V Gorici padel zastor nad festivalom folklore Novi zakonski predpisi prinašajo vrsto novosti za tuje priseljence, prve posledice so na krajevni ravni že zaznavne ¿7 S trgatvijo ne gre odlašati, tako zagotavljajo prve ocene Na Opčinah so se spomnili Primorski Srečno preživeli tudi brez »žvaceta« Dušan Udovič Veliki praznik je mimo, za njim prihajajo ocene in obračuni. Kraška ohcet je še enkrat potrdila, da lahko starodavni običaj iz naše etnografske zakladnice postane prvovrstna atrakcija in daleč preseže meje krajevnega. Pobudniki in organizatorji, Občina Repentabor, Zadruga Naš Kras in Kulturno društvo Kraški dom so lahko upravičeno ponosni na svoje delo. Vpogled v zakulisje tega izjemnega dogodka pokaže na vojsko prostovoljcev, mladih in starejših, v veliki meri domačinov, a ne samo njih, ki več mesecev vlagajo svoj trud in navdušenje za to, da sekvenca dogajanja v zadnjem tednu avgusta naredi iz Repna in Cola odmevna centra kulturnega in družabnega dogajanja, priložnost, ki je vsaj za en dan ne gre zamuditi. To velja tako za naše ljudi, kot tudi za številne turiste in Tržačane in z vsako novo ohce-tjo je obiskovalcev več. Množičnost prinaša organizatorjem vedno nov zahteven zalogaj, izpeljati vse po načrtih je postal pravi podvig, ki ga ni mogoče uresničiti brez dobro premišljenih potez in ukrepov. Okoliščine si je treba znati predstavljati: upravljati z množico več tisočev v relativno omejenem prostoru in poskrbeti, da bodo vsi zadovoljni doživeli praznik na najboljši način, je umetnost, ki jo prireditelji obvladajo do podrobnosti, to je po dolgoletnih izkušnjah zanesljivo mogoče trditi. Zato uspeha na noben način ne morejo zasenčiti polemike okrog »žvaceta« in narodnih noš, ki so spremljale letošnjo izvedbo. Saj so navsezadnje tudi kritična stališča lahko poper in sol, celo dobra reklama za prireditev, če so le izrečene v primernih tonih in se njihovi avtorji pod nje podpišejo z imenom in priimkom. Zafrkljive anonimne čestitke na račun organizatorjev v ta okvir gotovo ne sodijo. O poteku sprevoda narodnih noš in organizacijskih podrobnostih ima lahko vsakdo svoje mnenje, vendar ni dvoma, da zadnja in odločilna beseda pripade organizatorjem, ki imajo za izvedbo celotne ohceti v dolgih letih preizkušene kompetence in nosijo vso težo odgovornosti za uspeh prireditve. Tako je bilo tudi letos, zato si za uspešno izvedbo našega velikega turistično-et-nografskega praznovanja zaslužijo priznanje in zaupanje. Navsezadnje je treba ugotoviti, da se da kar dostojno preživeti tudi brez razvpitega »žvaceta«. dnevnik TOREK, 1. SEPTEMBRA 2009 št. 206 (19.605) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € gibanja - Medtem ko je v območju evra še negativna Bencin segrel avgustovsko inflacijo V Italiji 0,2-odstotna (po julijski ničli), v Trstu pa kar 1,8-odstotna repen - V nedeljo so vas preplavile noše in obiskovalci Sončna Kraška ohcet Ivana in Dean sta si na Tabru končno obljubila večno zvestobo pred stotinami narodnih noš Dean je nase prevzel zakonsko breme in tudi ljubljeno Ivano kroma RIM - Medtem ko je bila povprečna inflacija v območju evra avgusta še negativna (-0,2%), se je v Italiji z julijske ničle povzpela na 0,2 odstotka, v Trstu pa je znašala celo 1,8 odstotka. Glavni krivec za avgustovsko segrevanje cen je zvišanje cen energentov, v prvi vrsti bencina in dizelskega goriva, kar je povzročilo podražitve v prevozu in zvišalo stroške za stanovanje, vodo, elektriko in goriva. Trst je ostal tudi avgusta v vrhu italijanske draginjske lestvice, sicer pa beleži bistveno drugačne trende kot veljajo za državno povprečje. Na 5. strani Slovenija in Hrvaška na pravi poti, a delo še ni končano Na 2. strani TV Primorka in TV Vitel na pragu združitve? Na 13. strani Goriško gospodarstvo kaže znake okrevanja Na 12. strani Ikea v Vilešu bo odprla svoja vrata 21. oktobra Na 12. strani Loris Mania: »Na EP bi potrebovali dva Černica« Na 16. strani okolje Za Slovenijo terminal v Žavljah nesprejemljiv LJUBLJANA - Medresorska delovna komisija za plinske terminale predlaga slovenski vladi naj sprejme sklep, da je projekt gradnje plinskega terminala v Žavljah z vidika čezmejnih vplivov na okolje za Slovenijo nesprejemljiv. Okoljski minister Karl Erjavec pa bo danes v pismu od italijanske kolegice Stefanie Pre-stigiacomo zahteval pojasnila o domnevnih poneverbah v dokumentih za gradnjo terminalov. Sklepe komisije bo slovenska vlada obravnavala v četrtek. Na 2. strani draga 2009 Od petka do nedelje OPČINE - Od petka do nedelje bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah zaživeli 44. študijski dnevi Draga 2009, ki jih vsako leto prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Letošnji gostje David Ban-delj, Boštjan Žekš, Edvard Kovač in Matej Makarovič se bodo lotili še nedorečenih vprašanj o slovenstvu, o odnosih slovenske države do njenih manjšin zunaj meja ter o krščanstvu. Vzporedno se je že sinoči začel Festival mladinske ustvarjalnosti, ki ponuja mladim udeležencem več delavnic. Na 3. strani Obiščite nas v vinski kleti v Vipavi, kjer lahko izbirate med izvrstnimi vini in kakovostnimi mlečnimi izdelki vinske kleti in mlekarne VIPAVA 1894. www.vipaval 894.si Delovni čas trgovine VIpavka: ponedellek-petek: 8 - 19h sobota: 8 - 13h nedelja, prazniki: zaprto 2 Torek, 1. septembra 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Ocena medresorske komisije za plinske terminale Z vidika čezmejnih vplivov na okolje je projekt za terminal v Žavljah nesprejemljiv Okoljski minister Karl Erjavec bo danes od italijanske kolegice zahteval pojasnila o domnevnih poneverbah v dokumentih za gradnjo LJUBLJANA - Medresorska delovna komisija za plinske terminale predlaga vladi naj sprejme sklep, da je projekt gradnje plinskega terminala v Žavljah z vidika čezmejnih vplivov na okolje nesprejemljiv. Okoljski minister Karl Erjavec pa bo danes v pismu od italijanske kolegice Stefanie Prestigiacomo zahteval pojasnila o domnevnih poneverbah v dokumentih za gradnjo terminalov.Predsednik komisije in državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Zoran Kus je povedal, da niso bile upoštevane slovenske pripombe v skladu z direktivo sveta o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in niso v skladu z t.i. memorandumom med slovensko in italijansko vlado, ki sta ga podpisali septembra lani, da bosta skupaj sodelovali o presojah v severnem Jadranu oz. Tržaškem zalivu. Komisija ugotavlja, da italijanski dokumenti, odločitev vlade in presoja čezmejnih vplivov na okolje ne vključuje možnosti plinovoda za terminal v Žavljah in s tem ne izpolnjuje pogojev celovitosti projekta. Ker po mnenju komisije tudi terminal na morju z vidika čezmejnih okoljskih vplivov ni sprejemljiv, predlaga, da se vse navedbe o tem terminalu črtajo iz italijanskega mnenja in da se v celoti upošteva slovensko odklonilno mnenje ter da italijanska vlada zaključi postopek presoje vplivov na okolje z negativno odločitvijo glede plinskega terminala na morju. Komisija ministru Erjavcu predlaga, da v pismu italijanski kolegici Stefanii Prestigiaco-mo zahteva, da Slovenija pridobi vso manjkajočo dokumentacijo glede gradnje terminala v Žavljah, vključno z dokumentacijo o plinovodu, saj glede tega Slovenija še ni prejela nobene informacije.Minister naj v pismu zahteva tudi pojasnila o vseh različnih informacijah, ki jih je mednarodno okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) predala ministrstvu o domnevnih poneverbah dokumentacije za gradnjo terminala v Žavljah. Poleg tega naj ministrstvo za gospodarstvo preuči vse možnosti spremembe t.i. smernic o transevropskih omrežjih, in poskuša najti možnosti, da bi se iz teh izločili plinski terminali v Tržaškem zalivu. Sklepe komisije bo vlada obravnavala na seji v četrtek. "To bodo tudi izhodišča Slovenije za bilateralna srečanja naslednjo sredo z italijansko vlado," je še dejal Kus. (STA) Pred srečanjem obeh zunanjih ministrov (Gordan Jandrokovič levo in Samuel Žbogar desno) se je pogovoru na sprehodu ob Blejskem jezeru za kratek čas pridružil tudi slovenski premier Borut Pahor (v sredini) bobo bled - Slovenski in hrvaški zunanji minister o mejnem sporu in hrvaških pogajanjih z EU Žbogar in Jandrokovič: Smo na pravi poti, a nas čaka še veliko dela BLED - Pogovori med Slovenijo in Hrvaško se nadaljujejo. Zadeve napredujejo, vendar nas veliko dela še čaka, sta po nedeljskem srečanju na Bledu povedala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovič. O podrobnostih pogovorov ministra nista želela govoriti, ker, kot sta pojasnila, "je tak dogovor". "Mislimo, da bomo lažje prišli do rešitve, če jo najprej dorečemo med sabo, potem pa jo bomo razložili tudi javnosti," je pojasnil Žbogar, s čimer se je strinjal tudi Jan-drokovič. Sta pa ministra izrazila optimizem, da so dogovori na dobri poti. "Veliko je bilo narejenega, veliko dela pa je še pred nami," je povedal Jandrokovič. Vodja slovenske diplomacije Žbogar je ob tem izrazil upanje, da bo dogovor o rešitvi spora glede meje med državama in nadaljevanju hrvaških pogajanj z EU možno doseči do konca leta. O vsebini pogovorov ni želel govoriti niti slovenski premier Borut Pahor, ki je skupaj z Žbogarjem sprejel Jan-drokoviča. Kot je po srečanju, ki je trajalo slabe pol ure povedal Žbogar, so predvsem "pogledali, do kam smo prišli v mesecu od sestanka dveh predsednikov vlad" v Trakoščanu na Hrvaškem konec julija. "Mislim da smo v avgustu delali zelo resno in res veliko naredili, so pa še stvari, ki jih je treba dokončati," je povedal slovenski zunanji minister. Dodal je še, da se o prihodnjem srečanju premierjev niso pogovarjali, so se pa po njegovih besedah dogovorili, da pogovore nadaljujejo "na delovni ravni". "Smo na poti, mislim, da je bil zadnji mesec zelo konstruktiven, da se je zaupanje povečalo, da se je spoštovanje okrepilo, da se je razumevanje okrepilo in vse to je že samo po sebi nek uspeh," je še povedal zunanji minister Žbogar. "Verjamem da smo na dobri poti," pa je še dejal hrvaški zunanji minister. O pogovorih s Hrvaško je Pahor v pozdravnem nagovoru obvestil tudi udeležence Strateškega foruma Bled. Kot je dejal, so diplomati zelo aktivni pri iskanju rešitve. Spomnil je na julijsko srečanje s hrvaško kolegico Jadranko Kosor v Trakoščanu in poudaril, da je bilo to zelo dobro srečanje. "Delamo vse, kar je mogoče, da bi našli rešitev kar najhitreje. Iščemo rešitev, ki bo dobra za obe strani," je dejal slovenski premier in dodal, da si Slovenija želi rešitev vprašanja meje med državama pred vstopom Hrvaške v EU. (STA) gospodarstvo - Podatki za drugo četrtletje spet pozitivni Glede na predhodno trimesečje slovenski BDP višji za 0,7 odstotka Toda v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem je realno nižji za 9,3 zato koncu krize še ni moč govoriti LJUBLJANA - Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju letos v medletni primerjavi realno zmanjšal za 9,3 odstotka. V primerjavi s predhodnim četrtletjem pa se je BDP okrepil za 0,7 odstotka. "Po dveh zaporednih četrtletjih negativne rasti so se recesijska gibanja v drugem četrtletju ustavila," so sporočili iz državnega statističnega urada. Medletno zmanjšanje obsega BDP v obdobju od aprila do konca junija za 9,3 odstotka je tretje zaporedno zmanjšanje gospodarske aktivnosti in največje v sedanji krizi. V prvi polovici leta je bil BDP za 8,8 odstotka manjši kot v enakem obdobju leta 2008. Podobno kot v začetku leta so se najbolj realno zmanjšale bruto investicije, ki so bile v drugem četrtletju letos za 36,7 odstotka manjše kot v drugem četrtletju lani. Zmanjšal se je tudi delež investicij v BDP, in sicer je v dveh četrtletjih z lanskih okoli 30 odstotkov padel za okoli 10 odstotnih točk. Zmanj- šale so se investicije v vse proizvode: v stanovanja, zgradbe, ceste, mostove so upadle za 20 odstotkov, v stroje in opremo za 40 odstotkov, v transportno opremo (npr. tovorna vozila) so se prepolovile. Tudi izvoz in uvoz sta se realno znova močno zmanjšala; izvoz je bil v medletni primerjavi za 21,3 odstotka manjši, uvoz pa za 24,8 odstotka. Realno, za odstotek, so se zmanjšali tudi izdatki za končno potrošnjo. Realno so se zmanjšali izdatki za končno potrošnjo (za odstotek), predvsem na račun realnega zmanjšanja izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo, ki so se v primerjavi z drugim četrtletjem lani znižali za 2,6 odstotka. To je prvi realni padec končnega trošenja gospodinjstev po drugem četrtletju leta 2000. Edina kategorija končnega trošenja, ki se je realno povečala, so izdatki države za končno potrošnjo (za 4,3 odstotka). Rast do zabeležili le v finančnem posredništvu (osem odstotkov) ter v ti- Po mnenju pristojne medresorske komisije projekt za plinski terminal v Žavljah za Slovenijo ni sprejemljiv Istrski večer v spomin Vladu Šavu PLISKOVICA - Združenje književnikov Primorske prireja na predvečer letošnjega 24. mednarodnega literarnega festivala Vi-lenica Istrski večer, ki je posvečen pisatelju, pesniku, igralcu, režiserju in kulturnemu delavcu Vla-du Šavu (1945-2008). Večer se bo začel danes ob 19. uri na dvorišču turistične kmetije Petelin-Dur- cik v Pliskovici. Na javni tribuni bodo sodelovali književnik, filozof in urednik Peter Kovačič Peršin, slovenistka in urednica Šavovega Vrelca Jasna Čebron, književnica Ines Cergol, predsednik KK Koper Ladislav Jelen, urednik revije Fontana Danilo Japelj, likovni urednik Dušan Podgornik in pesnica Alferija Bržan. Sledila bo predstavitev 21 . številke revije Gimnazije Koper Maestral - antologije koprskega pesništva v slovenščini in angleščini. (O.K.) Kamenik naj bi bil le delno prišteven REKA - Na Reki se je včeraj nadaljevalo sojenje 13 članom domnevne reške heroinske naveze. Med preprodajanjem heroina je bil 37-letni Slovenec Kristijan Ka-menik zmanjšano prišteven, njegove duševne težave pa se vlečejo že od časov davnih tekačevskih umorov, naj bi ugotovil sodni izvedenec iz zagrebške psihiatrične klinike, poroča spletno Delo. Izvedenec bo svoje mnenje sodišču sicer sporočil šele danes, vendar je vsebino mnenja že včeraj sporočil Kamenikov odvetnik Mi-ljenko Škrlec. Po odvetnikovih besedah so se ljudje za Kamenikom, kjer koli se je pojavil, obračali in govorili, da je morilec. "V stiski je leta 2002 posegel po pomirjevalih in uspava-lih, nadaljeval je s kokainom, nato pa globoko zabredel v uživanje heroina. Ko se je preselil na Reko, je potreboval heroin, denarja pa ni imel," pravi odvetnik Škrlec. Sojenje se bliža h koncu, izrek sodbe bo najverjetneje že prihodnji teden, v sredo pa naj bi se začeli zagovori obtožencev. Prvič naj bi svojo zgodbo predstavil tudi Kamenik, ki glede obtožb pravi, da se ne počuti krivega. Grozi mu 40 let zapora, a njegov zagovornik upa, da bo dobil šest oziroma največ osem let, še poroča spletno Delo. stih dejavnostih, ki so pretežno netrž-nega značaja (javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost, izobraževanje, zdravstvo in socialno skrbstvo). BDP pa se je v drugem četrtletju glede na prvo četrtletje, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, realno povečal za 0,7 odstotka. "To kaže na prekinitev recesijskih gibanj," je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila vodja sektorja za nacionalne račune na statističnem uradu Karmen Hren. V Sloveniji je podobno stanje kot v številnih drugih državah (Nemčija, Francija, Grčija, Švedska), in sicer letne primerjave kažejo na še zelo slabo gospodarsko stanje, primerjave med zaporednimi četrtletji pa dajejo bolj optimistično sliko. Na odgovor na vprašanje, ali ti podatki že kažejo na konec krize, bo verjetno treba počakati še kakšno četrtletje, da bi dobili trdnejša zagotovila, kaj se dogaja v gospodarstvu, je dejala Hrenova. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 1. septembra 2009 3 opčine - V parku in dvorani Finžgarjevega doma V petek se začenjajo 44. študijski dnevi Draga '09 Kaj pomeni biti Slovenec? Kaj pa kristjan? - Že sinoči pa se je začel Festival mladinske ustvarjalnosti TRST - »Ko smo pred 44 leti zasnovali Drago, še sanjali nismo, da bomo dosegli skoraj pol stoletja delovanja.« O letošnjem visokem jubileju študijskih dne-vov Draga 2009 je na včerajšnji uradni predstavitvi v imenu vsakoletnih organizatorjev Društva slovenskih izobražencev iz Trsta spregovoril Sergij Pahor. Od petka do nedelje se bodo za mikrofonom šotora v parku Finžgarjevega doma zvrstili ugledni gostje, ki bodo poslušalcem skušali postreči z odgovori na stara vprašanja Kaj pomeni biti Slovenec oz. kaj pomeni biti kristjan. Kot je dejal Pahor, sta vprašanji vselej aktualni, tudi v današnjem času spreminjanja. Študijske dneve bo v petek ob 16.30 uvedel David Bandelj, ki se bo lotil pregleda in vizije medkulturnih, medosebnih in medlite-rarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji; ... Mi se imamo radi bo naslov debati o problematiki, ki je še vedno nedorečena. »Slovenci v matici nas večkrat spregledajo, celo čudijo se, da obstajamo,« je dejal Pahor in dodal, da se bo Bandelj, kulturnik, ki živi ob meji, posvetil analizi stanja in poskusil napovedati, kaj se nam v prihodnosti obeta. Institucionalne narave bo predavanje ministra Boštjana Žek-ša; v soboto ob 16.30 se bo posvetil vprašanju Slovencev v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije, se pravi vprašanju uresničevanja zakona za Slovence. V nedeljo bo ob 10. uri čas za Postkrščansko ero ali vek novega krščanstva?, se pravi razmišljanje o verovanju, ki izginja z obzorja, in o katerem bo spregovoril Edvard Kovač. Popoldan pa bo ob 16. uri uvedel sociolog Matej Makarovič s predavanjem o Sloveniji, Evropi in glo-balizaciji. Kot je dejal Pahor, se je Slovenija v EU izkazala in je kljub svoji majhnosti in gospodarski pritlikavosti postala trden element v sistemu držav. Ob Pahorju je včeraj sedela tudi predstavnica Mladih v odkrivanju skupnih poti Živa Kušče, ki je novinarjem orisala pester program Festivala mladinske ustvarjalnosti, ki se je začel sicer že sinoči z odprtjem sejma mladinske ustvarjalnosti, z modno revijo in pa družabnostjo z DJ-em Zamotom. Že od danes pa čaka mlade udeležence vrsta zanimivih delavnic; ob 10. uri bo pri kmečkem turizmu Milič v Zagradcu potekala kuharska delavnica z gospodinjo Bernardo Milič, popoldan pa bo minil v znamenju gledališke delavnice pod mentorstvom Lučke Pe-terlin, kantavtorske delavnice, ki jo bo vodil Aljoša Saksida, fotografske delavnice z Matejem Susičem in pa plesne delavnice pod vodstvom Raffaelle Petronio, jutri pa bodo zgodaj popoldne na svoj račun prišli vsi tisti, ki so se prijavili za delavnico ličenja z Živo Kušče. Delavnice se bodo nadaljevale vse do sobote, ko bo ob 10. uri na sporedu okrogla miza z naslovom Ustvarjalnost in inovativnost mladih v zamejstvu, ki se navezuje na temo, ki je bila aktualna na letošnji Dragi mladih, forumu za mlade intelektualce iz zamejstva, izseljenstva in Slovenije, ki je potekala julija letos v Kopru; beseda bo torej tekla o priložnostih, ki jih imajo danes mladi, da uresničijo svoje ideje in želje. Zvečer pa bo ob 20.30 v dvorani Finžgarjevega doma predstavitev enotedenskega dela. Mladostniški pridih pa imata nedvomno tudi četrtkov oz. sobotni družabni večer, ko bo vsak lahko predstavil svoje prozno ali pesniško delo. Omeniti velja tudi spremne prireditve, in sicer sobotno (ob 11. uri) odprtje razstave Petra Cvelbarja v Bambičevi galeriji Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov, pa tudi nedeljsko mašo ob 9. uri na prireditvenem prostoru za udeležence študijskih dnevov, ki jo bo daroval msgr. Evgen Ravignani. Predstavili pa bodo tudi delo Alice Zen o Alojzu Rebuli; zbrala je več kot 25 pričevanj, esejev in spominov na srečanja z Rebulo, ki so jih posredovali ugledni kulturniki, literati in misleci. Pa še to: spletni portal Slomedia.it bo spremljal vsakodnevno dogajanje in predavanja bodo v realnem času na spletu, prav tako fotografije. (sas) Živa Kušče in Sergij Pahor sta novinarjem včeraj predstavila pester program dogajanja na Opčinah kroma društvo poem Ženska štafeta proti nasilju KOPER - Po tržaški predstavitvi pobude proti nasilju nad ženskami, je t.i. štafeta proti nasilju v nedeljo prekoračila meje. Amfora, ki so si jo prirediteljice, članice Zveze žensk v Italiji - Unione donne in Italia, izbrale za štafetno palico, je namreč romala na obisk v Koper, k prijateljem Društva enakih možnosti POEM. V Palači Gravisi sta jo sprejeli podpredsednica italijanske skupnosti Ondina Gregorich in odbor-nica za socialne zadeve koprske občine Mirjam Lemut. Na srečanju, ki je sledilo, sta tako članica tržaške UDI Ester Pacor kot predsednica Društva POEM Isabella Flego poudarili dobre odnose med sosednjima društvoma ter pohvalili pobudo, ki želi seznanjati javnost z nasiljem, ki ga vsakodnevno doživljajo številne ženske. K sreči jih danes tudi v Sloveniji vedno več pomoč poišče pri ustreznih organizacijah. slovenci v avstriji - Stališče avstrijskega zunanjega ministra Spindeleggerja »Slovenija ni naslednica po ADP« Vendar pa šef avstrijske diplomacije meni, da mora Avstrija v konsenzu na Koroškem izpolniti določila Avstrijske državne pogodbe Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger ansa CELOVEC - Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger je v pogovoru za včerajšnjo številko časnika Die Presse zanikal, da bi Slovenija bila pravna naslednica po Avstrijski državni pogodbi (ADP). Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je namreč ob nedavnem obisku avstrijskega kanclerja Wernerja Fay-manna v Sloveniji poudaril, da je Slovenija naslednica ADP in da ima pravico in dolžnost skrbeti za pravice svoje manjšine. Spindelegger je v pogovoru za Die Presse zanikal slovensko stališče o nasledstvu ADP. "Ne ustreza našemu pravnemu razumevanju, da so vse države nekdanje Jugoslavije avtomatične pravne naslednice." To po Spindeleggerjevih zatrjevanjih pravno ni vzdržno, ker naj bi bila ADP zaprta pogodba, ki je bila prvenstveno sklenjena med zavezniki in Avstrijo. Jugoslavija in Češkoslovaška naj bi bili samo sopodpisnici. Avstrija pa ima vseeno dolžnost, da izpolni ADP, je zatrdil vodja avstrijske diplomacije. Pri tem bi bilo potrebno, da se najde konsenz na avstrijskem Koroškem, pri čemer se zunanji minister zaveda, da je "to zelo težavno." Mimo tega pa ne bo mogoče priti, zato naj se vse strani znajdejo za skupno mizo. Avstrijski minister je spregovoril tudi o sporu zaradi meje med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dejal, je Avstrija pri tem vedno znova skušala pomagati. "Ne- smiselno se mi zdi, da država članica EU na dolgi rok zavira pogajanja za vstop v EU s potencialno državo članico, ki je poleg tega še njena soseda." Po njegovem je sporno, če se zgolj dvostransko vprašanje med dvema državam dvigne na evropsko raven in se s tem povzroči zastoj "pri tako centralnem procesu kot je širitev EU s Hrvaško," je ocenil avstrijski zunanji minister v pogovoru za časnik Die Presse. Za večino prebivalcev avstrijske Koroške pa sicer ugotavljanje številčnosti slovenske manjšine, kot ga zahteva Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO), za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel ni potrebno, je pokazala anketa celovške ustanove za raziskavo javnega mnenja Humaninstitut. Od 650 vprašanih se je za ugotavljanje izreklo le 25 odstotkov. Po prepričanju 64 odstotkov vprašanih naj pri dvojezičnih krajevnih tablah ukrepa predvsem deželni zbor avstrijske Koroške, čeprav so manjšinska vprašanja po avstrijski zakonodaji v zvezni pristojnosti. 21 odstotkov vprašanih meni, naj bo dejavna zlasti avstrijska vlada, osem odstotkov pa je prepričanih, naj pobudo sproži Slovenija. Le 12 odstotkov jih meni, da je Slovenija v vprašanjih krajevnih tabel pravna naslednica ADP. Za 82 odstotkov vprašanih pa je to stališče napačno, so še sporočili iz Humaninstituta. (STA) kmečka zveza Vabilo na sejem Agra V soboto v Gornjo Radgono TRST - V Gornji Radgoni je v soboto odprl vrata 47. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na 65.300 kvadratnih metrih površin se predstavlja 1.680 razstavljavcev iz 29 držav. Sejem je odprl predsednik republike Danilo Türk, zaradi 56. svetovnega prvenstva v oranju pa bo Agra trajala do 5. septembra. In ravno v soboto, na zadnji sejemski dan, bodo Gornjo Radgono obiskali tudi člani in prijatelji Kmečke zveze. Stanovska organizacija slovenskih kmetovalcev iz Furlanije-Ju-lijske krajine prireja namreč enodnevni izlet v sodelovanju s Konfederacijo kmetov Italije. Program predvideva tako jutranji ogled svetovnega prvenstva v oranju kot popoldanski obisk sejma, ki posveča letos posebno pozornost slovenski vinski proizvodnji. Cena izleta, ki vključuje prevoz in vstopnici, znaša 35 evrov. Vse informacije nudijo v uradih Kmečke mediji - Prvi odzivi na pismo enotnega novinarskega sindikata FJK Poslanci proti nesprejemljivim honorarjem sodelavcev medijev TRST - Deželna Koordinacija novinarjev - sodelavcev in free lance ter enotni deželni novinarski sindikat As-sociazione della stampa sta na deželne svetnike Furlanije-Julijske krajine, parlamentarce, ki našo deželo zastopajo v Rimu in Bruslju, ter pokrajinske tajnike sindikatov Cgil, Cisl, Uil naslovila pismo, v katerem sta opozorila na sramotno nizke honorarje sodelavcev časopisov in drugih medijev (v večini primerov od 3 do 20 evrov bruto). Po nekajtedenskem počitniškem premoru beležijo sindikalni predstavniki novinarjev prve odzive. Prvi se je oglasil senator Ferruccio Saro (Ljudstvo svoboščin), ki je omenjene honorarje označil kot nesprejemljive, smešne in pod vsako kritiko. V svojem pismu je zapisal, da bo osebno preučil zakonske možnosti, ki bi sodelavcem omogočile povišek plač, a tudi več pravic in zaščite. Evropska poslanka Demokratske stranke Debora Serracchiani je ob zaskrbljenosti zaradi zatišja, ki spremlja Debora Serracchiani (Ds) kroma delo številnih medijskih sodelavcev, izrazila pripravljenost sodelovati pri nadaljnjih akcijah v obrambo delovnih mest in poštenih honorarjev. Rimski poslanec Ettore Rosato pa je med drugim poudaril, da skrb za razmere, v katerih so prisiljeni delati tako imenovani prekerni novinarji, nima strankarskih barv: za njihovo dostojanstvo se morajo zavzeti vsi, ki sta jim pri srcu svoboda izražanja in demokracija. Ettore Rosato (Ds) kroma Ferruccio Saro (Pdl) kroma 4 Torek, 1. septembra 2009 MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT Mesic in cerkev Miro Kocjan_ Z najnovejšim obiskom v Bu-zetu in Novigradu je hrvaški predsednik Stipe Mesic potrdil svojo navezanost na Istro. V obeh krajih je načel nekaj mednarodnih in lokalnih vprašanj. O slednjih je kritiziral vmešavanje politikov v imenovanja osebnosti na javnih funkcijah in naglasil, da mora enkrat za vselej obveljati sistem javnega razpisa. Imel je med drugim pripombo na to, da veliko hrvaških državljanov živi in dela v tujini, čeprav so Hrvati pa žal ne plačujejo hrvaških davkov. Znano je, da namerava v kratkem na obisk na Kubo, o tem pa je rekel, da so bili vsi njegovi obiski v tujini koristni ne le politično, pač pa tudi gospodarsko. Mesica je spremljal predsednik istrske regije Ivan Jakovčic, ki je bil z njim v Novigradu prisoten na odprtju »Muzeja Lapidarium«, kjer so odprli razstavo o »20 letih novi-gradske pomladanske stvarnosti«. Razstava ponazarja vrsto uspehov krajevne skupnosti, namenjene pa je zlasti mladim in njihovim pobudam. V Novigradu so se zlasti veselili predsednikovega obiska, saj je bil Mesic prvič v tem mestecu, o katerem je ugotovil, da ima, kakor številna druga, dragocene turistične možnosti na morju, razširil pa naj bi jih tudi na kopno. Dejstvo je, da je Istra vsestransko turistično zanimiva. Najbrže ni znano, da je Novigrad po številu prebivalcev in obsegu najmanjša občina na Hrvaškem. O predsedniku Mesicu je znano, da je pred dnevi predlagal, da bi verska znamenja odstranili iz šol, upoštevajoč pravilo, ki je tudi ustavno, da cerkev nima kaj opraviti z šolo. Njegovo stališče je, kakor je bilo pričakovati, naletelo na dokaj ostre reakcije s strani cerkve in katoliških organizacij. Tisk se je razpisal. Jelena Lovric je v »Jutarnjem listu« napisala, da je treba roko na srce priznati, da so nekatere šole na Hrvaškem postale dobesedno »kapelice« in da je bistveno vprašanje v tem, da katoliška cerkev, v dogovoru z Vatikanom, uživa na Hrvaškem prednosti, kakršnih ni v drugih evropskih državah. Seveda je del politikov in tiska tudi proti Mesicevemu stališču, češ, da ga je predsednik žal obelodanil prepozno, dejansko nekaj mesecev pred zaključkom svojega mandata in potem ko ga je najbrž užalil neki komentar, objavljen v »Glasu koncila«. Hkrati izstopa mnenje, da je to sicer resen problem, ki pa bi ga morali reševati na mirnejši način in da utegne Mesicevo stališče spodbuditi tiste, ki so proti levici in sodijo o komunizmu, kot je ta bil v Stalinovem času. Skratka, predsednikovo mnenje po nepotrebnem posredno podpira desnico. Prvič v zgodovini bo zveza NATO imela vaje v državi, ki ni članica te organizacije. Do 17. septembra bodo namreč vaje na področju Kozare v Bosni in Hercegovini. Sodelovalo bo, kakor poročajo, nad 600 vojakov in vojnih osebnosti iz 16 držav, zraven pa bo tudi manjši bosanski kontingent, ki bo štel 160 mož. V glavnem je znano, da je okrog 60 do 80 odstotkov bošnjakov naklonjeno evropski integraciji, slab spomin pa jih navdajo prav v zvezi z NATO, ko je bila vojna in je izgubilo življenje tudi veliko domačinov. Politični krogi ugotavljajo, da je vaja dokaz, da gre Združenim državam in NATO zato, da ostaneta Bosna in Hercegovina kar najbolj tesno povezani, v bistvu združeni, in da bi kot takšni postali članici NATO. Pristojni krogi na Reki vedo povedati, da so se tudi Američani začeli resno zanimati za stik, če ne celo za odkup nekaterih jadranskih ladjedelnic, denimo »3. maj« na Reki in v Kraljevici. Konkretno se za / nakup zanima ameriška firma Northrop Grumann, ki je specializirana za izgradnjo bojnih ladij. Zaposluje nad 200 tisoč delavcev in strokovnjakov, znano pa je da so v njenih obratih v Združenih državah zgradili vse letalonosilke, s katerimi zdaj razpolagajo Združene države. Na Reki so sicer mnenja da je vprašanje lastništva ladjedelnic še »oddaljeno« tem bolj, kakor je dejal Leo Begovič iz puljskega Uljanika, ker se menda dogaja, da se za vsako ladjedelnico zanima že kar nekaj kupcev. Vse pa kaže, da so poslovne razmere v »Jadroliniji« tokrat ugodne. Firma razpolaga z 52 plovili, letos pa se jih je poslužilo blizu dva odstotka več potnikov kot lani. Zlasti obremenjene so bile pomorske proge v smeri Cresa in Lošinja, kjer beležijo kar blizu 20 odstotkov potniškega prometa več kot lani v istem času. Visok odstotek so zabeležili tudi v smeri Biograd - Tkon. Deficitno pa je letališče v Pulju, saj podatki zgovorno govore o padcu prometa za blizu 15 odstotkov. Vodstvo letališča trdi, da je razlog predvsem v nepričakovanem padcu domala vseh predvidenih ruskih turistov, pa tudi dobršnega števila turistov iz Velike Britanije, od koder je prišlo okrog 20 odstotkov turistov manj. Skratka, skozi to letališče je letos potovalo precej manj kot lani. Dejstvi sta v bistvu dve: na eni strani nizke plače uslužbencev na letališču v Pulju , predvsem pa razmeroma visoke cene za polete. Bruno Rogovič, ki je ravnatelj letališča, sicer navaja, da je tako stanje posledica recesije, ki je menda zajela večino evropskih letališč, saj na vsej celini beležijo v letalskem turističnem prometu padec v višini devet odstotkov. Hkrati pa meni, da je krivda v puljskih nizkih plačah relativna, saj imajo na tem letališču in na letalih plače, ki so menda višje od zneskov na Reki in v Zadru. Časnik »La voce del popolo« prinaša zanimiv intervju z znano kulturno osebnostjo Predragom Matvejevicem, ki trdi, da se je dokončno preselil v Zagreb, saj namerava pripraviti knjigo o zadnji tragediji na Balkanu in njenih stvarnih vzrokih. Naglaša, da so njegova dela značilna po tem, da zmeraj napadajo diktatorje in diktature ter da se je proti njim vseskozi boril s tem, da je objavljal resne, stvarne, zlasti pa ostre članke in knjige. O fojbah, pokolih in tistih, ki so ostali (Italijani) pa je naloga, da to tematiko enkrat za vselej prikažemo »objektivno«. Med drugim je najavil, da bo oktobra letos izšlo v italijanščini njegovo zadnje literarno delo »Kruh naš!« Delo jemlje kot izhodišče težave tako politične kot ekonomske, v katerih svet zdaj živi. O Matvejevicu vemo, da je bil rojen v Mostarju (oče je bil Rus, mati pa Hrvatica), da je kot iskani in cenjeni profesor predaval v Zagrebu, na pariški Sorboni, pa tudi na La sapienza v Rimu. Gre za osebnost evropskega formata. V Baredinah pri Novi vasi v Istri pa so pripravili zanimivo in slikovito razstavo, ki prikazuje raziskave v znani jami »Rasp«, ki je prav zaprav v Čičeriji. To je pravcata kraška jama, največja v Istri. Za spe-leologe je to izjemno zanimiv objekt, ki ga še zmeraj obiskujejo in to v vse večjem številu. Jama je na višini 695 metrov, spuščanje se začne skozi ovalno odprtino, nadaljuje se skozi terasasto področje, nato se rapidno spušča za kakih 200 metrov in končuje z jamskim lokalom, ki pa ga zaznamujejo nenehni ovinki. Jama je v bistvu dolga 1240 metrov, doslej največja odkrita globina pa dosega 365 metrov. Prvič so jo raziskali leta 1925, speleoloških raziskav v tej naravni posebnosti pa je zmeraj več tako domačih kakor tujih. JEZIK NA OBROBJU Lažni prijatelji prof. Diomire Bajc se že petnajst let prašijo na policah založbe in knjigarn ali pa tudi knjižnjic, čeprav bi morali biti že zdavnaj razprodani in ponatisnjeni v razširjeni izdaji. Če bi pisci bolj zavzeto prebirali ta koristni priročnik, bi se izognili marsikateri trdovratni napaki italijanskih besed in podobnih slovenskih tujk. V poldrugem desetletju bi si lahko zapomnili vsaj to, da je ital. poesia v slovenščini pesem ali pa pesništvo. Seveda pa v Lažnih prijateljih ni izrazov iz drugih tujih jezikov, v katerih je cela vrsta besed, ki jih pozna tudi slovenščina, le njihov pomen je drugačen. To velja tudi za francoski glagol déporter ter samostalnika déportation in déporté. Tudi v slovenščini poznamo glagol deportirati in samostalnika deportacija in deportiranec, zatakne pa se pri pomenu. Oba glagola, francoski in slovenski, pomenita koga prisilno prepeljati ali pregnati v določen kraj, nista pa enaka ne namen ne cilj deportacije. V slovenskih zgodovinskih knjigah beremo, da so Nemci po okupaciji Jugoslavije (l. 1941) deportirali štajerske Slovence, posebno Primorce, na Hrvaško in v Srbijo, kjer so jih naselili v raznih krajih. V francoskih zgodovinskih knjigah pa bomo našli zapisano, da so totalitarni režimi odpeljali (franc. deportirali) več milijonov ljudi v koncentracijska taborišča. V francoščini pomeni la déportation življenje v koncentracijskem taborišču, »les morts en dé-portation« so umrli v koncentracijskih taboriščih, francoski le déporté pa je interniranec v koncentracijskem taborišču ali taboriščnik. To pojasnilo je bilo potrebno, ker smo ob obisku izletnikov Primorskega dnevnika v nekdanjem nemškem taborišču Natzweiler Strudhof v Alaza-ciji, kjer je bil interniran tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, brali, da so Francozi tam l. 2005 odprli Center evropskega deportiranca, kar je v slovenskem jeziku Center evropskega in-terniranca ali taboriščnika. V istem članku je bilo zapisano tudi, da je francoska država postavila vsem žrtvam taborišča kamnit memorial, čemur bi po slovensko rekli kamnit spomenik. Memorial namreč v slovenščini ni isto kot v francoščini, čeprav ta izraz poznamo; uporabljamo ga kar za več stvari. Memorial je naprej spomenica, pismena prošnja ali vloga, tudi pismeni predlog; 2. pomeni spominek na kaj ali koga, npr. kip; 3. je spominska svečanost; 4. zapisek; 5. trgovski dnevnik; 6. šport- no tekmovanje, posvečeno spominu na koga, navadno znanega športnika. Pridevnik memorialen -lna -o pa je spominski ali posvečen spominu na kaj. Vsakomur je jasno, da nobenega od teh šestih memorialov ne moremo uporabiti za kamnit »memorial« v taborišču. V slovenščini ga moramo zamenjati z besedo, kar francoski memorial v resnici pomeni, to je spomenik. Ker nimamo francosko-sloven-skega slovarja paronimov, so takile spodrsljaji več kot razumljivi, opozarjajo pa nas na potrebno previdnost. Vsi taki izrazi so se razvili iz latinščine, a so pozneje v različnih evropskih jezikih dobili različne pomene. Njihov pomen pogosto razumemo iz konteksta. Ali tak paronim lahko uporabimo tudi v slovenščini, je največkrat dovolj, da pogledamo v Veliki slovar tujk Cankarjeve založbe, še raje pa v tuj slovar (tokrat v francoski). S.L. odprta tribuna - Tržaški urbanistični načrt Nekateri še ne vedo, kako se vpreže vole v voz, če hočemo, da gre naprej Nerad se odločam, da odgovarjam na razna pikanja, ki se v rednih presledkih pojavljajo na straneh našega časopisa. Vseeno pa tokrat smatram, da je potrebno pojasniti nekaj stvari v zvezi s pisanjem v Odprti tribuni 25. avgusta. V tem posegu se dolži (vsaj delno) izvoljene predstavnike vzhodnega Krasa za katastrofalen urbanistični načrt, ki ga je pripravila uprava Občine Trst. Ne vem na katere politike se tu misli, obrazložil pa bom stališče rajonskega sveta za vzhodni Kras, kjer so t.i. politiki tega področja gotovo najštevilčnejše zastopani. Rajonski svet je soglasno vedno nasprotoval večjim gradbenim posegom po naših vaseh. Enako je ravnal tudi zahodnokraški rajonski svet (tudi v prejšnjem mandatu, ko je bil pisec Odprte tribune v njem svetnik). Zato so bila, še posebno v zadnjih par letih, negativna mnenja za take posege skoraj obvezna. Nimam pojma katere članke si striže iz časopisov in zbira naš župan, mislim pa, da so edini uradni dokumenti mnenja, ki jih rajonski svet obvezno a ne obvezujoče izraža na račun gradbenih dovoljenj. In če pregledamo vsa ta mnenja, bo jasno, da sta oba rajonska sveta enotno z glasovi večine in opozicije vedno dajala pozitivna mnenja za vse eno ali dvodružinske hiše, negativna pa (zelo pogosto) za vrstne hiše in stanovanjska naselja, ki so glavni krivec za »cementifikacijo« Krasa, pregosto pozidavo in intenzivno naseljevanje novih ljudi. Glede tega je bil prejšnji urbanistični načrt vse prej kot perfekten, saj je predvideval daleč previsoke indekse za-zidljivosti na velikih površinah. Nič čudnega saj je za tem stal močan lobi gradbenih špekulantov, ki je to zahteval in tudi dosegel. Seveda je ta radodarnost osrečila večje števi- lo ljudi. Novi urbanistični načrt pa je (hote ali nehote?) jasno nastavljen v škodo slovenski manjšini na Krasu. Velike gradbene posege osredotoči v nekakšne enklave, kjer se bo priselilo veliko novih prebivalcev. To je zelo negativno za sožitje, saj bodo take enklave gotovo obljudene samo (ali pretežno) z večinskim narodom, podobno kot nekoč begunska naselja. Ljudje, ki bodo tu živeli skorajda ne bodo imeli stikov z našo skupnostjo, kar seveda ne pomaga pri medsebojnem spoznavanju in razumevanju. To ima seveda tudi veliko politično težo, v takih enklavah prevladuje občutek obkolje-nosti in to se bo seveda poznalo ob volitvah. Tehtnica se bo z novimi volilci verjetno prevesila tudi pri nas na drugo stran, tu je politični načrt jasen! Istočasno nov urbanistični načrt zateguje vrv okoli vratu naših ljudi. Dosledno briše obrtne cone in turistične cone, ki so bile v rokah domačinov ter ne daje nobene olajšave za ponovni zagon kmečkih dejavnosti. S tem dejansko onemogoča katero koli možnost razvoja za Kras, ki bo še naprej in še bolj odvisen od mesta. Ne-selektivno briše zazidljive površine okoli naših vasi, ki so bile še v dobri meri v lasti domačinov in to seveda takih, ki niso klonili ponudbam špekulantov, kljub težkim davkom, ki so jih bili dolžni plačevati. Zupan skuša seveda zvaliti krivdo za njegove izbire na izvoljene predstavnike s Krasa, žalostno pa je, da mu nekateri izmed nas pri tem še nerazumljivo pomagajo. Zal se nekateri iz našega pisanega političnega zastopstva še vedno niso naučili, kako se vpreže vole v voz, če hočemo, da gre naprej. Marsikdo jih še vedno veže na vogale in voz, bog ve zakaj, stoji... Marko Milkovič PISMA UREDNIŠTVU Še enkrat o kraški ohceti Spoštovani, oglašam se v zvezi s polemiko okoli letošnje kraške ohceti oziroma« žvacetom«. Podpisana sem se večkrat udeležila, le kot gledalka, kraških ohceti. Moram reči, da so me vsakič prevzele, saj je vsaka oh-cet privabila vselej vedno več narodnih noš. Zgovorno je bilo in je dejstvo, da je obujanje naših starih običajev nadvse pomenljivo. Na tak način naša mladina spozna pomen ohranjanja starih navad in krojenja novih narodnih noš, ki jih je še vedno malo. V teh dneh je bilo napisano mnogo o pomenu naše največje etnografske manifestacije, meddru-gim tudi to, da so mnoge narodne noše pošle, kajti v starih časih so na še babice pokopali v noši. V današnjem času pa si res skorajda vsak mlad človek, ob priliki ohce- ti, zašiva nošo. Poleg vsega naj dodam, da potekajo že mnogo let tečaji za šivanje narodne noše, kar pomeni, da se naša mlada dekleta naučijo še teh ljubezni in sicer šivanja in štikanja. Gre za ročni deli, ki jih v šolah ni več, torej še dodatna obogatitev. Kraška ohcet prinese poleg veselja še pomembno kulturno-etnografsko bogastvo, ki ni zanemarljivo. Za vse to gre zahvala vsem, ki stojijo za velikim delom organizacije same prireditve, predvsem pa Vesni Guštin. Osebno mislim, da je Vesna Guštin človek, ki je v naši manjšini poznana kot velika raziskovalka starih običajev, ki niso vezani samo na kraško ohcet. Vsi poznamo njeno raziskovalno delo na področju starih domačih kuharskih receptov, starih ognjišč in seveda zelišč. Vesna je ena izmed tistih Slovenk, ki želi, da bi se naše navade ohranile in jih zato skrbno in profesionalno pripravlja. Črtanje žvaceta iz sporeda m nedeljskega sprevoda po poroki je zbudil v mnogih pravo ogorčenje, češ, da je ta gastronomski postanek skoraj eden izmed sredinski delov ohceti. Osebno mislim, da je izbira pravilna, saj se je ob tem postanku res mnogo ljudi porazgubilo in je bila predaja neveste v kraški hiši bolj klavrno obarvana. Mislim, da preoblikovanje sporeda lahko še dodatno obogati ta dan. Vsi, ki ljubijo zares naše lepe narodne običaje, so ob kraški oh-ceti uživali in se lepo imeli. Popivanje in izrabljanje te prireditve v nekaj kar ni slovenskega, pa res ne spada zraven. Naj živijo naše navade in živjo ohcet! Mirjan Mikolj / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. septembra 2009 5 gibanja - Po nedokončnih podatkih statističnega zavoda Istat Avgusta se je inflacija začela ponovno segrevati Po 0-odstotni v juliju je bila avgusta 0,2 odstotna - Glavni krivec cene energije RIM - Medtem ko je inflacija v območju evra še naprej negativna (v avgustu je po podatkih Eurostata znašala 0,2%), je v Italiji segrevanje cen energentov povzročilo novo rast življenjskih stroškov. Po julijski 0-odstotni inflacijski stopnji se je ta v avgustu po začasnih Istatovih podatkih dvignila na 0,2 odstotka glede na lanski avgust in na 0,4 odstotka glede na letošnji julij. Poskok glede na letošnji avgust je najvišji v zadnjih 13 mesecih, torej od julija 2008. Inflacijski trend je tako v Italiji avgusta dosegel zasuk v nasprotno smer, potem ko je 12 mesecev zapored upadal in od 4,1 odstotka pred enim letom prišel do ničle v letošnjem juliju. Tehniki statističnega zavoda ugotavljajo, da je avgustovsko segrevanje cen povzročila močna medletna rast cen v storitvenem sektorju (+1,6%), še bolj pa poskok cen energentov, ki so se v primerjavi z letošnjim julijem podražili za pol odstotka. Nove podražitve so tako prizadele predvsem neosvinčeni bencini (+1,8%) in dizelsko gorivo (+3%), med storitvami pa so se podražile poštne, v železniškem in pomorskem prometu in v kopališčih. V zameno se še naprej spuščajo cene živil. Testenine so se v povprečju pocenile za 0,1 odstotka glede na julij in za 2,1 odstotka glede na lanski avgust,zelenjava je bila za 1,1 odstotka cen ejša kot julija, medtem ko se je v primerjavi z lanskim avgustom podražila za 2,3 odstotka. Največjo rast cen pa je Istat v mesečni primerjavi iz- meril na področju prevoza (+1,8%) in rekreacije, prireditev in kulture (+0,6%). Negativna mesečna rast je bila zabeležena pri stroških za stanovanje, vodo, elektriko, goriva in komunikacije. Stanovske organizacije trgovcev ob teh podatkih svarijo pred alarmnim branjem Istatovih podatkov, hkrati pa opozarjajo na Istatove podatke o gibanju prodaje na drobno, ki so po njihovi oceni res eu - Od Italije in Malte Bruselj zahteva pojasnila o zavrnitvi 75 afriških pribežnikov RIM - Evropska unija zahteva pojasnila Italije in Malte glede zavrnitve gumijastega čolna, na katerem je bilo 75 pribežnikov iz Afriškega roga. Čoln s človeškim tovorom so namreč najprej malteška in nato italijanska obalna straža v mednarodnih vodah oskrbele z vsem potrebnim in ga v nedeljo napotile nazaj proti Libiji, od koder je izplul. Včeraj pa se je izvedelo, da je plovilo pet milj pred libijsko obalo zajelo močno valovanje, ki mu preprečuje doseči obalo. V Bruslju tako želijo podrobnejše informacije, da bi lahko ocenili položaj, glasnik Evropske komisije Dennis Abbott pa je ponovil, da ima »vsak človek pravico zaprositi za status begunca ali za mednarodno zaščito«. Načelo neza-vrnitve namreč po interpretaciji Evropskega sodišča za človekove pravice v bistvu pomeni, da države nimajo pravice zavrniti osebe, če ta v svoji domovini resnično tvega mučenje ali nehumano kaznovanje. primer Dosje o uredniku časnika L'Avvenire Škofje trdno v bran Dina Boffa in proti Feltriju RIM - V fasciklu, ki zadeva postopek proti odgovornemu uredniku časnika LAvvenire zaradi nadlegovanja, ni »absolutno nobene opombe, ki bi se nanašala na njegova spolna nagnjenja«, je včeraj potrdil preiskovalni sodnik v Terniju Pierluigi Panariello, ki se ukvarja v primerom Dino Boffo. Kaj je potem tista anonimna prijava, kopijo katere so pred približno tremi meseci prejeli italijanski škofje in jo vsi po vrsti odvrgli v koš? Približno 30 vrst dolg zapis je medtem prišel v roke Vittoria Feltrija, ta pa ga je v celoti objavil v dnevniku Il Giornale, katerega lastnik je Paolo Berlusconi. »Gre za grožnjo, ki bi jo kot Sicilijanec označil za mafijske vrste,« je na novinarsko vprašanje odgovoril monsignor Domenico Mogavero, škof v Mazara del Vallu. Povedal je, da je prijavo tako kot ostali njegovi kolegi vrgel v koš in se ob tem po- šteno zgražal. Namen takega besedila, poslanega več osebam, je »posvariti«, še posebno Camilla Rui-nija in Dionigija Tettamanzija, dodaja msgr. Mo-gavero. Če Cerkev zgrožena brani Boffa, je njegov primer močno razburkal tudi politične vode. Opozicija skuša zadevo izkoristiti za napad na Berlus-conija, ta pa si prizadeva »gasiti« strasti preden bi zadeva lahko resneje ogrozila njegove odnose z Vatikanom. L'Avvenire je zadnji mesec, torej dobra dva meseca po tem, ko je konec maja izbruhnil t.i. primer Noemi, neprikrito kritiziral predsednika vlade oziroma njegovo sporno moralno držo. Pisma s kazensko odredbo iz avgusta 2004 (Boffo je takrat moral plačati 516 evrov kazni) pa so na mize italijanskih škofov šrišla že tri mesece prej, zako da neposredne zveze ni videti. garlasco Alberto Stasi morda le ni morilec Chiare MILAN - Izvedenci tožilstva, obrambe, civilne stranke in sodnika so si enkrat toliko edini: Alberto Stasi ne laže, ko trdi, da je 13. avgusta 2007 dopoldne pripravljal svojo univerzitetno diplomo. Nove ugotovitve, ki jih je odredil preiskovalni sodnik Stefano Vitelli, so namreč odkrile podrobnosti, do katerih v dveh letih preiskovalci niso prišli in ki so povzročile sveto jezo državne tožilke Rose Muscio na karabinjerski oddelek Ris iz Parme. Kako je mogoče, da v dveh letih preiskav, protipreiskav in neštetih pregledov fantovega računalnika izvedenci niso našli za preiskavo tako pomembnih podatkov? Zagovor fanta, osumljenega uboja svoje zaročenke Chiare Poggi, in njegovih odvetnikov, se zdaj veliko bližje resnici. Najbolj verjetna možnost, da tožilstvo teh dokumentov v dveh letih preiskave ni našlo, je ta, da so karabinjerji pri pregledu Stasijevaga računalnika nehote izbrisali nekatere podatke, ki so zdaj pri podrobnejšem pregledu računalnika prišli na dan. Stasi ima tako možnost protinapada, saj je tožilstvo v očitnih težavah. dolomiti - Predsednik italijanske komisije Unesca Puglisi Durnwalderja zaradi pozdrava v v« • • • | ■ « • v nemščini primerjal z Gadafijem BOCEN - Bocenski pokrajinski odbor je napovedal protestno noto, ki jo bo poslal na sedež Unesca v Parizu zaradi izjav predsednika italijanske komisije te svetovne organizacije Giovannija Puglisija. Ta je namreč na nedavni slovesnosti ob razglasitvi Dolomitov za svetovno naravno dediščino v Auronzu primerjal predsednika Južne Tirolske Luisa Durnwalderja - ki si je s pozdravom v nemščini »prislužil« žvižganje nekaterih udeležencev - primerjal z Gedafijem zaradi slik »junaških patriotov« na njegovem oprsju. »Puglisi ni vreden, da bi zastopal Unesco v Italiji,« je izjavil Durnwalder na včerajšnji tiskovni konferenci v Bocnu in dodal, da ga žvižganje ni pretirano motilo. »To je oblika izražanja, čeravno nevljudna. Medtem ko je nesprejemljivo, da italijanski predsednik Unesca, ki je med drugim univerzitetni rektor in profesor jezikoslovja, enači pozdrav v nemščini s pro-vokacijo,« je ocenil predsednik bocenske pokrajine in dodal, da so Dolomiti prejeli priznanje Unesca »tudi zaradi sobivanja različnih jezikov in kultur na tem ozemlju«. EVRO 1,4272 $ -G,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. avgusta 2GG9 cene - Z 1,8% V Trstu inflacija še naprej vroča TRST - Vse kaže, da ima inflacijsko gibanje v tržaški občini bistveno drugačne vzvode kot povprečna italijanska inflacija. Tako v juliju kot avgustu se namreč življenjski stroški v Trstu niso ohlajevali, ampak so vztrajali pri skoraj dveh odstotkih. Po podatkih občinskega statističnega urada je bila mesečna inflacija v avgustu 0,6-odstotna, medletna pa 1,8-odstotna. Tudi posamezna poglavja kažejo na drugačna gibanja od državnega povprečja, saj se je na primer indeks stanovanje, voda, elektrika in goriva povzpel za 1,3 odstotka, prevoz pa za kar 2,2 odstotka glede na julij. Kljub razprodajam, ki so še v teku, so se za 0,2 odstotka zvišale tudi cene obleke in obutve. vznemirljivi. Prodaja na drobno se je namreč julija letos glede na enak lanski mesec zmanjšala za 0,8 odstotka, največji upad kupcev pa so še enkrat doživele majhne in srednjevelike trgovine. valute evro (povprečni tečaj) 31.9. 28.8. ameriški dolar japonski jen 1,4272 133,10 1,4364 134,75 98108 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 9,7486 45,4645 69,7900 45,3466 69,8950 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4431 0,88135 7,4432 0,87840 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 10,2191 8,6070 10,1480 8,6290 1 1UI VCJIVCI M Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 25,376 15168 25,420 15170 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 271 85 15,6466 270,74 11 iaui£.cii JM IUI II I L poljski zlot 4,1040 1,5793 4,0870 1,5522 Kol IGUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7087 1,9558 1,6995 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2238 3,4528 4,2170 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ICKI rpa 0,7031 2,7089 0,7035 2 6731 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1480 290,00 2 1532 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3640 7,3580 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 31. avgusta 2GG9 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25875 0,3475 0,755 1,33 0,4325 0,79906 1,07688 1,29563 0,483 0,821 1,082 1,304 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.302,67 € -1g5,29 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 31. avgusta 2GG9 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,32 IMTCDCI IDr»DA fi. ~>f\ +0,29 +0 65 KRKA 1 UKA KOPER 72,25 +0,10 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,57 162,00 +0,36 +0,67 TELEKOM SLOVENIJE 303,58 159,57 +1,74 +0,15 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 50,65 AERODROM LJUBLJANA 31,24 DELO PRODAJA - ctni +0,10 +1,66 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 Q _Li"» 1 ~> NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 11,66 +0,26 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 30,37 14,61 -3,28 +0,34 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 232,72 +0,38 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,95 21,57 -1,31 -1,01 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 31. avgusta 2GG9 -1,11 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,35 5,725 15 52 +0,60 -1,46 -1 08 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,18 1 466 -1,59 -1 41 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,255 -2,50 EDISON ENEL ENI 1,151 4,11 1654 -0,36 FIAT FINMECCANICA 8,26 1114 +0,36 -0,84 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,37 -2,02 -1,42 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,0225 15 69 -1,06 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 16,92 -0,25 -0,47 -1 24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,5875 9,57 1 79 -1,69 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,334 13 03 +0,79 -1,47 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,67 +0,39 -1,37 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,24 6,015 +0,86 -2,12 TENARIS TERNA 1,127 10,18 -0,62 -2,02 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,57 0,3355 1054 +0,39 -4,55 UNICREDIT 2,5275 -4,09 -2,32 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 69,59 $ -g,53 IZBRANI BORZNI INDEKSI 31. avgusta 2GG9 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.147,48 1.026,73 +0,31 +0,26 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.009,02 -1,44 FIRS, Banjaluka - - ralav 1 ç SRX, Beograd BIFX Saraievo 324,58 1.954,46 +2,02 +0,06 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 17.083,52 2.607,58 -0,19 -1,43 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.496,51 2.009,06 2.009,06 -0,50 -0,97 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 1.020,63 1.094,09 5.464,61 -0,81 +0,77 -0,96 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.908,90 4.908,90 3.653,54 2.503,98 -1,07 -1 99 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.162,20 2.775,17 +2,60 -1 02 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.492,53 2.592,90 19.724,19 2.667,75 15.666,64 -0,39 -1,88 -1,86 -6,74 -1,61 6 Torek, 1. septembra 2009 SVET / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu tržaška občina - Včerajšnja seja občinskega odbora odpadla Dipiazza padel v gorah: o zadevi Bandelli v četrtek t.. \ Župan Roberto Dipiazza (desno) in odbornik Franco Bandelli sta se aprila letos takole šalila kroma O politični bodočnosti občinskega odbornika za javna dela in velike manifestacije Franca Bandellija ter o njegovem obstanku v tržaški občinski upravi nič novega. Tržaški župan Roberto Dipiazza bi moral včeraj poročati o zadevi na seji občinskega odbora, ta pa je odpadla. Župan si je v nedeljo med sprehodom v avstrijskih hribih pri padcu poškodoval desno roko. Ta mu je tako otekla, da se je moral včeraj dopoldne zateči na zdravljenje v bolnišnico. Rentgenski izvidi so izključili zlom. Roko so obvezali in županu svetovali počitek. O odborniku Bandelliju bo tako tekla beseda na prihodnji seji občinskega odbora, v četrtek. »Zadevo Bandelli« je v začetku avgusta »zakuhal« podtajnik na ministrstvu za okolje in dejanski vodja Nacionalnega zavezništva na Tržaškem Roberto Menia. Županu je pismeno sporočil, da naj bi Franco Bandelli (tudi on iz vrst Nacionalnega zavezništva) opravljal v občinskem odboru preveč »zelo vidnih funkcij«, ena od teh, odgovornost za velike manifestacije, pa naj bi bila nezdružljiva z Bandellijevim dejanskim vodstvom Bavisele. Z drugimi besedami: Menia je pozval Dipiazzo, naj Bandelliju »pristriže peroti«. Župan je zadevo politično ocenil: Bandellija je v odbor »svetovalo« Nacionalno zavezništvo, če sedaj stranka zahteva razbremenitev nekaterih njegovih funkcij, je treba stranki pač ugoditi. Začela so se pogajanja, govor je bil o odborniški rošadi Bandelli-Lobianco. Bandelli naj bi prevzel odborništvo za osebje, kar pa je prizadeti odklonil in odpotoval na počitnice na Sardinijo. Medtem so se nekateri svetniki iz vrst Nacionalnega zavezništva (Sulli in Pellarini), Forze Italia (Frommel) in De-mokristjanov za avtonomijo (Porro) zavzeli zanj in namignili celo na ustanovitev nove svetniške skupine z Bandellijem na čelu. Namera je bila jasna: skupina naj bi postala odskočna deska za Bandellijevo meščansko listo, s katero naj bi se čez dve leti potegoval za tržaškega župana. Dipiazza je ob velikem šmarnu napovedal, da se bo o zadevi Bandelli izrekel konec avgusta, ko se bo tudi odbornik vrnil z dopusta. Padec v avstrijskih gorah pa mu je, vsaj zaenkrat, prekrižal račune oziroma podaljšal čas za razmislek. M.K. opčine - Na pobudo sekcije VZPI in krajevnih društev Počastitev padlih leta 1944 Mlada govornika poudarila pomen spominjaja na vse, ki so padli za žlahtne vrednote, slednje pa je treba skrbno negovati V soboto se je pozno popoldne na Opčinah v priredbi tamkajšnje sekcije Vsedržavne zveze partizanov Italije ANPI in krajevnih društev zgodila že tradicionalna počastitev spomina na pet prebeneških kurirk in štiri aktiviste NOB s Krasa in Dalmacije, ki so jih avgusta 1944, torej pred natanko petinšestdesetimi leti, v dolinici na openski Mandriji usmrtili okupatorski vojaki. Slovesnost v spomin na Miro in Angelco Bandi, Slavo Grahonja, Elvi-ro Kocjančič, Anico Parovel, Balda Boleta, Mira Metlikovca in Leopolda Mervica se je pričela na openskem pokopališču, in sicer ob skupnem grobu padlih, v katerem že nekaj let počivajo posmrtni ostanki nekaterih open-skih žrtev iz poletja 1944. Spored sta oblikovala domača moški pevski zbor Tabor in dekliška pevska skupina društva Vesela pomlad, ki nastopata pod taktirkama Armanda Škerlavaja in Mire Fabjan. Prisotnemu občinstvu je zbor Tabor podal žalostinki Žrtvam in Smrt v Brdih, dekliška skupina Vesele pomladi pa rusko Katjušo in Grudnovo Sinku. Za častno stražo ob spomeniku na openskem pokopališču so poskrbeli skavti Slovenske zamejske skavt-ske organizacije in taborniki Rodu modrega vala. Na pokopališču ob skupnem grobu padlih je v imenu SZSO in mladih spregovoril Matia Mosenich. V svojem posegu je poudaril pomen spominjanja na tiste, ki so padli za najžlahtnejše vrednote, kot so ljubezen do lastnega naroda in jezika, mir, svoboda in sožitje. Mladi govornik se je nato vprašal, če so te vrednote danes le zaživele. Za bodočnost pa si je zaželel, da bi predvsem med mladimi Slovenci dosegli enotnost nastopanja in končno prerasli stare ideološke kalupe, ki so že zdavnaj izumrli. Prisotni so nato v sprevodu krenili po Vrbski ulici in Kraški cesti do ulice Sant'Isidoro, kjer nad dolinico openske Mandrije že štiri leta stoji rjavi železni spomenik padlim prebene- Na zgornji sliki utrinek z openske slovesnosti, spodaj pa z dolinske kroma škim kurirkam in aktivistom NOB. Tudi tu se je iz grl pevcev in pevk oglasila slovenska pesem, besedo je nato prevzela Maja Malalan, pripadnica tabornikov Rodu modrega vala. Poudarila je besede, ki so vklesane na spomeniku, in sicer da so openske žrtve iz poletja 1944 padle, in ne umrle. Njihove vrednote je treba negovati in širiti tudi danes, ko se nad nami vedno bolj zgrinjajo temni oblaki nasilja. Če tega ne bomo zmogli, potem tudi ne bomo vredni obeleževati spomina nanje, je zaključila Maja Malalan. K spomenikoma na vaškem pokopališču in Mandriji so vence položili predstavniki nekaterih strank in društev, prisotna je bila tudi delegacija ZZB NOB iz Sežane. Dan prej pa so se padlih domačink spomnili na pobudo SKD Jože Rapotec iz Prebenega, komemoraci-jo so priredili na dolinskem pokopališču, na njej je govoril zgodovinar Gorazd Bajc, žrtvam v spomin pa je zapel zbor upokojencev iz Brega. (ps) Nič hudega: župan si je rahlo poškodoval roko - Bo v upravi prišlo do »razčiščenja»? Več kot 10.000 izdelkov za šole, urade in podjetja. facau„ V office C contract Ul. Caboto, 19/1 - ind. cona zahod - 34147 Trst Tel: 040383979 - Fax: 040383292 - www.facau.com Urnik: od ponedeljka do petka 8.30-17.30 Zamenjava za krmilom pristaniške kapitanije Kontraadmiral Domenico Passaro zapušča krmilo tržaške pristaniške kapitanije, na njegovo mesto je iz Pescare že pripotoval Antonio Basile. Včeraj sta bila skupaj na uradnih obiskih pri tržaškem županu Robertu Dipiazzi in pri predsednici pokrajinske uprave Marii Teresi Bassa Poropat. Passaro bo nadaljeval delo v Palermu: tako Dipiaz-za kot Bassa Poropat sta se mu zahvalila za opravljeno delo in mu izročila spominski darili. Slovesnost ob uradni predaji poslov bo v petek, ko bo župan Dipiazza izročil Passaru srednjeveški pečat mesta. Na vsedržavni ravni je medtem prišlo do manjše revolucije, saj bodo ženske poveljnice prvič vodile štiri pristaniške kapitanije. Po trku trije v bolnico Na vogalu med ulicama Battisti in Za-netti sta včeraj trčila skuterja s slovensko in italijansko registrsko tablico. Zgodilo se je ob 16.20, po navedbah službe 118, sta se dva ponesrečenca huje poškodovala, tretji pa lažje. Potek nesreče in odgovornosti je ugotavljala občinska policija, ki je sporočila, da so se poškodovali voznik in sopotnica slovenskega ter voznik italijanskega skuterja. Zažigalec smeti V soboto ponoči so gasilci v Istrski ulici gasili več zabojnikov za smeti. Takoj je bilo jasno, da je ogenj podtaknjen, policisti pa so kmalu zasačili storilca, ki je pred nekim zabojnikom prižigal plastenko. 44-letnega Tržačana z začetnicama M. A. so ovadili na prostosti. Deset glob na morju Karabinjerji iz Ul. Hermet so med nadzorovanjem plovbe po Tržaškem zalivu naložili deset glob. Nekateri ljubitelji morja so se s svojimi jadrnicami in čolni preveč približali obali, drugi niso imeli dovoljenja za upravljanje plovil, tretji so pluli prehitro. petje - Jutri vaja ŽPZ Prosek Kontovel v novo sezono S septembrom se spet začenjajo vaje ženskega pevskega zbora s Proseka in Kontovela. Letos stopa zbor že v svojo deseto sezono in se lahko pohvali s kar se da uspešnim delovanjem v vseh teh letih: redno sodeluje namreč pri raznih zborovskih revijah (revija cerkvenih pevskih zborov, Primorska poje, Dekanijska revija), stalno se udeležuje vaških prireditev (Dan slovenske kulture, Prvomajski miting, itd.) in nastopa ob predstavitvah knjig in na priložnostnih koncertih. Načrtov za bodočnost seveda ne manjka, saj so prvi nastopi že pred vrati, poleg tega pa se bo moral zbor v prihodnjih mesecih spoprijeti z novim programom. Repertoar pevskega zbora je bil vsa ta leta kar se da raznolik, saj obsega tako nabožne pesmi, kot tudi ljudske, priredbe ljudskih in pa partizanske pesmi. Pri izbiri skladb imajo seveda prednost domače slovenske melodije, s posebno pozornostjo na primorske avtorje. Želja pevk je ta, da bi se njihove vrste letos še okrepile, zato vabijo vse, ki jih zanima petje in glasba, tako s Proseka in Kontovela, kot tudi iz bližnjih vasi, da pristopijo k ženskemu pevskemu zboru in se udeležijo prve vaje, ki bo v jutri, 2. septembra ob 18.30 v Soščevi hiši na Proseku (za informacije: 040225720 - Irena). / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. septembra 2009 7 priseljevanje - Prve posledice novih določil in ureditev statusa negovalk ter gospodinjskih pomočnic Novi zakon o varnosti prinesel mnogo sprememb za tuje priseljence Ob strožjih pravilih upadlo število porok s tujci - Prve prijave zaradi nezakonitega priseljevanja - Obhodnic v Trstu ne bo Z 8. avgustom je v Italiji stopil v veljavo zakon o varnosti (zakon št. 94 z dne 15. julija 2009), ki prinaša celo vrsto novosti, predvsem za tujce, ki živijo v naši državi. Snovanje in sprejetje zakonskega besedila so v parlamentu spremljale polemike, zakon pa je zdaj v veljavi. Katere spremembe prinaša za priseljence in kako ga oblasti aplicirajo na krajevni ravni, smo vprašali odgovorne na tržaški prefekturi. Namestnik šefa prefektovega kabineta Enrico Roccatagliata razlaga, da je zakon zelo obsežen in zadeva različna področja. V zvezi z apliciranjem nekaterih novih predpisov na prefekturi še čakajo na točna navodila notranjega ministrstva. V občilih je bilo v zvezi s tem zakonom še največ govora in ostrih polemik glede uvedbe obhodnih straž - skupin prostovoljnih občanov, ki naj bi nadzorovali ozemlje in pomagali preprečevati kazniva dejanja. V Trstu je že dejavna skupina Zelenih prostovoljcev - somišljenikov evro-poslanca Maria Borghezia, predstavnika najbolj ksenofobičnega krila Severne lige. Od stališč in delovanja teh prostovoljcev se je pred časom ogradil celo tržaški poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga. Kakorkoli že, delovanje Zelenih prostovoljcev in podobnih skupin v tržaški pokrajini (zaenkrat) ne bo uradno priznano: pobudo za vpis prostovoljnih obhodnih straž v uradni seznam na prefekturi morajo namreč dati občinske uprave, vsi župani v tržaški pokrajini pa so že pred meseci jasno povedali, da tovrstnih »varnostnikov« ne potrebujejo. Za priseljence iz držav nečlanic Evropske unije pa je novosti veliko. Urad za državljanstvo, priseljevanje in status tujih državljanov na prefekturi vodi Giovanni Maria Leo, ki pravi, da so prve posledice zakona že zaznavne. Spremenil se je na primer postopek za pridobivanje italijanskega državljanstva. Pred uvedbo novega zakona je lahko za državljanstvo zaprosil vsakdo, ki je po poroki vsaj šest mesecev prebival v Italiji. Odslej znaša predpisano obdobje dve leti, poleg tega pa mora prošnjo za pridobitev državljanstva spremljati vplačilo prispevka v višini dvesto evrov. Kritiki so ocenili, da državljanstvo potemtakem ni več pravica, temveč dobrina, ki jo je treba kupiti. Giovanni Maria Leo pripoveduje, da je število prošenj za t. i. mešane poroke tik pred objavo zakona poskočilo, nato pa je občutno upadlo. Okrožnica notranjega ministrstva pa je pred kratkim pojasnila, da nova pravila veljajo za vse postopke, ki se še niso zaključili. Vlada oz. parlament sta spremenila pravila, da bi preprečila razširjen pojav »navideznih porok«, katerih edini cilj je ravno pridobitev državljanstva. Druga velika sprememba pri mešanih porokah zadeva dokumentacijo, ki jo je treba predhodno posredovati odgovorni civilni ustanovi - občinski upravi. Državljani držav nečlanic EU morajo pred poroko predstaviti veljavno dovoljenje za bivanje v Italiji, kar doslej ni bilo predvideno. Zaradi te ne-zanemarljive spremembe je v Trstu več načrtovanih porok v teh tednih odpadlo. Spremenil se je tudi postopek za združevanje družin, močno omejene pa so storitve, do katerih se lahko obrnejo tujci brez dovoljenja za bivanje v Italiji. Po številnih polemikah je notranje ministrstvo po Leovih besedah pojasnilo, da starši, ki nimajo dovoljenja za bivanje, lahko v matičnem uradu vsekakor prejmejo izpisek o rojstvu otroka (Severna liga je tej človekovi pravici nasprotovala). Iz besedila zakona sta prav tako izpadli določili, ki sta tujcem brez stalnega bivališča v osnutku prepovedovali, da bi se posluževali zdravstvenih storitev in vpisovali svoje otroke v šole. Vse ostale javne storitve pa so za to kategorijo priseljencev nedostopne. Notranji minister Roberto Maroni pa je včeraj sprejel zanimiv predlog turinske-ga župana Sergia Chiamparina. Občinske uprave naj bi kmalu začele obnavljati dovoljenja za bivanje, kar je zaenkrat v izključni pristojnosti kvestur. »Ta ukrep bi pospešil postopke. V kratkem lahko podpišemo dogovor z združenjem italijanskih občin ANCI,« je komentiral Maroni. Desno nestrpen napis v mestnem središču, spodaj ulični prodajalec. Politično ozračje v Italiji trenutno ni naklonjeno tujim priseljencem, pa čeprav je guverner Banke Italia Mario Draghi potrdil, da so ključen dejavnik za razvoj gospodarstva kroma Zakon je kot znano uvedel kaznivo dejanje nezakonitega priseljevanja, na osnovi katerega so tudi v Trstu nekaj ljudi prijavili sodstvu in jih izgnali iz države. Sprva so v vladni večini predvidevali, da bodo morali kršitelji v zapor, zaradi prenatrpanih celic pa so zaporno kazen spremenili v denarno - od pet do deset tisoč evrov. Pomembna novost je tudi podaljšano obdobje prebivanja v centrih za identifikacijo in izgon (CIE): nezakoniti priseljenci, pa tudi prosilci za politični azil, ostajajo v tovrstnih centrih, ki so povsem podobni zaporom, največ šest mesecev (prejšnja omejitev je znašala dva meseca). Proti temu ukrepu so priseljenci glasno protestirali, nazadnje tudi v centru CIE v Gradišču. Drugo poglavje je ureditev statusa negovalk in gospodinjskih pomočnic, ki sodi v ukrepe proti gospodarski krizi. Na tržaški prefekturi so že konec avgusta zabeležili prva plačila v višini petsto evrov, kolikor je treba plačati za vlogo prošnje, slednje pa bodo zbirali od danes do 30. septembra. »To je za marsikoga edinstvena priložnost, da zapusti sivo gospodarstvo in postane redno vpisan delavec,« pravi Enrico Maria Leo. Glede na število prošenj, ki jih je Prefektura prejela leta 2007 v zvezi z dekretom o prilivu priseljencev (v ital. »decreto flussi«) - tedaj je prispelo dobrih tisoč prošenj, ugodili pa so polovici prosilcev - pričakujejo tokrat za negovalke in gospodinjske pomočnice nekaj sto prošenj. Aljoša Fonda Kako vpisati negovalko ali hišno pomočnico Od danes do 30. septembra je za delodajalce čas za prijavo državljank (in državljanov) držav nečlanic EU, ki v Italiji delajo kot negovalke ali gospodinjske pomočnice oz. pomočniki (v ta razred spadajo tudi gospodinjski kuharji, natakarji, vrtnarji in či-stilke). Postopek za ureditev statusa omenjenih odvisnih delavk in delavcev, ki še nimajo ustreznega dovoljenja za bivanje, je opisan v zakonu št. 102 z dne 3. avgusta 2009. Tržaška prefektura je posredovala glavna navodila za vlogo prošenj za ureditev delovnega in davkoplačevalskega položaja delavcev. Prošnje sprejemajo samo na spletni strani notranjega ministrstva (www.interno.it), od koder bodo potovale v urade za priseljevanje pristojnih prefek-tur, kjer bo na vrsti pregled dokumentacije. Predpogoj za vlogo prošnje je vplačilo prispevka v višini 500 evrov z obrazcem F24, ki je na voljo v poštnih uradih in bankah. Tržaška prefek-tura priporoča prosilcem, naj fotokopije celotne dokumentacije vložijo prefekturi sami (ročno, po pošti ali po elektronski pošti), da bo postopek stekel hitreje. Naslov je: Prefektura v Trstu, Veliki trg št. 8, 34121, urad za protokol (pritličje) - pod šifro »emersione domestici«. Naslov elektronske pošte je emersio-ne.trieste@gmail.com. Vložiti je treba kopije sledečih dokumentov: potrdilo o vlogi ustrezne prijave (v ital. »dichiarazione di emersione«); osebni dokument delodajalca; potni list ali enakovreden dokument delavca (vse strani); potrdilo o vplačilu prispevka v višini 500 evrov; prijava dohodkov (ali dokument CUD) za leto 2008 (samo za gospodinjske pomočnice in pomočnike); dokument, s katerim pristojna zdravstvena ustanova potrjuje, da oseba, ki se poslužuje storitev negovalke, ni samostojna in potrebuje pomoč. trgatev - Kmečka zveza v Bregu izmerila sladkorno stopnjo in kislost grozdja Čas za trgatev Sladkorna stopnja nadpovprečno dobra - Tradicionalne bele sorte bodo nekateri trgali že ta konec tedna - Na vrsti že refošk in merlot Sladkorna stopnja grozdja v Bregu je nadpovprečno dobra. Zato ni več časa za odlašanje in bodo tako mnogi vinogradniki že ta konec tedna začeli s trgatvijo tradicionalnih sort vitovske in malvazije, nekateri pa se bodo že lotili refoška in merlota. Odvisno pač od sorte, predvsem pa od lege vinograda. To je izsledek meritev sladkorne stopnje in kislosti grozdja, ki jih je opravila svetovalna služba Kmečke zveze včeraj popoldne v kleti Robija Ote v Boljuncu. Izmerili so približno 50 vzorcev in tako dobili jasno sliko: v Bregu je napočil čas za trgatev. Vsaj polovica vinogradnikov bo tako vzela škarje v roke že ta konec tedna, drugi pa se bodo trganja lotili prihodnji teden. Kot nam je povedal strokovnjak KZ Mario Gregorič, so glede belega grozdja merili vzorce malvazije, vitovske ali mešanic teh dveh sort, glede rdečega grozdja pa pretežno refo-ška in merlota. Rdeče grozdje pri zorenju letos prehiteva belo in bodo tako merlot, nekateri pa celo refošk trgali že ta konec tedna (namesto običajnega 20. septembra). Merjenje vzorcev je pokazalo, da je pri belem grozdju dobra sladkorna stopnja ter da je stopnja kislin precej nizka in vsekakor usklajena s stopnjo sladkorja. Zato ni časa za odlašanje s trgatvijo. Sladkorna stopnja je še boljša oz. je nad povprečjem pri rdečem grozdju. Kislost je relativno nizka, je povedal Gregorič, in je glede na obdobje pod povprečjem. Kisline so vsekakor usklajene s stopnjo sladkorja in so blizu optimalne stopnje. Tudi v tem primeru KZ svetuje, da vinogradniki ne odlašajo s trgatvijo. Pri Robiju Oti v Boljuncu so včeraj merili sladkorno stopnjo in kislost grozdja kroma 8 Torek, 1. septembra 2009 SVET / dijaški dom - Poslednji utrinki z ustvarjalnih delavnic Poletne počitnice v znamenju brezskrbne igre in novih doživetij Mali udeleženci ustvarjalnega poletja na pohodu Poletni čas je nedvomno čas počitnic in pa brezskrbne zabave. Slednjo so tudi letos pričarali v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, kjer so od 15. junija do 31. julija potekale tradicionalne ustvarjalne delavnice za osnovnošolske otroke. Skupno kakih 80 malčkov je pod nadzorom šestih vzgojiteljev preživelo sedem tednov norega ustvarjanja in veseljačenja. No, poglejmo, kaj so vsega počeli v teh poletnih dneh. Prva srečanja so bila posvečena medsebojnem spoznavanju in porazdelitvi v štiri skupine, v Bele morske pse, Vesele prašičke, Vesele morske pse in pa Piki zvezde. V Dijaškem domu so se v glavnem posvečali delavnicam in igram, ustvarjalnim ročnim delom, barvanju majic, poligonu, lovu na zaklad in letos tudi njegovi različici s fotografijami. Steno v spodnjih prostorih so okrasili z velikim plakatom, na katerem je kraljevala velika jablana: na njenih sadežih so bila zapisana imena vseh malih udeležencev. Pod drevesom so se v zemljo raztezale korenine, ki so ponazarjale življenjsko osnovo, ob drevesu pa je bil postavljen smetnjak, v katerega so otroci odvrgli to, kar ni dovoljeno početi. Zelo priljubljena je bila tudi kuharska delavnica, na kateri so se otroci izživljali pri pripravljanju slastnih angleških »muffinov« ali čokoladnih piškotov, tiramisuja, piz-ze in slanih »voulevantov«, s katerimi so se nato pogostili za malico. Na dvorišču pa so si poseben kotiček izborili bazenčki oziroma najrazličnejše vodne igre v njih in okrog njih. Mladi udeleženci pa so se v spremstvu svojih vzgojiteljev podali tudi na marsikateri izlet. Med vsemi je seveda prednjačilo kopanje v Se-sljanu, kjer so se obenem posvečali igram s peskom; mahnili so jo tudi v Glinščico, kjer so se ob sprehajanju posvečali tudi plezalnim veščinam v sodelovanju s SPDT, ki so se jih naučili na umetni steni v telovadnici v Bazovici. Nedvomno je bil otrokom všeč tudi pohod po progi stare železnice: enkrat so jo iz Ricmanj udarili proti Alturi, drugič pa proti Dragi. Ob naravi so jih po poti najbolj pritegnili temni tuneli, ki so skorajda spominjali na filmske pustolovščine. Mali po-hodniki pa so se podali tudi po Napoleonski, in sicer od obeliska do Vej-ne. To pa še zdaleč ni vse. Enkrat so se odpravili na sprehod iz Bošketa do Stadiona 1. maja, kjer jih je nato čakalo športno jutro s poligonom in pa turnirjem med dvema ognjema., drugič pa so se vkrcali na čoln Delfino verde in odpluli proti Miljam, kjer so se kopali in si naposled privoščili tudi sladoled. Vreme je skazilo tako obisk priljubljenega cerovskega Adventure parka in pa jadralnega kluba Sirena, kjer je bilo kopanje nemogoče; prijatelj Robert pa jih je zato povabil na gumenjak in jih zapeljal na krajšo ekskurzijo na odprto morje. Pustolovska avantura pa jih je čakala tudi na zgodovinskem popotovanju v Bazovici, kjer so v spremstvu speleo-loginj obiskali Črno jamo. Votlina je majhna in temna, med vojno pa je bila skladišče pušk; v njej je danes ure- jen manjši muzejček, ki predstavlja življenje v prazgodovinski dobi. Prav prisrčna pa se je malčkom zdela tudi mlaka pred vhodom v jamo, v kateri je ob prihodu otrok kar mrgolelo mladih žabic. (sas) Včeraj danes Danes, TOREK, 1. septembra 2009 TILEN Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.43 - Dolžina dneva 13.17 - Luna vzide ob 18.14 in zatone ob 2.56 Jutri, SREDA, 2. septembra 2009 ŠTEFAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,1 stopinje C, zračni tlak 1022,1 mb raste, veter 11 km na uro severovzhodnik, vlaga 41-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27,1 stopinje C. d] Lekarne Od ponedeljka, 31. avgusta do sobote, 5. septembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Capo di piazza Mons. Santin 2 -040/365840, ul. Commerciale 21 -040/421121, Milje - Lungomare Vene-zia 3 - 040/274998, Opčine - ul. Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - ul. Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040/767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. & Izleti SPDT prireja v soboto, 12., in nedeljo, 13. septembra, dvodnevni izlet na Kamniški Grintavec (2558m). Zbira- lišče in odhod je predviden ob 6.00 pred hotelom Danev na Opčinah. Na razpolago bo društveni kombi. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Livio). SKD IGO GRUDEN vabi na izlet s splavom po Dravi v nedeljo, 13. septembra. Odhod s trga v Nabrežini ob 8.00, ob 11.30 vkrcanje na splav v Gortini (občina Muta), dvourna vožnja s programom in flosarsko malico, popoldne še obisk Prežihovine in ogled pivovarne v Trobljah. Povratek okoli 20. ure. Cena izleta 35,00 evrov. Vpisovanje v kavarni Gruden in v trgovini Sergija Kosmine v Nabrežini. Čestitke Naš sosed JANKO praznuje danes pomemben življenjski jubilej! Iskreno mu čestitamo in mu želimo veliko zdravja in vsega, kar ga veseli! Rebulovi. Draga DARINKA in ENNIO, biserna poroka je lep življenjski del vajine skupne prehojene poti. Naj se vama vse želje izpolnijo, biseri sreče naj vaju obdarijo, z zdravjem naj vama naše iskrene želje sledijo. DUFA-DAMA V nedeljo je praznoval okroglo obletnico SAVINO PIŠČANC. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu kličejo Silvijo, Meri, Marko in Maila z družino. Danes praznuje visoki jubilej naša draga mama, nona in pranona IVANKA COLJA. Želimo, da bi bila še dolgo zdrava in srečna v naši sredi. Alenka, Danica z Radovanom, Irena z Goranom, Dejan z Natašo ter topel poljubček od male Nike. V Dolini sta v nedeljo VERKA in SILVANO 50 letnico poroke slavila. Zdravje, veselje in srečo naj jima bog deli in še mnogo skupnih dni jima Klapa 36 iz Doline želi. Na svet je privekal MARKO. Irina, Andrea in Kristian se ga posebno veselijo. SKD Barkovlje čestita iz srca mladi družinici, noni Neviji, no-notu Franku in ostalim sorodnikom z željo, da bi jim bil novorojenček v veliko veselje. V soboto, 29. avgusta, je mamico Irino, očeta Andreo ter bratca Kri-stiana osrečil prihod novorojenčka MARKA. Družinici iskreno čestitamo, MARKU pa želimo vse najlepše v življenju. Valentina in Giancarlo ter družina Ferluga. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri 3D«. ARISTON Poletna arena: 18.15, 21.00 »La donna di nessuno«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »L'era glaciale 3 -L'alba dei dinosauri 3D«; 16.10, 17.10, 18.10, 19.10, 20.10, 21.10, 22.10 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 2D«; 20.00, 22.00 »Il messaggero«; 20.00 »S.Darko«; 16.00 »Il mistero della pie-tra magica«; 16.30, 18.15, 22.05 »Alie-ni in soffitta«; 17.45, 20.00, 22.05 »Sex movie in 4D«; 16.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«. FELLINI - 19.30, 21.45 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 20.00, 22.00 »Le 13 rose«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Cheri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Fa la cosa sbagliata«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50, 21.50 »Zack in Miri snemata pornič«; 18.30, 21.30 »Neslavne barabe«; 15.20, 17.20, 19.20, 21.20 »Vse moje bivše«; 14.50, 16.40 »G-Force 3D«; 17.00 »Harry Potter in Princ mešane krvi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »L'era glaciale -L'alba dei dinosauri«; 16.15, 19.10 »Alieni in soffitta«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il messaggero«; Dvorana 3: 20.15, 22.15 »S.Darko«; Dvorana 4: 16.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; 17.40, 20.30, 22.15 »Smile«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale -L'alba dei dinosauri«; Dvorana 2: 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri«; Dvora- -/ na 3: 17.50, 20.00, 22.00 »S. Darko«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Il messaggero«; Dvorana 5: 18.00 »Alieni in soffitta«; 20.00, 22.00 »Sex movie in 4D«. Il Poslovni oglasi V BARU PRI BOJANI V KRIŽU - v petek, 4. septembra, od 20.30 dalje zabava s TREMI PRAŠIČKI. 0 Mali oglasi PRISRČNE DVOMESEČNE MUCKE iščejo ljubitelja živali, ki bi jih rad sprejel na svoj dom. Info: 349-8406206. GOSPA išče službo kot negovalka starejše osebe, 24 ur dnevno. Tel. 040251231. GRELEC za kurilno olje, znamke lamborghini - calor, KM 0,83, v izredno dobrem stanju prodam. Cena: 220,00 evrov. Tel. 040-208989. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. KRASNE KUŽKE mešančke, majhne rasti, podarimo resni osebi, ljubitelju živali. Tel. 333-6486500 v večernih urah. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo dvomesečne stare psičke. Tel. št.: 040229224. NOVA PEČ NA DRVA - Unical Foku-lus - z garancijo (1.700,00 ), prodajam Tel.št.: 346-1481428. PODARIM rabljeno dnevno sobo v dobrem stanju. Tel. št.: 347-5813011. PRIDITE SI nabirat sami češplje, naravne, biološke: 5,00 evrov za 10 kg. Tel. št.: 040-576116. PRODAJAM stanovanje, ul. Giuliani. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. Klimatizirano in z centralnim ogrevanjem. Cena po dogovoru. Informacije na tel. št. 3485289452. PRODAJAM motor, znamke honda cbr 125 r, letnik 2007, prevoženih 7.400 km, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Klicati na št. 334-2984054. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM grozdje za vino. Tel. 040280674. PRODAM nissan king cab, letnik '92, 2.500 diesel, črne barve, cena po dogovoru. Tel.: 329-1838599. PRODAM KNJIGE za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. št.: 3476868225. PRODAM črno in belo grozdje v dolinski občini. Možen prevoz. Tel. 3382639849. PRODAM knjige za vse razrede Klasičnega liceja. Tel. 349-6236171. PRODAM posodo za grozdje »bdenj« za 10 kv.; železna vrata 2x80 cm ter hladilnik detroit s tremi predali. Vse v odličnem stanju. Tel. 040-814212. PRODAM štedilnik na drva, v dobrem stanju, dolžina 1 m. Tel. 338-7318445. PRODAMO grozdje po ugodni ceni, tel. št.: 347-6915635. V BLIŽINI Senenega trga (P.zza Forag-gi) oddajam opremljeno stanovanje; kuhinja, ena soba, kopalnica in shramba. Tel. 040-948080. V SEŽANI prodam stanovanje z vrtom in garažo. Pogled odprt. Informacije na tel. št.: 040-229343 ob večernih urah. ŠTUDENTKA jezikovne fakultete išče delo kot varuška; možna tudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. št.: 340-2551371. Id Osmice KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah, št. 133, odprla osmico. Vabljeni ste na domač prigrizek! OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.št.: 040229270. OSMICA pri Štolfovih, Salež 46, nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040229439. OSMICO je odprl Milič Stanko v Zgo-niku. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medjavas 21. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Toplo vabjeni. Tel. št.: 040-299800. nabrežina - SKD Igo Gruden Vadimo pilates Ob jogi, petju in drugih delavnicah - Začetek 22. septembra Pred nami je september, mesec, ko se poslovimo od plaž in počitnic, ko se spet odpirajo vrata šol, uradov ... in kulturnih društev. Tudi SKD Igo Gruden stopa v novo, aktivno in bogato sezono. Poleg številnih delavnic, pevskih vaj in tečajev joge, bo seveda tudi letos na vrsti težko pričakovan tečaj pilatesa. Pilates je vadba, s katero koordinirano razvijamo telo, razum in duh skozi naravna gibanja, ki so tako oblikovana, da aktivirajo prav vsako mišično vlakno v telesu. Razlogov za izbiro pilates vadbe je res veliko: izboljšuje telesno držo, pomaga pri bolečinah v hrbtenici, povečuje sposobnosti v vsakdanjem življenju in hkrati kvaliteto življenja, krepi mišični sistem, predvsem mišice trupa in hrbta, izboljšuje gibljivost, ravnotežje in koordinacijo, oblikuje telo in še marsikaj bi lahko našteli. Prav zaradi tega je najbolje, da vsakdo aktivno poskusi pilates in se prepriča o njegovi učinkovitosti. Stari in novi člani ste vabljeni, da se udeležite prvih tečajev, ki bodo od 22. septembra dalje potekali v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini ob torkih (uvajalni tečaj ob 18. uri, nadaljevalni pa ob 19. ali 20. uri) in ob petkih (ob 19. ali 20. uri). Tečaj traja eno uro, primeren pa je res za vse starosti; potrebni so le udobna trenirka, dobra volja in pa želja, da končno le naredimo nekaj zase in za naše dobro počutje. Hitro zavrtite telefonsko številko 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva), kjer boste izvedeli vse potrebne informacije. (Z.P.) Predavanja o Tomizzi V dvorani Bazlen v Palači Gopče-vič se bo danes ob 17. uri začel niz sedmih predavanj o književnem opusu istrskega pisatelja in intelektualca Fulvia Tomizze. Uvodno srečanje bo poverjeno docentu italijanske književnosti El-viu Guagniniju, jutri pa bosta ob isti uri za mikrofon sedla Gianni Cimador in Marta Angela Moretto. / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. septembra 2009 9 H Prireditve SKD VIGRED vabi na ogled veseloigre »Kekec gre na morje«, v izvedbi skupine Kraški ovčarji v sredo, 2. septembra, ob 20.30 na šolskem dvorišču v Šempolaju (na prostoru pod vtrcem). OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. □ Obvestila KULTURNO DRUŠTVO Mešani pevski zbor Sežana vabi v sezoni 2009/10 k sodelovanju nove pevke in pevce. Pevske vaje so vsak torek od 20. do 22. ure. Informacije na tel.št.: 031-369859. Vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI Od danes, 1. septembra, do 5. septembra brezplačne delavnice za mlade od 14. do 29. leta starosti: gledališka, plesna, likovna, fotografska, kulinarična, kantavtorska, ličenje, de-batna. V soboto, 5. septembra, ob 10. uri okrogla miza na temo Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Op-činah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-na-slov: rast_mladika@hotmail.com. KULINARIČNA DELAVNICA Za vse mlade (po srcu), ki želijo spoznati pristno kraško kulinarično zakladnico in nove recepte, nudi Festival mladinske ustvarjalnosti delavnico, ki jo bo danes, 1. septembra, vodila Bernarda Milič. Informacije in prijave MOSP 3452669860, rast_mladika@hotmail.com. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo vadba pi-latesa in telovadbe za zdravo hrbtenico, po avgustovskem premoru, ponovno začela danes, 1. septembra ob 18. uri. Za nove tečajnice bo srečanje isti dan, ob 17.30 v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ obvešča, da bo prva vaja danes, 1. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah. Vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. ŽENSKI PEVSKI ZBOR PROSEK-KON-TOVEL obvešča, da bodo prve vaje v novi sezoni v sredo, 2. septembra, ob 18.30 uri v Soščevi hiši na Proseku. Toplo so vabljene pevke in vse, ki jih zanima petje in jim je všeč vesela družba. OLIMPIK KLUB DOLINA obvešča, da odpre fitness v sredo, 2. septembra. Tečaj yoge bo od 19. do 20.30, prva lekcija je brezplačna. Info. na tel. št. 3471796350. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo 2. septembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, v ulici Sv. Frančiška 20. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na družabnost z glasbo, ki bo v petek, 4. septembra, na sedežu društva od 19. ure dalje. Poskrbljeno bo za prigrizek. Informacije in prijave na sedežu društva Miramarski drevored, 32 - do srede 2. septembra od 19. do 20. ure (040 422696, e-pošta tpkcntsirena@libe-ro.it). ZBOR JACOBUS GALLUS obvešča, da bo z vajami začel v sredo 2. septembra. Vaje bodo potekale od 20.00 vsako sredo v prostorih Glasbene matice Trst, ul. Montorsino, 2 in vsak petek v prostorih Finžgarjevega doma na Opči-nah. Vabljeni k sodelovanju nove pevke in pevci. Za informacije: +39 3287012371. RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal dne 3. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI KRA- SJE začenja s pripravami na festival v Dubrovniku s prvo vajo, ki bo v petek, 4. septembra, ob 17.uri v Bazovskem domu. Vabljena dekleta stara od 14. do 20. leta. ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR KRASJE začenja s pripravami na festival v Dubrovniku s prvo vajo, ki bo v petek, 4. septembra, ob 17.uri v Ba-zovskem domu. Vabljena dekleta stara od 14 do 20 let. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Žekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Ma-karovič, Slovenija, Evropa in globali-zacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi -tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah do petka, 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 333-1176331 (Nidia). DEBATNA DELAVNICA Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Koliko možnosti za uveljavitev imajo mladi? Kakšno pot je treba ubrati za uresničitev zamisli in projektov? Je tujina edina možnost? Na te in podobne teme bodo do 4. septembra na Festivalu mladinske ustvarjalnosti v Fin-žgarjevem domu na Opčinah (Dunajska 35) potekale debatne delavnice, v soboto, 5. septembra, pa bo ob 10.00 na isto temo okrogla miza. Vabljeni vsi, ki bi radi povedali svoje mnenje in delili svoje izkušnje z drugimi. Info. MOSP 345-2669860, rast_mladi-ka@hotmail.com. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-de-lavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 3200488202. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden bo za MPS do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na Septembrski vaški praznik od petka, 4. do nedelje, 6. septembra v Gročani. Ples in zabava s skupinami The Maff, Ni panike in Ne me jugat, dobro založeni kioski in sejem tipičnih pridelkov Krasa. V soboto, 5. septembra, ob 16. uri otvoritev fotografske razstave Diega Gerija »Kmečki utrinki« in razstave izdelkov poletnih otroških delavnic projekta »V sožitju z naravo včeraj in danes«. V nedeljo, 6. septembra, ob 17. uri nastop Pihalnega orkestra Divača. Praznik prirejamo v sodelovanju z Občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru pobude »Odprta meja« v novem času in ob podpori Zadružne kraške banke. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK MILJE prireja na Trgu Caliterna, od petka, 4. septembra, do ponedeljka, 14. septembra, praznik komunističnega tiska. Vsak dan odprtje kioskov ob 17. uri, vsak večer razstave in ples. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješol-cem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdan-cemillenium.com. DELAVNICA LIČENJA Za vse mlade od 14. do 29. leta starosti, ki si želijo preobrazbe. Do 5. septembra se lahko na Festivalu mladinske ustvarjalnosti brezplačno naučite kako poudariti svoj obraz. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave Živa Kušče tel. 3391693030 ali MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. DRUŠTVENI BAR SKD TABOR v Prosvetnem domu na Opčinah ima nova upravitelja. Carlo in Kristijan Ferfoglia vabita člane, prijatelje in znance na otvoritev, ki bo v soboto, 5. septembra od 18.00 dalje. FOTOGRAFSKA DELAVNICA Želite bolje ovekovečiti svoje najlepše trenutke? ODo 5. septembra se lahko na Festivalu mladinske ustvarjalnosti v Finžgarjevem domu na Opčinah (Dunajska 35) mladi udeležite delavnice umetniške fotografije. Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. GLEDALIŠKA DELAVNICA Festival mladinske ustvarjalnosti vabi vse mlade, ki želijo gojiti svoj gledališki talent, na gledališko delavnico, ki bo do 5.septembra v Finžgarjevem domu na Opčinah (Dunajska 35). Informacije in prijave MOSP 345-2669860, rast_mla-dika@hotmail.com. KANTAVTORSKA DELAVNICA Če se vam v mislih rojevajo pesmi, a ne veste, kako bi jih uresničili, se lahko mladi glasbeni ustvarjalci do 5.septembra na Festivalu mladinske ustvarjalnosti v Finžgarjevem domu na Opčinah (Dunajska 35) udeležite kantavtorske delavnice. Vodi Aljoša Saksida. Informacije in prijave MOSP na tel. 3452669860, rast_mladika@hotmail.com. LIKOVNA DELAVNICA Do 5. septembra bodo mladi likovni ustvarjalci lahko prišli na svoj račun na delavnici pod mentorstvom Mateja Susiča. Delavnice bodo potekale v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti v Finžgar-jevem domu na Opčinah (Dunajska 35). Informacije in prijave MOSP 3452669860, rast_mladika@hotmail.com. LJUDSKI DOM IZ PODLONJERJA vabi v soboto, 5., in v nedeljo, 6. septembra, na tradicionalni praznik grozdja. Odprtje kioskov ob 18. uri, v nedeljo ob 19. uri nagrajevanje najlepših »rašponov«, v soboto ples z ansamblom »Le mitiche pirie« in v nedeljo z Maurom. ORGANIZACIJSKI ODBOR za proslavo bazoviških junakov, vaške organizacije iz Bazovice, TPPZ Pinko To-mažič in Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo na koncert Ženskega pevskega zbora Kombinat iz Ljubljane (dir. Mateja Mavri) v soboto, 5. septembra 2009 ob 20. uri v Bazovico-Športni center Zarja. PLESNA DELAVNICA Vsi navdušenci za ples od 14. do 29. leta starosti - začetniki in članice plesne skupine MOSP - so do 5. septembra vabljene na delavnico sodobnega plesa. V okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti jih bo v Finžgarjevem domu na Opči-nah (Dunajska 35) vodila Raffaella Pe-stronio. Informacije in prijave Raffael-la 339-7046331, MOSP 345-2669860, rast_mladika@hotmail.com. SKD GRAD od Banov, vabi na »Šagro pod kostanji«, ki bo v soboto, 5. in nedeljo, 6. septembra, na vaškem trgu pri Banih. Topli vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK PESCATORI vabi v soboto, 5., in v nedeljo, 6. septembra, v Ljudski dom v naselju Sv. Sergija na praznik komunističnega tiska. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo na bazovski gmajni v soboto, 5. septembra tradicionalni »Taborni ogenj« v spomin na bazoviške junake. Vsi člani se bomo zbrali ob 16.00, ko se bo začel popoldanski program. Ogenj se bo predvidoma začel ob 21.30. S sabo naj vsi prinesejo tudi popolne kroje (jeans, srajca in rutka), za večerjo bo priskrbljeno. V nedeljo, 6. septembra pa se bomo na bazovski gmajni zbrali ob 14.30 v popolnem kroju. Taborniški srečno. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 6. septembra ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste mlade mu-zikante od 9. do 16. leta; prva vaja v torek, 8. septembra, v Štalci, v Šempo-laju, ob 19.15. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi na simpozij o problematiki financiranja slovenske šole v Italiji: »Kaj ovira slovensko šolo na poti do finančnih sredstev, predvidenih po zakonu 38/01?«. Moderator: dr. Drago Štoka, v dvorani Tiziano Tessitori na Deželnem sedežu FJK, Trg Oberdan 5, v četrtek, 10. septembra, ob 17. uri. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 18. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devi-nu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skdevin.it ali pa na 040-209873. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo redna vadba pričela 22. septembra. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. 21. ure. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča, da bo 1. seja zbora učnega osebja danes, 1. septembra ob 9.uri. DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča profesorje, da bo danes, 1. septembra, ob 10.30 prva seja celotnega profesorskega zbora. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da bo seja profesorskega zbora danes, 1. septembra ob 11. uri. RAVNATELJSTVO LICEJA ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bo prva seja Profesorskega zbora danes, 1. septembra, ob 8.30. RAVNATELJSTVO SREDNJE ŠOLE KOSOVEL poroča, da bo prva seja profesorskega zbora na sedežu šole danes, 1. septembra, ob 11. uri. SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN v Na-brežini sporoča, da bo 1. seja profesorskega zbora danes, 1. septembra ob 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI obvešča, da bo prva seja celotnega zbora učnega osebja danes, 1. septembra, ob 11.30 na sedežu v ulici Caravaggio 4. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od ponedeljka do petka tajništvo odprto od 9. do 14. ure. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI SIMONA GREGORČIČA V DOLINI se bo pouk začel v ponedeljek, 7. septembra. ob 7.45. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI Igo Gruden v Nabrežini se bo pouk začel v torek, 8. septembra, s sledečim urnikom: 7.45 - 13.15. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah (Finžgar, Milčinski in Župančič) začel v sredo, 9. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih (Lonjer in Barkovlje) bo tudi stekel 9. septembra, prvi teden od 8. do 12.30 brez kosila. Pouk na srednji šoli Ciril in Metod (Sv. Ivan in Katinara) bo stekel 10. septembra od 8. do 13.30. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča, da se bo pouk v vseh otroških vrtcih in osnovnih šolah rav- nateljstva pričel v četrtek, 10. septembra ob 8.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da se bo pouk v vrtcih in šolah začel dne 10. septembra, ob 8. uri in se zaključil ob 13. uri. Vse nadaljnje informacije bodo starši prejeli prvi dan pouka. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. Prispevki V spomin na Anico Renčelj vd. Bole darujeta sinova Emil in Edi 200,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na Anico Renčelj vd. Bole darujeta sinova Emil in Edi 200,00 evrov za SOMPD Vesela Pomlad. V spomin na Anico Renčelj vd. Bole darujeta sinova Emil in Edi 100,00 evrov za knjižnico Pinka Tomažiča. V spomin na Anico Renčelj vd. Bole darujeta sinova Emil in Edi 100,00 evrov za ŠD Polet. V spomin na teto Ivanko Škabar daruje družina Brajnik iz Repna 150,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Ivanke Škabar darujeta Verica in Bruno (Repen 29) 30,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Angele Ravbar - Milič darujeta Verica in Bruno 20,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na Marijo Križmančič por. Grgič daruje Marija (Tončetova) 20,00 evrov za Mepz Lipa. V spomin na Milkota Lukso daruje Peter Starc z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Milkota Lukso daruje Peter Starc z družino 50,00 evrov za ŠD Kontovel in 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob smrti Marije Grgič daruje Draga Obersnel 10,00 evrov za cerkev v Bazovici. Ob obletnici smrti Brunota Čuka daruje domača družina 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Draga Gorupa daruje Ana Klemenc 20,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opči-nah. V spomin na dragega tovariša Draga Go-rupa daruje Dinči z družino 20,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Draga Gorupa darujeta Olga in Živko 30,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Draga Gorupa daruje Sveto Kralj 20,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opči-nah. V spomin na dragega tovariša Draga Go-rupa daruje Drago Slavec 20,00 evrov vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Ines in Valterja Valica darujeta hčerka Anna in sin Iztok z družinama 25,00 evrov za La fonte - Co-munita Famiglia Onlus, 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 25,00 evrov za pevski zbor Vesela pomlad in 25,00 evrov za župnijo sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na Marija Sosiča daruje družina Berginc 100,00 evrov za MoPZ Tabor - Opčine. V spomin na Marijo Grgič darujejo Dana, Maja in Primož Mozina 50,00 evrov za ŠD Sloga Tabor. V spomin na Pepija Starca darujejo Alekseja, Primož in Dana Mozina 50,00 evrov za ŠD Sloga Tabor. Namesto cvetja na grob Sergija Pertota darujejo uslužbenci Nove - Conad na Opčinah 125,00 evrov za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Anico Renčelj Bole darujeta Edi in Nives Sosič 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Marija Sosiča daruje brat Pavel Sosič z družino 50,00 evrov za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Ivanke Škabar in Angele Milič daruje družina Tavčar (Repen 42) 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Ivana Meulje daruje družina Cvelbar 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na mamo Celesto Zavadlal por. Legiša daruje Zvonko 100,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. 1 0 Torek, 1. septembra 2009_24. KRAŠKA OHCET / REPENTABOR Ivanin in De nepozabni ■ Peter Verč Nekoč je bil poročni dan enkraten. O njem ni ostalo sledov, kvečjemu kak vtis v spominu novoporočencev in svatov. Sčasoma pa so se utrinki s porok najprej zarisali v umetnine Michelangela, van Eycka in drugih slikarjev, nato v črno-bele fotografije, postoma še v barvane albume in naposled tudi že v gibljive slike. Film je bil obče dostopen že leta 1968, zato ima tudi par s prve Kraške ohceti na razpolago videoposnetek o svoji poroki. Ivana Škabar in Dean Furlan pa bosta zanju nepozabni 30. avgust 2009 lahko obujala s pomočjo vsega, kar nudi tehnologija z začetka tretjega tisočletja. Po zaslugi digitalne fotografije je mnogo slik z njune poroke že na internetu. Novost ni v tem, da tam so, ampak da so tam tako številne in mnogovrstne. Ob prejšnji Kraški ohceti leta 2007 na primer še ni bil tako razširjen Facebook, ki je že v nedeljo ponujal slike s Kraške ohceti in se iz ure v uro polni z vedno več (video)pos-netki. Zakaj bi torej sploh opisovali nedeljski dan na Kraški ohceti, ko pa vsaka slika pove več od tisočih besed? Zakaj bi sploh opisali Ivanino obleko, ki jo je skrbno izdelala Adrijana Cibic, ko pa jo je mogoče videti na tisočih fotografijah? Med nedeljskim rajanjem nas je zato prestrašila slutnja, da časopisni novinarji spremljajo Kraško ohcet le za daltoniste in vse bolj redke internetne nepismene. Morda pa le ni tako. Besede vendarle rabijo tudi danes, ko si fotografi na čelu sprevoda na- rodnih noš kažejo digitalne fotoaparate in ugotavljajo: »Zmogljivost spomina je osem megabytov. Še približno 300 slik lahko naredim.« Fotografi, ki so se v nedeljo celo juto trli ob mladoporočencih, so opravljali svoje delo in jih zato ne gre okarati. Po njihovi zaslugi bomo lahko večno gledali slike in primerjali, kako sta Ivana in Dean videti »tukaj in zdaj« in kako sta bila videti na dan njune poroke pri štiriindvajsetih oziroma 25-le-tih. A vseeno: če ne bi bilo stalnega »klik-klikanja«, bi bila Kraška ohcet bolj podobna temu, čemur skuša biti. Mar ni to poskus obujanja nekdanjih časov? Seveda si kaj takega ni mogoče predstavljati, vendar kaj če bi prepovedali udeležbo na Kraški ohceti vsem nosilcem spomina in beleženje zaupali edinole Srečku Kosovelu? Edinole pesnik njegove veličine bi Kraško ohcet 2009 znal upovedati tako, kakor je nobena fotografija ne more. Kosovel je namreč registriral, kako bori dehtijo in vršijo. Kateri canon ali kodak to zna? V nedeljo so namreč drevesa res vrše-la. Po sobotnem nalivu je zapihala burja in Kras je ustrezal svojemu stereotipu sončne in vetrovne pokrajine. Edinole tiho ni bilo, saj se je že od zgodnjega jutra razlegal glas harmonik in številnih avtomobilov, ki so na-sičevali ceste repentabrske občine. V tej mešanici šumov in ropota sta Ivana in Dean točno ob desetih stopila v cerkev na Tabru. Tudi tu se fotografi niso izneverili svoji nalogi, vendar kdo bi znal ujeti v objektiv njuno utri- / 24. KRAŠKA OHCET Torek, 1. septembra 2009 1 1 ?anov dan panje srca, ko sta si nadela prstana, medtem ko je Martina Feri pela Ave Marijo? S katerim kadrom pa bi prikazali šče-betanje okrog 500 ljudi, ki so pred cerkvijo v narodnih nošah čakali na trenutek, ko se bosta prikazala Ivana in Dean? Vrata cerkve so se odprla ob 10.45, a kot bi se zlobni režiser želel poigrati z živci navzočih, sta se ženin in nevesta prikazala na dvorišču šele pol ure kasneje. Mnogi so takrat nehali tarnati, češ zakaj med obredom ne točijo pijače, vsi pa so zaploskali. Ivana je ljudem odzdravila z nasmeškom in mahanjem šopka, ki ga je držala v roki, Dean pa je vihral svoj klobuk. Vriskanje je postalo vse bolj glasno in sprevod se je ob narodnih vižah pomaknil do restavracije Furlan. Tu smo prešteli 600 narodnih noš, vštevši v ljubke bele oblekice odete otročke. Fotografi so se tudi soočili z omejeno zmogljivostjo svojih aparatur: nihče ni mogel slikati v zraku lebdeče radovednosti, kaj se bo tu zgodilo, ko pa letos prvič niso pripravili žvaceta? Zgodilo se ni v bistvu nič. Poročence-ma so čestitali politiki z domačim županom Markom Pisanijem na čelu, po popitem kozarcu pa je Edi Kraus z mahanjem roke naprošal svate, naj se hitreje pomaknejo dalje. »Šel je prehitro,« se je sprevoda spomnil fant iz Štivana, ki je popoldne pred eno od enajstih odprtih osmic gasil žejo in s pihanjem v rog skrbel, da so prijateljice plesale. »Res smo hodili prehitro, da smo bili vsi potni,« je povedalo šempolajsko dekle. »A na splošno je bilo lepega veliko več kot slabega.« Slabo je po svoje tudi to, da Repen ni New York. Uličice niso avenije in pred Kraško hišo ni dovolj prostora za tisoč ljudi, kolikor bi si jih želelo ogledati predajo neveste. Prizor so si zato ogledali najhitrejši obiskovalci in seveda nepogrešljivi fotografi. Ti spet niso mogli slikati vsega. Čigav canon je ujel cmok v grlu? Tistega namreč, ki je Ivani oši-bil glas, ko se je predstavila tašči, ki je medtem že zavrnila dve ne ravno mladi kandidatki za poroko. Fotografije tudi ne morejo opisati vsega, kar se je zgodilo popoldne in zvečer. Po kosilu sta Dean in Ivana zaplesala na re-penskem trgu in v hipu so polke in valčki nalezli še ostale. Do polnoči je Alpski kvintet vrtel in obračal ustaljene, nove ali priložnostne pare, medtem ko so Ivaninemu bratu, ki je bil tudi njena priča, že sporočili novico: v Belgiji je zmagal Raikonenn na ferra-riju, t. j. avtu podjetja, kjer je zaposlen. Ženinova priča Devan pa je medtem vidno utrujen od mnogih neprespanih noči in prestanih naporov vztrajal na plesišču. Pridružili so se mu še ostali fantje in zaigrali na svoje inštrumente. Še enkrat smo slišali Vse fotografije KROMA Davorin Križmančič in Damjan Balbi udrihanje po bobnu saleških fantov, ki je na letošnji Kraški ohceti spremljal vsak dogodek. Tudi udrihanja po njem in veselja, ki ga gromko udrihanje čudežno sproži, fotografije ne morejo prikazati. »Vsak ima svoje veselje,« je komentiral priletni Sežančan, ki je težkih nog prikorakal iz svojega avta do trga. »Moje veselje je glasba, in če je glasba pra- va, takoj vem ... Igrajo zamejci! Zato sem danes tukaj.« Vse ostalo, kar se je dogajalo na 24. Kraški ohceti, od jutranjega sprevoda do zadnjega valčka ob polnoči, pa bo ostalo v spominu vse modernejših fotoaparatov. In seveda v spominu tisočih svatov največje poroke na našem območju. Kar se je do nedelje potihoma govorilo, se je naposled uresničilo. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat (prva z leve) je oblekla slovensko narodno nošo in se uvrstila v nedeljski sprevod. Skoraj vse dele oblačila s kraškimi motivi si je izposodila pri gospe Moniki Sulli. »Kraške ohceti sem se seveda udeležila že večkrat,« nam je povedala ob robu nedeljskega dogajanja. »Danes pa sem prvič oblekla nošo in bila v sprevodu. Povem vam, da ni besed, s katerimi bi opisala, kar sem doživela. Enkratno.« Predsednica tržaške pokrajine želi, da bi se praznika Občine Repentabor udeležila tudi čez dve leti. Dotlej bi si lahko priskrbela svojo nošo, izbrala pa bi najbrž škedenjsko. »Rojena sem sicer v Trstu, a na Škedenj sem zelo navezana, predvsem zato, ker je tam dolgo let poučeval moj oče.« S Tabra do Repna je predsednica pokrajine korakala ob dolinski županji, ki je oblekla breško nošo. »Sešile so mi jo moje občanke, kar me zelo veseli,« nam je povedala Fulvia Premolin, ki je v Repnu ostala vse do večera, medtem ko je Maria Teresa Bassa Poro-pat odšla zgodaj popoldne po malici v Pokrajinskem muzeju. Nošo je oblekel tudi zgoniški župan Mirko Sardoč, ki se med vsemi župani lahko pohvali, da je najdlje vztrajal na plesišču. Če smo dobro videli, ga je zapustil pozno zvečer, malo po dolinski županji, ki jo je mož suvereno vrtel v ritmu polk in valčkov. Domači župan Marko Pisani pa je prvič nastopil v vlogi gostitelja. Ni oblekel noše, pač pa elegantno obleko, v kateri je spremljal celotno nedeljsko dogajanje. Ženinu in nevesti je v nedeljo čestital tudi župan občine Devin-Nabrežina Giorgio Ret, ki je poro-čenca tako kot večina politikov pričakal »v civilu« pri gostilni Furlan. Tam sta bila tudi deželni svetnik Igor Gabrovec in predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. (p. v.) 2 Torek, 1. septembra 2009 SVET / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Trgovinska zbornica objavila podatke o drugem trimesečju Gospodarstvo kaže prve znake okrevanja Sgarlata opozarja, da krize vsekakor še ni konec - Največ težav imajo majhna podjetja Krize goriškega gospodarstva še ni konec; dodatnih težav za delavce in podjetja ni mogoče izključiti, zgleda pa, da je najhuje mimo, saj gospodarstvo kaže prve znake okrevanja. Tako bi lahko obnovili poročilo predsednika goriške Trgovinske zbornice Emilia Sgarlate, ki je včeraj predstavil in komentiral sliko pokrajinskega gospodarstva v drugem trimesečju leta 2009 in poudaril, da bo zbornica še naprej zagotavljala podporo podjetjem. »Goriško gospodarstvo se po močnem padcu, ki smo ga zabeležili v prejšnjih mesecih, začenja stabilizirati; zgleda, da da je kriza že dosegla svoj vrhunec. Gospodarska rast, v katero vsi upamo, bi se torej morala počasi spet začeti. Njena prva sramežljiva znamenja pa se bodo morala utrditi, preden bomo lahko govorili o pravi spremembi trenda,« je povedal Emilio Sgarlata in nadaljeval: »Učinkov krize vsekakor ni še konec. Zato ni mogoče izključiti, da bo v prihodnjih mesecih prišlo do dodatnega padca stopnje zaposlenosti in do novih udarcev podjetjem. Tudi kratkoročne napovedi namreč niso rožnate, saj ostajajo ekonomski indeksi negativni.« Po podatkih, s katerimi razpolaga goriška Trgovinska zbornica, je manu-fakturni sektor v zadnjih treh mesecih ohranil negativen predznak. V primerjavi z istim obdobjem leta 2008 je notranji trg zabeležil 16,3-odstotni padec, izvoz pa se je skrčil za 17,6 odstotkov. Posledično se je tudi znižala stopnja zaposlenosti; v zadnjem trimesečju je bila le-ta za 1,7 odstotkov nižja kot v istem obdobju lanskega leta. Slabi so tudi podatki, ki prihajajo iz gradbenega sektorja, največje težave pa imajo manjša podjetja. Tudi prodaja na drobno je v primerjavi s prejšnjim letom upadla, od prvega trimesečja 2009 pa je vendarle nadoknadila 2 odstotka. »Upam, da bo drugače, vendar menim, da se do konca letošnjega leta položaj ne bo posebno izboljšal. Kriza ne bo kratka in oživitev gospodarstva bo zelo počasna,« je povedal Sgarlata in nadaljeval: »Vsekakor je več znamenj, ki kažejo, da se je faza strmoglavljenja zaključila. Trgovinska zbornica je tudi s pomočjo zveze Confidi doslej podpirala goriška podjetja; če bo potrebno, bo pomoč zagotavljala tudi vnaprej.« tržič - Industrijski konzorcij napoveduje nove naložbe Z železnico do razvoja Uresničili bodo nove hale za vlake - Čim prej hočejo ponovno vzpostaviti povezavo z južno ronško postajo Razvoj železniških povezav in naložbe v nove infrastrukture so prioritete tržiškega industrijskega konzorcija za prihodnje mesece. V zadnjih časih se namreč povečuje pretovor po železniških tirnicah, ki povezujejo pristanišče z industrijsko cono v Tržiču in z državnim železniškim omrežjem. Pred kratkim je družba Fantoni podpisala pogodbo s tržiškim pristaniščem, na podlagi katere bodo v luki raztovorili 25 tisoč ton lesa, ki ga bodo s tovornimi vla- ki prepeljali v industrijske obrate pri Osoppu. »Pogodba, ki smo jo sklenili z družbo Fantoni, potrjuje, da je treba še naprej vlagati v razvoj železniškega omrežja v tržiški industrijski coni,« poudarja predsednik tržiške-ga industrijskega konzorcija Renzo Redivo in opozarja, da ravno vlaki spravljajo s cest na stotine tovornjakov, s katerimi bi drugače morali voziti blago. Pred kratkim je dežela namenila tržiškemu pristanišču 3.750.000 Železniški tiri v tržiški industrijski coni bonaventura evrov, s katerimi bodo uresničili halo za vlake, ob njej pa bo še posebna pralnica, ki bo primerna tako za čiščenje vagonov kot tovornjakov. Pri tržiškem industrijskem konzorciju si prizadevajo, da bi čim prej stekel promet po železnici, ki povezuje industrijsko cono Schiavetti-Brancolo z južno postajo v Ronkah. To povezavo bi med drugim uporabljal tudi mlin De Franceschi; iz obrata v bližini kanala Brancolo bi odpotoval vsaj en vlak na dan. slovenske sole Danes seje osebja Slovenski šolarji iz goriške pokrajine lahko še nekaj dni počivajo, danes dopoldne pa bodo že potekale seje učnega in neučnega osebja posameznih slovenskih ravnateljstev, ki s tem začenjajo šolsko leto 2009/2010. Prva seja učnega zbora Večstopenjske šole Doberdob bo danes ob 9. uri v prostorih osnovne šole Butkovič Domen v Sovodnjah, prvi seji neučnega in učnega osebja nove Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici pa bosta ravno tako danes potekali na sedežu šole v ulici Grabizio. Neu-čno osebje se bo sestalo ob 8.30, enotni zbor učnega osebja pa bo ob 10.30. Med šolarji bodo zvonec prvi zaslišali dijaki višješolskega centra v ulici Puccini v Gorici, ki bodo s poukom začeli v sredo, 9. septembra. Pouk na zavodih Cankar, Vega in Zois ter na obeh na licejih Gregorčič in Trubar bo trajal od 9. do 12. ure. Vzgojne dejavnosti v vseh vrtcih ravnateljstva Večstopenjske šole Doberdob pa se bodo začele v četrtek, 10. septembra. Od 10. do 18. septembra v vrtcih ne bo kosila, zato se bodo vzgojne dejavnosti zaključile ob 12. uri. Od 21. septembra dalje bodo dejavnosti potekale po običajnem urniku s kosilom. Tudi pouk v osnovnih šolah in nižji srednji šoli Večstopenjske šole Doberdob se bo začel 10. septembra. V osnovni šoli v Rom-janu, je sporočila ravnateljica Sonja IKanjšček, od 10. do 18. septembra ne bo kosila, zato se bo pouk zaključil ob 13. uri. Od 21. septembra dalje bo pouk do 15. ure s kosilom. V četrtek, 10. septembra, se bo začel pouk tudi na vseh osnovnih šolah Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici in nižji srednji šoli Trinko. Na osnovnih šolah bo pouk trajal od 8. do 13. ure, na nižji srednji šoli pa od 8.15 do 12.55 v prvih dveh dneh ter od 8.15 do 12. ure v soboto. Od ponedeljka, 7. septembra, bo pouk potekal po običajnem urniku do 13.45. Najkasneje bodo stekle vzgojne dejavnosti v vrtcih goriške večstopenjske šole, ki se bodo začele v ponedeljek, 14. septembra. Ravnateljica Elizabeta Kovic je pojasnila, da bodo do 18. septembra vrtci delovali do 12. ure brez kosila, od 21. septembra dalje pa bodo dejavnosti potekale po običajnem urniku s kosilom. V vrtcu v ulici Max Fabiani bodo 9., 10. in 11. septembra potekali dnevi odprtih vrat za uvajanje otrok, ki so vpisani v prvi letnik. vileš - Nova veletrgovina Ikea: odprtje bo 21. oktobra V Vilešu s pospeškom gradijo novo prometno infrastrukturo, ki bo veletrgovino Ikea povezala z državno cesto bumbaca Švedska veriga Ikea bo svojo veletrgovino v Vilešu odprla 21. oktobra, saj poteka njeno opremljanje po predvidenem časovnem planu. Trgovina bo razpolagala s 17.000 kvadratnimi metri prodajnih površin, s parkiriščem s 1.800 mesti in z restavracijo s 470 sedišči. Trenutno je v polnem teku gradnja prometne infrastrukture, ki bo veletrgovino v Vi-lešu povezala z državno cesto. V trgovini bo okrog 210 zaposlenih; sto delavcev, ki bodo skrbeli za logistiko in prodajo, so že zaposlili. Prošnjo za zaposlitev v Vilešu je družbi Ikea odposlalo približno 6.000 oseb; v prihodnjih dveh mesecih bodo zaposlili še osebje restavracije in blagajn. gorica - Finančna straža Izsledili 207 delavcev na črno Osebje pokrajinskega poveljstva finančne straže je izsledilo 207 delavcev, ki so bili zaposleni na črno. V okviru preiskave so agenti preverili več podatkovnih baz in bančnih računov, na podlagi katerih so ugotovili kršitve raznih zakonov. Nekateri delodajalci so svoje delavce zaposlili brez nikakršnih pogodb in torej med drugim niso poskrbeli za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, drugi pa so plačevali kilometrine, namesto da bi poskrbeli za povišek plače. Finančni stražniki poudarjajo, da plačevanje kilometrin zagotavlja delodajalcem velik prihranek; na njih so davčne pristojbine nižje, poleg tega pa zanje ni predvideno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki bi ga delodajalci morali plačati, če bi dejansko povišali plače svojih delavcev. S pokrajinskega poveljstva finančne straže opozarjajo, da je preprečevanje dela na črno zelo pomembno tudi za zagotavljanje enakih pogojev vsem podjetjem. Podjetniki, ki zaposlujejo svoje delavce na črno, ne plačujejo davkov, kar pomeni, da je njihov zaslužek veliko višji od tistega, ki ga imajo poštene družbe. Ne nazadnje finančni stražniki opozarjajo, da vsekakor še najbolj nastradajo delavci, ki so zaposleni na črno. Le-ti nimajo preskrbljene pokojnine, v primeru poškodb pa niti zdravstvenega zavarovanja. šempeter - Iskra Avtoelektrika Novi predsednik verjame v uspešno prebroditev krize Letos bo družba beležila 53-odstotni padec prodaje Nadzorni svet družbe Iskra Avtoelektrika je na petkovi seji sprejel sklep, da se za petletni mandat predsednika uprave imenuje dosedanjega prokurista družbe Igorja Mihajloviča. Mihajlovič je na vodilnem položaju šempetrske družbe zamenjal Aleša Nemca, ki se je s koncem avgusta upokojil. Novi predsednik uprave ima do 31. decembra čas, da predlaga sestavo uprave, ki je v skladu s statutom družbe lahko največ petčlanska. Trenutno sta poleg predsednika v njej še dva člana, Ivan Lisjak in Tadej Vi-dic. »Zavedam se, da je pred mano in celotno ekipo ter družbo zelo zahtevna in težka naloga. V preteklih šestih mesecih mojega delovanja kot prokurist družbe smo skupaj z dosedanjo upravo uspeli izvesti določene prilagoditve novonastalim tržnim razmeram, ki jih je povzročila gospodarska kriza. Glede na izzive, ki so pred nami, sem prepričan, da je predpogoj za nadaljevanje začetih prilagoditev ter uspešno spopadanje s krizo uigrana in usklajena ekipa,« je ob imenovanju povedal Mihajlovič ter dodal, da je za skupino Iskra Avtoelek- trika ključnega pomena delo na trgu, pri obstoječih in novih kupcih ter na področju razvojnih projektov za prihodnost. »Poleg tega je potrebno zagotoviti ustrezne finančne vire tako po ročnosti kot po obsegu ter nenazadnje analizirati obstoječo organizacijo celotne skupine in matične družbe ter na osnovi zaključkov sprejeti določene ukrepe,« je še poudaril nov predsednik uprave. Iskro Avtoelektriko čaka v tem letu predvsem nadaljnje prilagajanje razmeram, ki so nastale zaradi gospodarske krize in katerih posledice so vidne tudi iz polletnih rezultatov. Le ti kažejo 38-odstotni padec prodaje na ravni skupine in 53-odstotni padec prodaje na ravni matične družbe. Ne glede na manjši obseg prodaje je družba s pospešenim zniževanjem obratnega kapitala ter z omejevanjem obsega investicij, ki niso razvojno naravnane, uspela v zadnjih šestih mesecih v zaostrenih tržnih in likvidnostnih razmerah redno poravnavati vse svoje obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih in do bank, so sporočili iz šempetrske Iskre Avtoelektrike. (nn) / GORIŠKI PROSTOR nova gorica - Severnoprimorski župani v akcijo za pomoč lokalnim medijem Bo prišlo do združitve televizij Primorka in Vitel? Brulc: Dve televiziji ne moreta preživeti - Radio Robin od države prejel 5 tisoč evrov, radio Ognjišče pa 230 tisoč »Razmišljanja, da bi lokalne medije lahko financirale občine in gospodarstvo, pomenijo, da je ta vpliv potem lahko tak, kot si ga ne želimo. Zato bi moralo ministrstvo za kulturo sredstva, ki so namenjena tem dejavnostim, pošteno porazdeliti po državi. Trenutno imamo informacije, da so dobili največ sredstev samostojni producenti, periferija pa je čisto pozabljena,« je v zvezi z zadnjimi dogodki glede sofinanciranja lokalnih medijev s strani ministrstva za kulturo povedal novogoriški župan Mirko Brulc. Prav to je bila glavna tema petkovega srečanja severno-primorskih županov na novogoriški občini, saj so jih predstavniki lokalnih medijev s statusom programa posebnega pomena obvestili, da se je obseg sredstev za lokalne medije na letošnjem javnem razpisu v primerjavi z minulimi leti drastično zmanjšal. Župani so sklenili, da bodo na ministrstvo za kulturo v teh dneh poslali poseben dopis, v katerem bodo ministrico opozorili na ta problem. »Na osnovi pritožb so nekateri mediji vendarle prejeli nekaj več sredstev, vendar to ni rešitev,« je še povedal Brulc in dodal, da so se v parlamentu skupaj z ministrstvom dogovorili za drugačen pristop, zdaj, ko je ta denar podeljen, pa se kaže povsem drugačna slika od dogovorjenega. Pojasnil je še, da imajo podobne težave tudi drugod po Sloveniji, le v Ljubljani in njeni okolici ne. V zvezi z lokalnimi mediji je povedal še, da so župani izrazili interes, da bi se TV Primorka in TV Vitel združila. »O tem se bomo v septembru pogovarjali tudi z lastniki, kajti v tako majhnem prostoru dva takšna medija ne moreta preživeti,« je še povedal Brulc. Da bi bilo to edino smiselno je povedal tudi Ivo Saksida, ustanovitelj TV Vitel, ki sicer ne sodi med medije s statusom programa posebnega pomena. Direktorica in odgovorna urednica TV Primorka Nataša Nardin je bila nad temi informacijami začudena, saj je ni o tej ideji nihče obvestil, tako da je ni mogla komentirati, zato pa je povedala marsikaj na račun letošnjega javnega razpisa za sofinanciranje medijev s statusom programa posebnega pomena ter izrazila upanje, da bo akcija severnoprimorskih županov in poslancev v povezavi s kolegi z ostalih predelov Slovenije zalegla in pripeljala do rezultatov. Poudarila je, da na ministrstvu od medijev s statusom programa posebnega pomena zahtevajo izvajanje rednih kulturnih in informativnih vsebin, obenem pa v letošnjem razpisu za taiste vsebine ne namenjajo sredstev. Povedala je še, da so v lanskem letu s tega naslova na TV Primorka prejeli okrog 130 tisoč evrov, letos pa le 53 tisoč, a šele po pritožbi. »Radio Ognjišče je na primer prejelo 230 tisoč evrov, mi pa le pet tisoč,« je povedal direktor Radia Robin Marko Vuksanovic, in dodal, da so vsi štirje mediji s statusom programa posebnega pomena na severnoprimor-skem koncu, Radio Odmev, Alpski val, TV Primorka in Robin pred pritožbami letos prejeli le slabih 20 tisoč evrov, Napovedi so se tokrat uresničile. Včeraj je namreč ponovno zaživelo gradbišče v ulici Garibaldi, ki je samevalo že dva meseca in s tem spravljalo v obup tamkajšnje trgovce in občane. Dela naj bi odslej potekala na polno paro, ulica pa naj bi bila dokončana pred koncem tekočega leta. Sodišče iz Trevisa je ob koncu julija uradno proglasilo stečaj podjetja Penzin, ki je bilo zadolženo za obnovo ulice Garibaldi in je z deli začelo marca 2009. Njegovo mesto je prevzela družba SAEM-SMC iz Milana, ki je v navezi s podjetjem Penzin lani jeseni zmagala na javni dražbi za obnovo ulic Monache, Garibaldi in Mazzini. Družba zagotavlja, da bodo dela zaključena do sredine decembra. Pred koncem leta bo po vsej verjetnosti že odprto tudi novo parkirišče v ulici Morelli, ki ga je najela naveza goriških podjetnikov. Vhod bo urejen iz ulice De Gasperi, izhod pa bo v ulici Morelli. Prostora bo za približno 38 avtomobilov. lani pa so sami prejeli 24 tisoč evrov. Vloge, ki so jih letos poslali na javni razpis, pa so bile skoraj identične tistim v preteklih letih. Glavni problem naj bi bil v tem, da je prišlo na ministrstvu letos do menjave v sestavi komisije, ki odloča o dodelitvi teh sredstev. Nace Novak Delavci spet v ulici Garibaldi bumbaca Torek, 1. septembra 2009 Alberti in Zotti z Ligo Včeraj zvečer je v goriškem občinskem svetu ponovno prišlo do ustanovitve svetniške skupine Severne lige. Vest, da nameravata svetnika opozicije Andrea Alberti (Per Gorizia) in Franco Zotti (La lista siamo noi) »skočiti čez plot« in postati del desnosredinske koalicije, o kateri smo poročali pred nedavnim, je torej bila potrjena. Kljub temu, da ima svojega predstavnika Stefana Ceretto v občinskem odboru in da je na zadnjih volitvah prejela nezanemarljivo število glasov, je Severna liga lani »izginila« iz občinskega sveta. Načelnica Marina Colombo je namreč dala odpoved in prestopila v mešano skupino, junija letos pa se je pridružila skupini Ljudstva svobode. Protagonista preporoda Lige, ki bo okrepila večino, sta torej Alberti, ki bo načelnik, in Zotti. Oba izhajata iz občanske liste Per Gorizia, ki sta jo leta 2002 ustanovila Antonio Scarano in Erminio Tuzzi. Alberti je povedal, da se v idejah Lige najbolj prepoznava, Zotti pa je prestopil v upanju, da bo lahko iz vrst večine učinkoviteje prispeval k razvoju mesta. Zgorela blazina V stanovanju v ulici Valentinis št. 70 v Tržiču se je včeraj popoldne gorelo. Okrog 15.30 so stanovalci poklicali na pomoč goriške gasilce in povedali, da se je v njihovi spalnici vnela blazina. Gasilci so takoj prišli na kraj in pogasili ogenj, ki ni povzročil večje škode, stanovalce pa je rešilna služba odpeljala v tržiško bolnišnico zaradi zastrupitve z dimom. Mandoline v Gabrjah V okviru niza »Med zvoki krajev« bo jutri ob 21. uri v kulturnem domu društva Skala v Gabrjah koncert, ki ga bo oblikoval trio Inchordis. Sergio Zigiotti, Marina Scaioli in Fabiano Merlante bodo na razne vrste mandolin zaigrali baročne skladbe beneških in neapeljskih skladateljev. Gasilci imajo poveljnico Goriško gasilsko kasarno zapušča dosedanji poveljnik Doriano Minisini. Njegovo mesto bo jutri prevzela Natalia Re-stuccia. Zob od zasnove do proteze V galeriji Frnaža v Novi Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Zob od zasnove do proteze, ki jo je v sodelovanju s krajevno skupnostjo Nova Gorica pripravil doktor dentalne medicine Gabrijel Rijavec. Predstavitvi razstave bosta sledila kulturni program in pogostitev, razstavo pa si bo mogoče ogledati do 12. septembra. (nn) Pozdrav poletju V amfiteatru gradu Kromberk bo jutri ob 20. uri glasbena prireditev z naslovom Pozdrav poletju z mladimi goriškimi skladatelji. Zbranim se bodo predstavili Big Band Nova v sodelovanju z vokalno solistko Kristino Oberžan ter čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar. (nn) Ligaš pri priseljencih Center za identifikacijo priseljencev CIE v Gradišču bo danes popoldne obiskal poslanec in tržaški pokrajinski tajnik Severni lige Massimiliano Fedriga. Jazz v Gorici V Gorici bodo od petka, 4. septembra, do nedelje, 6. septembra, potekale jazz delavnice, ki jih prireja združenje Musica Libera pod umetniškim vodstvom Riccar-da Chiariona. Vse tri dni ob 21. uri bodo tečajniki nastopili na dvoru Darko Bratina na Travniku. Za informacije je na razpolago spletna stran www.goriziajazz.com. Štafeta v Gradišču in Fari Štafeta proti nasilju nad ženskami, ki je včeraj obiskala Ronke, bo danes obšla Faro in Gradišče. Na županstvu v Fari bo ob 17.30 srečanje s predstavniki oblasti, sledila bo čezmejna nogometna tekma. V palači Torriani v Gradišču bo ob 18. uri dogodek z naslovom »Donne di frontie-ra«; nastopili bodo pevka Gabriella Ga-brielli, kitarist Mauro Punteri in harmonikar David Cej. gorica - V nedeljo potekal že 44. folklorni sprevod Množično in veselo Skupini iz Južne Afrike in Swazilanda trofeja Tullio Tentor, Apulijcem nagrada občinstva Apulijska skupina »Eco del Gargano« praznuje osvojitev nagrade občinstva (levo); prikupna Kolumbijka vabi k plesu gledalca (spodaj) bumbaca Skupini »Matsamo« iz Južne Afrike in »Matenga« iz Swazilanda, ki skupaj ponašata v svet ljudske običaje etničnih skupin zulu in zvazi, sta na goriškem festivalu folklore osvojili najprestižnejšo nagrado, ki je bila prvič posvečena spominu na antropologa Tullia Tentorija. Medtem je nagrado občinstva in trofejo mesta Gorica prejela apulijska folklorna skupina »Eco del Gargano«, ki je Goričane prevzela s svojim bučnim in veselim nastopom. Žirija je podelila še nagrade za najboljšo glasbeno izvedbo škotski skupini »Royal Burgh of Renfrew Pipe Band«, za najboljšo koreografijo skupini ruske radiotelevizije, za najboljši tradicionalni repertoar skupini »Mirko Srzentic« iz Črne gore,za najlepše kostume argentinski skupini »Sentires«, za najboljšo plesno izvedbo pa skupini »Jaime Oroz-co« iz Kolumbije. Med udeleženci sprevoda, ki se ga je ogledalo več tisoč ljudi, je bila tudi folklorna skupina Ozara iz Kranja. gorica - 40. obletnica ustanove ISIG praznuje jubilej z organizacijo posveta gorica - Včeraj v ulici Garibaldi Dela spet stekla Družba SAEM-SMC zagotovila, da bo poseg zaključen pred koncem leta »Delovanje svojega inštituta hočemo predstaviti predvsem Go-ričanom.« Tako je poudaril podpredsednik goriškega inštituta za mednarodno sociologijo ISIG profesor Alberto De Fabris in pojasnil, da 11. septembra raziskovalna ustanova bo praznovala svojo 40. obletnico. ISIG bo ob tej priložnosti v pokrajinski palači v Gorici priredil simpozij, na katerem bo več okroglih miz s tremi glavnimi tematikami; najprej bo govora o delovanju ISIG-a na goriškem območju. Med govorniki bosta tudi bivši senator Michele Martina in predsednik ISIG-a Giandomenico Pic-co, posege pa bo koordiniral direktor ISIG-a Alberto Gasparini. Drugi del programa bo predstavljala debata o čezmejnem in mednarodnem sodelovanju ISIG-a. Spregovorili bodo nekateri bivši in sedanji raziskovalci ISIG-a, med katerimi sta tudi Raimondo Stras- soldo in Anna Maria Boileau. Moderator srečanja bo Vasiles Puscas, romunski minister za evropska vprašanja. Srečanje se bo zaključilo z razpravo predstavnikov lokalnega tiska; le-ti bodo razpravljali o pomenu, ki ga odigravajo inštituti, kot je ISIG, pri ustvarjanju »bolj humanega sveta«. Direktor ISIG-a Alberto Gasparini je namreč pojasnil, da je naloga inštituta »racionalno misliti na človeka, ne da bi zanemarili manj racionalne človeške lastnosti«. Na srečanju bo na vrsti tudi predavanje Vincenza Cesarea, ki poučuje na univerzi Cattolica v Milanu in spada med najpomembnejše italijanske sociologe. Uvodni pozdrav bodo podali goriški župan Ettore Romoli, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in deželna odbornica Alessia Rosolen; vse tri ustanove so gmotno podprle organizacijo simpozija. (av) 1 4 Torek, 1. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / goriški kras - Niz ekskurzij združenja Estoria Z zgodovinskim avtobusom po sledeh prve svetovne vojne Madžarska kapelica pri Vižintinih (levo); top iz prve svetovne vojne v Redipulji in napis italijanskih vojakov na steni jarka v bližini Selc (spodaj) Družbena in politična slika avstro-ogrskega cesarstva in Italije pred izbruhom prve svetovne vojne, raznolika narodnostna sestava avstrijske vojske, krutost bojevanja na Krasu in bivanja v vojaških jarkih, religija kot propagandno sredstvo oz. iskanje utehe v nemogočih življenjskih razmerah. V te in druge zanimive teme so se poglobili udeleženci enodnevne ekskurzije, ki jo je v nedeljo po goriškem Krasu organiziralo združenje Estoria. Šlo je za tretjo izmed sedmih ekskurzij z Estoriabusom, ki so namenjene spoznavanju dogodkov in prizorišč prve svetovne vojne na Goriškem, v drugih krajih Furlanije-Julijske krajine in v bližnji Sloveniji. Nedeljsko »potovanje v preteklost«, ki ga je vodil zgodovinar Marco Cimmi-no, so naslovili »Vrnitev na Kras«. Približno petdeset udeležencev - večina jih je prihajala iz videmske pokrajine in iz Por-denona, nekateri pa celo iz Milana - je zgodovinski avtobus iz Gorice pripeljal najprej do griča sv. Elije v Redipulji. Na njem so namreč po prvi svetovni vojni pokopali trupla mnogih padlih vojakov, ki so jih nato v času fašizma prenesli na bližnjo vzpetino. Nad njo so zgradili monumentalno kostnico - dokončana je bila leta 1938 -, ki je danes po številu padlih največji spomenik prve svetovne vojne v Italiji. Druga etapa so bile Selce, kjer so si izletniki ogledali jarke, ki so jih najprej uporabljali avstro-ogrski vojaki, po šesti soški bitki pa še italijanska armada. Za čiščenje in vzdrževanje teh jarkov se zavzemajo člani društva Grigioverdi, ki so v nedeljo tudi spremljali udeležence ekskurzije. Kosilo so izletnikom postregli na sprejemnem centru Gradina v Doberdobu, po postanku pa sta bila na sporedu ogled kapele madžarskih vojakov pri Vižintinih, ki so jo maja letos ob prisotnosti madžarskega doberdob Anica Pahor na Gradini Razstavo odprejo v nedeljo V centru Gradina bo v nedeljo, 6. septembra, ob 11. uri družba Rogos odprla razstavo Anice Pahor z naslovom Sožitje med materijo in barvami. Anica Pahor, rojena v Jam-ljah, biva in ustvarja v Križu na tržaškem Krasu. Začela je umetniško pot s tečaji keramike v Devinu. Ljubezen do te umetnosti jo je tako pritegnila, da je nadaljevala in se udeležila drugih tečajev po Italiji. Obiskovala je tečaje slikarstva pod vodstvom Enza Furlanija, akademske slikarke Ani Tretjak ter grafičnega oblikovalca in slikarja Leonarda Calva. Na Gradini bo umetnica predstavila slike in skulture. Uvodno besedo bo podal Jurij Paljk. Razstva bo na ogled do nedelje, 13.sep-tembra. Podrobnejše informacije na inforogos@gmail.com ali na 333-4056800. predsednika republike, ter vožnja z avtobusom mimo Kostanjevice na Krasu, v bližini katere je od zasedbe Gorice do bitke pri Kobaridu potekala prva bojna linija. Dan se je zaključil v muzeju prve svetovne vojne v goriškem grajskem naselju, kjer je udeležencem ekskurzije o vojnih dogodkih pripovedovala vodička. Naslednje srečanje z zgodovino bo na vrsti 13. septembra, ko bo Estoriabus odpotoval v smeri Kobarida, Ravelnika in Bovca. Več informaciji in kontakt za rezervacije je mogoče najti pri društvu Esto-ria od torka do sobote med 17. in 19.30 (tel. 0481-539210, www.estoria.it, even-ti@leg.it) ali v knjigarni Libreria editrice Goriziana. Pobuda Estoriabus je vključena v projekt goriške pokrajine Kras 2014+, prirejajo pa jo s pokroviteljstvom dežele FJK, Banke Friuladria in družbe APT. (Ale) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 0481-70135. fl Razstave Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.15 - 22.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »S. Darko«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »I love Radio rock. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. À Koncerti MED ZVOKI KRAJEV: v sredo, 2. septembra, ob 21. uri na sedežu društva Skala v Gabrjah koncert tria Inc-hordis z naslovom »Il mandolino tra Venezia e Napoli«; 4. septembra ob 20. uri na gradu Kromberk v Novi Gorici koncert južnoameriških melodij klarinetista Giovannija Lanzi-nija in kitarista Fabia Montomolija; 6. septembra ob 21. uri v cerkvi v Marianu koncert kvartetov Maffei -Arion. NOTE V MESTU 2009: v sredo, 2. septembra, ob 20.30 v cerkvi pri Mado-nini koncert gojencev, ki so se udeležili tečaja kitare glasbene fundacije »Citta di Gorizia«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da poteka vpisovanje za šolsko leto 2009/10. Prijave in informacije na sedežu šole v Gorici, Corso Verdi 51, od ponedeljka do petka, med 10.00 in 12.00 ter med 15.00 in 16.30. (tel. 0481/531 508). M Izleti PD ŠTANDREŽ prireja enodnevni avtobusni izlet na Dolenjsko v nedeljo, 13. septembra; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo od 12. do 14. ure), 0481-21608 (Mario od 12. do 14. ure) in 347-9748704 (Vanja od 17.30 do 20. ure). SPDG prireja 12. in 13. septembra izlet v Visoke Ture z vzponom na goro Gro venediger. Zaradi rezervacije ležišč v koči Defreggerhaus in kombi-ja je obvezna predhodna prijava. Prijave sprejemajo danes, 1. septembra, na sedežu SPDG-ja med 19. in 20. uro. □ Obvestila Dvorana 2: 16.15 - 18.00 - 19.45 -21.30 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »S. Darko«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il messaggero«. Dvorana 5: 18.00 »Alieni in soffitta«; 20.00 - 22.00 »Sex Movie in 4D«. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava slik Nataše Gregorič; še danes, 1. septembra, med 10. in 19. uro. V GALERIJI KC L. BRATUŽ je odprta 11. izvedba skupinske fotografske razstave »6 za eno... razstavo«. Razstava bo na ogled vse do 11. septembra - od ponedeljka do petka - med 17. in 19. uro; do 18. septembra pa po domeni. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bila sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 27 z dne 21. julija 2009 varianta št. 8 splošnega občinskega regulacijskega načrta. Omenjena varianta v vseh sestavnih delih je vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in petek med 12. in 13. uro, sreda med 16. uro in 17.30) do 11. septembra. Vsakdo bo lahko v tem obdobju vložil pripombe na občino. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. PRIPRAVA ZA VSTOP V SREDNJO ŠOLO namenjena lanskim petošol-cem poteka v Mladinskem domu do petka, 4. septembra, v dopoldanskem času. Še je možen vpis. Prav tako je odprto vpisovanje k pošolskemu pouku v šolskem letu 2009-10; informacije na tel. 0481-536455 ali 3283155040. SKATEBOARD ŠOLA AŠZ Olympia (trener Miha Vogrinčič) poteka na ploščadi pred telovadnico na drevoredu 20. septembra, 85 v Gorici; vpisovanje in informacije na tel. 0038640177380 (Miha Vogrinčič). V TELOVADNICI AŠZ OLYMPIA (drevored 20. septembra 85 v Gorici) se ponovno začenjajo vse dejavnosti: predšolska telovadba (gymplay), športna gimnastika (orodna telovadba), športno ritmična gimnastika (ritmika), športni ples (show dance) ter volley in minivolley; vpisovanje in informacije na tel. št.335-5952551 (Damijana Češčut). TABORNIKI RMV obveščajo, da bo na bazovski gmajni v soboto, 5. septembra, tradicionalni taborni ogenj v spomin na bazoviške junake. Vsi člani se bomo zbrali ob 16.00, ko se bo začel popoldanski program. Ogenj se bo predvidoma začel ob 21.30. S sabo naj vsi prinesejo tudi popolne kroje (jeans, srajca in rutka), za večerjo bo priskrbljeno. V nedeljo, 6. septembra, pa se bomo na bazovski gmajni zbrali ob 14.30 v popolnem kroju. Taborniški srečno. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica prirejata v nedeljo, 6. septembra, 24. Soško regato. Štart je predviden ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba v Solkanu, cilj pa pod cestnim mostom v Podgori. Vse informacije tel. št. 048133029 ali kksilec@libero.it. SPDG vabi člane in prijatelje k udeležbi na spominskem pohodu Bazoviški junaki, v nedeljo, 6. septembra. Prevoz z lastnimi sredstvi. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v prihodnjih mesecih do konca leta 2009 izvedlo naslednje dejavnosti: od 13. do 18. oktobra bo šestdnevni izlet na mandarine, v Med-žugorje in po poti spominov na kraje nekdanje Jugoslavije, tudi iz časa NOB; 25. oktobra bo tradicionalna koncertna revija Starosta mali princ v Kulturnem domu v Gorici, povezana z jutranjo ekskurzijo v Oglej, v sodelovanju s Krut-om; v nedeljo, 8. novembra, bo martinovanje v znani vinski kleti na Dobrovem; v torek, 29. decembra, bo silvestrovanje prav tako v kleti na Do-brovem. Obvestila glede vpisovanja za vsako prireditev bodo objavljena ob pravem času v našem časopisju. 0 Prireditve DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici vabi na zaključno prireditev poletnega središča, ki bo v četrtek, 3. septembra, ob 18. uri. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil. Tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 10.00, Emma Monti (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MOŠU: 11.00, Eralda Simonig por. Bonutti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V GRADIŠČU: 14.30, Grazia Macoratti vd. Gerometta (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Svetega Duha, sledila bo upepelitev. t Zapustil nas je naš dragi Giovanni Semolič (Ivan) star 85 let Žalostno vest sporočata hči Ivica in sin Darko z družinama ter ostali sorodniki. Pogreb bo danes, 1. septembra ob 14. uri v farni cerkvi v Gabrjah, kjer bo pokojni ležal od 13. ure dalje. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo pospremili na zadnji poti dragega pokojnega. Gabrje, 1. septembra 2009 Priznano pogrebno podjetje Preschern -Gorica Zapustila nas je naša draga Ema Monti Žalostno vest sporočajo brat Ferdinand z družino ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo danes, 1. septembra ob 9.40 iz mrliške veže Civilne bolnice iz Gorice v cerkev sv. Martina v Sovodnjah ob 10. uri. Darujte v dobrodelne namene. Gorica, Sovodnje ob Soči, 1. septembra 2009 Priznano pogrebno podjetje Preschern -Gradišče ob Soči PRIREDITVE Torek, 1. septembra 2009 1 5 / vilenica'09 - Danes ob 1 9. uri v Gorici Grozljivi gost Prisotna bosta avtor Umberto Galimberti in prevajalka Veronika Simoniti Letošnji literarni festival Vileni-ca, ki ga bodo uradno odprli jutri, uvajajo Predvečeri Vilenice, ki bodo danes potekali v različnih krajih. Med njimi je tudi večer v goriškem Avditoriju, na katerem bodo predstavili knjigo Grozljivi gost (v izvirniku L'ospite inquietante), ki ga je napisal univerzitetni profesor, filozof in analitični psiholog Umberto Galimberti (sicer tudi avtor priljubljene tedenske rubrike v prilogi D - La Repubblica delle donne). Knjigo je prevedla Veronika Simoniti, ki bo nocojšnji pogovor (ob 19. uri) tudi povezovala. V petek, 4. septembra, bo Umberto Galimberti skupaj z drugimi udeleženci Vilenice nastopil tudi na literarni matineji v Ljubljani. Branje bo ob 11. uri na letnem vrtu DSP (v primeru dežja v Jazz Clubu Gajo). Grozljivi gost je lucidna filozof-sko-psihološka analiza današnje mladine in vseh pojavov, ki jih povezujemo z njo: predvsem nihilizma, ki je rdeča nit tega dela, a tudi razvrednotenja vrednot, relativizma današnjega sveta, čustvene nepismenosti, uniformiranosti, brezbrižnosti, drog, depresije in nevroz, neangažmaja itn. Galimberti je zelo oster in kritičen, vendar ne moralizira, ne krivi mladih samih, temveč skuša bralcu pokazati družbeni kontekst. Vse pod- UM&tftTO GALiM6ÉftT[ GROZLJIVI GOST; nihilizem in mladi krepi še s citati znanih filozofov in drugih avtorjev (Nietzsche, Heidegger, Hegel, Freud ...). Pravzaprav to ni samo knjiga o mladih, ampak tudi napoved, kakšen bo svet v bližnji prihodnosti. Knjiga je bila v Italiji in izven zelo odmevna v krogih psihologov, filozofov, sociologov in pedagogov pa tudi mladih, ki jim je navsezadnje namenjena. Ga-limbertijev slog je jasen, jedrnat in takoj seže v bistvo. postaja rogers - Sylva, Femi, Beba in druge Večer jugoslovanskih lepotic in glasbenih hitov Posnetki jugoslovanskih lepotic, ki so zaslovele v italijanskih filmih, se bodo v četrtek, od 18. ure dalje, prepletali z jugoslovanskimi hiti 60. in 70. let. Hiti Marjane Držaj, Majde Sepe, Gabi Novak ali Vesne Ungar, ki so večkrat bili prevodi in aranžmaji italijanskih pesmi, najraje tistih, ki so požele največ uspeha na san-remskem glasbenem festivalu. Zanimiva zmes glasbe in filma se bo zgodila v prostorih postaje Rogers na tržaškem nabrežju. Lepotice iz dežel nekdanje Jugoslavije so v šestdesetih in sedemdesetih letih redno nastopale v italijanskih filmih. In to ne samo v tako imenovanih »B mo-vie«, temveč tudi v zelo kvalitetnih avtorskih filmih. Najslavnejša med njimi je najbrž bila Silva Ko-ščina, Splitčanka, rojena v Zagrebu leta 1933, ki velja v svetu za italijansko filmsko igralko. Skupaj je posnela 97 filmov v Italiji in v Hollywoodu, v bivši Jugoslaviji pa je igrala v znameniti Bitki na Neretvi režiserja Veljka Bulajiča (ob njej je takrat nastopila tudi Ljubljančanka Špela Rozin, ki je prav tako igrala v številnih italijanskih filmih). Priljubljenost Koščine (v Italiji Koscine) se je začela s filmsko komedijo Il Vigile, ki jo je posnela z Albertom Sordijem, igrala pa je tudi z Monico Vitti, Giulietto Masina, Totojem, Jeanom-Pau-lom Belmondom, Paulom Newmanom in drugimi. O njeni priljubljenosti priča tudi ulica, ki ji jo je Rim posvetil tza časa župana Walterja Veltronija. Silva Koščina ni edina Jugoslovanka, ki je zaslovela v Italiji. Femi Benussi, istrska lepotica iz Rovinja, je leta 1966 nastopila v Pasolinijevem Uccellacci e uc-cellini ...nato pa zaslovela kot »največkrat slečena igralka italijanskega filma«. Bosanka Olga Bisera je zaigrala z Rogerjem Moorom v enem izmed slovitih filmov niza 007, Hrvatica Rajka Juri je nastopila v Visconti- jevem Ludwigu, Beograjčanka Beba Lončar v filmu Si-gnori e signori, L'armata Brancaleone, La ragazza dalla pelle di luna. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Sottolostessocielo / Pomol A udace 29. avgust - 6. september Danes, 1. septembra ob 19.00 / La Ja- zera - DJ SET; ob 21.00 Arbe Garbe -koncert. Jutri, 2. septembra ob 19.00 / Tetris -SJ SET; ob 21.00 Serpenti - koncert. V petek, 4. septembra ob 19.00 / Triad - koncert; ob 21.00 Gimma Spliffa -koncert. V soboto, 5. septembra ob 19.00 / Toni D'Onghia - DJ SET; ob 21.00 Enrico Capuano in Tammurriata rock -koncet. V nedeljo, 6. septembra ob 19.00 / Drugstore VS in orbita - DJ SET; ob 21.00 Kraški ovčarji - koncert. _SLOVENIJA_ ■ Tartini Festival 2009 Jutri, 2. septembra ob 20.30, Pokrajinski muzej Koper / Haydn Trio Eisenstadt. V soboto, 5. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta, Massimo Mercelli - flavta in Milan Vrsajkov -violončelo. V ponedeljek, 7. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Pierre Hommage - violina. V petek, 11. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Joaquin Palomares - violina in Michel Wagemans - klavir. V soboto, 12. septembra ob 20.30, Kempinski Palace Portorož / Il terzo suono, festivalski ansambel. Umetniško vodstvo: Sergio Azzolini - fagot. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Danes, 22. avgusta ob 17.00 vodeni ogled. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako ne- deljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Storževa galerija: Fotografska razstava »Sonce na kamnu« Aleša Lackoviča, bo na ogled še danes, 30. avgusta. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem do- govoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od pone- deljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. Palača Gopčevič: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. RAZSTAVE 6 Torek, 1. septembra 2009 SVET / APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu odbojka - Pogovor z Lorisom Maniajem pred evropskim prvenstvom v Turčiji »Potrebovali bi vsaj dva igralca, kot je Matej« Po Lorisovem mnenju je ekipa v primerjavi z lansko slabša - Kdo bo igral v vlogi libera še neznanka Napovedi, da bo selektor italijanske odbojkarske reprezentance Anastasi po olimpijskih igrah v Pekingu vlogo libera ponovno zaupal števerjanskemu odbojkarju Lorisu Maniaju, so se uresničile. Že celo poletje vestno trenira med reprezentanti tudi bivši od-bojkar Olympie, ki si je z uspešnimi nastopi na tekmah svetovne lige, turnirju Wagner in prijateljskih tekmah prislužil mesto tudi med potnike za nastop na evropskem prvenstvu v Turčiji. Za Števerjanca, ki bo letos igral v Modeni v A-ligi, bo to krstni nastop na celinski preizkušnji, mesto libera pa si deli z igralcem Trenta Barijem. Nova mednarodna pravila namreč omogočajo vključitev dveh obrambnih igralcev. Ali bo v prvi postavi vseskozi tudi slovenski odbojkar, je še neznanka, vse pa kaže, da bo selektor izbral slovenskega odbojkarja, ki je dobil že med poletjem več priložnosti. Pred odhodom v Carigrad, kjer bodo »azzurri« v petek, 4. septembra igrali proti Bolgariji, smo se z Lori-som pogovorili po telefonu. Tudi Števerjanec je potrdil besede Mateja Černica, da so se na celinsko preizkušnjo s kondicijskega vidika zelo dobro pripravili. »Treniramo zelo intenzivno. Od začetka priprav še nismo imeli premora. V zadnjih dveh tednih sem bil sicer utrujen, ampak je sedaj že boljše.« Na zadnjih tekmah na turnirju na Poljskem in v Modeni proti Nemčiji si igral v prvi postavi, bo torej tudi na evropskem prvenstvu Anastasi izbral tebe? Ničesar ne bom napovedoval. Lani se je vse izjalovilo. Doslej je Anastasi res zaupal več meni, vsekakor pa je drugi libero Bari, ki potuje z nami v Turčiji, zelo kvaliteten igralec. Ali vam je Anastasi pred odhodom kaj napovedal? Je molčeč in redkobeseden trener, ki že- li le, da intenzivno treniramo. V kvalifikacijskem delu boste igrali ob Češki tudi proti Srbiji, ki je igrala finale svetovne lige, in Bolgariji. Kateri je lahko vaš cilj? Že kvalifikacijski del bo zelo zahteven. Igrati moramo stoodstotno za dobro izhodišče v drugem delu (napredujejo tri ekipe, op.ur.). O ciljih pa tako: potrebno bo, da zmagamo čim več. Kakšna se ti zdi ekipa v primerjavi z lansko, ki je odpotovala na olimpijske igre v Peking, in s katero si celo poletje tudi treniral? Lani smo bili po mojem mnenju boljši. Ekipo so sestavljali igralci, ki so imeli več mednarodnih izkušenj. Velikokrat smo se zato znali izvleči iz težkih trenutkov. Menim, da je bila s Feiem in Zlatanovom ekipa popolnejša. Kakšni pa so odnosi v ekipi? Dobri. Moram pa povedati, da je vzdušje v ekipi, ko podaja Vermiglio, nekoliko bolj napeto, s Travico pa smo vsi bolj umirjeni. Kako pa je z Matejem (Černicem op. a.)? Letos je v zelo dobri formi. Rekel bi, da je tehnično res najboljši v ekipi. Menim, da bi letos v ekipi potrebovali vsaj dva igralca, kot je Matej ... Kako pa preživljaš poletne mesece z izbrano vrsto? Težko je, ker vidim družino samo ob vikendih. Malega sina Daniela vidim med tednom samo po programu Skype, zato ne sledim njegovemu odraščanju od blizu. Boste imeli po prvenstvu kaj oddiha? Ne. 14. septembra se vrnemo iz Turčije, 15. pa že začnem treninge v Modeni. Veronika Sossa A-LIGA DAN POTEM Mourinho inteligentno, Milan hollywoodsko Dimitrij KriZman Res ne vem, zakaj so računalniku, ki sestavlja spored prvenstva, prejšnja leta vedno dajali navodila v slogu »derbiji nikoli v prvih 4 ali zadnjih 5 kolih« in na tak način preprečili, da se najbolj razvpiti dvoboji odigrajo že kar na začetku ali celo takrat, ko gre najbolj zares. Za primerjavo, v Španiji je dvoboj Real - Barca že bil na sporedu celo prav v zadnjem kolu, žal tedaj brez odločilnega pomena na izid prvenstva. Če se vrnem k bistvu, ali ni lepo, da je milanski derbi bil na sporedu takoj v drugem kolu? Maldini je med tednom veselo razlagal, da v primeru zmage lahko osvojijo scudetto, prvo kolo je nekako postavilo na glavo razmerja moči, ki so realna in fanta-nogomet je dosegel vrelišče - brez vpliva avgustovskih temperatur. Zaušnica, ki jo je dobil Milan, je takšna, da postavlja stvari na pravo mesto še pred septembrom, kar je za običajno razmišljanje premalo realističnih in preveč neobjektivnih navijačev popolnoma nepojmljivo. Mourin-ho lahko po svoji mili volji diplomatsko (kot vedno po zmagah...) razlaga, da Milan ni tako slab, kot je bil na der-biju. Sam bom zatrdil, da je morda še slabši. Preprosto rečeno, nima niti enega samega igralca, ki bi pri Interju (in tudi Juventusu) lahko začel v uvodni enajsterici. Pato, za katerega sem še prejšnji teden moral priznati, da je vendarle malo boljši kot ga sam cenim, je tokrat pokazal, da je omejen igralec: kritike Ronaldinhu zaradi zapravljene priložnosti bi morali preusmeriti v Pata, ki je rojaku podal, namesto da bi kar sam streljal iz dokaj ugodnega položaja. Sicer pa to bistva ne spremeni, sumim, da bi Inter z enako lahkoto zmagal tudi, če bi se slučajno znašel v rezultatskem zaostanku. Čeprav je eden izmed večjih nogometnih vsevedov pri nas na kriškem pomolčku še pred mesecem dni razlagal, da »boš vidu, zdaj vzame še Cassanota«, Inter te napake ni naredil. Zakaj?Inteligenten trener zbere raje inteligentne igralce in special one je za tisto vlogo raje usmeril svoje lovke v Sneijderja. Nizozemec je imel za sabo čudno sezono v Madridu, v kateri je kljub vmesni poškodbi in okrevanju solidno igral, očitki so kvečjemu leteli na njegovo nočno življenje. Se bo to ponovilo tudi v Milanu? Ne verjamem, kajti Nizozemci so delavni, ko so sami, težave so, ko jih je več na kupu, in v Madridu jih je bila cela kolonija. Dejali boste, kaj pa Milanovi Nizozemci zlatih časov? Gullit in Van Basten se ne bi šla skupaj potepat za nobeno ceno, znano je, da je bil tedaj nizozemski nogomet razdeljen na dva rasno obarvana klana. Kaj preostane sedaj Milanu? V slogu svojih holly wo-odskih prijemov pripelje nazaj Beck-hama, doda mu Van der Vaarta (zaradi prelestne žene) in upa, da bo Sneijderja rojak zvabil na nočne pohode. (dimkrizman@gmail.com) Tridesetletni števerjanski odbojkar Loris Mania je v dresu reprezentance prvič nastopil na tekmi All Star Game 12. novembra 2007, od takrat pa je z izjemo nastopa na OI stalni član izbrane vrste. Nastopil je na kvalifikacijskih turnirjih za nastop na olimpijskih igrah. Letos je drugič nastopal v svetovni ligi. Od petka bo z ostalimi »azzurri« igral na evropskem prvenstvu v Turčiji fivb nogomet - Prestižno priznanje Brosco (Triestina) v reprezentanci U21 Nedeljsko tekmo B-lige v Sassuolu bi lahko preložili Da gre za izjemno perspektivnega branilca, je pri Triestini dokazal že po samih dveh tekmah B-lige. Da pa bo njegova pot tako bliskovito uspešna, je bilo težko napo-vedatri. Pa vendar je mladega branilca Trie-stine Riccara Brosca (letnik 1991) včeraj doletela čast, da ga je selektor reprezentance mladih do 21 let Pierluigi Casiraghi vpokli-cal v reprezentanco za petkovo uvodno tekmo novega kroga kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu proti Walesu. Bros-co, ki si je za zrela nastopa v Mantovi in v Trstu proti Grossetu zaslužil visoke ocene, bo zamenjal poškodovanega Alessandra Tuio. Brosco igra v Trstu kot izposojeni igralec Rome. Konec tedna bo za svojo reprezentanco igral tudi Švicar Alain Nef, ki ga čakata kvalifikacijski tekmi za SP proti Lat-viji in Grčiji. Zaradi odsotnosti Brosca in Ne-fa bi Triestina lahko preložila nedeljski nastop B-lige v Sassuolu. Odločitev o tem bo padla danes. Zadnji dan kupoprodajne borze je Triestina najela mladega napadalca Carra-reseja (C-liga) Davida Paridija (letnik 1991). Drugih premikov klub ni opravil. Sinočnji izid B-lige: Torino - Empoli 3:0. Grosso kJuventusu Zadnji dan nogometne kupoprodajne borze ni postregel z velikimi novostmi, Juventusu pa je tik pred rokom za vložitev pogodb uspelo najeti Fabia Grossa (32 let), ki se tako iz Lyona vrača v Italijo. Koprivec ima smolo Koprski vratar Jan Koprivec, pri Gal-lipoliju v B-ligi izposojeni igralec Udinese-ja, je dobro začel sezono, saj je kot standardni vratar apulijskega drugoligaša dobro opravil svojo nalogo, žal pa si je preteklo soboto na tekmi proti Ceseni (poraz z 0:2) v 34. minuti drugega polčasa zlomil koščico v levem stopalu. Okrevanje bo trajalo najmanj 50 dni. Nezadovoljstvo v Vidmu Čeprav je Toto Di Natale s tremi zadetki prevzel vodstvo na lestvici najboljših strelcev A-lige, je ozračje pri Udineseju, po dveh porazih, že dokaj napeto. Lastnik kluba Gianpaolo Pozzo je že zarohnel, trener Marino pa je okaral tiste igralce, za »katere se zdi, da se prvenstvo še ni začelo«. Na zatožni klopi so Lukovič, Felipe, Pepe in Floro Flores, ki naj bi letos nadomestil Qua-gliarello, a se doslej ni izkazal. Precej napeto je tudi okrog trenerja in njegovim vztrajanjem pri igri s tremi napadalci. Vtis je, da potrpljenje kluba ne bo tako veliko kot je bilo lansko. Pred prvenstvene napovedi o boju za Ligo prvakov pa se zdijo zdaj že nerealne. Prva zmaga Rejevega Hajduka Spitski Hajduk, ki ga je pred kratkim prevzel goriški trener Edi Reja, je v 1. hrvaški nogometni ligi dosegel prvo zmago. Na domačem Poljudu je z 1:0 premagal Lokomotivo. Snaidero proti Avstrijcem Videmski košarkarski A2-ligaš se bo v sredo, 9. septembra na Trbižu (začetek ob 20. uri) pomeril z avstrijskim prvakom Kap-fenberg Bulls. V prijateljski tekmi pa je v nedeljo s 84:66 premagal tržaški Acegas Aps. Na Padričah zares Moški teniški turnir društva TC Trie-stino na Padričah z nagradnim skladom 10.000 dolarjev bo od danes prešel v sklepno fazo. Začeli se bodo namreč nastopi na glavnem turnirju (ob 10.30). Med kvalificiranimi igralci sta tudi Slovenec Urbanija in nekdanji italijanski Davisov reprezentant Giorgio Galimberti. atletika Na Rojcah odslej kot v Pekingu Pred kratkim obnovljen goriški občinski stadion za atletiko »Ernesto Fabret-to« na Malih Rojah, odslej drugi stadion v Italiji, ki razpolaga z atletsko stezo iz iste gumijaste podlage in tehničnimi značilnostmi kot atletska steza Ptičjega gnezda v Pekingu, kjer so se leta 2008 odvijale olimpijske igre, bo doživel svojo krstno preizkušnjo z gostovanjem atletskega mitinga »Meeting open Castello di Gorizia«. Dogodek, ki bo v sredo, 2. septembra in se ga bo udeležilo 190 atletinj in atletov, so predstavili včeraj na goriškem županstvu. Poleg odbornika za šport Sergia Cosme so se predstavitve udeležili tudi Germano Pet-tarin, deželni predsednik zveze FID AL in njegova kolegica zveze FIDAL za goriško pokrajino Laura Revini Borghes. Tekmovanja v posameznih disciplinah skoku v daljino, skoku s palico, metu kopija, metu diska, šprintu na 100m in 400m in hitre hoje, si bo mogoče ogledati v sredo od 16.30 naprej. Ob 20.30 bo nagrajevanje. Atletskega mitinga za mladince in člane se bodo poleg drugih udeležili britanska tekačica na kratke razdalje Emma Ania, ki je letos nastopila tudi na SP v Berlinu in Tržačan Diego Cafagna, ki se je lani udeležil tekmovanja v hitri hoji na olimpijskih igrah v Pekingu. V hitri hoji na 3 km se bo preizkusil tudi tržaški Slovenec Fabio Ruz-zier. (VaS) zid sezone za Kozmusa ZAGREB - Primož Kozmus, olimpijski in svetovni prvak, je na atletskem mitingu za veliko nagrado IAAF v Zagrebu v metu kladiva z 81,77 m v četrti seriji postavil najboljši izid sezone na svetu. Božič drugi na Vuelti HAAG - Novozelandec Greg Henderson (Columbia) je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke po Španiji od nizozemskega Zuthpena do Venla. Drugi je bil slovenski kolesar Borut Božič (Vacansoleil), ki je izenačil najboljšo slovensko uvrstitev na največjih etapnih dirkah. Švicar Fabian Cancellara (Saxo Bank) je zadržal majico vodilnega, drugi je Henderson z zaostankom šestih sekund, tretji pa je nemški kolesar Milrama Gerald Ciolek, ki je zmagal nedeljsko etapo. A-LIGA - IZIDI 2. KROGA: Ata-lanta-Genoa 0:1, Bari - Bologna 0:0, Cagliari - Siena 1:3, Chievo - Lazio 1:2, Fiorentina -Palermo 1:0, Milan - Inter 0:4, Napoli - Li-vorno 3:1, Parma - Catania 2:1, Roma - Juventus 1:3, Sampdoria - Udinese 3:1. VRSTNI RED: Sampdoria, Juventus, Genoa in Lazio 6, Inter, Parma in Fiorentina 4, Napoli, Siena, Palermo in Milan 3, Bari in Bologna 2, Udinese, Cagliari in Livorno 1, Catania, Chievo, Atalanta in Roma 0. PRIHODNJI KROG: v nedeljo, 13. 9. ob 15.00: Bologna - Chievo, Udinese - Catania, Lazio - Juventus, Genoa - Napoli, Siena - Roma, Fiorentina - Cagliari, Palermo - Bari, Atalanta - Sampdoria, Livorno - Milan, Inter - Parma. FORMULA 1 - Izidi dirke svetovnega prvenstva formule 1 za VN Belgije v Spa-Francorchamspu. Izidi: 1. K. Raikkönen (Ferrari), 2. G. Fisichella (F. India), 3. S. Vettel (R. Bull), 4. R. Kubica (BMW-S.), 5. N. Heidfeld (BMW-S.), 6. H. Kovalainen (Mc.Merc.), 7. R. Barrichello (Brawn-Merc.), 8. N. Rosberg (Will.), 9. M. Webber (R. Bull), 10. Timo Glock (Nem/Toy.). SP skupno (12): 1. J. Button 72, 2. R. Barrichello 56, 3. Sebastian Vettel 53, 4. M. Webber 51,5, 5. K. Raikkönen 34, 6. N. Rosberg 30,5, 7. L. Hamilton 27, 8. J. Trulli 22,5, 9. F. Massa 22, 10. H. Kovalainen 17. MOTOCIKLIZEM - Izidi: 1. J. Lorenzo (Yam.), 2. A. De Angelis (Hon.), 3. N. Hayden (Duc.), 4. A. Dovizioso (Hon.), 5. C. Edwards (Yam.), 6. J. Toseland (Yam.), 7. L. Capirossi (Suz.), 8. M. Kallio (Duc.), 9. T. Elias (Hon.), 10. D. Pedrosa (Hon.). SP skupno (12): 1. Valentino Rossi 212 točk, 2. J Lorenzo 187, 3. C Stoner 150, 4. D Pedrosa 141, 5. C Edwards 123. KOŠARKA EP - Francoska moška košarkarska reprezentanca si je kot zadnja zagotovila mesto na EP. V povratni tekmi dodatnih kvalifikacij v Pauju je premagala Belgijo z 92:54. Francija bo na EP igrala v skupini B skupaj z Latvijo, Nemčijo in Rusijo. / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. septembra 2009 17 nogomet - V prvem krogu državnega pokala Sovodenjci (še) niso v skrbeh po visokem porazu v Tržiču Monfalcone jih je premagal s 6:0 - Zdaj še proti Krasu in Vesni V prvem krogu državnega pokala so Sovodenjci kapitulirali sredi Tržiča. Proti ekipi Monfalcone so visoko izgubili s 6:0. V prvem polčasu je bil sicer izid le 1:0. Nogometaši trži-škega kluba so povedli iz enajstih metrov. »Sodnik bi lahko tudi ne dosodil kazenskega strela,« je prepričan predsednik Sovodenj Zdrav-ko Kuštrin, ki je priznal, da je razlika med obema moštvoma več kot očitna. »Monfalcone se bo v elitni ligi potegoval za 1. mesto, medtem ko se bomo mi v promocijski ligi borili za obstanek. Tržičani so bili vseskozi hitrejši in bolj čvrsti. Mi smo se urejeno branili do polovice drugega polčasa. Pri izidu 2:0 smo zgrešili gol, nato pa nas je Monfalcone kaznoval s tretjim zadetkom. V zadnjem delu smo popustili. Vseeno je bil končni izid prehuda kazen,« pravi Kuštrin, ki je dodal, da bo pravi preizkusni test šele tekma proti Vesni. »Kras, proti kateremu bomo igrali v nedeljo, je prav tako kot Monfal-cone za en razred boljši od nas. Šele proti Vesni bomo videli, pri čem smo.« Sovodenjce čaka jutri finale turnirja v Koprivnem. Ob 20.30 se bodo pomerili proti poražencu s tekme Ca-priva - Cormons, uro kasneje pa še proti zmagovalcu s prve tekme. V četrtek (20.00) pa bodo v gostilni Devetak na Vrhu uradno predstavili sovodenjsko ekipo. MONTE - Zaradi otekline zdravniki še niso natančno diagnosticirali poškodbe Vesninega napadalca Marina Monteja, ki se je poškodoval na sobotni tekmi proti Krasu. Lahko bi šlo le za močan zvin gležnja ali pa - v najhujšem primeru celo za pretrgano vez. Monfalcone - Sovodnje 6:0 (1:0) SOVODNJE: Ballerino, Pacor, Colapinto, Losetti (Stergaz), Trampus, Simone, Feri, Bernardis, Portelli (E. Kogoj), Reščič, Ferro (Miličevic), trener Sari. DRŽAVNI POKAL - Skupina I: Juventina -Cervignano 3:0, Palmanova - Pro Gorizia 0:0. Vrstni red: Juventina 3, Pro Gorizia, Palmanova 1, Cervignano 0. Prihodnji krog: Pro Gorizia -Juventina (v soboto), Palmanova - Cervignano. Skupina M: Vesna - Kras 0:1, Monfalcone -Sovodnje 6:0. Vrstni red: Monfalcone, Kras 3, Vesna, Sovodnje 0. Prihodnji krog: Sovodnje -Kras, Vesna - Monfalcone (v soboto). nogomet - V deželnem pokalu Mladi Zarje Gaje zdržali le en polčas, Primorec brez golov V okviru 1. in 2. amaterske lige so v nedeljo stopili na igrišče le nogometaši Primorca in Zarje Gaje. Slovenski derbi med Bregom in Primorjem bo na sporedu danes zvečer v Dolini (začetek 20.30). Primorje, ki še išče pravo okrepitev v napadu (zanimajo se za nekdanjega Bregovega napadalca Puzzerja, ki je letošnjo sezono začel pri Trieste Cal-ciu), bo igralo brez Makiviča, pod vprašajem bo tudi Alen Sardoč. Tekma med Primorcem in Co-stalungo ni bila med najbolj zanimiva. »Po pravici rečeno ni bilo večjih omembe vrednih akcij,« je dejal predsednik trebenskega kluba Darko Kralj, ki je pohvali Bartolija. »Igral je dobro, čeprav tudi drugi niso igrali slabo. Udino smo hitro zamenjali, ker se je lažje poškodoval. Vsekakor smo igrali nekoliko bolje od Costalunge. Imeli smo večjo posest žoge, medtem ko je tržaška ekipa v glavnem zaupala vse Steinerju, ki pa ni bil razpoložen.« Zarja Gaja je v okviru 2. amaterske lige visoko izgubila proti Opicini. »V prvem polčasu je bil rezultat 0:0 in imeli smo dve dobri priložnosti za gol z mladim Martinom Jarcem in Davidom Gregorijem. V drugem polčasu, posebno po drugem golu Opicine, smo popustili na celotni črti. Trener Di Summa je preizkusil nekatere mlade igralce. Dobro se je odrezal Davide Candotti na sredini igrišča,« je ocenil predsednik Robert Kalc. Mladinca Miha Pečar in Denis Subotič, ki sta začela priprave pri Napadalec Zarje Gaje Peter Primosi kroma Zarji Gaji, sta medtem zamenjala sredino. Pečar se je preselil k mladincem Krasa, Subotič (živi v Tržiču) pa bo najbrž igral pri Fincantieriju. (jng) Costalunga - Primorec 0:0 PRIMOREC: Sportiello (Trevi-san), Mercandel (Leghissa), Ojo, Meola, Santoro, Udina (Sincovich), Di Gregorio, Bartoli, Moscolin (Lanza), Sau (Emili), Micor, trener Sciarrone. 1. AL, SKUPINA M: Ronchi - Tur-riaco 4:2. Vrstni red: Ronchi 3, Costalunga, Primorec 1, Turriaco 0. Prihod- nji krog: Primorec - Ronchi. Opicina - Zarja Gaja 4:0 (0:0) ZARJA GAJA: Jaš Grgič, Bronza-to, Franco (Bernetič), D. Gregori (Mi-helčič), Segulin, Asselti, Jarc, Candotti, Bernobi (M. Kariš), Ghezzo, Primosi, trener Di Summa. 2. AL, SKUPINA Q, vrstni red: Opicina 3, Zarja Gaja, Primorje, Breg 0. Prihodnji krog: Primorje - Zarja Gaja, Opicina - Breg. 3. AL, SKUPINA P: Poggio - Pro Farra 0:2, Mladost je bila prosta. odbojka - Govolley Kmečka banka in Kontovel v ženski D-ligi Glavni cilj je obstanek Kontovelke bo trenirala Tania Cerne, vrača se Sabrina Bukavec - Igralska kadra obeh ekipe v glavnem nespremenjena Potem ko sta si Bor Breg Kmečka banka in Sloga List pridobili pravico za nastop v C-ligi, bosta v odbojkarski ženski D-ligi nastopali dve slovenski ekipi, in sicer Govolley Kmečka banka in Kontovel. Oba slovenska predstavnika sta si mesto med četrtoligaši priborila z napredovanjem iz 1. divizije. Vprašanje, kdo bo sedel na klopi Kontovelk, ki se prav tako kot Goričanke v D-ligo vračajo po eni sezoni, je končno dobilo odgovor. Pri Kontovelu so se naposled dogovorili, da bo vodenje ponovno prevzela Tania Cerne, ki se na klop članske ekipe vrača po eni sezoni. Lajris Žer-jal, ki je lani trenirala člansko ekipo, nima licence, ki dovoljuje samostojno vodenje ekipe v D-ligi. Med možnimi kandidati je bil tudi Mario Čač, ki je Kontovel vodil že v sezoni 2003/04. V igralskem kadru Kontovela pa ni večjih sprememb. Kot smo že poročali se vrača blokerka Sabrina Bukavec, ki je lani igrala pri Slogi List v C-ligi. S člansko ekipo pa bosta trenirali tudi mladinki Karin Turco in Barbara Ferluga, vse ostali igralka pa so potrdile prisotnost tudi v letošnji sezoni. Trenerka Cerne meni, da bo letošnji nivo D-lige še nekoliko nižji od lanskega, ker sta naposled Bor in Sloga prestopili v višjo ligo. »Naš cilj je seveda obstanek. Ekipa je v glavnem enaka tisti, s katero smo nastopali pred dvema sezonama. Vse igralke pa imajo nedvomno več izkušenj, kar je seveda dodana vrednost,« napoveduje pozitiven razplet trenerka, ki bo obenem vodila tudi mladinske ekipe v prvenstvu U14 in U16. Trenerki bo pomagala Veronika Zuzič, ki bo z ekipo tudi trenirala. Ilaria Černic (Govolley) Tudi v goriškem taboru je minimalni cilj obstanek v ligi. Trener Govolleya Kmečke banke Rajko Petejan je pri napovedih zelo previden: »Smo mlada ekipa, tako da bo prvenstvo zelo zahtevno. V 1. divizijo izpade kar pet ekip. Večinoma je liga sestavljena iz ekip, v katerih igrajo starejše in izkušene igralke, tako da ima mlada ekipa več težav za obstanek.« Igralski kader Govolleya je v primerjavi z lansko sezono nespremenjen. Ob stebrih Isabel Mania in Lucii Danielis, ki imata največ izkušenj, bodo v deželni ligi igrale mlade od-bojkarice, ki so lani nastopale v prvenstvu U16 in U18 z izjemo Mateje Zavadlav, ki je odšla h Chionsu. Edina okrepitev je Ilaria Černic, ki se spet vrača v matično društvo. Čeprav je aprila napovedala, da ne bo več igrala, se je naposled premislila. Ilaria je lani prestopila k videmskemu Volleybasu v C-ligo, sezona pa se je zanjo zaključila že 1. novembra, ko si je hudo poškodovala koleno. Po rehabilitaciji pa bo sedaj na- red za novo sezono. Petejan je povedal, da bodo vsekakor poiskali še kako okrepitev, kar pa ne bo lahko. Tačas trenirajo Goričanke v sedmih, ker so nekatere še na počitnicah. »Upamo, da ne bo daljših poškodb, ker je število igralk omejeno (enajst, op. a.), in da se bomo na prvenstvo dobro pripravili. Le tako lahko dosežemo naš primarni cilj,« je še zaključil Petejan. Goričanke bodo še naslednji teden pridobivale kondicijo pod vodstvom Renata Srebrniča, nato pa jih čaka vadba v telovadnici pod taktirko Petejana. Prvi uradni nastop čaka Govolley Kmečko banko šele oktobra na prvenstvu, Kontovelke pa bodo nastopile na deželnem pokalu. Prva tekma bo v četrtek, 17. septembra proti Torriani (Gradišče, v nedeljo, 20. septembra pa bodo igrale derbi s Slogo List. V nedeljo 27. septembra bo Kontovel nastopil na Memorialu Laure Maver. (V.S.) KONTOVEL 2009/10: podajalke: Tereza Pertot (87), Giulia Antognolli (92), Veronika Zuzič (84), Barbara Ferluga (83), korektorji: Alenka Verša (89), krilne na-padalke: Federica Micussi (88), Anja Zu-zič (88), Meta Starc (83), Ivana Milič (88), Vera Balzano (91), blokerke: Sabrina Bukavec (82), Martina Lisjak (86), Ilenia Cas-sanelli (91); libera: Neža Kapun (86), Karin Turco (92). GOVOLLEY KMEČKA BANKA: po-dajalka: Mateja Petejan (94), blokerke: Isabel Mania (83), Greta Zavadlav (92), Gia-da Giuntoli (93), korektor: Ilaria Černic (90), krilne napadalke: Lucia Danielis (8l), Giulia Bressan (92), Maja Černic (93), Alice Valentinsig (92), Aleksija Antonič (94), Valentina Ragusi (94). kolesarstvo SP za ljubitelje: Andrej Guček v hudi konkurenci 3. Andrej Guček, slovenski kolesar tržaške ekipe Team Eppinger Saab TS20, je prejšnji teden v kraju St. Johann in Tirol v Avstriji nastopil na svetovnem prvenstvu v kronometru (vožnja na 20 km) za ljubitelje in v konkurenci 700 kolesarjev osvojil odlično 3. mesto. Guček je za zmagovalcem, Američanom Michaelom Ol-heiserem (čas 24:19,96, 49,62 km/h), zaostal le za slabih 10,33 sekunde. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Michael Cho-col, ki je za vodilnim zaostal le za 94 sto-tink sekunde. Treba je omeniti, da je Američan Olheiser nastopil na letošnji profesionalni dirki »Tour of California«. tenis - Turnir ITF V Mariboru Ciguijeva hitro med gledalce Teniška igralka Paola Cigui je konec tedna nastopila na mednarodnem turnirju ITF v Mariboru z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. V kvalifikacijah je bila prvi krog prosta, v drugem pa je izgubila proti Švicarki Viktoriji Golubic, ki še ni vključena v svetovno jakostno lestvico WTA. Izgubila je 6:0, 3:6 in 4:6. Elisa Košuta spet zmagala v skoku s palico Mlada smučarka SK Devin Elisa Košuta, ki se športno udejstvuje tudi v disciplini skok s palico, je na 13. Pokalu mesta Porcia zmagala v svoji starostni kategoriji in je dosegla 3 m, kar jo postavlja v sam državni vrh med kadeti. Pod vodstvom trenerja Vojka Cesarja je Elisa vidno napredovala in bo prihodnjega oktobra sodelovala na državnem prvenstvu v Desenzanu, kjer ima velike možnosti, da stopi na zmagovalni oder. 13 Obvestila KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bosta informativni sestanek in prvi trening za igralce letnikov 1997 in 1998 v torek, 8. septembra ob 18. uri na Stadionu 1. maja. Za informacije Robi (338-3764446). MINIBASKET BOR obvešča, da se v torek, 8. septembra začnejo treningi za otroke letnikov 1999, 2000 in 2001. Na sporedu bodo ob torkih in petkih od 16. do 17.30 v telovadnici v Lonjerju. Za informacije Stojan (339-1788940) in Karin (340-6445370). ASD BREG odbojkarka sekcija vabi starše in otroke od letnika 1996 do letnika 2003, na informativni sestanek za novo sezono, v torek 8. septembra ob 17.30, v telovadnici Športnega centra S. Klabjan. NK KRAS obvešča, da se spet začenja nogometna šola za otroke letnikov 1999-2004. Prvi trening bo v ponedeljek, 7. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Vsak otrok bo ob vpisu dobil vso potrebno nogometno opremo. Za vpis in informacije lahko pokličete na telefonske številke: 3280350533 ali 328 9518440. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na drugo preizkušnjo društvene regate, v nedeljo 6. septembra, s pričetkom ob 12. uri. Prijave sprejemamo v tajništvu v soboto, 5. septembra, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 6. septembra od 9. do 11. ure. Po regati sledi praznik med katerim bomo počastili naša dva atleta, Simona in Jaša, za uspešni nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Vsi toplo vabljeni. POLET odsek za hokej na rolerjih, obvešča, da bo v septembru ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure na kotalkališču v Repentaborski ulici potekal brezplačni tečaj hokeja na rolerjih. Potrebno opremo vključno z rolerji prejmejo tečajniki na kotalkališču. Začetek danes. Informacije na kotalkališču ali na tel 3472738082 (gospa Maja). ŠZ OLYMPIA sporoča, da se ponovno začenjajo vse športne dejavnosti: predšolska telovadba (gymplay), orodna telovadba, ritmična gimnastika, športni ples (show dance), odbojka in miniodbojka. Vpisovanje in informacije: od 1. septembra dalje na tel. 3355952551 (Damijana Češčut). ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da je v teku tečaj minibasketa za dečke in deklice letnikov '99, '00, '01. Vadba je na voljo vsem otrokom in se odvija na odprtem igrišču na Kontovelu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, od 17.00 do 18.00. Tečaj bo potekal do začetka novega šolskega leta. Info: 338/5889958 (Andrej) in 340/4685153 (Erik). VSE NAJBOLJŠE Avtorju teh vrstic so prejšnji teden v baru sredi Trsta uperili pištolo v teme in ga opozorili, da je v prejšnji rubriki pozabil omeniti tudi očeta zamejske odbojke in vsestranskega športnika Uča Jurkiča, ki praznuje rojstni dan 28. avgusta. Ko smo že pri popravkih, naj za nazaj čestitamo še tajniku ZSŠDI Martinu Maverju (rojen je 24. avgusta), trenerju Sloge Marku Kralju (27. 8.), Bregovemu nogometašu in obenem Ga-jinemu tenisaču Matteu Ciguiju (28.8), športnemu pedagogu Ivanu Peterlinu (28.8.) ter spikerju na košarkarskih tekmah in odborniku Odbojkarskega društva Bor Radu Šušteršiču (29. 8.). Na današnji dan pa so se poleg srebrnega kolesarja na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964Jurija Uršiča rodili še odbojkar in trener pri Slogi Igor Štrajn, eden od šestih zamejcev, ki so tekli z olimpijsko baklo leta 2006, David Ko-rošič (ostali so bili Damjana Češčut, Aleš Feri, Roberta Ressi, Tanja Romano in Katja Starec), floretiska, TV voditeljica in lepotica Margherita Granbassi, pa še ena lepotica, najlepša Tržačanka leta 2001 Elisa Komar. Jutri pa bomo lahko voščili odbojkarski trenerki Športnega društva Kontovel Nicole Starc, v soboto pa slo-gašici Alice Spangaro (p. v.) 18 Torek, 1. septembra 2009 SVET / nemčija - Na nedeljskih volitvah v deželne parlamente Turingije, Posarja in Saške Poraz CDU Angele Merkel in SPD, okrepitev levice Merklova vseeno napoveduje zmago svoje stranke na septembrskih zvez,nih volitvah BERLIN - Prvi začasni izidi nedeljskih volitev v deželne parlamente Turingije, Posarja in Saške so potrdili izide vzporednih volitev. Ti kažejo predvsem na izgubo podpore Krščan-sko-demokratske unije (CDU) kanc-lerke Angele Merkel v Turingiji in Po-sarju ter na okrepitev levega tabora, poroča nemška tiskovna agencija dpa. CDU je v Turingiji in Posarju izgubila volivce glede na volitve leta 2004 - v Po-sarju je osvojila 34,5 odstotka glasov, kar je 13 odstotkov manj kot pred petimi leti, v Turingiji pa ji je podpora padla s 43 odstotkov na 31,2 odstotka. Na Saškem je izgubila najmanj, podpora ji je padla z 41,1 odstotka na 40,2 odstotka. Izgube so v vseh treh deželah zabeležili tudi socialdemokrati (SPD). V Posarju je podpora stranki padla s 30,8-odstotne na 24,5-odstotno, kar je prvič po okoli 50 letih, da so socialdemokrati v tej deželi zbrali manj kot 30 odstotkov glasov. V Turingiji so jim volivci namenili 18,5 odstotka glasov oziroma štiri odstotke manj kot leta 2004, na Saškem pa so osvojili 10,4 odstotka glasov in s tem celo pridobili slab odstotek. Začasni izidi v Turingiji in Posar-ju po drugi strani kažejo na okrepitev Leve stranke. V Posarju ji je uspel zmagovit vstop v deželni parlament z 21,3 odstotka glasov, medtem ko jih je leta 2004 zbrala le 2,3 odstotka. V Turingiji je 27,4 odstotka glasov ostala druga največja stranka, na Saškem pa kljub izgubi odstotka glasov, 20,6, prav tako. Okrepili so se tudi liberalni Svobodni demokrati (FDP). Ti so v Posar-ju pridobili štiri odstotke glasov in jih zbrali 9,2 odstotka. V Turingiji so svoj rezultat več kot podvojili - osvojili so 7,6 odstotka glasov in s tem po 15 letih znova vstopili v deželni parlament. Skoraj podvojili so svoj rezultat tudi na Saškem, kjer so zbrali 10 odstotkov. Zeleni so medtem v Posarju osvojili 5,9 odstotka glasov, v Turingiji 6,2, s čimer bodo po 15 letih prav tako znova vstopili v parlament, na Saškem pa 6,4 odstotka glasov. Nacionaldemokrati (NPD) so se v parlament uvrstili le na Saškem, kjer so zbrali 5,6 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila medtem v Posarju 67,6-odstotna, v Turingiji 56,2-odstotna, na Saškem pa je dosegla 52,2 odstotka. Istočasno so sicer v Severnem Porenju-Vestfaliji potekale občinske volitve, na katerih je kljub izgubi glasov slavil CDU. Skupno naj bi CDU osvojil 38,6 odstotka glasov, kar je 4,8 odstotka manj kot leta 2004, SPD pa je dosegel 29,4 odstotka glasov, kar je še slabše kot pred petimi leti, ko jih je zbral 31,7 odstotka. Nedeljske volitve so sicer veljale za zadnji preizkus pred zveznimi parlamentarnimi volitvami 27. septembra. Na teh se prepričljiva zmaga obeta CDU. Raziskava nemške televizije ZDF minuli petek je namreč pokazala, da CDU uživa 41-odstotno podporo volivcev, SPD pa 24-odstotno. Merklova je v odzivu na izid volitev danes zavrnila zahteve Krščansko-demokratske in njene sestrske stranke, Krščansko-socialne unije (CDU/CSU) po spremembi strategije pred septembrskimi zveznimi volitvami. Udeleženci zasedanja predsedstva CDU so se po besedah Merklove danes v Berlinu strinjali, da je njihova strategija prava. »Bili smo si popolnoma enotni,« je po poročanju dpa zagotovila Merklova. Merklova je kljub izgubam na nedeljskih volitvah znova izrazila upanje, da bo po septembrskih parlamentarnih volitvah oblikovala novo desnosredin-sko vlado. Kot je dejala, ima njena stranka še vedno »vse možnosti za zmago na zveznih volitvah« in oblikovanje nove vlade v koaliciji z FDP. »Mislimo, da je to najboljše za državo,« je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dejala kanclerka. Dpa ob tem poroča, da želi nemška kanclerka unijo CDU/CSU v vročem predvolilnem obdobju predstaviti predvsem kot garant stabilnosti. »Včerajšnji dan je pokazal, kaj Nemčija potrebuje: jasne in stabilne odnose,« je po zasedanju predsedstva CDU dejala Merklova. V SPD pa so kljub izgubam na volitvah včeraj sporočili, da so nedeljske volitve v Turingiji, Posarju in Saški pokazale, da je še vedno mogoče vse. »Boj je odprt,« je po poročanju dpa prepričan predsednik SPD Franz Müntefering. Kot je še dejal po pogovorih z visokimi predstavniki stranke, so bili volivci tisti, ki so v zadnji minuti odločili volitve. Vodja poslanske skupine Leve stranke Gregor Gysi pa je za televizijsko postajo N24 danes dejal, da je Leva stranka, ki se je okrepila v Turingi-ji in Posarju, v Nemčiji postala politični korektiv. »Nemčija mora na zvezni politični ravni sprejeti korekturni faktor po imenu Leva stranka,« je za N24 dejal Gysi. (STA) Oskar Lafontaine, voditelj Leve stranke, ki je doživela vidno uveljavitev na nedeljskih volitvah ansa libija - Ob bojkotu več evropskih voditeljev Vrh Afriške unije ob 40-letnici začetka Gadafijeve vladavine TRIPOLI - V Libiji se je včeraj začel že tretji letošnji vrh Afriške unije, na katerem bodo voditelji vlad in držav AU razpravljali o konfliktih na celini. Afriški voditelji so se v Libiji zbrali dan pred 40. obletnico začetka vladavine Moa-merja Gadafija, ki jo bodo obeležili na današnjki slovesnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Voditelji bodo največ pozornosti na vrhu posvetili razmeram v Somaliji in Sudanu. »Poskušali se bomo osredotočiti na vse konfliktne situacije ... Verjamemo, da lahko naredimo korak naprej v smislu miru in razprav,« je ob tem dejal komisar AU za mir in varnost Ramtane Lamamra. Voditelji bodo na srečanju razpravljali o načinih za »nadaljnjo podporo somalijski prehodni vladi, še posebej s krepitvijo njenih institucij in izboljšanja varnosti v državi,« je po poročanju AFP zapisano v dokumentu vrha. V šest let trajajočem konfliktu v Sudanu je bilo po ocenah ZN ubitih Predsednik Moamer Gadafi ansa okoli 300.000 ljudi, po ocenah sudanskih oblasti pa zgolj 10.000. Vrha se bo po poročanju libijske tiskovne agencije Jana udeležil tudi sudanski predsednik Omar al Bašir, za katerega je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) marca izdalo zaporni nalog zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Dar- furju. To bo po poročanju AFP že drugi al Baširjev obisk v Libiji po izdaji zapornega naloga. Tokratni vrh AU bo sicer potekal v prazničnem vzdušju, saj bodo voditelji v torek obeležili 40. obletnico državnega udara v Libiji in začetka Gadafije-ve vladavine. Gadafi, samooklicani »kralj kraljev» Afrike, je tokratni izredni vrh AU sklical le dva meseca po tem, ko so se voditelji AU v začetku julija zbrali v libijskem mestu Sirt. Gadafi je vodenje organizacije sicer prevzel februarja. Današnje slovesnosti ob 40. obletnici začetka Gadafijeve vladavine se bo udeležil tudi venezuelski predsednik Hugo Chavez, medtem ko se je več evropskih voditeljev ne namerava udeležiti. Do vrha namreč prihaja po tem, ko so škotske oblasti konec avgusta predčasno izpustile avtorja terorističnega napada nad Lockerbiejem, Libijca Abdelbaseta Alija Mohameda al Megrahija, libijske oblasti pa so mu pripravile herojski sprejem, še poroča AFP. (STA) Srbski parlament sprejel sporen zakon o tisku BEOGRAD - Srbski parlament je včeraj sprejel sporne spremembe zakona o medijih, za katere novinarska združenja v Srbiji trdijo, da bodo odprle vrata cenzuri. Zakon tudi nima podpore v delu vladajoče koalicije, je pa zanj v parlamentu glasovala opozicijska liberalno-demokratska stranka, poročajo tuje tiskovne agencije.Zakon je bil sprejet s tesno večino, saj je zanj glasovalo le 125 od 249 navzočih poslancev. Med vladnimi strankami se je Socialistična stranka Srbije glasovanja vzdržala, so ga pa podprli poslanci Demokratične stranke predsednika Borisa Tadica. Parlament bi moral o zakonu glasovati že julija, a so glasovanje zaradi napetosti, ki jih je sprožil v vladajoči koaliciji, za dva meseca preložili. Še pred glasovanjem je srbsko novinarsko združenje (UNS) v parlament posredovalo peticijo in poslance pozvalo, naj zakona ne podprejo, češ da je neevropski in v nasprotju z ustavo. Kritiki zakona opozarjajo predvsem na drakonske kazni, ki jih ta predvideva, ter na to, da zakon daje široko pravno podlago za tožbe proti medijem. Petnajstletna Palestinka toži izraelsko vojsko HAAG - Petnajstletna Palestinka, ki je v izraelski ofenzivi na območju Gaze januarja izgubila očeta, brata in sestro, je na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) včeraj vložila tožbo proti izraelski vojski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.»Tu sem, da bi vložila tožbo proti okupacijski vojski,« je novinarjem v Haagu povedala Amira Alkerem. »Upam, da bo ta tožba uspela, ker je resnica,« je pred vložitvijo tožbe dejala najstnica. Kot je v tožbi pojasnila Alkeremova, so bili v napadu izraelske vojske 14. januarja ubiti njen 67-letni oče Fati, 16-letna sestra Ismat in 14-letni brat Ala, sama pa je bila težje ranjena. »To je bil zločin proti človečnosti, zato smo ga predali pred ICC,« pa je pojasnil njen odvetnik Gilles Devers, ki trdi, da so bili napadi izraelske vojske usmerjeni na civiliste. »Izraelski politiki in vojaški voditelji morajo biti za to odgovorni,« je še dodal. V izraelski ofenzivi proti palestinskemu gibanju Hamas v Gazi je januarja življenje izgubilo več kot 1300 Palestincev. Preiskavo zločinov, ki naj bi jih judovska država proti Palestincem zagrešila vse od leta 2002, sta od ICC februarja zahtevala tudi palestinska ministra za zunanje zadeve in pravosodje, Rijad al Malki in Ali Kašan. (STA) tokio - Na nedeljskih parlamentarnih volitvah Zmaga Demokratske stranke Japonske po 54 letih oblasti Liberalno demokratske stranke TOKIO - Demokratska stranka Japonske (DPJ), ki je z nedeljskih volitev na Japonskem tudi po prvih uradnih izidih izšla kot prepričljiva zmagovalka, je včeraj že začela pogovore o oblikovanju vladne koalicije. V 480-članskem parlamentu je DPJ osvojila kar 308 sedežev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nov parlament naj bi predsednika DPJ Jukia Hatojamo za novega premiera izvolil čez dva tedna. Hatojama naj bi že včeraj oblikovanje koalicije predlagal dvema manjšima opozicijskima strankama, Novi ljudski stranki in Socialdemokratski stranki, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je Hatojama dejal včeraj zjutraj v pogovoru za radijsko postajo NHK, stranka ne bo vsiljevala svoje politike. »Moramo izkazati potrpežljivost in si prizadevati za razumevanje ljudi,« je po poročanju AFP dejal Hatojama. Kot je še zatrdil, si bo prizadeval za soglasje in izogibanje »aroganci« pri uresničevanju strankinega političnega programa. Do izvolitve nove vlade bo državo vodila vlada premiera Tara Asa, čigar Liberalno-demokratska stranka (LDP) je praktično brez prekinitve Japonski vladala zadnjih 54 let. Aso je po porazu svoje stranke že napovedal odstop s položaja predsednika LDP. S položaja bo najverjetneje odstopil po izvolitvi novega premiera, njegovega naslednika pa naj bi izbrali prihodnji mesec. LDP, ki je v prejšnji sestavi parlamenta imela 300 sedežev, jih je na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah po prvih uradnih izidih osvojila le 119. Stranko pa je, kot kaže, »odnesla« gospodarska kriza, s katero se premier Aso po mnenju kritikov spopada premalo odločno, vlada pa je izgubila podporo tudi zaradi besednih spodrsljajev, preobratov v politiki in škandalov v kabinetu. Njegova dosedanja koalicijska partnerica, stranka Novi Komeito, je v parlamentu obdržala 21 od prejšnjih 31 sedežev, komunistična stranka je ohranila devet sedežev, Socialdemokratska stranka pa sedem. Tvoja stranka je medtem dobila pet sedežev, Nova ljudska stranka pa tri. Dva sedeža sta se medtem porazdelila med ostale stranke, šest pa med neodvisne kandidate. (STA) Na levi predsednik zmagovite Demokratske stranke Japonske Yukio Hatoyama ansa / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. septembra 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po Sloveniji -Izlet v gore 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 11.30 11.40 13.30 14.10 15.00 16.45 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.30 0.30 1.35 Aktualno: Anima Good News Torte in faccia! Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Estate Nan.: 14° Distretto 17.00 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik in Gospodarstvo Aktualno: Verdetto finale Nan.: Il maresciallo Rocca 4 Nan.: Cotti e mangiati Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena 23.25 Dnevnik Variete: Supervarieta Film: Bad Company - Protocollo Praga (voh., ZDA, '02, r. J. Schumacher, i. A. Hopkins, C. Rock) Glasb.: Uto Ughi e la musica oltre il tempo Dok.: XXI Secolo Nočni dnevnik Rai Due 6.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.15 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.25 19.00 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '03, i. E.S. Ricci) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: Numb3rs 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: L'ispettore Coliandro 23.05 Nočni dnevnik 23.20 Nan.: Supernatural V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: Il brigante di Tacca del Lupo (pust., It., '52, i. A. Nazzari) 10.40 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 15.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.05 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: Motonavtika (Oronzo di Cadore - Belluno) 17.15 Nan.: Arsenio Lupin 18.10 Dok.: Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob - Al Lido - Venezia Cinema 2009 20.15 Nan.: Wind at My Back 20.35 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Il pranzo della domenica (kom., It., '02, r. C. Vanzina, i. M. Ghini, B. De Rossi) 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.40 Aktualno: Correva l'anno - Hitler, ascesa e caduta 0.30 Aktualno: Off Hollywood 7.05 7.30 8.30 9.45 10.35 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.45 17.20 19.35 19.35 20.30 21.10 23.15 1.25 8.30 8.40 9.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.20 17.05 18.50 20.00 20.30 21.20 0.20 1.30 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolf - Un poliziotto a Berli- no Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Bandolero (western, ZDA, '68, r. A.V. McLaglen, i. D. Martin) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: L'onore e il rispetto (i. M. Ar-curi, G. Garko, P. Caruso) Film: Tre tigri contro tre tigri (kom., It., '77, r. S. Corbucci, Steno, i. R. Pozzetto, C. Ponzoni) Dnevnik - pregled tiska i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Dok.: Miracoli degli animali Film: Le giraffe (kom., It., '00, r. C. Bonivento, i. S. Ferilli) 16.00, 17.45, 21.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nan.: Il mammo Film: Inga Lindstrom - Il segreto di Svenaholm (dram., Nem., '06, r. J. Delbridge, i. J. Bremermann, P. Ra-pold) Film: Il coraggio di ricominciare (dram., ZDA, '05, r. G.S. Brown, i. J. Benz) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Impatto dal cielo (Nem./ZDA/Kan., '08, r. M. Rohl, i. D.J. Elliot, N. Henstridge) Nan.: Missing Nočni dnevnik v Italia 1 6.40 Nan.: Ti presento i miei... 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Phil dal futuro 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: The Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima! 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Oggi sposi... niente sesso! (kom., ZDA, '03, r. S. Levy, i. Brittany Murphy, A. Kutcher) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.10 Nan.: Prison Break 1.00 Šport: boks, XV. SP ^ Tele 4 9.00 Aktualno: Leta non conta 9.30 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Dnevnik - kratke vesti 13.15 Variete: Ape regina 13.50 Aktualno: ... Nel baule dei tempi 14.30 Klasična glasba 15.05 Borgo Italia 15.30 Dokumentarec o naravi 16.20 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Divertiamoci ..... 20.00 Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Incontri al caffe de la Versilliana 22.40 Aktualno: Appuntamenti con i big 23.40 Film: Ricatto ('29, r. A. Hitchock) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.55 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Il meglio di Omnibus Estate, Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: A noi piace Flint (voh., ZDA, '67, r. G. Douglas, i. J. Coburn) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder call 0.30 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo - Diario Nan.: The District (i. C. T. Nelson) Nan.: Cold Squad Nan.: Alla corte di Alice 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.35 Lutk. nan.: Bisergora (pon.) 9.50 18.40 Risanke 10.00 Nan.: Hiša eksperimentov (pon.) 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Dok.: National Geographie (pon.) 11.55 Večerni gost (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Umetnost igre (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan: Zgodbe iz divjine (pon.) 17.00 Noviee, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.15 Dok. serija: Naši vrtovi 18.00 Nad.: Ključ do svetlobe (zadnji del) 18.25 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok. oddaja: Fabiani - Plečnik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Kreaeionisti in Darvinisti 0.45 Sedma moč osamosvojitve, Tv Dnevnik 1.9.1991 (pon.) 1.10 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 9.00, 0.15 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.55 Napovedniki 8.00 Otroški infokanal 13.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.00 Na lepše (pon.) 14.25 Dober dan, Koroška (pon.) 14.55 Dok. serija: Zakaj demokracija? (pon.) 15.50 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 1.9.1991 16.15 Oddaja TV Maribor (pon.) 17.15 Mostovi - Hidak (pon.) 17.50 Na zdravje! 19.00 Večerni gost (pon.) 20.00 Mlad. serija: Muzikajeto 20.30 Dok. odd.: Jaz sem Lidija 21.30 Dediščina Evrope (pon.) 23.10 Lit. nad.: Doktor Živago (pon.) 0.00 Derren Brown, miselni triki (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Film: Prava ženska (kom., ZDA, i. W. Tepper, M. Kidder, V. Lisi) 15.40 Sredozemlje 16.10 Pogovorimo se o... 16.50 Artevisione - magazin 17.20 Maremetraggio 18.00 Dok. odd.: Zgodbe Kalnaskega 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 22.20, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Slovenski magazin 19.55 Potopisi 20.25 Srečanje z... 21.05 Dok.odd.: Nautilus 21.35 »Q« - trendovska oddaja 22.35 Biker explorer 23.05 27. mednarodni pokal v plesih 0.35 Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka (pon.) 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku- linariki (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Naši prijatelji (pon.) 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih: Anton Komat (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Primorski tednik 21.30 Asova gibanica 23.30 Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni Studio D; 11.30 Čustvena inteligenca; 12.15 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, odprta knjiga; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacc-hieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otro-štvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Pogovor o...; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Proti etru; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Torek, 1. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika VIDEM O 12/29 CELOVEC O 11/27 TRBIŽ O 8/25 O 7/24 KRANJSKA G. O GRADEC 10/27 O 8/25 S. GRADEC O TRŽIČ 9/26 CELJE 10/27 O MARIBOR o 10/26 PTUJ O M. SOBOTA O 9/26 ČEDAD O 13/28 GORICA O N. GORICA 11 /-50 O KRANJ o LJUBLJANA 11/28 POSTOJNA O 6/25 KOČEVJE N. MESTO 10/27 o ^^ ZAGREB 12/28 O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo jasno vreme. V hribovitemu svetu bo popoldne le nekaj kopaste oblačnosti. Stopnja vlažnosti bo nizka in temperature prijetne. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Jasno bo, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, v krajih z burjo 17, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem do 27 stopinj C. J Italija je trenutno pod vplivom grebena visokega zračnega pritiska, ki zagotavlja stabilno vreme; od jutri se nam bo bližala atlantska fronta in v višjih plasteh ozračja bodo začeli dotekati bolj __vlažni in nestabilni jugozahodni tokovi. " " Iznad vzhodne sega nad srednjo Evropo in Balkan območje visokega zračnega pritiska. Hladna fronta se počasi pomika čez zahodno Evropo proti vzhodu. V višinah priteka k nam toplejši in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.43 Dolžina dneva 13.17 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.14 in zatone ob 2.56 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 3.27 najnižje -56 cm, ob 10.59 najvišje 35 cm, ob 15.54 najnižje -18 cm, ob 21.24 najvišje 42 cm. Jutri: ob 3.51 najnižje -60 cm, ob 10.20 najvišje 40 cm, ob 16.07 najnižje -23 cm, ob 21.50 najvišje 45 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ..........25 2000 m ..........13 1000 m ..........20 2500 m ..........11 1500 m ..........15 2864 m............9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6. TOLMEČ O 13/25 VIDEM O 14/29 O PORDENON 15/28 & TRBIŽ O 12/24 O GRADEC 12/28 CELOVEC O 13/28 O 8/26 KRANJSKA G. ČEDAD O 15/28 GORICA O 1 7/1Ö £ O TRŽIČ 11/28 o KRANJ o 10/27 S. GRADEC CELJE 11/29 O MARIBOR 012/28 PTUJ O M. SOBOTA O 11/28 O N. GORICA mm O LJUBLJANA 13/29 POSTOJNA O 8/27 KOČEVJE K N. MESTO 12/29 O ZAGREB 13/29 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V hribovitem svetu bo v glavnem spremenljivo, več oblačnosti bo popoldne, možne bodo krajevne nevihte zlasti v Karniji. Po nižinah in ob morju bo zmerno oblačno, popoldne ali proti večeru se bo nekoliko pooblačilo. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. REKA 18/30 Jutri bo sončno. n NAPOVED ZA JUTRI TAIPEI - Tibetanski duhovni vodja spet kamen spotike Obisk dalajlame spravil tajvanske oblasti v slabo voljo TAIPEI - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je včeraj med obiskom na Tajvanu, kamor je prispel v nedeljo, da bi molil za žrtve nedavnega katastrofalnega tajfuna, pohvalil demokracijo na otoku. Dalajlama, ki se v okviru obiska ne bo srečal s predstavniki tajvanske vlade, je Tajvance pozval, naj negujejo svojo demokracijo, poročajo taj-vanski mediji. »Vi uživate demokracijo, morate jo ohraniti. To govorim svojim prijateljem ne glede na politično prepričanje,« je dejal tibetanski vodja. »Sam sem v celoti predan spodbujanju demokracije,« je dodal. Dalajlama, ki je včeraj obiskal vas Hsiaolin na jugu Tajvana, kjer je zemeljski plaz, ki ga je v začetku avgusta sprožil tajfun, pod seboj pokopal več kot 400 prebivalcev, je dejal, da je njegov obisk namenjen zgolj to- lažbi žrtev katastrofe. »Moj obisk ni političen, zgolj humanitaren. Nimam nikakršnih političnih načrtov,« je povedal novinarjem. Dalajlama bi moral imeti danes v Kaohsiungu novinarsko konferenco, vendar je bila odpovedana, s čimer se je želel izogniti politično občutljivim vprašanjem, ki bi lahko taj-vansko vlado spravila v zadrego. Predavanje, ki bi ga moral imeti dalajla-ma na stadionu v Kaohsiungu in na katerem so pričakovali 15.000 ljudi, pa je bilo prestavljeno v dvorano s 1200 sedeži v hotelu, v katerem biva. Tajvanski predsednik Ma Ying-jeou, ki se je z dalajlamo srečal med njegovima obiskoma na otoku leta 1997 in leta 2001, se tokrat ne bo srečal z njim. Ma, ki si prizadeva za izboljšanje odnosov s Kitajsko, se je znašel pod močnim pritiskom opo- zicije zaradi počasnega odziva na tajfun, zato je odobril obisk tibetanskega voditelja. Dalajlamo so na Tajvan povabili župani sedmih mest in okrožij na jugu otoka, ki veljajo za utrdbe opozicijske Demokratske napredne stranke (DPP). Ta se zavzema za formalno neodvisnost otoka od Kitajske. Opazovalci menijo, da Ma ni imel kaj dosti izbire in je moral pristati na obisk Nobelovega nagrajenca za mir, vendar dodajajo, da bo vladajoči Kuomintang naredil vse, da med obiskom ne bo prišlo do kakšnega incidenta. Kitajska ima Tajvan za del svojega ozemlja, obisk dalajlame, ki ga v Pekingu obtožujejo, da si prizadeva za neodvisnost Tibeta, je tamkajšnje oblasti spravil v precej slabo voljo. (STA) TOKIO - Nov protialkoholni sistem Toyote Kdor bo preveč pil, mu avto ne bo vžgal TOKIO - Japonska Toyota razvija nov protialkoholni sistem za motorna vozila, s katerim želi opitim voznikom preprečiti, da bi upravljali z vozili. Sistem bo namreč preprosto blokiral vžig motorja, če bo pri vozniku zaznal preveliko količino alkohola v izdihanem zraku.Kot so sporočili iz Toyote, bo sistem med drugim vseboval napravo za izvajanje alkotesta, ki ga bo moral voznik izvesti pred zagonom motorja. Če bo ta pozitiven, bo sistem opitega voznika fotografiral z vgrajenim digitalnim fotoaparatom, kar bo služilo predvsem lažji identifikaciji «ne-vestnega» voznika. Sistem bo voznika ob tem še opozoril pred nadaljevanjem vožnje oz. blokiral zagon motorja njegovega vozila. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, Toyota omenjeni sistem že testira na tovornjakih proizvajalca Hino Motors, omenjeno opremo pa nameravajo namestiti predvsem v določena vozila večjih avtoprevoznikov in vladnih organizacij. AFP ob tem še navaja, da podoben sistem razvijajo tudi pri japonskem Nissanu. Slovenci drugi v Evropi v pasjem frisbiju BREMEN - V Verdnu na Spodnjem Saškem se je sinoči končalo evropsko prvenstvo v pasjem frizbiju, na katerem so se Slovenci in njihovi štirino-žni partnerji odrezali sijajno. Casper z vodnikom Tomažem Šubicem je v kategoriji bonsaj osvojil drugo mesto, drugo mesto si je priboril še Žak v kategoriji začetnikov z vodnico Tamaro Gregorčič.Frizbi («dogfrisbee» ali «disc dog» v angleščini) je razmeroma mlad kinološki šport v Evropi, ki se hitro razširja in pritegne čedalje več ljubiteljev. Začel se je v ZDA v 70. letih. Glavni poudarek tega športa je v tem, da pri varnem in spretnem metanju in lovljenju frizbijev uživata pes in vodnik. Pasje-človeški pari se lahko tudi pomerijo z drugimi pari na tekmovanjih v različnih disciplinah. Natančen udarec v mednožje SYDNEY- Nekdanja olimpijska prvakinja v plavanju, 71-letna Avstral-ka Dawn Fraser, se je pogumno spopadla z vlomilcem, ki je obiskal njeno posestvo, in ga z natančnim udarcem v mednožje tako onesposobila, da policisti niso imeli nobenih težav z vklenitvijo nepridiprava. »Prišel je izza vrat in me močno zgrabil. Toda jaz sem ga prijela za uho in brcnila v njegov najbolj občutljiv del telesa. Čeprav je ležal na tleh, je še vedno grozil, da me bo ubil. Na srečo je najine krike slišal prijatelj, ki je vlomilca zadržal na tleh do prihoda policije,« je povedala Fraserjeva. Za pogum in vitalnost se lahko 71-letnica zahvali tudi blesteči športni karieri. Fraserjeva je namreč med leti 1956 in 1964 osvojila kar osem medalj na olimpijskih igrah. Štirikrat je bila zlata, njen svetovni rekord na 100 metrov prosto iz leta 1956 pa je zdržal kar 14 let. Britanci na počitnicah spijejo več kot običajno LONDON - Britanci, znani po prekomernem popivanju, si na počitnicah privoščijo še več alkohola. Med ležanjem na plaži ali pri drugih počitniških aktivnostih dnevno spijejo osem vrčkov piva ali osem velikih kozarcev vina, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokazala v petek objavljena raziskava.Oblasti državljane po vrnitvi s počitnic spodbujajo, da «september obravnavajo kot novi januar», da bi obvladali svoje pivske navade.