, pa prav za prav ne vemo, čemu ga pošilja, zakaj ta zdravnik ne učini ob vizita- bi bilo bolje in umestneje, nego da prihaja okrajni zdrav.ik od oddaljene Sežane, dočim imamo zdravnika v naši bližini. — Upamo, da bode to kaj pomagalo. Iz goriške okolice. Iz Gor. Vrtojba. — Na Martinovo, 11. t. m. sta se poročila v Gor. Vrtojbi gosp. Fran Fatur, orožniški postnjevodja v Kanalu, in dražestna gospica Antonija Batistič iz znane gostoljubne Batističeve obitelji iz Gonijo Vrtojbe. Kakor pri drugih, prilikah, smo se tudi pri tej spomuili naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda ter nabrali v nje namen pri svatovskem gostovanju 15 K 52 v. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal: ===== ALKXANDRE DUMAS ===== (Dalje.) — A! pravi Croimvell, mislil sem, da v obče niste tako radovedni! — Radoveden sem vselej, videti padec kakega sovražnika Vašo Visokosti, in ta ni bil ravno med najmanjšimi vaših sovražnikov. Toda niste bili li tudi vi, general, v paladi Wite-Hali ? — Ne, odvrne Cromwell. Za trenutek nastane molk. Nato vpraša Mor-daunt: — Ali so vam znane podrobnosti? — Prav nič. Od jutra sem že tu. Vem samo to, da se je kovala neka zarota, da se reši kralj. — A! vi ste to vedeli ? pravi Mordaunt. — To ni nič takega. Štirje kot delavci preoblečeni možje so imeli osvoboditi kralja iz ječe ter ga odvesti v Greemvich, kjer je Čakala ladija. — In vkljub temu, da ste vedeli za to, ste tičali tu, daleč od notranjega mesta, mirno in brez delal — Mirno, da, odvrne Crom\vell, toda kdo vam pravi, da sem bil brez dela ? —- No, pa ko bi se bila zarota posrečila ? ~ Želel bi si bil to. za po — Mislil sem, da smatrate smrt Karla I trebno zlo v prid Angleški ? — Da, in to je Še vedno moje mnenje, pravi Cronnvell. Toda treba je bilo le, da umrje, bolje bi bilo morda, da ni umrl na morišču. — Zakaj ? Cronnvell se nasmehne. — Oprostite, pravi Mordaunt, toda jaz sem uka-željen politik in želim pri vsaki priliki izkoristiti nauke, ki mi jih blagovoli dajati moj gospod. — Zato, ker bi se potem reklo, da sem ga po pravici obsodil, a sem iz usmiljenja dopustil, da je pobegnil. — Toda ko bi bil resnično ušel? — Ni bilo mogoče. — Ni bilo mogoče? — Ne, zakaj ukrenil sem vse potrebno. — In poznate ii one štiri može, ki so hoteli rešiti kralja? — Da; oni štirje Francozi so, katerih dva je poslala gospa Henrieta svojemu soprogu, dva pa Mazarin meni. — In mislite li, gospod, da jima je naroČil Mazarin, da naj delata to, kar delata ? — Mogoče, toda priznati ne bo hotel tega. — Mislite? — Prepričan sem o tem. — Zakaj ? — Zato, ker se jim ni posrečilo. — Podarili ste mi dva izmed teh Francozov tedaj, ko nista zagrešila še nič drugega nego da sta sukala orožje za Karla I. Ali mi hočete dati 3edaj vse štiri, ko so krivi zarote proti Angleški? — Vzemite jih, pra vi Oromwell. Mordaunt se prikloni z divjim, z magozavestnim smehljajem. — Toda vrnimo se k temu nesrečnemu Karlu, pravi Cromvel!, vide\ da se Mordaunt pripravlja, da bi se mu zahvalil. Ali je bilo slišati kaj kričanja mGd ljudstvom ? — Prav malo, samo klici »Živel Cromwellc — Kje ste bili vi med tem? Mordaunt se ozre trenutek v generala ter mu skuša citati v očeh, če je stavil nepotrebno vprašanje in Če vse ve. Toda Mordauntov žgoči pogled ni mogel prodreti v temae globine Cromwellovega pogleda. — Bil sem na takem prostoru, da sem vse videl in vse slišal, odvrne Mordaunt. Sedaj upre Cronnvell svoj pogled v Mordaunta, in to pot ostane Mordauntovo oko neprodirno. Čez nekaj sekund umakne Croimvell pogled malomarno v stran. — Videti je, nadaljuje nato Cromveil, da je začasni rabelj prav dobro izvršil svojo nalogo. Udarec je bil naravnost mojsterski, kakor se mi je poročalo. Mordaunt se domisli, da mu je Cromwell dejal, da no ve nič podrobnosti, in sedaj je bil prepričan, da je bil general navzoč pri obglavljenju, skrit za kako zaveso ali za kakim zastorom. — Da^res, odvrne Mordaunt z mirnim glasom in malomarnim obrazom, en sam udarec je zadostoval. Novima p^ofieneema Želimo obilo SreSe — drugim zavednim Slovencem in Slovenkam pa priporočamo, naj se o takih prilikah povsod Bpomnijo z radodarnimi prispevki naše dične šolske družbe 5 kajti: zrno do zrna...... Domače vesti. Namestniška prepoved, da se ne sme tožiti novo vino do novega leta 1909., je razveljavljena za goriško okolico. To se nam je naznanilo danes z uradne strani. PopraŠali smo takoj na magistratu, če je ta prepoved razveljavljena tudi za mesto ter dobili odgovor, da tam ne vedo nič o tem, da niso dobili še nikakega obvestila. Na to so z magistrata zahtevali takoj, da se raztegne to tudi na mesto, kar se menda tudi zgodi. Darovi za nDI]i»i MHIi*. - si. okrajni šolski svet v Tolminu je dovolil 100 K podpore. _._ iz nabiralnika v Cerknem je poslal Vilj. Peternelj 25 K, doslej skupaj 31-44 K. Nabiralnik v gostilni pri „PetelinckuB v Gorici je dal peti znesek 11 30 K, doslej 4476 K. I. Brumat iz Št. Petra je daroval 5 80 K. Za mesec november sta prispevala po 1 K Fr. Lavrifc, železn. revident in Pet. Susič, mizar v Gorici. —.— Pri igri „6ip cap čorum" v kavarni nCentral" se je nabralo 3 K. —•— Tvrdka LuvrenCič in Domicelj iz Ljubljane je darovala veliko vrečo sirkove moke. —.— Na račun mesečnine je prišlo v denarju 66*80 K in v blagu 19 kg ohrovta in 15 kg sladke repe. Živeli darovalci! DlNli. V gostoljubni Komelovi hiši v Šem-pasu nabral g. Fr. Križman K 27-80, in sicer za ^Dijaško kuhinjo" K 22—, za družbo sv. Cirila in Metoda pa K 580. Darovali so po K 10: g. Josip Hvala, trgovec v Šempasu in g. Julij Savelli, c kr. poštar v Šempasu v prid nDijaški kuhinji". Ostali znesek so darovali še drugi navzoči gostje in domači. Zi družbo si. Cirila In Metoda se je čakalo v nabiralnikih tvrdke A. Gabršček in sicer v trgovini v Gosp. ulici: E 5*20, v Trg. domu: K 3-33 in v tiskarni: 76 vin. Skupaj K 9*29. Koncert pri Zlile« Jelenu drevi odpade vsied prezidavanja in dozidavanja. — Prihodnji koncert se naznani. Najbrže bodo koncerti ob nedeljah. Tako namreč žele mnogi Slovenci, ki so izjavili, da jim sobota ni primeren dan. BBeB Hlir", roman iz Kristusovih časov, spisal angleški general Wallace, — je izšel v drugem docela novem prevodu, kateri je oskrbel znan slovenski pisatelj. — Knjiga je izšla v priljubljeni obliki, kakor „Trije mušketirji" ali „Ana Earenina". Prodaja se pa le v dobro, platno vezana po — 4 K, s poštnino K 4*30. Naročila sprejema »Goriška tiskarna" A. Gabršček. »KaŽilOt" po Goriškem se letos razširi najbrže tudi na Trst, kakor je že bilo pred leti. — Ta knjiga je povsod v rabi ter je postala že neizogibna potreba za najrazličniše potrebe. Oglase sprejemamo do 16. decembra. »Kažipot« dobe* brezplačno vsi naročniki »Soče". P. n. naročnikom. — Kdor še ni plačal naročnine za tekoče leto, naj blagovoli to storiti v kratkem času. Fatski In glasbeno društvo 1 Gorici - (Podružnica »Glasbene Matice" v Ljubi j a ni) priredi svoj redni jesenski koncert dne -12. dec. 08. v dvorani Trgovskega doma. — Program objavimo oravočasno. SMeRSki SOil ? im\m je pričela svoje prvo leto jako dobro. Jeden razred je že zda, premalo; v decembru se razširi šola v dvo-razrednico. — Tudi majhnih otrok je za jeden otroški vrtec. — Koliko je v Krminu slovenskih otrok, bodi razvidno iz tega števila: Pred nami je izkaz slovenskih otrok, rojenih v 1. 1901.—1904., in le v teh 4 letih je bilo tam rojenih — 76. Kakor se vidi, pridemo tu do redne trorazred niče. In za vse te naše otroke se ni — nikdo brigal! — Dr. Gregorčiču zadošča „Šolski dom" v Gorici, kjer je ztgospodarii v neizmerno škodo goriških Slovencev. Upi Mfida. — Lahi imajo to navado, da kadar umrje kak veljak med njimi, darujejo večje in manjše svote v razne namene: za „Lego Nazionale", za dobrodelne zavode itd. Posebno mnogo dobi. ob takih prilikah „LegaB. — Ne bilo bi napačno, Če se tudi Slovenci oprimejo te navade, da kadar kdo umrje, čegar spomin treba počastiti, se po^ dari kaj za družbo sv. Cirila in Metoda, za Dijaško kuhinjo itd. „Pfl|ltlŠkl Otrofiajl" so se nekoliko potuhnil^ tako da jim je odstopil Gregorčič v »Gorici* in „Prim. listu" toliko prostora, da morejo.tam naznaniti,kaj delajo po mestu in deželi. Gregorčič misli, da jih je ugnal v kozji rog, ali se kruto vara, kajti na tihem rujejo proti njemu, zabavljajo kar se da in Čakajo prvo priliko, da ga ujamejo ter nikdar več ne izpuste. Držijo se pred njim kot po-lite pure, zadej mu kažejo pa bunke ter preklinjajo : ti, oš tj a ti, ti že pokažemo l Raz-vname se še hud boj v klerikalni stranki. Sedaj je bil Šele začetek. Samo zakrili so ogenj, ali žerjavica je tu, ki tli in s& vname v plamen, ki požre: Gregorčiča, pravijo no-vostrujarji, Gregorčič pa: novostrujarje. „Politiški otročaji" so bili doslej veliki gospodje, ki so ponosnih glav letali po de? želi: danes tukaj, jutri tam. Delali so se vsegavedne in kazali za edine zveličarje našega kmeta — kar nakrat pa jih je predsednik S. L. S., veliki vitez dr. Gregorčič, opso-val, da so „politiški otročaji", ki so I mu vse skvarlli. Strašno so bili razžaljeni, ker, umevno, prišli so ob ugled še pri onih klerikalcih, kjer so ga sploh le kaj imeli. Kdo bo poslušal politiške otročaje? Obledeli bankOfd. — Župan v Kalksburgu pri Dunaju Weber je prišel kupovat na Vipavsko vino. Ustavil se je v Gorici v hotelu Sudbabn. Račun za večerjo je plačal z bankovcem 50 K. Ker je bil obledel bankovec, je natakar poklical redarja in Weber je moral na policijo. Denarja je imel pri sebi okoli 30.000 K. Po daljšem razgovoru so izpustili Webra. Obledele bankovce, kolikor jih je imel, so pridržali. — Policija je menda mislila, da ujame kakega ponarejevalca ali razpačevalca ponarejenih bankovcev, pa je bil nedolžni župan Weber iz Kalksburga. it KM je bil pred kratkim v javnosti dopis, ki je prestrašil klerikalnega generala, da javka po »Prismojencu*. Znamenje, da je zadel v živo. — Le naprej, krnski fantje. V Št. ForJaflU bo »mladeniški tečaj" na Bnovostrujarski" podlagi. V tem tečaju jih bodo učili iskati tiste trte, ki so bile namenjene kolonom, pa so se »izgubile". V Kitu je imel v nedeljo katoliški poslanec Zega ponesrečen shod. Med drugim je trdil, da če vstopijo novi odborniki v deželni odbor, bi se morali 2 leti le učiti tam, predno bi kaj znali. Reva! Naši kandidatje za deželni odbor že znajo, kaj in kako treba delati tam — ali o Berbuču je rekel sam Gregorčič, da ni za nič, dani za nobeno rabo v deželnem odboru. In res ni za nič. 6 let je tam, pa ne zna nič. Zadnji Čaa, da se ga spodi iz deželne hiše. Tako je, g. Zega. V Fodllleii imajo brihtne nunce, ki trde, da opora »liberalizma8 je do roba oborožena armada, nabite puške in topovi. Pač pa je vse to opora klerikalizma. Klerikalne poslance je najhitreje dobiti v poslanski zbornici,kadar treba glasovati za oboroženje, puške in topove. Vlada jih podkupi pa glasujejo za orožje, kakor hoče, magari če kmet pogine pri večnem oboroževanju! V to&akarnl Romano na Verdijevem Teka-Mšču nimajo nikakih poštnih in drugih vied-notnic tudi s slovenskim besedilom. Pogostoma zahtevajo take s slovenskim besedilom Slovenci, ali jih Di in tobakarnar si jih tudi ne omisli. Torej se ni treba več posluževati pri njem, ako noče vstreči željam odjemalcev I Pl8«ne va]8 G. S. M. se bodo vršile jutri pop., kakor običajno, v Trg. Domu. Požar v Pari- — V Fari v FurJanjji je nastal požar v konsumnem društvu, ki je napravil ško.de okoli 12.000 K na poslopju in blagu. (Dalje t prilogi.) Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin- Ako je oglas obsežnejši se racgna za vsako besedo 3 vin. KajpripratnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjSih trgrvcov in obrtnikov v Gorjoi, katerih na deželi (in celo v mostu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirap. Škoda ni majhno. itaonna :fAn za kovaško obrt Anton Hrovat, UUClIba I5l»S kovaški mojster na Zaei Dri Bovcu. Prnrffl SP llKfl v k°J! le bi,,a hb l9l trgovina 11UU51 op iiioa j; mešanim blagom m pekarna. K hiši spada dvorjšče, pralnica, velik vrt nasajen s trtami. Zadnjih 9 let je bilo v hiši kon-samno društvo, proda se radi onemoglosti gospodarja po jako nizki ceni. — Natančneje se izve pri g. Ivanu Sttttner, Via Ponte nuovo 41 v Gorici. nn kompletna oprava za spalno sobo B» za dve osebi. Nadalje 1 pisalna miza rezljana v antik stilu in 2 klopi, — Naslov se izve v našem npravništvu. Prrfe Salon Central Grand Elektro Bioskop Piazza Gifinastica - Gorso Gius. Verdi • Via della Glnnastica. Internacionalno gledišče živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob. 4. Senzacijonelnt vspored: Lago di Como. (Krasno, po naravi). — ljubezen in dolžnost. (Zaloigra v 20 oddelkih). — Jaz, sem zgubil enega zamorca. (Smešne podobe). r-Nepozabljiva prlzibelna pesem. (Povest iz življenja v mnogih zanimivih podobah). -- Mazilo za lase. (Smešne slike). — Dirka z automobili. (Edino originalno povzetje iz leta 1908). — Gledališki ravnatelj v sili, (Komični prizori). — Vesela rokodelska učenca. (Več podob zelo smešno. Predstave: ob delavnikih 2 veliki predstavi ob '/J. in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob 7a4, 5, '/97. in 8, ari. Ob sredah in sobotah ob S. uri predstava s posebnim programom za otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin. Dsaka predstava traja čez 1 uro! Cene: Sedež v loži 1 K 20 vin. - I. prostor 80 viri. - II. prostor 60 vin. - III. prostor 40 vin. - IV. prostor 20 vin. * Vsako nedeljo popolnoma nov vspored. Na prodaj je 300 hektov starega briškega vina. Natančneje se izve pri lastniku; g, Ivanu Kristančiču v ViŠnjeviku p, Kojsko. Dokler traja zaloga, rnzpoSilja lopo pozlačeno, fino nnker-reraontoir kavalir- žepno uro, z elegantno'verižico, katera se od pristno zlate nič no razločuje, s finim kolesjem ter dVeletnin jamstvom z origin. plombo, komad za K 460, 3 kom. K 12«90. — Enaka ura, poniklovana, s srebrno verižico K 3*75, 3 komadi K 1025. Razpošilja se proti povzetju. — NeugajajoCe se zamenja v. teku 8 dni, ali pa se vrne denar, — torej nikake zgube. Cenik, z nad 2000 podobami ur ter raznih zlatih in srebr. predmetov razpošilja na zahtevo zastonj in poštnine prosto Hlihael Horouitz, Krakau Dteteisgasse 5?B. — Morda je ta človek umel ta posel, pravi Cromvvell. — Mislite, gospod? — Zakaj pa ne? — Ta človek ni bil podoben rablju. — In kdo drugi nego kak rabelj M bil hotel izvršiti ta grozni posel? vpraša Cromvvell. — No, morda kak osebni sovražnik kralja Karla, ki je obljubil osveto in ki je s tem izpolnil svojo obljubo, pravi Moru&unt; morda kak plemič, ki je imel tehtne .vzroke, da je sovražil padlega kralja in ki je vedel, da mu uide ter mu je tako zastavljal pot z masko na čelu in s" sekiro v roki, ne kot namestnik rabljev, temveč poslan od usode. — Mogoče, pravi Gromwell. — In ko bi bilo temu tako, bi li vi obsojali njegov čin? vpraša Mordaunt. — Jaz nimam ničesar soditi, odvrne Cromvvell; že z Bogom obračunata. — Toda ko bi poznali tega plemiča ? — Ne poznam ga, gospod, odvrne Crormvell, in nočem ga poznati. Kaj meni mari, je li bil ta ali oni ? Od trenutka, ko je bil Kari obsojen, mu ni odsekal glave Človek, temveč samo sekira. — In vendar bi bil kralj rešen, da ni bilo tega človeka, pravi Mordaunt. Cromwell se nasmehne. — Da, gotovo, sami ste rekli, da so ga hoteli odvesti, nadaljuje Mordaunt. — Odvedli bi ga bili do Greenwicha. Tu bi se bil vkrcal s svojimi tirimi rešitelji na ladijo. Toda na ladiji so bili Štirje moji ljudje in pet sodov smo- dnika. Na morje dospevši bi bili stopili moji štirje možje v čoln, in mislim, da ste že preveč spreten politik, Mordaunt, da bi vam moral razložiti Še ostalo. — Da, na morju bi bili zleteli vsi v zrak. — Tako je. Eksplo?\!a bi bila naredila, česar ne bi hotela storiti sekira. K ?»lj Kari bi se bil razletel na kosce. Reklo bi se, ui ,. sicer ušel človeški pravici, pa da ga je preganjala in doletela kazen božja; mi bi bili potem samo njegov; sodniki, in Bog bi bil njegov rabelj. Vidite, to mi je pokvaril vaš maskirani plemič, Mordaunt. Sedaj vidite, d* z%m imel prav, da ga nisem hotel poznati; zakaj vJUjub njegovim izvrstnim namenom bi mu ne mogel biti hvaležen za to, kar je storil. — Gospod, klanjam se vam in se ponižujem pred vami, kakor vedno, pravi Mordaunt: vi ste globok mislec in vaša ideja o razstreljeni ladiji je krasna. — Brezsmiselna je, odvrne Cromvvell, ker je postala nepotrebna. Samo one ideje so v politiki krasne, ki donašajo sadove; vsaka ideja, ki se izjalovi, je neumna in brezplodna. Pojdite torej nocoj v Gren-wich, Mordaunt, pravi Crormvell ter vstane; vprašajte po gospodarju ladije »Bliske, pokažite mu belo, na štirih voglih zavozlano ruto, to je bilo dogovorjeno znamenje, recite mojim ljudem, naj se vrnejo z ladje in ukažite jim nesti smodnik nazaj v arzenal, če.., — Če.... pravi Mordaunt, Čcgar obraz se je začel svetiti divjega veselja, dočim je Cromvvell govoril. — Če morda ne more služiti ta ladija, taka, kakršna je, vašim osebnim naminom. — Ah, milord, milcrd! vsklikne Mordaunt, ko vas je izbral Bog za svojega izvoljenca, vam je podelil pogled, pred katerim se ne more nič skriti. — Zdi se mi, da ste rae imenoval milorda! pravi Cromvvell, smeje se. Naj bo, ker sva sama, toda paziti morate, da vam ne uide kaka taka beseda v navzočnosti naših prismojenih puritancev. — Ali se ne boste kmalu tako nazivali ? — Upam vsaj, pravi Cromvvell, toda sedaj še ni čas. Cromvvell vstane ter vzame svoj plašč. — Ali odhajate, gospod? vpraša Mordaunt. — Da, odvrne Cromvvell. Včeraj in predvčerajšnjim sem spal tu, in kakor veste, ni moja navada, da bi spal trikrat zaporedoma v isti postelji. — Torej mi daste vso prostost za to noč? pravi Mordaunt. — In tudi za jutrišnji dan, če je treba, pravi Cromvvell. Od včerajšnjega večera ste dovolj storili za me, pristavi smehljaje, in če imate urediti kake osebne opravke, vam že moram pustiti potrebni čas za to. — Hvala, gospod; upam, da bo ta čas dobro vporabljen. Cromvvell migne Mordauntu z glavo ; nato se okrene, rekoč: — Ali ste oboroženi? — Imam svoj meč, odvrne Mordaunt. — In vas nihče ne čaka pred vrati ? — Nihče. — Potem bi morali iti z menoj, Mordaunt. (Dalje pride.) Prronž Joto" M, P3, z to H. novembra 19118. Tudi flOStlinliki računski listi v »korist obmejnim Slove n c.e m" t — Ni zadosti, da I so napravili klerikalci vžigalice proti vžigali- I cam družbe sv. C. in M., sedaj so napravili I še gostilniške računske listke. Tako delajo klerikalci v časih, ko se na Kranjskem tako I po vd ar j a potreba skupnega obrambnega dela. — Dohodke od vžigalic in od listkov porabijo vsvojename*e,.-,, ...v,.^. ^^J Apeiujemo na goriške Slovence, da se poslužujejo IS vžigalic družbe sv. C. in M. in zahtevajo v gostilnah || računske listke družbe sv. C. in M. I j ..Včeraj to pečatni nof0 4iao.poQoricL.Znan nam je slučaj, da so krčmarju zapečatili novo j vino ter je ostal brez kaplje vina, ker staro I mu je bilo tudi ravno pošlo. Niti kanca vina ni imel dati svojim gostom. Moral je pred poldnem k vinskemu trgovcu iti kupit nekaj I starega vina, da je mogel postreči goste. — Če bi bila obveljala prepoved, potem bi n. pr. po naših gorah ne bilo skoro niti jedne i krčme odprte, ker tam imajo le' novo vino. — Kakšne sitnosti, troške in zgubo vzroča taka skrajno neumestna odredba 1 — Pripominjamo, da občine v Istri tudi zavračajo prepoved. PredllljO. — »Politiški otročoji" predavajo po mestu in po deželi. Predavajo hitro, kar se da, kakor da bi se bližal konec sveta. Dolga predavanja so naznanili. Nekaj smo jih že omenili. Omenjamo Se: Ko košar skonča svoje predavanje o glasbi v kratkem; kot nameček bo predaval o „la&kih pevcih", ki so Slovenci, čeprav ne znajo slovenski in Ko-košar ž njimi le furlansko govori. Potem morda še o slovenski zastavi tam pri Sv. Lovrencu, ki je ni bilo pa je vendar le bila. To bo uganjka, katero razrešijo sicer maloštevilni poslušalci. .-— Svečar Kopač pojdemed pre- j roke ter bo prerokoval prihodnjost slov. trgovine in obrti na Goriškem. Tudi prav! — ' „Pof.tt I. Rejc (kakor je tiskano na letakih) bo pridigal o zgodovini svobodomiselstva. Posebno misli svobomiselno obdelati mlni-stersko odredbo od 1. sept. 1870. št. 8626, katera mu za branju je biti katehet na gimnaziji, ker mož nima mature, pa je vendarle katehet. č'e bi pa kaj zabavljal svobodomiselnosti, katera ga redi, je vreden, da se mu mliuski kamen obese na vrat ter se ga porine v globočine morja ali pa da se ga pahne v pekftl, kjer je jok in škripanje z zobmi. Ker je Rejec neroden in počasen patron, ga je hudomušni stavec označil s „pof". Rejec -— namreč velik „pofeltt bo njegovo predavanje. (O, pride še.) Pri deželni hlpotečnl banki je razpisano drugo mesto konceptnega uradnika, in sicer poteče rok 20. t. m. Uradnika imenuje deželni odbor, ki je pa nezakonit ter torej ne gre, da bi tak deželni odbor imenoval novega uradnika. Sicer pa ne vemo, čemu dva jurista pri deželni hipotečni banki, ko pa ni tam nobenega finančnega strokovnjaka. Uradnikov je pa že tako preveč pri deželni hipotečni banki, in same Lahe so nabasali vanjo, en sam uradnik je Slovenec! PeielnO nOrtinlCO zopet hvalijo. Profesor Pelmondo s padovanskega vseučilišča je prišel v Gorico ter si ogledal tukajšnjo deželno norišnico, pCorriere8 pripoveduje, da je v la* skavih besedah pohvalil stavbo in uredbo ter Čestital deželi, da ima tako lepo norišnico in po ceni. — Takih pohval so navedli tekom let že mnogo; marsikedo noče goriškim gospodom povedati v obraz, kar misli. NO, stavba in uredba morata že biti nekaj vredni, saj 3tane zavod vendar že nad 1'/, milijona K dosedaj in bo stal še več, predno bo popoln. Ali dr. stoji zavod tik Šempeterske ceste v po-meriju goriškega mesta, tega pa, no more nihče odobriti in tudi nihče še ni odobril. Če je rekel, da je po ceni, potem pa ali mu niso povedali pravega zneska ali pa je gospode imenitno potegnil. Mid zastave nuoiksfi kraljistu so djali sliko avstrijskega cesatja na škatljic&b, v katerih prodajajo „jubilejne šfvaake" (Jfrbi-Ijiums-Nadel). Torej med nemžke ao^t^r*"*^ in vendar se ,a svobodno prodaja po Avstriji! f (jfpotlRikl Župnik Jakob Rejec je bil obsojen pred tukajšnjo okrajno sodnijo da 30 K globe, ker je razžalil Nežo Winklerjevo. Rejec se je pritožil na drugo instanco, ki je potrdila prvo razsodbo. Z IrillSI (I lltfll 38 letni Petemel iz Kostanjevice. Pri padcu se je poškodoval notranje in zunanje, da je moral v Gorico k usmiljenim bratom. »Grand Elektro-BlOSkop" v »Centralu« prinaša jako lepe in zanimive podobe ter je vreden obilega obiska. Vsi, ki so obiskali ta elektro-bioskop, so polni hvale o njem, zato ga moramo priporočati tudi mi, še toliko bolj, ker je v Gorici že tako malo poskrbljeno za zabavo. Odpdl lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni CristofolettiKurner. ^tebrtNir-lekarimkHjo tudi ponočna služba v času od 15. do 22. \ m. . PreSifiek; vreden 14-16 K, je ušel na živinskem trgu neki ubogi vdovi iz Renč. Kdor ga je našel, naj naznani to na naslov: Marija Dominko v Renčah. Ustnici, -- Dop. „Leto 1908.«: Sicer imate prav, kar pišete, ali iz raznih vzrokov ne kaže, javno tako govoriti! Važne. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu, MpII-ov Seidlitz-prašek je za na Želodcu trpeCe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K2e— Ponarejanje se sodniško s&sledoje, Moll-ovo Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine » molči olaJšoJoCe in okrepCuJoče sta- r| -2i&fom& roznano sredstvo proti trganja /4-JBui^ in prehlajenjn vsake vrste, ji* jC«m* Orip. steklenica K1-90 MkL2JtiL-Na prodaj po vseh lekarnah JS—90BE in mirodilnicah. Glavna lekarna >» t r% k. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tucblauben. 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofolotti, A. Gironcoli. Zveza narodnih društev. »ZVEZA NARODNIH DRUŠTEV je pričela že z razpošiljanjem knjig raznim društvom. Kakor pred časom omenjeno, nabavila si je „Zveza narodnih društev" i centralno knjižnico, katero se je razdelilo v različne serije. Mnogo knjig je Z. N. D. tudi darovala društvom ter položila s svo- 1 jim darom trden temelj bodoči društveni knjižnici. Društvo, ki bi želelo kako se- I rije iz naše knjižnice, naj se obrne na %. j N. D, katera radovoljno nstreže, kolikor I bo v njeni moči. »Slovenska Čitalnica" v Dol. Vrtojbi vabi k | svoji jesenski veselici, ki jo priredi jutri popoludne točno ob. 37i uri. Kakor smo že omenili, je vspored veselice zanimiv in nadejati se je od domačinov, kakor tudi oko- 1 ličanov, da se iste. gotovo v obilnem številu J udeleže. Osobito bi ne smel nihče domačinov odmanjkati, ker je namenjen ves čisti dohodek edino le v syrho spopolnitve društvene knjižnice, ki šteje sedaj že nad 120 krasnih knjig, v javno ljudsko knjižnico. — Po veselici je seveda običajen ples, pri katerem svira orkester. Med plesom pa bo delovala Šaljiva pošta, ki bo tudi vzbujala zanimanje med plesalci. Ples traja do polnoči. Vstopnina k veselici 40 vin., I. sedež 40 vin., ostali 20 vin. Preplačila v prid knjižnice se blagohotno sprejemajo. Pripomniti moramo, da je odbor določil tudi za ženske, namreč one, ki ne bodo pri veselici, vstopnino v dvorano in sicer 20 vin. — Posebnih vabil k veselici društvo ni razposlalo. KoneČno naznanjamo, da namerava prirediti „ Čitalnica" na Silve- I strovo dramatičen večer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Trpska-uuTtne in gospodarske vesti. I Zl Krojače. — TJpravna komisija pešpolka št. 47. v Gorici potrebuje 3 krojaških {.pomočnikov civilnega stanu za čas od 16. j novembra'do 24. decembra t. L, in sicer za 4 napravo polufinih montur za dlje služeče pod- I častnika Za plačilo se domeni. Pomočniki se morajo hraniti sami, stanovati izven vojašnice, obleko pa morajo izgotavljati v vojašnici v odločenem prostoru. Oglasiti se je v nedeljo 15. t. m med 10. in 12. uro dopoldne v računski pisarni pešpolka št. 47., vojašnica na Travniku, 2. nadstopje, vrata št. 88. Al! Ji mogoče prtpročltl konkurenco, M Jo doli cemint kamnu ? — Občeznano je, da se nahaja stavbeni kamen v akutni krizi, katere, Žali- I bog, ni smatrati začnimo, ampak za trajno in Vedno hujšo. Glavni vzrok te krize je pač nO- j izprosna konkurenca, ki jo povzroča kamnu cement in umetni kamen spričo nizkih cen ob- I delovanja oziroma pripravljanja. Dejanski vidimo vsak dan, kako, cement izpodriva vsepo- j vsod stavbeno kamenje; to občutijo ne malo tudi kamnoseki v naši deželi. Vendar zdi se, i da se polagoma najde sredstvo, ki ubije to konkurenco, in sicer bi se doseglo tupatam J obdelovanje kamna in marmorja s pnevmatič- I nim orodjem. Glavno je to, da treba dobiti način, kako naj se delo pri obdelovanju kamna pomnoži in stroške istega zmanjša tako, da bode stalo obdelovanje kamna nič več kakor ono cementa, I V ta namen se je pričelo ponekod na- J domeščati sedanje počasno in okorno kladivo j na roko z novim pnevmatičnim kladivom. Vs-peh je jako povoljen, ker zamore kamnosek s tem orodjem s pomočjo komprimiranega zraku opraviti desetkratno množico dela kakor poprej v istem času. Tvrdka Dalles v Filadelfiji na primer izdeluje tako orodje, ki je prav lahko, pri-piosto in priročno in precej po ceni. S tem orodjem se doseže do 2500 udarcev na minuto. To orodje deluje s poprečnim pritiskom I štirih atmosfer in eno samo tako kladivo srednje velikosti, katero se z lahkoto ravna in delavca ne utruja, zamore v eni minuti izvršiti j I delo, za katero je treba 2500 udarcev navad- I nega kladiva od 5—6 kgr. Ta pnevmatična kladiva pa ne upravljajo samo navadnih del, ampak tudi najdrobnejše zarezbe, okraske in celo figure. Popolna naprava s petimi takimi kladivi srednje velikosti bi stala okoli 2000 K; to je relativno tako mal izdatek, katerega zmore tudi manj premožni kamnosek. Kedar se uporaba komprimiranega zraku pri obdelovanju stavbenega kamna bolj razširi in udomači, tedaj bode upati, da neha ta kriza in zavzame kamen v stavbarstvu in dekorativni stroki zopet ono važno mesto, ki mu pritiče in katero je nekdaj zavzemal. Zi razširjenje Izvoz« dalmatinskega vina daje vlada denarno pomoč. Tako Čitamo v »Trščan-skem Llovdu", da je poljedelsko ministerstvo dalo v tak namen raznim pomoč po 1900 K, 500, 2400, 1000, 500, 1200 K. Pravi Toda ali se kaj takega geai za povzdio izvoza našega vina?! Karte! Zl -ement. — Avstrijski kartel za ] cement je pokupil vse proizvode censantaren i na Tirolskem in Voralberškem, da bi tako j iste ne delale konkurence zvezi južno-nem- j ških cementaren, pri kateri je interesiran av-I strijski kartel. ; Razširjenje obrita v železnBkem okolišču Trst prosta loka c. kr. dri. žol. —si-, grudnom 1908. premestijo c. kr. avstr. državne železnice prejem čez Itocol v Trst-prosta luka-želežniško skladišče c. kr. drž. žel. dospelega blaga izna j carinski meji (meja proste luke) ležečega že- | I lezniškega skladišča, v Trstu ulica Stazione v sosedno skladišče (skladišče za c. kr. skladišči). I Dosedanje prejemno železniško skladišče v ulici Stazione se bo rabilo kot „Trst-prosta I luka-železniško skladišče c. kr. drž. žel. za j oddajo takega blaga, ki se mora za časa I oddaje pošiljati glasom odpravnin predpisov I čez Bo c o I. — Od prej navedenega časa na-I prej se bo sprejemalo v na carinski meji I (meja proste luke) ležečih skladiščih A, B in 1 j D c. kr. priv. južno-železniške družbe le tako I blago, ki je namenjeno za postaje, na katere se pošilja za časa oddaje glasom odprevnih } predpisov čez Nabrežino. — Nasprotno I I pa se bo od istega časa naprej sprejemalo v I j novem oddajnem skladišču c. kr. avstr. dr-I žavnih železnic v ulici Stazione le tako I blago za odpošiljanje, ki je namenjeno za po-I staje, na katere se mora pošiljati za časa od-j daje glasom odpravnih predpisov čez Eocol. 1 Blago, ki se pripelje k onemu skladišču, ki po j I zmislu gornjih določb ni pristojno, se sploh I ne vsprejema. — Sicer pa se opozarja na to-I zadevni v tržaških blagovnih odpravništvih I razobeSea razglas. 600 milijonov K za vedevodna zgradbe. — Vlada j predloži parlamentu predlogo, v kateri zahteva I 600 milijonov E za vodne zgradbe na Češkem I in v Galiciji. | j Pitanja Izvoza«tostro-Dorakl. — iz statistič- I nega poročila, katero je izdalo trgovinsko mi-I nisterstvo za mesec september, posnemamo, j I da se je izvoz iz naše države precej poslab- j j šal. Dočim je poskočil vvoz za K 6,700.000, j I je padel izvoz za K 8,800.000 v primeri z I onim meseca septembra preteklega leta. Od | 1. januarja do 3Q. septembra seje zvišal uvoa j za 54.4 milijonov K, dočim se je izvoz znižal za 31'4 milj. K. Padanje v izvozu je pripisovati splošni gospodarski krizi, ki še vedno ni ponehala in se je bati, da se izvoz Avstro-Ogrskih pridelkov še nadalje poslabša, pred vsem vsled bojkota na Balkanu. Tečaj za sobne slikarje se otvori še to leto v Gorici na prizadevanje zavoda za pospeševanje obrti. Politični pregled. . Blenerthova misija, sestaviti parlamentarno ministerstvo, je ponesrečila, kakor trde zadnja I poročila. Sestavi se uradniško ministerstvo. j — Iz državnega zbora/ki je izvoljen na splošni in jednaki volilni pravici, ni mogoče sestaviti parlamentarnega ministerstva! Krivda zadene v glavnem Nemce, ki so nespravljivi ter hočejo imeti tako moč, da jim je vse drugo podvrženo. Jugoslovani zopet niso prihajali nič v poštev pri sestavi ministerstva. Taktično Mlžinje mod Cehi in Poljaki. - Kakor javljajo z Dunaja, so v četrtek zvečer prišli v parlamentarično komisijo »Naprednega kluba« načelniki poljskega kluba, grof Dzieduszycki,Glombin8ki,St8pnicki inStwiert-nia. Poljaki so raztolmačili mnenja svojih j pristašev ter so svetovali Čehom, naj Če I možno, nikar ne motijo parlamentarce kombinacije, ker vendar ne gre, da v Avstriji vedno vladajo generali in dunajski dvorni svetniki, to tem bolj, ker bi še gotovi krogi hoteli znebiti ljudskega parlamenta. Menjale so se izjave, ki so zagotovile lojalno medsebojno podpiranje v vseh sedanjih vprašajih. Temu taktičnemu zbližanju med Poljaki in Čehi se gotovo pridružijo tudi Jugoslovani. »Narodna stranka" ni Štajerskem je imela dne 8. t. m. v Celju svoj glavni zbor. Na zboru se je sklenilo, da bo odslej ljudsko izobraževalno delo glavna naloga stranke. Poročilo pravi: Mi se moremo opirati samo na izobražene in misleče ljudi, zato je za nas ljudsko izobraževalno delo življenskega pomena. Ne rabimo fanatikov, temveč le samozavestnih, mislečih mož. Stranka je priredila minolo leto krasno vspel poučni tečaj in ga bo še, ako bodo dana sredstva. V odlični, meri je sodelovala pri ustanovitvi Zveze narodnih društev". 6000 kgr. dlnamlti zaplenjeno. — V Pre-dealu (Romun&ko-ogrska meja) so zaplenili v torek pošiljatev dinomita 60UO kilogramov. Ta pošiljatev j e bila iz Budimpešta odposlana v Srbijo: Dinamitna odpošiljatev je bila po nalogu redarstva vsled znane ministerijalne I prepovedi zaustavljena na železniški postaji. Srbija. — Srbija in Črnagora zahtevata kot kompenzacijo za aneksijo del Bosne in Hercegovine v izmeri 2500 kvadratnih- kilometrov. Ako se jima odreče ta kompenzacija, j pograbita za orožje. I?v*vs' Bosni in Hercegovini vlada mir, I mir kakor brezvetrije pred viharjem. Po vsi deželi kar mrgoli vojaštva. Posebno mnogo vojakov je v Mostaru in v Sarajevu. Nove vojaške, čete še vedno prihajajo, in sicer večinoma ponoči. Bosedaj štejejo vojaške posadke po Bosni in Hercegovini najmanj 100 tisoč mož. — Belgradski listi javljajo: Trije avstrijski častniki Srbi so bili poslani na službovanje v neki obmejni kraj proti Srbiji. I Da bi se ne izpostavili nevarnosti, da bi pre- I lomili svojo vojaško prisego, so prosili, naj se jih premesti h kakšnemu drugemu polku. Ta prošnja je imela posledico^ da so jih takoj aretirali ter jib odvedli v Petrovoradin pred vojno sodišče. Vojno sodišče jih je obsodilo na smrt Smrtna kazen je bila takoj j zvršena. • ( V vojnem proračunu Združenih dri« se zahteva [ 500.000 dolarjev za nakup letalnih strojev, vodljivih zrakoplovov in aeroplanov. Socialni demokratje na Nemškem so zahtevali na mnogih shodih, da mora biti proglasitev vojne odvisna od pritrditve ljudstva ter da mora ljudstvo voliti državnega kancelarja. Turški parlament bo otvorjen najbrže 1. \ J decembra t. 1, AbCUfl Frank! — S. Delič, uradnik pri ! okrajni blagajni v Zagrebu, je ob demonstracijah v ponedeljek kiical Abcug ffrank! Be-darji so ga prijeli in peljali v zapor. Vsi trdijo, da ni nič drugega klical nego Abcug „ Frank 1 pa je bil obsojen na 14 dnij zapora \ ter na izgon iz Zagreba za jedno leto, dasi ima tam stalno službo. Časnikarji izgnani Iz Bosno. — Bosanska vlada je izgnala dopisnika pariškega „Tempsa" ' in londonskega „Daily Telegrapha". Socialni demokrat]« ni Kranjski« so postavili za deželaozborske volitve kaadidate v 11 okrajib. Etbia Kristan kandidira v 3 okrajih, Jos. Petrifi v dveh. Bazne vesti, VŠjalE IZ Dataicifff piše, da je došla 5. t. m. v novogradsko pristanišče ladja Črnogorskega kneza, kjer zopet ostane, kakor prej v mirnih Časih. Omenjena Jacht", katero je daroval pred časom italijanski kralj črnogorskemu knezu, stoji vedno v omenjeni luki pri Meljinah. Pred dobrim mesecem, ko so začali nemiri, je odšla iz pristanišča. Po Dalmaciji je vse pripravljeno za vojno. Vse je na svojem mestu. Vse postaje na železnici so zastražene, na vsaki je straža 5 mož pod poveljstvom poročnika, ki im* tam radi svojo posteljo. Po Dalmaciji hodi več detektivov iz Trsta, ki iščejo srbske častnike, katere je baje Srbija poslala v Dalmacijo. Oni vojaki, ki so imeli iti letos domov pa so jih pridržali, komaj čakajo, da jih izpuste, pa kakor se vidi, se to ne zgodi še tako kmalu. Razmesarjen m) Hala. — stroji in tender dunajskega brzovlaka južne železnice, ki je v sredo prišel ob 9.25 zjutraj aa postajo v Trstu, sta nudila strašen pogled: kolesa so bila pomazana s krvjo in kosi človeškega mesa. Nesreča se je pripetila med postajama Rakek in Planina. Neki petnajsletni kmetski fant je hotel stopiti čez progo, dasi je bila ista zaprta. Gledal je za oddrdrajočim tovornim vlakom in in ni zapazil, da se je v istem hipu približal od nasprotne strani bliskoma brzovlak. Ko da bi trenil, je bil nesrečnež zgrabljen od sprednih vozov stroja, vržen na tla in presekan na dva kosa. Vlak se je ustavil in smrtne ostanke so prenesli v bližnjo mrtvašnico. Železulikl atsreča. — 11. novembra je za-vozil tovorni vlak štv. 806, ki prihaja iz Logatca v postajo „Verd° (pri Borovnici), na stranski tir. Prepozno je opazil strojevodja pretečo nevarnost. Vkljub pritisku vseh zavor ni bilo mogoče več ustaviti vlaka. Stroj je predrl napisni zid ter je z vso silo ta-% lebnil v skaloviti, 10 metrov globoki propad. S strojem je padel v globino tudi tender, voz vlakovodje, ter še 3 vozovi tovornega vlaka. Strojevodja in kurilec sta zadnji trenotek skočila z vlaka ter se tako rešila gotove smrti. Vlakovodja je pa z vozom vred padel v globino. Rešili so ga sicer in baje ni nevarno ranjen. Kdo je zakrivil nesrečo, pokaže preiskava. Materijalna škoda je naravnost velikanska. Zakaj je treba izboljšati iiilnorejo na Slovenskem? — Dr. Jan. Ev. Krek je rekel v Tieb njem: nV kako neprijeten položaj zna priti Avstrija v slučaju vojske.. Sedaj pride vsak teden čez 3000 volov iz Ogrske. Naša armada bi v slučaju vojske ne imela potrebne hrane. Skrbimo torej za izboljšanje živine." — Čudno, da ti klerikalni kristjani vedno in Vedno mislijo le na vojsko in na prelivanje krvi. Če se pa prižene iz Ogrske vsak teden nad 3000 volov, znaša to na leto nad 156.000 in živinorejci in volilci klerikalnih poslancev morda še ne mislijo, da smejo njih ogrski konku-rentje izvažati svojo Sivino v Avstrijo, ne da bi plačali ni vinarja carine! Topa glavno po zaslugi klerikalnih poslancev, ki so glasovali za nagodbo z Ogrsko! To kaže hinavstvo te gospode v tern^ grji luči, ker so uganjali tak krik zoper trgovinsko pogodbo s Srbijo, vsled katere se sme inportirati od tam samo do 85.000 glav zaklane govedi na leto! — „R. P.B. Ni VeitftlSlei se je dogodila v rudniku Hamm eksplozija, 150 delavcev je izgubljenih. Zatrjuje se, da je ponesrečilo 360 rudarjev. Za preostale nesrečnih žrtev so nabrali hitro 2400 mark. Tipiačesje WjiiW. ---.T Velikem Varadinu je ukazal stražmeSter Aleksander Szell po vaji vojaku Mihajlu Forgaču, da mora plesati. Revež je res plesal, in sicer toliko Časa, da se je zgrudil na tla. Nato ga je stražmešter še oklofatal. Ubogi vojak se je na to obesil. Proti stražmestru je uvedena preiskava. izseljene v Južro Amerike. — z Reke je odpotoval v nedeljo parnik aFraacesca* z nad 1000 potnikov, namenjenih v Argentioijo in Brazilijo. Preložite! velikih počitnic u sratfijili Mah. — Naučno ministerstvo je poslalo profesorskim zborom srednjih šol v posvetovanje vprašanje, ali naj se preložijo velike počitnice v dobo od 1, julija do 31. avgusta. Odgovori so doslej skoro vsi zanikajoči. Predudnlk ftooseieli— ftasnlkaf. — Potrjuje se vest, da postane predsednik Roosevelt po vrnitvi iz Afrike soizdajale c in sotrudnik lista „Quotlooktt, za kar bo dobival letnih 30.000 dolarjev. Celoisc 2, deciibri ne ba razseljen. — v celovškem občinskem svetu je bil sprejet predlog, da Celovca 2. decembra ne razsvetle z ozirom na slabo vreme in na cesarjevo Seljo, naj se njegov jubilej ne praznuje s takimi stvarmi. Po mestu se bodo pobirali doneski za otroško varstvo, in sicer za vsako okno v notranjem mestu najmanj 20 vinarjev, v predmestjih 10 vinarjev. Vojaški novinec nI hotel »risa«. - Neki vojaški novinec v Budjejevicah te dni ni hotel priseči na zastavo. Nič ni pomagalo, da so mu častniki prigovarjali. Vojaški novinec je izjavil, da bo nosil puško, če mora to že biti, streljal na ljudi pa ne bo nikdar. Ponarejena naročila 40 vagonov koruza. — ži- tarska veletrgovina Spitzer v Gorenji Avstriji je dobila nedavno naroČilo, naj pošlje nemudoma s posebnim parnikoin na naslov okrajnih glavarstev v Šibeniku in Spljetu 40 vagonov koruze. Ko je koruza prispela, sta okrajna glavarja brzojavno vprašala namestni-štvo v Zadru, kaj naj storita s koruzo. Na-mestništvo je odgovorilo, da mu ni nič znanega o naročbi in ukazalo, naj se stavi blago tvrdki na razpolago. Tvrdka je pokazala uradno naročilo, na katerem je bil poleg pravega pečata podpis namestnika Nardelija — ponarejen. Preiskave, kdo si je dovolil to šalo, vredno 300.000 kron, niso imele nobenega uspeha. Tvrdka hoče tožiti. Listi priporočajo vladi, naj koruzo sprejme in razdeli med revno dalmatinsko prebivalstvo. Rooaian nagrobnega spomenika dovoljena. — Okrajno sodišče v Marijinih Varih je dovolilo nekemu upniku, da je zarubil spomenik, ki ga je bila neka vdova postavila na grob svojemu soprogu na katoliškem pokopališču imenovanega mesta. Zastopnik vdove je rekuriral na okrožno sodišče v Hebu ter izvajal, da se nagrobni spomenik ne sme zarubiti že z ozirom na pieteto, potem pa tudi ne iz pravnih razlogov. Spomenik je del groba in kot tak je izvzet iz prometa. Okrožno sodišče je ugodilo rekurzu ter rubežen razveljavilo. Zahtevajoči upnik pa je vložil revizijo na najvišje sodišče, in to je vpostavilo odločbo prvega sodnika. Dovoljeno je torej rubiti tudi nagrobne spomenike. Na občnem zboru akad.-tehn. društva »Triglav" v Gradcu dne 4. nov. 1908. se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: tov. teh. Zupančič Fran, podpredsednik: tov. tehn. Hrovat Anton, tajnik: tov. tehn. Kolterer Fran, blagajnik: tov. tehn. Vrečko Vladimir, gospodar: tov. inr. Košan Martin, knjižničar: tov. tehn. Scbmidinger Miroslav, odb. namestnik: tov. med. Ogorevc Martin, revizorja: tov. iur. Šmid Konrad iu tov iur. Pirkmajer Otmar. 680,000 Šulferajnsklh znamk razprodano. Nemški šulferajn je izdal nedavno znamke, na katerih so slike devetih krajev, ki so po nemškem mnenju najbolj v nevarnosti pred Slovani. Dosedaj je že prodanih 600.000 takih znamk. Nemci izdajo te znamke še v novi nakladi, izdajo pa tudi kolek, na katerem bode slika o razbiti nemški kazini v Ljubljani N0!S iaržfl pri orolnlkln. — Povodom cesarjevega jubileja se pri orožnikih regulirajo Šarže. Vsi poskusni orožniki, ki so bili pri vojakih podčastniki, postanejo titularni po-Btajevodje, kakor hitro se definitivno pre meste k orožnikom. Vsi orožniki, ki služijo nad 4 leta pri orožnikih s prav dobrimi kon-duitami, postanejo titularni stražmeštri. Vsi postajevodje, ki so absolvirali šolo za šarže ter načelujejo postajam, dobe dvojni distink-cijski trak na ovratniku. Dne 2. decembra vsakega leta dobi 100 titularnih stražmeštrov za 200 K zvišano plačo. Ne prartajte S8! — Poštarica Hermina Panek v Podsredi se je pravdala lansko leto po odvetniku Zirngastu iz Kozjega s kmetom Klakočarjem v Gorjanah zaradi nekega jarka, Čeprav dotični svet po mnenju zvedeucev ni bil vreden 20 kron. Pravdo je v vseh instancah zgubila iu morala plačati čez 3000 K, berite tri tisoč kron siroškov. To je Hermino Panek tako bolelo, da si je minoli četrtek prerezala žile in izkrvavela. Zapustila je vdovca in več nepreskrbljenih otzok. Pač žalosten konec nesrečne pravde 1 Kako se delajo slovanska »hudodelstva". -Pred kratkim so poročali vsi spodnještajerski in graški nemški listi, da so Slovenci podrli s nburonskim-kričanjem" del ograje pri nem- ški Šoli v Hrastniku. Sedaj se je pa pokazalo, da so ograjo podrli pijani steklarji, ki so najboljša opora hrastniškega „nemštvau. Pošteni nemški listi sedaj molče. Pni zaslužek. — Sloveči ameriški humorist Marc T\vain je bil poreden v šoli. Napravil je Škodo na klopeh. Učitelj je zahteval, da mora Škodo povrniti ter mu naznanil svoto in mu dostavil, da če tesvote ne .prinese, bo tepen v šoli. Povedal je to očetu. Oče je rekel, da bi ne bilo lepo, če bi ga tepli v šoli. Zato ga je otepel doma in mu dal potrebni denar, da poravna škodo. Marc Twain pa je v šolo grede" razmišljal: oče me je nabil, denar imam, naj me nabije še učitelj, tako ostane denar m«mi. Tako je tudi storil. Pozneje je povedal, da je bil to njegov prvi zaslužek. Ivan Kravos m Ksrni it- II. GORICA na Korau il. II delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-¦¦*&*>*¦ j&**r ske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov Čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v popravo različne koleseljne in -- ¦ kočije. - ¦ ¦= Popravila se- izvršujejo točno. Cene smerne, Url/vr ',0^e obvarovati sobe ali svojo l\Ui/l deco pred kašljem, hrlpavostjo, katarjem, zasUšenjem, boleznim v vratu, pred krčnim in oslovskim kasljem naj kupi Kaiser-jeire prsne karamele, z znamko 8 smreke. Te karamele so zdravniško priznane in priporočene. 5500 oblastveno potrjenih priznanj. 1 zavojček 20 in 40 vin. 1 doza 80 vin. Dobi se pri: A. de Gtroncoll — Gorica. I. Cristofoletti — Gorica. Ragiero Kumar*.— Gorica. G. B. Pontoni — Gorica. A. Maizoli — Gorica. L (Gliubich — Gorica. L Huss — Vipava. M. Kozpner -• AJdovSMna. Anton Potatzkv v Gorici. Na sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšfis nlrnberškega lo drobaeaa blaga ter tkanin, preje is nitij. POTREBŠČINE za pitarnlcp, kadita in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za ArojaSo in šdvifatfd* gvettnjlce. — Kožni veael. — Masne knjižico. lišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po Bejmib in trgih t»r na deželi * V>-t Zahvala. Za izkazano nam iskreno sočutje ob prebridki smrti našega preljubljenega soproga, očeta in tasta Franca Hebat, ueleposeslnika in mesarja, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pred. duhovščini, gg. županu, podžupanom in starašinani, nadalje vsem prijateljem in znancem iz mesta, dežele in tržaške okolice, ki so v tako obilem številu spremili dragega ranjkega k zadnjemu počitku. Posebej se še zahvaljujemo gg. pevcem društva »Svoboda« za ginljivo petje, gospici Miri B?jčevi za pomoč pri vsporedu in obema gospodoma dež. poslancema. V RENCAH, 14. novembra 1908. Žalujoči ostali Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! GORICA, GORICA. Narodno podjetje. Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavn" ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 120 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — DomaČa in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. 28 LET OBSTOJEČA strokovna krojačnica prve vrste za vsaki stan. Velika izber modernega blaga vsake vrste in najnovejše mode iz inozemskih fif Avstrijskih tovaren ter raznovrstnega perila. Blago na meter, gotove obleke pelerine in sako za dame prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsakemu postrežem. Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode sokole c in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, | orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častite duhovščino. Dobiva se vse, kar spatfa k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini [IL Poueraj » Gorici na Irauniku št. 5. Ila zahteuo se pošiljajo uzorcl na dom, radi mere pa pridem osebno. $ra$beoo podjetje Znidarčič & Stepancic OORIOA Tržaška ulica štv. 29. se priporoča si. občinstvu in drugim korpo-racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbe- Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata Znidarčič & Stepancic. Namizna jabolka fine kakovosti po 10*—, 12-—, in 14#— kron za 100 kg razpošilja iz Icolodvora v Litiji v vsaki množini po povzetju J. Razboršek v .Šmarlnem pri .Litiji — Kranjsko. 5 kg jabolk z košarico in tranko pošljem za K 2-~ (|islaoa <>ospica prestal Vi potrebujete pri nabavi svoje hišne oprave raznovrstne predmete in bodete pri tej naba,vi gotovo gledali na to, da dobite v resnici dobro blago in da imate povoljno izbiro. Vi potrebujete lepo poročno obleko, Vi potrebujete platneno perilo, Vi potrebujete platnene rjuhe, Vi potrebujete odeje in plahte (volnene), Vi potrebujete brisalke in namizne prte, Vi potrebujete madrace in vložke, Vi potrebujete tepihe in preproge pred posteljo, Vi potrebujete preproge suknene aH čipkaste, Vi potrebujete čedno posteljno garnituro. Vse te potrebščine blagovolite si nabaviti pri novi tvrdki Franc Ravnikar - Gorica Raštslj št. 16. Vsako primerjanje Vam bode v dokaz, da si tam lahko nakupite v najpopolnejši meri svoje potrebščine. Najveejl tfafaitefcf Mark 600.0001 Naznanilo sreče. |Za dobitke garantira država Vabilo k udeležbi ===== dofoitnih šans ===== pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonov 841.476 mark dobitkov. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterijo so sledeči- Največji dobitek je v srečnem slueaiii 600.000 Mark. *.....*--.-- • 1 dobitek a 40.000 Mk. premi jtfh 300.000 Mk. j 1 dobitek h 40.000 Ml » »200.000 » | 1 » »30.000 » » » 60.000 » 7 » »20.000 » » » . 50.000 »1.1» » 15.000 » .». » 45.000 » .11 » »10.000. » I * » ' • 40.000 » 46 » » 5.000 i M » » 35.000 » 103 » » 3.000 » 1 » » 30.000 » 163 » » 2.000 » 1 dobitek »100.000 »539 » » 1.000» 1 » » 60.000 » I 693 » » 300 » 1 » » 50.000 » 1 181 » » 200 » V, celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da m?ra približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaSa v srečnem slučaju 50,000 Mark ter se zviša v 2. razreda na 55.000 Hark, v 8. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v/), na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. SreSkanje je postavno doloficno. Cene srečkam I. razreda so sledeče: cela orig. srečka H. 6— ali K T— P°l » » » 3'~ » » 3'50 Žetrt „ „ „ 150 „ „1-75 Vicgo za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih s državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanjn uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopoSiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. NaroČila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se Je torej v svrho naročil predsto-jecega sreikanja takoj, ali pa vsaj do 20. novembra. Samuel Heckscher senr. Bankgesehaft v HAMBURGU. Varstvena znamka: „81dro" Iinifflent.Cassicicomp.lM Nado. •=.-, „ |*«BJ Anker-Pain-Expeiler je povsod pripoMano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2~- se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega teko priljubljenega domaČega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno znamko sidrom" ker le tako je zagotovljeno;" da je izdelek pravi. I Dr. RICHTERJEVA LEKARNA **=—•¦ * »riatem levn" y Pragi ¦l""" bethgasse Štev. 5 nova, Ontvno rupoIUjanja, Kauarna. V Sp. Šiški se bode oddala s 1. sušcem 1909. v najem lepa, povsem na novo in moderno opremljena kavarna z vsemi drugimi prostori in vttom. — Natančneja pojasnila daje g. Diktor BolatfijO, vele-trgovina z vinom in žganjem v Sp. Siski, pri Ljubljani. Kdor hoče potovati hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe »Severno - nemški Lloyd -Bremen". Pojasnila glede cen, črt itd, dajejo se zmiraj brezplačno. Vožnja iz Trsta čez Bremen v New-York gJUP- traja le 7 dni. -*WI Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Lloyda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. ^==? cene zmerne. Dobra hrana. «===. Listke se lahko kapi v Trsta pri = TRST = Piazza Giuseppina 1. F. STUMPE Šivilje pozor! Vse potrebščine za napravo modnjh, oblek, okraski, svila, baržun, pliš in podlage vseh vrst kupite od sedaj naprej po iz-j jemno nizki ceni v Trgovskem Domu Pregrad & Černetič Gorica. Znana tvrdka in Čevljarska delavnica Jos. Cocianoig Gorica, Jas, Verdijeva tekal. 25, sproti ljudskega vrta ima veliko zalogo moških, ženskih in otroških čevljev, najrazličnejše vrste in kakovosti. — Usnjate čevlje lastnega izdelka. Za sedanjo sezono ima na iz-bero lepe suknene čevlje za dpma in za ven, podložene s kožuhovino ali pa z volnino. Kar se tiče kakovosti blaga in nizkih cen, se ne boji nikake konkurence. turdka ustanouljena I. 1873. Najboljša Seska tvrdka. Perje za postelje pi zeli nizkih cenah. Sivo perje, Bkubeno 1 kg 2K;boljSa vrste2 K 40 ?tn.; polubelo 2 K 80 Vin. *, belo 4 K; belo, puh 5 K 10 vin.; 1 kg najfinejšo sneZno-belo, Bkubeno 6 K 40 vin., 8 K; 1 kg puh-perje, sivo E 6-—, T*~ ;"bclo fino & 10; nejtinejše iz prsnega perja 12 K." PoŠiljatve 5 Itg, poštnine prosto. Posteljna oprava iz gostega, rudečega, višnjevega, belega ali rumenkastega naukinga. 1 pernica dolga 180 cm, Široka 116 cm ter 2 blazini za podglavo, vsaka po 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem K 16*— s polupuhom K 20. Posamezne pernice 10 K, 12K, 14 K, 16 K; blazine za pod glavo K 3*—, 3*50, 4- . — Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12. višje —poštnine prosto. NoogajajoCe blago se vrne denar. S. Benlsoto. In Destthenltz št. SlO. GeŠko (B6hmerwald). 8lp» Ceniki zastonj in poštnine prosto. "^MM V najem se oddajo znani gostilniški prostori rtf*i I * 7J44 s kegljiščem, hlevi in 99pl I L*IZ,1 obširnem dvoriščem ;$ (Sobici, l{apucii)sl. V isti biti je oddati ven dednih stanovanj z razgledom na ulico. Osi prostori hiše bodo u kratkem prenouljeni. Sela stavba se pod ugodnimi pogoji tudi proda. • Podrobnosti se izve pri »Goriški ljudski posojilnici" v Gorici, Gosposka ulica št. 7. Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je nalnežnejše milo za kožo. Cenj. dame in gospodje - pozor Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Oriapmal-Viktoria« in najboljšega izdelka, . „ . . Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Original-licforia stroji ^etnl uporabi brezšumno. Original-Vidoria straji ^^f za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji JH25« za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oritiiial-ViMattroii1THn^ lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »OriginaJ-Viotoria stroje. Edina zaloga »Original-Yictoria< strlev ti drugih Šivalnih sfrojev, dfokales »poeh«, OTotla, mnnlcljo U vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVAN1 & CUK - GORICA Stolni trg St. 9 (Fiasza Duomo) Lastna delavnica ta popravljata!«« BIVA CASTEL10 St. 4. VyflroYa umi branil t Pragi M izdeluje in priporoča: „Vydrovkoe pošiljano po poŠti v 5 kg zavitkih za ... K 450 Vvdrovo otroško moko 1 kg za ••-.••¦••¦•:•» 24° Vydrove juhne konzerve (grahovo, gobovo, lečno riževo m rezancno) l/» kg (20-25 porcij)......... Vydrov juhni pridatek Va kg steklenica........ Vvdrov malinovi grog 1 steklenica . . •.•••• • Vjdrove oblate, maslence (svetovuoznane) škatija 25 kosov Vvdrove oblate BDessert delicat" z medenim kromom 50 kosov Vvdrove oblate „Delicatessett sadnega okusa in s čokolado 50 kosov.........•¦,'.'•',,'¦.,. '/ " Vydrov „Bucbtinc dišava za pecivo V4 kg steklemčiea (zadostuje ravno za 25 kg moke)........... Vydrove šumeče bombone „Ambo" in tudi s »sidrom v sta- njolu Škatija 50 kosov . . ........."',," Vydro?o gorčico (ženof) po francoskem in kremžkem načinu /4 kg Jonači Prijatrti" lastni tavamifM fosipis V. Ieln*'k. Mteuajte na ogled! Ogdroua tonama hranil, Praga Pili. | 1-50 3 , 2 — 2-— , 3¦- 2 50 , !•— , 2-— ,-•80 Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tekališče Josfpa Verdi štev. 33 in t podražili delavnici na Tržaški cesti v lastni niši (v bližini g. Črnigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rav-nokar velika množina raznovrstnega blaga iz avstrijskih in angležkih t o v a r e n najrazličnejših kakovosti za vsaki stan. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. ueiika zaloga = = o1jkinega olja Peter Gottč čevljarski mojster Novi vinski zakon in učna wBrala se dobi y „6oriški tiskarni" fl. Gabršček y Gorici Gosposka ulica šl 7. Raštelj 32 (v lastni hiši). ___ PODRUŽNICA JZ3.T Gosposki ulici štev. 1. nasproti „fflonta". 1 Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se raz-" pošiljajo po poŠti. HT- CENE ZMERNE :, Bari in Nine prve vrste iHjMtfifi tvrdk iz Istre, Oataclje Molfet b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 120, 1*36, 1-44,1-60, i'80, 2'-, za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne.------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------:-----------mila in sveč.------------------ Cene zmerne* «4^l^/^/^»^,^'^^'i^^-^^.^.^t^<^« in J Kdor želi imeti zdrava in nepo- J kvarjena vina naj se obrne na | mm mirodilnico *** 1A.MAZZ0LI v Gorici i i 3 v Gosposki ulici št. B. Tamkaj se vdobi v znlogi raznovrstne pripomočke tvrdke Oarnier iz Pariza. Posebno pa priporoča: i Pripomoček za odstranitev plesnobo $ (mnfe). * Pripomoček za odstranitev katerekoli ¦t kisline. | Pripomoček za čiščenje vina. | Pripomoček proti kisanju. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir -y^f, nL-- Žage v Soteski Gorica drž. kol. - Solkan -^^^mr-^m?^ (last verskega zaioga). i Osrednje Teto: Trst, ft Ha Gaserma B. k Intarurtan. telet: Gorica št 74, Trst št 163L — TeL: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit Zaloge: Solkan ; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, N"a novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 40O uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotograficni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.900. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%, Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka W~ priprosto in fino. A. CfiFOigoj, mizarska delavnica f^e^y § Peki3 d^adei) (gorica - labatišče štev. 22, - (jopica ^ zaloga: ^^ koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Ob enim tudi uljudno naznanjam slavnemu občinstvu da sem prevzel zastopstvo in zalogo moke od svetovnoznanega mlina „DjakOV8F"# Priporočam se cenj. pekovskim mojstrom in cenj. trgovcem v mestu in na deželi za obilen obi*k in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. edino pristni THIBRRY-JBV BALSAM z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5—. THIERRY-JEVO centifolijino mazilo.Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 3*60. Zavojnina se ne rafiuna. To povsod znano domače sredstvo se rabi proti slabostim v želodcu, zgagi, krču, kašlju, zasliženju, vnetju, za rane itd. Naročila in nakaznice je nasloviti: A. Thierrv, lekarna, pri angelju varuhu v Pregradi j pri RogaŠki-SIatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor fcoea dobro In hitro potovati i francoskimi parobrod! 6ts Ham t ¦»¦Hira, na} pil« pred odhodom od doma sa pojaasafia ma malo =z========z===r=== najstarejšo 'firmo sss Zwilchenbart, Basel (Švica) tatrtitahiptati L Za dobro in hitro ekspedioijo se garantira.