GLAS SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE E:\Logo 70 ska calado negro.png EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Št. 2 – Leto 70 26. April 2024 NOVI UP Jesen. Skozi odprtine velikega okna se sliši šelestenje listov, ki v objemu nežnega vetra melodicno zaplešejo. Narava pociva. Sivi oblacki se razpenjajo na nebu in zakrivajo soncne žarke. Barve se spreminjajo od živo zelene v obledelo rumene do rjavkaste. Vse je bolj hladno in pusto. Zamislim si, da je ta jesen podobna tudi cloveku ki ob pocitku razmišlja vse za nazaj in za naprej. Doživlja tudi spremembe in, tako kot listje, se prav gotovo ovija v plesu casovne melodije. Tako kot danes je bilo morda tudi vceraj, tudi nekdaj. Pred sedemdeseti leti je naš Zorko Simcic razglabljal o problematiki v sodobni književnosti. Bilo je razmišljanje v obliki predavanja po pregledani anketi. Takrat -kot zakljucek- je dejal: »... meseci in leta bodo pretekla, preden bodo, mnoga s pomocjo ankete, ta vprašanja v teoriji obdelana. Poglavitna naloga Slovenske kulturne akcije je prav v tem, da pripomore do objave prakticnih rešitev«. Verjamem, ce danes predstavimo podobno anketo bomo, zakaj ne, pred slicnim izidom; edinole si ne moremo privošciti dolgotrajnosti, kakor jo je navedel Zorko sam. Prizadevanja in težave so in bodo vedno, ko gre za neko skupnost. So pa vedno rešljive, ce se dela z dobro namero in v skupno dobro. Danes je vse bolj povezano, vse lažje in vse težje ... leta nazaj ni bilo tako a vseeno, zaradi okolišcin, tudi ni bilo lahko. V vsakem primeru je vedno potrebna neka pomirjevalna in spodbudna beseda. Leta 1954 lahko preberemo sledeci odmev iz ZDA: »Pokazali ste, da ste kos nalogi in da veste, za kaj gre. Res, v Argentini imate sedaj najboljše moci. Ce pade eden, ga kar lahko nadomestite. Zelo cestitam; dokler bo ostalo še kaj takih, bo naš narod ostal srecen … Želec Vam, da bi se stvar posrecila in šla na polje, v kulturno korist ... Vam vdani Anton Grdina.« Prav gotovo so take besede jemali v zadovoljstvo in na podlagi teh hranili navdušenje in energijo za nov korak ... korak za korakom ... Seveda bilo je vsega na tej poti, a je še vseeno prevladal novi up ... in vse do danes. NÁBLUS Tone Rode, Náblus, Spremna beseda Miklavž Komelj, Mohorjeva Celovec, Celovec, 2023, 86 strani. Tone Rode želi v tej novi stvaritvi spregovoriti današnji družbi o Jezusu Kristusu na sodoben nacin. Pesnitev nosi ime po kraju, kjer se je Jezus srecal s Samarijanko, Sirah, danes Náblus. Naslov nam nakaže, da je za avtorja osebno srecanje s Kristusom bistveno v življenju vsakega cloveka. Náblus ni duhovna poezija, je poeticna drama, ki je zacela nastajati v dobi koronavirusa in je osnovana na podlagi Eliotove Puste dežele (T. S. Eliot, The waste land, 1922). Eliot v tem delu govori o stanju po prvi svetovni vojni. Tone Rode ugotavlja, da je sto let kasneje svet v podobnem stanju in da se, na razlicne nacine, cloveštvo vedno sooca z istimi skušnjavami, z bojem med dobrim in zlim. V tej pesnitvi odgovarja na življenjska vprašanja iz kršcanskega vidika. Náblus ima enako strukturo kot Pusta dežela: je razdeljen na pet delov, ki imajo iste naslove kot Eliotovi: I. Pokop mrlicev, II. Partija šaha, III. Pridiga o ognju, IV. Smrt v vodi in V. Kaj je rekel grom. Enaki so tudi prvi in/ali zadnji verzi. Na tej podlagi pa je nastala izvirna poeticna drama v kateri nas nagovarjajo tri »osebe«: Bralec, Moški in Ženska. Delo dopolnijo opombe s katerimi nam avtor razlaga od kod navdih za nekatere misli. Tone Rode nam svoje zadnje delo ponuja ne samo v obicajni tiskani besedi ampak tudi v zvocni obliki. Lahko jo poslušamo na njegovi spletni strani www.tonerode.com Knjigo so predstavili v Ljubljani v Galeriji Družina 7. marca tega leta. Predstavil jo je glavni urednik Mohorjeve založbe Hanzi Filipic v pogovoru z avtorjem in z literarnim kritikom Sergejem Valijevim. Slednji je izrazil, da je to novost v slovenski poeziji ter opredelil Náblus kot pesnitev, v kateri se prepletajo liricne, epske in dramske prvine. Ob tej priložnosti je dramski igralec Pavle Ravnohrib recitiral izbrane odlomke iz knjige. ---------------------------------------- *** ---------------------------------------- ZNANI OBRAZI C:\Users\skano\Documents\SKA\2024\Gregor Papez\gd podpredsednik JR.jpg Gregor P. ---------------------------------------- *** ---------------------------------------- Prilagamo vam osnovo celotne tretje številke. Vabilo k udeležbi prvi literarni anketi. Ne spreglejte clanek “Naši domovi” UDELEŽITE SE LITERARNE ANKETE! Še enkrat ponavljamo vprašanje: 1. Vam je pisanje naših pesnikov in pisateljev izven domovine všec in zakaj? 2. Katere slovenske pesmi, novele, povesti, knjige, tiskane oziroma izdane v zadnjih letih izven domovine, so Vam bile najbolj všec in zakaj? 3. Ce bi bili pisatelj, o cem bi govoril Vaš prihodnji roman? 4. Berete vec ali manj kakor ste nekoc brali doma? Katere domace in tuje avtorje? Zakaj? 5. Ali ste po letu 1945 brali kakšno izvirno doma napisano knjigo? Katera Vam je bila najbolj všec in zakaj? 6. Ali bi naj pisatelji uporabljali dogodke zadnjih let doma kot gradivo, ali pa mislite, da smo še preblizu? 7. Ali Vas bolj preprica dogodek iz naše bližnje preteklosti, obdelan v poeziji ali prozi? 8. Izrazite kdaj ustvarjalcu, pismeno ali ustno, svoje mnenje o prebranem? Svoji ožji družbi? Nikomur? Zakaj? 9. Ali je literarna kritika vedno potrebna? Ali je naša preostra ali premalo ostra? 10. Ce bi izbirali snov ali kulturno-literarno revijo, o cem bi govorili izbrani clanki? 11. Na kaj ste kdaj pomislili v zvezi z našo književnostjo? Odgovori, podpisani ali nepodpisani, naj ne bodo prekratki. Uporabili se bodo kot gradivo za clanek o knjižni anketi, namenjen za revijo ,,Meddobje“. Prosimo, oddajte odgovor osebno na kakšnem prihodnjih kulturnih vecerov ali pa po pošti na „Slovenska kulturna akcija“ (Anketa), Granaderos 61, Buenos Aires. Noben odgovor ni premalo važen! Pošljite! IVAN MEŠTROVIC Slovensko kulturno akcijo je doletela izredna cast, da ji je mojster Meštrovic dovolil pokazati clanom in vsem v argentinski prestolnici živecim Slovencem eno najlepših zbirk svoje nepopisno visoke umetnosti. Ta zbirka je prav te dni doživela obogatitev s petimi na novo došlimi skulpturami. Kolekcija bo tako obsegala osem plastik in okrog dvajset risb, med njimi nekatere izredne velikosti. Umetnine, ki jih bomo gledali v nedeljo 27. junija, imajo neocenljivo vrednost. Niso samo plod umetniške moci enega najvecjih mojstrov zapadnoevropske umetnosti, so tudi izraz najplemenitejše ocetovske ljubezni do svoje hcerke, katero je s temi cudovitimi izlivi svoje duše obdaroval. Naj omenimo le risbo, ki jo je poklonil svoji nevesti, poznejši ženi, dragulj, ki ga kiparjeva hcerka, gospa Marica Meštrovic - Pelicaric hrani kot najdražjo vez s svojimi starši. Tako se nam bo Ivan Meštrovic približal ne samo kot umetnik, ampak tudi kot clovek - mož - oce. Ta veliki sin bratskega hrvatskega naroda deli zdaj z nami usodo izseljencev. Ni bil nikoli politik in to rad poudari, toda vedno je bil v službi svojega naroda. Med prvo svetovno vojno prav tako kot zdaj je šel v tujino, da z velicino svojega dela opozarja svet na pravo ceno, ki jo njegov narod ima in zasluži. Ni samo sila njegove forme, ki zmaguje v New Yorku in Londonu prav tako kot v Parizu, kadarkoli se tam pojavi; moc duha je, ki kraljuje nad vsem kaosom zapada, kadar spregovori Meštrovicevo delo, ce je kdo ljubljenec božji, potem je to Meštrovic. In božjo ljubezen vraca svojemu Stvarniku z vso hvaležnostjo, kot je zmožen samo — božji ljubljenec. V pricakovanju Meštrovicevega odgovora na našo prošnjo za to razstavo smo grešili. Dvomili smo o uslišanju in to je bil greh. Vedeti bi morali —o mi maloverni!— da clovek kot je Meštrovic, dobrote odkloniti ne more in ne zna. Posebno je ne bi znal odkloniti Slovencem, ki jih je imel vedno rad. Od tedaj, ko se je družil z našimi Vesnami na Dunaju, pa vse dotlej, ko je videl, da je vzgojil novo generacijo slovenskih kiparjev. Nepozaben mi ostane obisk v njegovem ateljeju v Zagrebu. Bila nas je skupina umetnostnih zgodovinarjev. Vse nam je razkazal, razlagal, cemu tudi! Spraševal nas je o slovenskih znancih — umetnikih. Nazadnje je narocil: »Pozdravite mi vašega Plecnika!« Meštroviceva razstava bo za argentinske Slovence dan uživanja najcistejše lepote. Bo pa tudi dan, ko bo zrastel naš pogum, ko bo znova zaživela vera v odrešenje in ki bo utrdil naša upanja. Za vse te dobrote, mojster Ivan Meštrovic, se Vam že zdaj Slovenci v Buenos Airesu iz dna svojih src zahvaljujejo. M. M. NEDELJA, 27. JUNIJA 1954 Dvorana Dekleva, Jorge Newbery in Cordoba RAZSTAVA KIPOV IN RISB IVANA MEŠTROVICA Podrobnosti v programih, ki veljajo kot vstopnice in so v predprodaji v papirnici Santa Julia in na Granaderos 61. NAŠI DOMOVI Verjetno ga ni Slovenca v Argentini, ki si ni vsaj enkrat zaželel svoje lastne hiše. Težnja po lastni hiši je sploh znacilen pojav za vse tuje naseljence. Najhitrejši nacin doseci nek notranji mir in obcutek varnosti na tujih tleh je zgraditi si svoj dom, ki bo postal nekaka trdnjava, varno pristanišce sredi nevarnih ceri. Precej je že Slovencev, ki so srecni lastniki svojih domov. Mnogo pa je onih, ki se ukvarjajo z mislijo ustvariti si svoje ognjišce. Sedaj, ko država in razne banke pomagajo kreditirati stanovanjske zgradbe, se je odprla možnost priti do lastne strehe najširšim slojem, kateri bi sicer težko sami financirali sorazmerno tako drago podjetje. Mislim, da je potrebno ob tej priložnosti spregovoriti nekaj besed o naših domovih. Ce vprašamo znanca, ki gradi svojo hišo, kaj si predstavlja pod besedo „dom“ ali „bivališce“, nam bo verjetno dal tale odgovor: Bivališce je poslopje, ki nudi stanovalcem zavetje pred vremenskimi neprilikami in ga „izolira“ od ostalih ljudi. Težko bi slišali kaj vec od našega znanca o konceptih sodobnega ,,bivališca". Kar se pa tice materialne zasnove njegove hiše, v tem pa je pravi izvedenec. Govori nam ure in ure o svojih idejah, kritizira sodobno arhitekturo, nazadnje pa privlece na dan nacrt svoje bodoce hiše, ki pa je ponesrecena kopija standardnih hiš, katere projektirajo razne gradbene družbe iz cistega dobickonosnega nagiba. Razlaga našega znanca sicer ni bila napacna, a bila je nezadostna. Cloveško bivališce je še nekaj vec kot samo streha in štiri stene. Najprej je tehnicna ustvaritev; precej zamotana pa tudi draga. Zahteva celo vrsto izobraženega osebja, ki pod vodstvom projektanta ali gradbenika izvršijo delo tako, kot si ga je zamislil lastnik. Povprecni hišni lastnik nima prave tehnicne izobrazbe, da bi mogel sam izvesti nacrt, zato je potrebno, da se posvetuje ali poveri delo cim bolj izvedenemu projektantu. Drugi faktor cloveškega bivališca je socialna enota. V tem slucaju predstavlja družinsko celico. Družina je prvina cloveške družbe; nic manj važen ni zato njen materialni ali fizicni okvir, v katerem ta celica živi in se razvija. Vsako bivališce mora biti izraz individualnosti bodocega stanovalca. Mora vsebovati znacilnosti njegovega nacina življenja, z drugimi besedami: mora funkcionirati. Bistvo je v tem, da stanovanje služi stanovalcu in ne obratno. Upoštevati moramo še druge faktorje, na primer naš nacin življenja, ki se je v zadnjih letih bistveno spremenil. Ne le kmet, tudi mešcan se je moral v tem velemestu prilagoditi novim življenjskim pogojem. Važno je tudi dejstvo, da otroci odrašcajo in bodo imeli cez 10 let precej drugacne potrebe, kot jih imajo danes. Hišni gospodinji mora biti cim bolj olajšano delo, saj preživi najvec casa doma. Kuhinja naj bo „fukcionalna”, a pri tem tudi »humanitarna” naj druži vec družinskih opravil in del. Imeti mora poleg delovnega prostora (kuhanje, pranje, likanje) prostor za igranje otrok, koticek za zajtrk ali manjše kosilo, morda celo nekak dnevni prostor. V vseh hišnih prostorih naj bo dovolj vzidanih omar, katerih nujnosti gotovo ni treba posebej upravicevati. Dalo bi se govoriti še o važnosti razsvetljave, prezracevanja, osoncenja, termicne in akusticne izolacije itd, itd., a danes za to ni prostora. Pac pa moramo omeniti tukaj našo arhitekturno tradicijo, ce nam že pomanjkanje gradbenih materialov ali druge tehnicne težave onemogocajo vdihniti zunanjosti naše hiše izrazit slovenski znacaj, potem vsaj glejmo, da bomo to skušali storiti v njeni notranjosti. Vendar s tem ni mišljeno, da bi naše sentimentalne vezi s preteklostjo morale prevladati težnjo po pridobitvah moderne tehnologije in arhitekture. Koncno moramo opozoriti na psihološki faktor cloveškega bivališca. Winston Churchill je dejal: »Dajmo obliko našemu domu, in ta bo dal obliko našemu življenju«. Veliko resnice je v tem stavku. Zgradba, delo cloveških rok in cloveškega uma, ima svoj znacaj, katerega mu je vtisnil ustvarjalec. Ta znacaj je obenem odsev dobe in njegovega bližnjega okolja; v njem se zrcalijo poleg umetniške kvalitete ustvarjalca tudi miselnost, kulturni in socialni položaj ljudstva, ki obdaja umetnika. Lahko je torej razumljivo, da zgradba izžareva in posreduje svoj znacaj ljudem, ki jo obdajajo ali živijo v njej. Buenos Aires je znacilen primer kolektivnega in individualnega planificiranja, katero je imelo svoj zacetek pred 400 leti, ko so prvi španski kraljevi predstavniki zacrtovali oblike bodocemu mestu. Danes se arhitekti s težavo trudijo spremeniti lice bolnega mesta z raznimi »kirurškimi" posegi. Kljub vsem novim, vecinoma dokaj posrecenim poskusom moderne arhitekture imamo celo armado projektantov, ki jim je pac edini cilj zaslužek in jim ni nic mar lepota in koristnost stavbarstva ter kulturni napredek prebivalstva. Upajmo, da se bodo slovenski projektanti, gradbeniki in hišni lastniki ubranili tem nevarnim tokovom. Medsebojni posveti, clanki v casopisju, ankete in predavanja naj ta vprašanja še bolj razcistijo. Brez naprednih diskusij ni naprednih stvaritev. Tudi naše kolektivne zgradbe pridejo pri tem v poštev. Vec društev in organizacij namerava v bližnji bodocnosti zgraditi svoje lastne prostore in dvorane. Bodimo napredni pri izbiri in ocenjevanju projektov. Naše zgradbe bodo postale spomeniki in zgovorne price kulture slovenskih izseljencev in naši potomci bodo po njih sodili velicino našega duha. S tem zacenjamo reševati novo vprašanje, gotovo eno najbolj perecih za vse slovenske izseljenske skupine. Pisec ga je obdelal iz buenosaireškega gledišca. Položaj v drugih slovenskih izseljenskih središcih je podoben. Slovenski družinski pa tudi društveni domovi in cerkveni hrami po širnem svetu so najveckrat takšni, kot bi Slovenci arhitekturne tradicije sploh ne imeli. Pa imamo tako krasno ljudsko arhitekturo: primorsko, gorenjsko, prekmursko, tip furmanskih postaj ob cesarski cesti, poleg prav posebne grašcinske arhitekture, ki ima svoje odseve v pristavah in vecjih kmeckih dvorcih, potem še edinstveno barocno cerkveno stavbo. V novejši dobi smo imeli arhitekte kot Jagra, ki se je uveljavil v ZDA, a škoda, da je vec med tujci kot pri naših, Fabianija, Vurnika in svetovno znanega Plecnika, pa še dolgo vrsto mlajših. Angleži in Nemci so dali svoj znacaj celim predelom velikega Buenos Airesa (Adrogue, Temperley, Belgrano, Florida, Vicente Lopez), Skandinavci in Holandci vsaj posameznim reprezentativnim stavbam in tudi blokom. Slovenci? — Ne trdimo, da bi morali v pampi zidati gorenjsko ali kraško. Trdimo pa, da moramo nadaljevati, ne posnemati, tudi v tujini svojo slovensko stavbarsko tradicijo s kvalitetnimi deli. V Buenos Airesu imamo odlicnega slovenskega arhitekta, staronaseljenca mojstra Sulcica, ki je ustvaril že mnogo umetnin, pa ga premalo poznamo; dozoreva nam narašcaj, iz katerega je izšel gornji clanek. Treba se je teh priložnosti samo poslužiti. Tudi drugod delavcev ne manjka, samo zaposliti, za nasvet vprašati jih moramo. Arhitekt napravi svoje delo vedno bolj uspešno in ceneje, kot kdo drugi, prav tako kot se bolniku vedno bolj izplaca ucen zdravnik kot mazac. Op tajn. DOSEDANJI KULTURNI VECERI Po umetniškem veceru 11. aprila t.l. je priredila „Slovenska kulturna akcija“ do natisa te številke „Glasa“ še štiri kulturne vecere. Svoje napovedi je izpolnila v celoti in samo v enem primeru z nekoliko izpremenjenim, pa zato razširjenim sporedom. Vecer severnoameriške sodobne slikarske, kiparske in glasbene umetnosti dne 29. aprila je privabil nad 60 poslušalcev. Predvajanih je bilo 5 filmov, ki jih je posodila severnoameriška ambasada. Pri vseh teh filmih je obcutiti težnjo po popularnosti in populariziranju snovi. Pri prvem, ki je kazal sodobno ameriško kiparstvo, je komentator Marijan Marolt lahko ugotovil mnogo sorodnosti s sedanjo slovensko produkcijo v domovini, pa kvaliteto, ki jo v Ameriki živeca Hrvat Meštrovic in Slovenec Gorše gotovo prekašata. Moderno slikarstvo 2. filma bo znatno izpopolnil clanek Franceta Goršeta v „Meddobju“; iz množice stilnih nasprotij nikakor ni mogoce izlušciti še kakšnega bistva severnoameriške umetnosti. Filmskemu avtorju je bil tehnicni postopek pri slikanju važnejši kot vsebina umetnine. Precej detajlov iz dela Granta Wooda je omajalo podnaslov kataloga, da je to najvecji ameriški slikar; mnenje, ki ga je sporocil tudi B. Kramolc, ko je bral napoved sporeda v „Glasu“. — Vsebinsko zelo površen je bil film „Glasba v ZDA“, ceprav najbrž takšna nagla površnost Amerikancu prija. Mnogo boljši in tudi za Ameriko castnejši je bil zadnji trak o zboru Bach’s Orfeon v mestu Betlehemu. Vnema, ki jo kaže majhno mesto za zahtevno izvedbo Bachovih kompozicij, mora na naše nepoklicne zbore naravnost vzpodbudno vplivati. Zato smo tudi pevce vseh zborov posebej vabili. Obiskovalci prvega literarnega vecera 13. maja so dvorano napolnili. Lojze Novak je sam bral „Jakoba Sršena", Maks Nose je recitiral dve Belicicevi ljubezenski; izkazala se je nova recitatorka Lucka Kralj s Kalinovo „Ob prvem matutinu", odkritje za javnost je bila ena izmed verzij Novacanovih prologov k „Frideriku Celjskemu", ki jo je podal Nikolaj Jelocnik. Nekatere recitacije je spremljala na klavirju Ancica Kralj. Vmes so dvakrat zapele sestre Finkove. Skiopticne slike so spremljale satiro na bistvo slikarstva, ki jo je sestavil Anonimus in govoril Jelocnik. Predsednik Jurcec je podal pojasnila k literarni anketi, vodja literarnega odseka, Zorko Simcic je govoril o problematiki v sodobni književnosti. To kratko predavanje je nakazalo probleme, pred katerimi stojita odsek in revija; meseci in leta bodo pretekla, preden bodo, mnoga s pomocjo ankete, ta vprašanja v teoriji obdelana in poglavitna naloga Slovenske kulturne akcije je prav v tem, da pripomore do objave prakticnih rešitev umetnin. 20. maja so se Slovenci poklonili Antoninu Dvoraku ob petdesetletnici njegove smrti. Predavatelj prof. Geržinic, ki zdaj vodi glasbeni odsek, je poleg skladateljevega življenjepisa —, ki ga je izpolnil predvsem opus njegovega ustvarjanja, — podal pregled slovenskih odnosov do Dvoraka. Po dveh krajših skladbah (eden Slovanskih plesov in Pesem, ki me je naucila mati) je Božo Fink podal razlago 5. simfonije, ki so jo nato v žejo docentni reprodukciji poslušalci sprejeli s tiho zbranostjo. Ker sta napovedana violinista oba zaradi fizicnih nevšecnosti morala odpovedati sodelovanje, je poleg dodatnih plošc Dvorakove muzike skušal še film z novo, najmodernejšo aparaturo, ki si jo je akcija pridobila manjkajoce nadomestiti. Dva Dvorakova sodobnika je moglo obcinstvo primerjati s ceškim mojstrom; Liszta v Padarevskega interpretaciji Ogrske simfonije in Wagnerjevo uverturo k Tannhauserju pod Boehmom, ki ga na njegovih turnejah stalno spremlja naš Anton Dermota. Peti kulturni vecer je bil posvecen francoski srednjeveški umetnosti. Predavanja umetnostnozgodovinskega društva v Ljubljani niso bila nikoli boljše obiskana kot ta vecer. Pet filmov, eden o louvreski zbirki srednjeveške skulpture, drugi o chartrski katedrali, tretji o umetninah in arhitektonskem razvoju otoškega mesteca Mont Saint Michaele, cetrti o vseh sodobnih slikarskih in kiparskih upodobitvah Ludvika IX., ki so podale celoten življenjepis vladarja-svetnika, in peti o miniaturah 15. in 16. stoletja (v barvah) je potrdilo ugotovitev komentatorja Marolta, da ta umetnost ni slehernemu Francozu samo v ponos, ampak do francoskega duha stalno oplaja in da prav zaradi tega Francija še vedno lahko umetnostno vodi Evropo. Vrhunske filmske režije in najtehtnejša nova muzika (Perrine, Honneiger itd.) so povezale umetnine davnih vekov v neslutene estetske užitke, ki so premagale tudi najtrdovratnejše nasprotnike „mašinizirane“ umetnosti. Filme je posodila z izredno ustrežljivostjo tukajšnja francoska amabasada. SLIKARSKA RAZSTAVA ARHITEKTA SULCICA Arhitekt Sulcic, velik prijatelj Slovenske kulturne akcije, je tudi slikar. V ponedeljek 21. t. m. odpre razstavo svojih akvarelov v galeriji Witcomb na Floridi in vabimo vse naše clane in prijatelje, da razstavo obišcejo, po možnosti že pri otvoritvi, ki bo njena ura objavljena v casopisih. ODMEV SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Danes objavljamo nekaj izvleckov iz pisem, ki nam jih niso pisali ustvarjalni clani, pac pa ljudje, ki jim je kulturni napredek zamejskih Slovencev pri srcu. Ti gospodje niso pisali pod vtisom kakšnega povabila k ustvarjalnemu sodelovanju, ampak le na obvestila o ustanovitvi družbe. C. g. Jože Guštin, duhovnik v Buenos Airesu, piše 29. aprila t.l.: O potrebnosti ustanove ni nobenega dvoma. Bog daj, da bi lepo in uspešno vršila svoje kulturno poslanstvu v Argentini! ... Zlasti bodo potrebni opore naši kulturni delavci na Koroškem in Primorskem. Med rojaki tukaj naj bi pazili, da ne bi ostalo vse samo pri gotovem krogu starejših izobražencev, ampak naj bi se zelo pobrigali za dorašcajoco mladino ... C. g. Vinko Zaletel, kaplan v Št. Jakobu v Rožu 5. maja t.l.: Ko enkrat revija izide, jo bom po svojih moceh skušal razširiti. Sam sem navdušen nad vsakim dokazom našega kulturnega in znanstvenega ustvarjanja. Na Koroškem dela le par ljudi. Kaj drugega je z Ofarji, ki imajo kupe denarja in … imajo svojo tiskarno in še podporo pri socialistih. Torej: po svojih moceh! Dr. Vladimir Arko v Barilocah 13. maja t.L: Prav nic ne skrivam svojega zadovoljstva nad hvalevredno akcijo, ki ste jo zaceli. Poskušal bom dvigniti zanimanje, zlasti ker poudarjate, da so vsi kulturni delavci izven domovine, brez ozira na njih politicno pripadnost, vabljeni, da sodelujejo. C. g. p. Ivan Caserman S. J. v Buenos Airesu 9. maja t.l.: Slovenska kulturna akcija je vsekakor posrecena zamisel in le želim, da bi tako lep nacrt dela kmalu postal resnica. Nestor severnoameriških Slovencev Anton Grdina v Clevelandu 16. maja t.l: Lepo ste razložili zadevo; vsak clovek, ki mu je kaj za 'izobrazbo', mora in bo pozdravil ta korak. Najvecja potreba je v današnjih casih ljudi pripraviti in zainteresirati za kulturo ... mogoce pa je, da bo dovolj ljudi, ki se bodo odzvali Vašemu zacetku, vsaj pokazali ste, da ste kos nalogi in da veste, za kaj gre. Res, v Argentini imate sedaj najboljše moci. Ce pade eden, ga kar lahko nadomestite. Zelo cestitam; dokler bo ostalo še kaj takih, bo naš narod ostal srecen. . . Želec Vam, da bi se stvar posrecila in šla na bolje, v kulturno korist ... Vam vdani Anton Grdina. REVIJA " M E D D O B J E" Prva številka prvega letnika je v tisku. Med drugim gradivom bo prinesla ta številka esej Rude Jurceca „Crke, misli, besede", razpravo dr. Milana Komarja „S tokovi proti tokovom" in clanek dr. Ignacija Lencka „Pismo iz Nemcije". Pesmi sta prispevala Vinko Belicic in Jeremija Kalin, leposlovno prozo Bine Šulinov in Lojze Novak. Objavljen bo pregled literarne zapušcine Antona Novacana in iz nje že tudi prvi izbor. Anica Kralj opisuje svoj obisk pri Bari Remec. Bara Remec je revijo tudi opremila in prav ta prva številka prinaša vecje število novejših slikaricinih del. Obširen je informativni in kriticni del; iz tega opozarjamo zlasti na prispevek kiparja Goršeta. SPORED PRIHODNJIH KULTURNIH VECEROV 10. JUNIJA : Filozofski vecer. Kultura in casovnost. Predava dr. Milan Komar. Koreferenta dr. Ignacij Lencek in dr. Vinko Brumen. Debata o predmetu. 17. JUNIJA: Paul Claudel. Genij 20. stoletja —• Dante naših dni. Govori Ruda Jurcec. — Film o Claudelu. Režija: J. L. Barault, glasba: Artur Honegger. — Dve pesmi (recitacija).— Odlomki iz dram: Violana o žrtvi in Peter Craonski o božjem stavbarstvu (Marijino Oznanjenje). — Devica Orleanska o svojem poslanstvu (iz dramskega oratorija „Ivana na grmadi"). —• Cantique de Messe (Opoldanski delež). NEDELJA 27. JUNIJA: v dvorani „Dekleva“. Razstava kipov in risb Ivana Meštrovica. 8. JULIJA: Argentina v besedi in pesmi. Recitacije argentinske poezije, nekaj v izvirniku, drugo v prevodih. — Martin Fierro v prevodu Tineta Debeljaka. — Originalna in reproducirana glasba. Sodelujejo argentinski in slovenski umetniki. 15. JULIJA: Arhitektura — umetnost prostora. Beseda in filmi o modernem stavbarstvu. — Problem slovenskega naselja v tujini. NEDELJA 25. JULIJA: Azazel. Žalna igra Ivana Preglja v priredbi in režiji Marijana Willenparta. Igralci: Nataša Zajc, Vanda Majcen, Nikolaj Jelocnik, Maks Borštnik, Maks Nose, Tine Kovacic , Oman in drugi. 29. JULIJA: Film — umetnost? Vodi Vinko Flek ob filmu Vittoria de Sicca: I ladroni di bieiclette. 12. AVGUSTA: 2. filozofski vecer. 19. AVGUSTA: Razstava slovenske izseljenske grafike. Razstavljajo: Marijan Koritnik, France Gorše, Aleksa Ivanc, Božidar M. Kramolc, Bara Remec. Dela teh umetnikov so zbrana ali že na poti. Za sodelovanje sta naprošena še Zoran Mušic in Anton Mihelic. Na poti je film o Goršetovem kiparstvu, ki ga je izdelal Anton Grdina. Ob zacetku in med razstavo, ki bo trajala vsaj 4 dni, bo vec strokovnih vodstev. Vecina umetnin bo tudi na prodaj. 26. AVGUSTA: Novacanov vecer. 9. SEPTEMBRA: Koncert slovenske komorne glasbe. NEDELJA 19. SEPTEMBRA: Uprizoritev nove Willenpartove drame. 23. SEPTEMBRA: Vecer Tineta Debeljaka. 7. OKTOBRA: Srecanje med ustvarjalci in publiko. 21. OKTOBRA: Literarni vecer, posvecen Srecku Kosovelu ob petdesetletnici rojstva in Ivanu Preglju, dvema najvecjima s Primorskega. 18. OKTOBRA: Razstava slikarke Bare Remec in kiparja Franceta Ahcina. Kadar ni objavljeno drugace, se vršijo kulturni veceri ob pol 8 v župni dvorani v Ramos Mejía, vstopnina pa znaša za neclane 3 do 5 pesov; višja vstopnina bo zaradi vecjih stroškov le k gledališkim predstavam. Za clane ni nikdar nobene vstopnine. ROJAKI! PODPRITE SLOVENSKO KULTURNO AKCIJO Z RAZUMEVANJEM IN SODELOVANJEM! LETOŠNJI KNJIGI V prvi številki »Glasa« smo obljubili, da bomo v drugi že povedali naslova letošnjih knjig, ki ju nameravamo izdati. A še zdaj v tretji številki obljube ne moremo izpolniti. Urednik knjižne zbirke dr. Debeljak na stvari vztrajno dela. Dokler pa nista knjigi dokoncno pripravljeni, ne želi objave, da nam ne bi bilo potem potrebno svoje napovedi popravljati. Tvarine je dovolj in dobre, urednik bo zbral najboljše. Prosimo potrpljenja še do prihodnje številke, saj smo šele v cetrtem mesecu po ustanovitvi. ---------------------------------------- *** ---------------------------------------- 20.02.1954 – 20.02.2024 Zahvalna maša ob 70-letnici SKA C:\Users\skano\Desktop\Slike 23-24\IMG_20240220_203644.jpg C:\Users\skano\Desktop\Slike 23-24\IMG_20240220_203734.jpg V torek 20. februarja zvecer smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši ob priložnosti 70-letnice ustanovitve Slovenske kulturne akcije. Sveto mašo je daroval c.g. Franci Cukjati, petje je pa vodil c.g. Robert Brest. Zdelo se nam je primerno, da se zahvalimo za dolgo pot, ki smo jo prehodili; prosili smo Boga in Marijo za pomoc in varstvo še vnaprej in molili za vecni mir in pokoj vseh odbornikov, prijateljev in clanov naše ustanove. Predsednik, Damijan Ahlin, je orisal prehojeno pot, ki ni bila in ni lahka vendar, z združenimi mocmi bomo skušali nadaljevati s poslanstvom v najboljši meri. Med drugim, je poudaril, da so skozi vsa leta tako odborniki kot clani delali brezplacno in še danes sami krijejo stroške svojega ustvarjalnega dela. Ne smemo pozabiti, da za izvedbo kulturnih vecerov in izdaje revije, knjig in glasila, so bili vedno potrebni meceni, ki so nas financno podpirali. Od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 dalje, pa smo tudi deležni denarne pomoci iz strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, preko razpisov. Za to pomoc smo zelo hvaležni, saj s to podporo upamo nadaljevati z našim poslanstvom. Po sveti maši smo bili deležni prigrizka in žlahtne kapljice. Udeležili so se celo gostje iz Slovenije, katerih smo bili zelo veseli. Leto 2024 je polno izzivov, nacrtov in idej. Naša želja je, da bi Slovenska kulturna akcija še naprej zvesto povezovala rojake slovenskega porekla po svetu. Trdno upamo, da se bodo tudi mladi ustvarjalci približali in nadaljevali pot naših prednikov. C:\Users\skano\Desktop\Slike 23-24\IMG_20240220_204217.jpg ---------------------------------------- *** ---------------------------------------- KRIŽEV POTNI VENEC Marko Jerman. Razstava »Križev potni venec«, galerija Cankarjevega doma na Vrhniki (Slovenija), od 19. marca do 9. aprila 2024. V torek 19. marca na praznik sv. Jožefa so otvorili razstavo »Križev potni venec« v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. C:\Users\skano\Downloads\JER3.png Marko Jerman se je rodil v Barilochah. Po osamosvojitvi Slovenije se je z družino preselil v Slovenijo kjer se je posvetil predvsem izdelovanju vitraž a ustvarja tudi v drugih oblikah. Ob tej priložnosti se je prvic predstavil tudi kot pesnik. Napisal je križev potni sonetni venec. To pesniško obliko sestavlja petnajst sonetov; zadnji sonet, magistrale, je sestavljen iz zacetnih verzov prvih štirinajstih sonetov in iz prvih crk verzov magistral se bere ahrostik. V Jermanovem vencu je štirinajst sonetov posvecenih štirinajstim postajam križevega pota in ahrostik se glasi »Slavimo Gospoda«. Razstavo sestavlja petnajst vitraž. Prvih štirinajst uprizarja postaje križevega pota ter v obliki soneta opisuje in razmišlja o njem. Zadnji vitraž so magistrale sonetnega venca. Ob otvoritvi razstave je zbor zapel priložnostne velikonocne pesmi. Nato je Marko Jerman povedal kako je nastal ta sonetni venec. Razstavo je posvetil posebno svojemu ocetu, g. Frenku Jermanu, ob 40 obletnici njegove smrti. Za zakljucek je Ana Oberza recitirala sonetni venec o križevem potu. Razstava je bila na ogled do 9. aprila. skakcija ska.novice@gmail.com Ins gm Slovenska Kulturna Akcija skakcija@gmail.com Slovenska Kulturna Akcija Fc yt WOLF POVEZUJE Na dan 31. januarja je Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec organiziralo v koncertni dvorani rojstne hiše Huga Wolfa, koncertni vecer pod naslovom: »Ne vem, je to stvaritelja luc zlata, kar duša cuti zdaj«. Vabljeni k ogledu koncerta, ki sta ga izvedla baritonist Lucas Somoza Osterc s spremstvom na klavirju Javierja Mase. Gost vecera je bil basbaritonist Marko Fink. https://youtu.be/vPZ5IQF5TlY?si=FwayG0SrAsownZTo ---------------------------------------- *** ---------------------------------------- Publikacije Slovenske kulturne akcije lahko narocite na sledeci elektronski naslov skakcija@gmail.com www.skakcija.org