40 LH
Številka 26 • cena 80 Шп	Celle, 3. ¡ulIJa 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
perišče in kopališče
Pridnih rok peric ne more nadome-
stiti pralni stroj, pa naj ima še toliko
programov. Tako pravijo gospodinje,
ki pridno perejo ob toplem izviru v
Podlogu pri Šempetru že vrsto let. Pri-
jetno topla voda je prišla prav tudi
otrokom, ki so pericam podirali pralne
kamne in zaustavili vodo, da ni odte-
kala, ter si tako pripravili kopališče.
Seveda je bilo tudi nekaj jeze otrok in
peric, ki so otroke odgaryale. Vendar
pa so našli skupen jezik in s pomočjo
krajevne skupnosti in s prostovoljnim
delom mladine iz Podloga dozidali ba-
zen, ob katerem je sed^ na zadovolj-
stvo vseh, velika gneča. Tu in tam je le
še пекго jeze, ko kateri od mladeži na-
pravi plavalni skok in zmoči tudi kakš-
no perico.	EDI MASNEC
Vse celjske občane, ki stanu-
jejo v pritličjih oziroma so
lastniki biš, vljudno prosimo,
da se ne izneverijo tradiciji in
da v subib poletnih dneb čim
pogosteje zalivajo svoje vrto-
ve, perejo avtomobile z vodo iz
vodovoda, kajti stanovalci v
višjib nadstropjih se boje, da
bi bile njihove pipe preveč
obremenjene s pritiskom, kar
spet ne bi bilo v skladu s tradi-
' (Novi tednik, 28. 5. 1969)
Hiter razvoj le s seboj
prinesel veliko problemov
z letečim uredništvom v Preboldu.
Stran 12.
Sedanje težave žalske občine ne smejo
biti ovira smelim načrtom
Priloga Novega tednika ob žalskem občinskem prazniku.
Kmetje naj kmetujejo In ne politiki
Pri Pavličevih v Dobmežu družno poprime jo za delo.
Stran 10.
Ne Odlašal na lutri
Delegati celjske skupščine
so konec prejšiyega tedna
obravnavali tudi poročilo o
izvedbi programa dolgoroč-
ne oskrbe Celja s toplotno
energijo in ga v glavnem
brez pripomb sprejeli. Ugo-
tovitev velja predvsem za
razpravo delegatov zbora
združenega dela. Razen
vprašanj, kako ho v bodoče s
toplotno oskrbo na Hudinji
in kdaj bo končan toplovod
Lava-Nova vas, je eden iz-,
med delegatov zbora združe-
nega dela zahteval, da pri-
pravljale! poročila le-tega
dopolnijo s rmančnim prika-
zom, iz katerega bo razvidno,
koliko denarja so lani pora-
bili za uresničitev nalog.
Nihče izmed delegatov pa
se ni vprašal, alije načrtova-
na izgradnja centralne kot-
lovnice, moči dvakrat 30 me-
gawatov, sprejemljiva za
celjsko kotlino, glede na to,
da pomeni večje onesnaže-
vanje celjskega ozračja. Da
je temu tako, je razvidno iz
Ekološke bilance Celja, kajti
opuščajte obstoječih kotlov-
nic na tekoča goriva ne zago-
tavlja bistvenega zmanjšanja
onesnaževanja ozračja. Po-
leg tega je treba, ' pred do-
končno odločitvijo o izgrad-
nji kotlovnice, preučiti teh-
nologijo čiščenja dimnih pli-
nov, samo lokacijo kotlovni-
ce, kajti sedaj predlagana
med Lik Savinjo in Plinarno
je neprimerna, in višina dim-
nika.
V gradivu za skupščinsko
razpravo teh ugotovitev razi-
skovalcev, ki so izdelali Eko-
loško bilanco Celja, ni bilo in
kot rečeno niti pripravljalci
gradiva niti delegati o tem
niso govorili. To lahko po-
meni vsßj dvoje: da delegati
rezultatov ekološke bilance
sploh ne poznajo in da so od-
ložili problem dolgoročne
oskrbe Celja s toplotno ener-
gijo na kasnejši čas.
Če je temu tako, se zastavi
naprej vprašanje, kakšen
smisel ima potem obravnava
takšnih poročil in kar je še
bolj pomembno, ali delegati
sploh vedo o čem razpravlja-
jo in kakšne sklepe spreje-
majo. Ne bi bilo namreč pr-
vič, da delegati posamezne
sklepe sprejmejo, kasneje,
ko se izkažejo sklepi za ne-
sprejemljive, pa ugotavljajo,
da sploh niso vedeli o čem so
razpravljali in odločali. Tudi
zaradi ùko površnega odlo-
čanja je bilo že veliko zgreše-
nih naložb, z utemeljitvijo,
češ snj so tako odločili dele-
gati v rednem in zakonitem
samoupravnem procesu od-
ločanja.
Biti delegat je v tem kriz-
nem času gotovo zelo zah-
tevno delo, kar pa ne more
služiti kot opravičilo za po-
manjkljivo odločanje. Če so
delegati funkcije že sprejeli,
jih morajo tudi opravljati, ta-
.ko kot se od ^ih pričakuje.
Kar zadeva izgradnjo cen-
tralne kotlovnice v Celju, še
ni prepozno, saj bo v tem
¡srednjeročnem obdobju iz-
delana šele investicijska zas-
nova. Vendar nekaj gotovo
drži; problemov in dilem, ki
jih razčistimo danes, nam ni
treba razčiščevati jutri oziro-
ma v zadnjem trenutku, ko
nam običajno zmanjka časa
za kakovostno odločanje.
VILI EINSPIELER
Kupulemg slabo In drago meso
Inšpektorji so v mesnicah otikrlll kup nepravilnosti
Meso in mesni izdelki, ki
jih kupujemo v celjskih
mesnicah so večkrat slabše
kvalitete, marsikdaj pa tu-
di dražji, kot bi smeli biti.
Tako bi lahko na kratko str-
nili ugotovitve, ki sta jih za-
pisala tržni inšpektor Vin-
cenc Dolžan in veterinarski
inšpektor Franc Lemut, po-
tem ko sta podrobneje pre-
verila, kako mesarji in pro-
d^alci upoštevajo spreme-
njeni pravilnik o kakovosti
zaklanih prašičev in kate-
gorizaciji svinjskega mesa.
Inšpektorja sta vzela pod
drobnogled Potrošnikove
prodajalne: Blagovnica No-
va vas, Market Lipa Štore in
samopostrežbo Soča v Celju,
Hmezadovi mesnici v Lin-
hartovi ulici in v Štorah ter
samopostrežno trgovino
Center v Cankaijevi ulici.
Povsod sta ugotovila, da
strokovne službe delovnih
organizacij preslabo sezna-
nj^o prod^alce z novim pra-
vilnikom, saj marsikje zanj
sploh niso vedeli. Res pa je,
da mesaiji grešijo tudi pri
govejem in drugem mesu,
kjer takšen pravilnik velja že
dvan^st let
(nadaljevaiye na 5. strani)
Ob Dnevu Borca
Ob Dnevu borca, četrtem juli-
ju, bo na celjskem območju vrsta
spominskih slovesnosti. V vseh
občinah se bodo spomnili tistih,
ki so za svobodo žrtvovali svoja
življenja. V Celju bodo na primer
položili vence že danes na grob-
nico narodnih herojev in pred
spomenik Vojna in mir, k spo-
minskemu obeležju v Starem pis-
na grobnico na Golovcu in
pri spomeniku talcev na Stra-
nicah.
Že včeraj pa je bil v Šentjurju
tradicionalni Drobrotinškov dan,
posvečen spominu na Leona Do-
brotinška. Osredr\jo proslavo so
pripravili mladinci skupćg z borci
v kulturnem domu v Šentjurju,
kjer je celjski Muzej revolucije pri-
pravil razstavo o XIV. diviziji. Na
slovesnosti so podelili niOzasluž-
nejšim občanom in organizacijam,
J" so n^več naredili za ohranjanje
tradicij Narodnoosvobodilne bor-
obrambne moči
družbe plakete in priznar\ja. Pla-
kete so prejeli: Ivan Horvat iz
Šentjurja, Anton Ratajc iz Dra-
melj in Ferdo Žagar s Planine.
Priznanja pa so prejeli: Emil Mjh,
ravnatelj celjskega Muzeja revolu-
cije, Mladinska delovna brigada
Miloš Zidanšek Šentjur in Jože
Novak iz Prevorij.
V	Slovenskih Konjicah bo v so-
boto ob 11. uri v parku srečanje
borcev Narodnoosvobodilne voj-
ne kor\iiške občine z borci domi-
cilne brigade Heroja Bračiča in
občani. Slavnostni govornik bo
general Ivan Bolničar, kulturni
program pa bo prispeval sloven-
ski partizanski pevski zbor iz av-
strijske Koroške.
V	nedeljo ob 10. uri dopoldan pa
bodo odkrili spomenik v Osreških
pečeh v Ravnah v velenjski obči-
ni, kjer so 22. februarja 1944 borci
14. udarne divizije srdito jurišali
in z velikimi žrtvami prebili nem-
ški obroč.	MBP
Modlnci v Cellu
Vpliv in učinki ti-
skarstva in tiskov v pa-
nonskem prostoru do
joiefînskih reform je
tema 18. mednarodne-
ga kulturnozgodovin-
skega simpozija Mo-
dlnci 86, ki se je v Celju
pričel v ponedeljek,
zaključili pa ga bodo
jutri.
Simpozija, ki ga je or-
ganizirala Univerza v
Mariboru, se udeležuje
160 znanstvenih, poli-
tičnih in kulturnih de-
lavcev iz Gradiščanske,
Štajerske, Železne Žu-
panije, Hrvaške in Slo-
venije, torej iz treh so-
sednjih držav. Kot je v
svojem govoru ob nje-
govi otvoritvi dejal
predsednik repubUške-
ga izvršnega sveta Du-
šan Šinigoj, zaokroža
tema letošnjega simpo-
zija seznam dosedaiyih
pomembnih tem in
omogoča obravnavo
enega izmed kompléks-
nih vprašanj prostora,
ki je v preteklih stolet-
jih - in to velja še danes
- samosvoje in ustvar-
jalno oblikoval skupno
usodo. V ozračju med-
sebojnega spoštovanja,
sodelovanja in prijatelj-
stva znanstveniki boga-
tijo moderno evropsko
historiografyo z novimi
spoznaryi, je še dejal
Dušan Šinigoj, in isto-
časno pomembno pri-
spevno k boljšemu
medsebojnemu spozna-
vanju, zaupanju, spo-
štovanju in sodelo-
vanju.
Za časa trćOanja simpo-
zija so si udeleženci ogle-
dali vrsto naravnih in kul-
turnozgodovinskih zna-
menitosti Celja in njego-
ve okolice, pa tudi več
kulturnih prireditev. Ta-
ko razstavo slikarja Av-
gusta Lavrenčiča, udele-
žili so se koncerta celjske-
ga godalnega orkestra in
na mednarodnem glasbe-
nem večeru prisluhnili
Komornemu moškemu
zboru iz Celja, zboru Jo-
hann Josef Fux iz Štajer-
ske, Avstrijskemu baroč-
nemu triu iz Gradca, pev-
skemu zboru iz Szomba-
thelya ter Komornemu
orkestru HNK iz Splita.
S. D.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 19ђ|
40 let Slovenskega vestnika iz
Celovca
Slovenski vestnik iz Celovca, g^lasilo Zveze slovenskih
organizacij na avstrijskem Koroškem je z vedimi prire-
ditvami obeležil svoj lep in ponosen jubilej - 40-letnico.
Slovenski vestnik je njystarejàe narodnopolitično gla-
silo koroških Slovencev, ki se je rodilo v krvavi vihri
druge svetovne vojne in obupnem boju Slovencev za
obstoj in narodno življenje.
Slovenski vestnik je vseh 40 let ostal zvest pobudnik in
borec za politično osveščeno in samozavestno narodno
skupnost Slovencev na avstrijskem Koroškem, pa je po
besedah Feliksa Wieseija, predsednika Zveze slovenskih
organizacij, 40-letno neprekinjeno izhajanje Slovenskega
vestnika eno največjih kulturno-političnih dejarú koro-
ških Slovencev po drugi svetovni vojni.«
Jubilantu so namenili tudi nek^ usmeritev za v prihod-
r\je. Predvsem se bo moral Slovenski vestnik, kot repre-
zentant tiska koroških Slovencev v Avstriji, hitro in brez
oklevanja prilagoditi novim informacijskim razmeram v
razvitem svetu. Ob tehnološki posodobitvi še bolj postati
»tribuna kritičnih, iski^očih naprednih ljudi, mish in idej
iz vseh taborov slovenske skupnosti v Avstriji, ljudi, ki
vidijo jasno perspektivo v krepitvi udarne akcijske enot-
nosti, v zavezništvu z demokratičnim taborom in poglob-
ljenem sodelovanju z matičnim narodom; samozavestnih
ljudi, ki se bodo odločno postavili po robu vsem posku-
som getoizacye in etničnega proporca ter se borili za ena-
kopravno in uspešno vključevar\je v vse družbene struk-
ture koroške družbe,« če še enkrat povzamemo del slav-
nostnega nagovora Feliksa Wieseija jubilantu.
Iskrene čestitke tudi iz Celja.
MITJA UMNIK
Priznanja in nagrade
»Priznanje samouprav-
Ijalcu« je posebno družbeno
priznanje, ki ga podeljuje-
mo zaslužnim delegatom in
drugim delavcem, organom
samoupravljanja in samou-
pravnim delovnim skupi-
nam, ki so prispevali po-
memben delež k nadaljne-
mu razvoju socialističnih
samoupravnih odnosov. Le-
tošnja priznanja samou-
pravljalcu so, v Celju pode-
lili prejšnji četrtek, delega-
ti vseh treh zborov celjske
skupščine pa so potrdili tu-
di predlog komisije za pode-
litev nagrad »Slavka
Šlandra«.
Komisi^ja za podelitev priz-
nanj »Priznanje samouprav-
Ijalcu« je prejela letos devet-
najst pobud. Po temeljitem
razmisleku jih je izbrala
osem in oblikovala predlog,
ki ga je celjska skupščina tu-
di potrdila. Tako so letošnja
priznanja samoupravljalcu
prejeli: Emil Krivec iz skup-
nih služb Cinkarne, Ivan
Mutec iz Emovega tozda Po-
soda, Alojz Korošec iz Libe-
le, Breda Kovač iz Vzgojno-
varstvene organizacije Zaija,
Vika Janžekovič iz Osnovne
šole L celjske čete, Anton
Ocvirk, vodja Devizne doku-
mentarne kontrole Celje Na-
rodne banke Slovenije, Vla-
dimir Žohar, nosilec samo-
stojnega osebnega dela v
Štorah in Konferenca dele-
gacij zbora združenega dela
iz Aera.
Med enajstimi pobudami
za nagrado »Slavko Slan-
der«, ki jo podeljujejo vsako
leto v trajno počastitev in
spomin na borca in revoluci-
onara, ^narodnega heroja
Slavka Šlandra, je komisija
predlagala občinski skupšči-
ni pet nagrajencev.
, Letošnje nagrade »Slavka
Šlandra« bodo tako prejeli:
Stanislava Štraus-Bračko,
predstojnica oddelka za
transfuzijo krvi v Zdravstve-
nem centru Celje, Franc
Ban, predsednik kolektivne-
ga poslovodnega organa soz-
da Merx, Anton Žagar, nosi-
lec samostojnega osebnega
dela v Celju, Razvojni center
Celje in Knjižnica Edvarda
Kardelja iz Celja.
Razvojni center bo dobil
nagrado med drugim za
uspešno razvojno raziskoval-
no delo, za pobudo za pre-
strukturiranje celjskega go-
spodarstva, za uspehe, ki jih
doživlja Poslovna skupnost
»Yu Boutique«. Knjižnica
Edvarda Kardelja pa za men-
torsko pomoč, ki jo nudi šo-
lam, za prispevek k uveljav-
ljanju znanstvenega dela in k
popestritvi kulturnega utri-
pa v celjski občini, itd.
V. E.
Preizkus znanja le
izočii slabe učence
Učenci, ki so letos zaklju-
čili osemletko, so že vpisani
na srednje šole, dokončno
pa bo vpis zaključen konec
avgusta. V tem času se lah-
ko še kdo premisli in se pre-
piše na drugo šolo, seveda
le v tiste programe, kjer je
še dovolj prostora. Na na-
šem območju so to progra-
mi v kovinarstvu, gradbeni-
štvu, strojništvu, metalur-
giji in rudarstvu.
Prejšnji teden je bila v
dveh programih izvedena
omejitev vpisa s preizkusom
znanja. Preveč učencev se je
namreč vpisalo v program
elektronika na srednji tehni-
ški šoli Maršala Tita in v pro-
gram tekstilni konfekcionar
na srednji šoli Boris Kidrič.
Vsi učenci so opravljali pre-
izkus znanja.
V programu elektronika je
preizkus opravljalo 85 učen-
cev, pogojev za vpis ni izpol-
nilo 14 učencev. Po opravlje-
nem preizkusu, so imeli na
šoli razgovor z učenci, ki ni-
so uspešno prestali te preiz-
kušnje. Večina se je prepisa-
la v sorodni program energe-
tika, dva pa sta se vpisala na
center srednjih šol v Tito-
vem Velenju.
V program tekstilni kon-
fekcionar sta se vpisala 202
učenca. Preizkus znanja je
opravljalo 188 učencev, kar
pomeni, da so se ostali po
vsej veijetnosti ustrašili pre-
izkusa in se prepisali dru-
gam. 29 učencev ni opravilo
preizkusa, saj niso pokazali
niti minimalnih znanj in spo-
sobnosti, ki so potrebni za ta
poklic. Strokovni pedagoški
delavci te šole so v petek z
njimi opravili razgovor, da
jim olajšajo odločitev, kam
пдј se preusmerijo. Do zak-
ljučka redcikcije, nismo mo-
gli dobiti podatkov o tem,
kam so se prepisali ti učenci.
WE
Včeral praznik občine, danes Dan rudarieii
Slavnostno so w krajownl skupnosti Ročica proslavili svoj praznik Laščam
s slavnostno sejo zborov občinske
skupščine v Sindikalnem domu v Hu-
di jami se je včeraj pričela osrednja
prireditev ob prazniku občine Laško,
2. juliju. Ob tej priložnosti so podelili
občinska priznanja n^zaslužnejšim
kolektivom, organizacijam in posa-
meznikom, ter srebrne znake sindi-
kata.
Slavnostni seji je sledil kulturni pro-
gram v katerem so sodelovali člani
kulturno umetniškega društva Rečica
in moški pevski zbor TIM Laško. Eno-
te teritorialne obrambe pa so uprizori-
le napad na Hudo jamo.
V program praznovanja občinskega
praznika so Rečjčani, ki jim je letos
zaupana organizacija prireditev, vklju-
čili tudi slovesno otvoritev odseka ce-
ste Goluh-Krašek v Zgornji Rečici. To
je le ena izmed številnih pridobitev v
tem času, ko so krajani s še ne prešteti-
mi urami prostovoljnega dela, materi-
alom in z veliko voljo obogatili svoj
kraj s številnimi športnimi igrišči, av-
tobusnimi postajališči in nenazadnje
uredili tudi sindikalni dom, kjer bo
poslej središče krajevnega političnega,
društvenega in družabnega življenja.
V sindikalnem domu v Hudi jami bo
živahno tudi danes popoldne, s^j bodo
praznik rudaijev 3. julij, že tradicional-
no proslavili v Zgornji Rečici.
Prireditve ob občinskem prazniku
Priznanje 2. julij so prejeli: Gasil-
sko društvo Jurklošter, Lovska druži-
na Rečica, Prosvetno društvo Vrhovo
ter Rudi Cestnik in Tone Turnšek iz
Laškega, Dušan Deisinger in Franc
Lipoglavšek iz Radeč, Miro Gozdni-
kar in Vinko Lavrinc iz Rečice ter
Stane Požun iz Sedraža.
Srebrni znak sindikata so prejeli;
konferenca osnovne organizacij«
ZSS Tovarne papirja iz Radeč, os.
novna organizacija ZSS TIM Laško,
tozd ESOT ter Franc Grebene, Tovar,
na papirja Radeče tozd Papirnica;
Milka Kvartič, Zdravilišče Laško;
Slavko Logar, TIM Laško, tozd TLGI
Rimske Toplice; Vjekoslav Špiler,
TIM Laško DSSS; Miran Kajič, To.
varna papirja Radeče, tozd Muflon;
Lidija Lazar, vzgojno izobraževalna
organizacija DSSS Laško; Stane Mar-
tinšek, tozd Papirnica Radeče in Ka-
rel Štor, TIM Laško tozd ESOT.
bodo občani laške občine sklenili v
soboto, 5. julija, ko bodo v Mali Brezi
slovesno odprli Dom strelcev v poča-
stistev 20-letnice ustanovitve strelske-
ga društva.	VVÊ
Dan rudarjev
Z osrednjo slovesnost-
jo, ki bo danes dopoldan
na kotalkališču v Tito-
vem Velenju in s tovari-
škim srečanjem na gra-
du bodo v Titovem Vele-
^u počastili dan rudar-
jev, 3. julij.
Z osrednjo slovesnostjo
in piknikom, ki ga bodo v
primeru slabega vremena
prestavili v Rdečo dvora-
no, danes v občini Vele-
nje zaključujejo bogat te-
den prireditev v počasti-
tev dneva rudarjev. Že
včeraj so imeli v glasbeni
šoli v Titovem Velenju
slavnostno sejo delavske-
ga sveta sozda REK
Franc Leskovšek-Luka, v
torek pa so organizirali
tudi srečanje upokojenih
rudaijev.
Sicer pa so bile priredi-
tve v znamenju športa in
kulture. Ob razstavi foto-
grafij »Ogroženo okolje«
in razstavi likovnih del
rudarske likovne koloni-
je, so svoja likovna dela
razstavljali tudi učenci iz
velenjske občine. Od
športa omenimo roko-
metni, odbojkarski, ko-
šarkarski in šahovski tur-
nir ter pozivni turnir za
pokal Rudarja v organiza-
ciji Težkoatletskega klu-
ba Velenje, medklubsko
tekmovanje kotalkarjev
in tekmovanje šolanih
psov. Smučarski skoki v
Titovem Velenju bodo
danes popoldan, jutri pa
bo še tekmovanje daljin-
sko vodenih čolnov na
velenjskem jezeru, smu-
čarski skoki na skakalni-
ci v Pesju in balinarski
turnir, v soboto in nedeljo
dopoldne pa še teniški
turnir za 3. rudarsko sve-
tilko.
Obeti za manjše onesnaževanje
cinkarna mora vgraditi v dolgoročni načrt stališča
predsedstva SZDL
Rezultate skupščinskih
sklepov o Cinkarni iz leta
1978 lahko zaokrožimo v
dvoje dejstev: prvič. Cin-
karna se je kljub znanstve-
nemu vlaga^u v ekologijo
prelevila iz izgubarja v eno
najuspešnejših celjskih de-
lovnih organizacij in dru-
gič, ekološke razmere so se
pod prisilo, kar so skupščin-
ski sklepi iz leta 1978 ned-
vomno bili, v teh osmih le-
tih bistveno izboljšale.
Čeprav v sklepih, ki so jih
prejšnji teden sprejeli dele-
gati celjske skupščine, in ta-
ko sklenili javno razpravo o
obeh dokumentih Cinkarne,
niso zajete vse pripombe iz
predhodnih razprav, so
kljub temu za Cinkarno še
kako obvezujoči in obetajo,
da se bo onesnaževanje celj-
ske kotline s strani tega ko-
lektiva bistveno zmanjšalo.
Delegati celjske skupščine
so v glavnem podprli sklepe
in stališča izvršnega sveta in
predsedstva socialistične
zveze. Med sedemnajstimi
ugotovitvami predsedstva,
ki jih тоггуо Cinkarnaiji na
osnovi skupščinskih skle-
pov vgraditi v dolgoročni na-
črt, velja izpostaviti zahtevo,
da morajo ustrezne strokov-
ne ustanove predpisati Cin-
karni zgornje meje za vse vr-
ste onesnaževanja. Nič manj
pomembna ni zahteva, da
morajo Cinkarnaiji vnesti v
dolgoročni načrt tudi zagoto-
vila najodgovornejšega vod-
stva Cinkarne, da se odpove-
dujejo izgradnji druge faze
titanovega dioksida, elektro-
lizi cinka in sežiganju kisle-
ga gudrona in da Cinkarna
nima nobenih obveznosti
kar zadeva izgradnjo druge
faze TiOl
Nenazadnje je zelo po-
membno, da so se delegati
zavzeli za prestrukturiranje
proizvodnje Cinkarne, ki bo
dolgoročno vse bolj v korist
predelovalne industrije.
Znano je namreč, da so Cin-
karnaiji v zadnjih letih,
kljub skupščinskim skle-
pom iz leta 1978, povečali de-
lež bazične industrije. Po-
rok, da se takšno ravnanje
Cinkarne ne bi več ponovilo,
пдј bi bil sklep, ki zavezuje
celjski izvršni svet, da ne-
nehno spremlja uresničeva-
nje sprejetih nalog in da v
primeru, če Cinkarna dogo-
vorov ne bo spoštovala, upo-
rabi vsa svoja pravna poo-
blastila.
Cinkarna mora še v tem
srednjeročnem obdobju
zaključiti naloge, ki izhaja-
jo iz predloga sprememb
ekološke sanacije tega celj-
skega kolektiva. Da bi to v
Cinkarni tudi dejansko sto-
rili, so delegati sprejeli zah-
tevo, da morajo dati v Cin-
karni prednost ekološkim
in ne ekonomskim nalož-
bam. Cinkarnarji so ob tem
zagotovili, da so vse predvi-
dene ekološke naložbe že
vgradili v srednjeročni na-
črt, določili natančne roke
in jih flnančno ovrednotili.
Sicer pa je na zboru zdru-
ženega dela o obeh doku-
mentih Cinkarne n^bolj po-
globljeno razpravljal pred-
stavnik Koordinacijskega
odbora sindikata Gozdnega
gospodarstva Celje in Izvrš-
nega odbora sisa za gozdar-
Načrtovano povečanje
proizvodnje titanovega di-
oksida dejansko pomeni tu-
di večje onesnaževanje, |
vendar ga bodo Cinkarnarji
zmanjšali z zaokroževa-
njem proizvodnje in s pre-
hodom na ogrevanje z ze-
meljskim plinom, tako da
se celotno onesnaževanje ne
bo povečalo. Stometrski
dimnik emisije dejansko ne
zmanjšuje in ne pomeni dol-
goročne ekološke rešitve,
vendar ni povsem brez
učinka, ker so škodljive
snovi, ko padejo na zemljo,
znatno razredčene.
stvo celjskega gozdnogospo-
darskega območja (razpravo
objavljamo v Pismih bral-
cev). Podobne pomisleke so
imeli tudi delegati zbora
Krajevnih skupnosti. Na pri-
pombo, da procesa proizvod-
nje H2SO4 iz pirita ni možno
takoj oziroma avtomatsko
ustaviti, če pride do okvare,
je Dani Podpečan, član ko-
lektivnega poslovodnega or-
gana Cinkarne, odgovoril, da
imajo v kolektivu od febru-
aija avtomatske merilce, ki
merijo emisijo SO2 na vseh
izpustih. Če je emisija višja
od dovoljene, se sproži
alarm, ki opozori odgovorne-
ga delavca, tako da je moč
proizvodnjo ustaviti.
Kar zadeva pražilne oziro-
ma piritne ogorke, ki jih Cin-
karna odlaga 40 tisoč ton na
leto, je povedal, da priprav-
ljamo jugoslovanski projekt
za čiščenje teh ogorkov, ki
vsebujejo veliko železa in so
zato primerni za metalurško
proizvodnjo jekla.
VILI EINSPIELER
Pomembna Je vsebina, manj odstotifi
šmarlani potrdili predlog letošnjih občinskih nagrajencev
Osnutek srednjeročnega
družbenega plana občine
Šmarje pri Jelšah za novo
srednjeročno obdobje, o ka-
terem so razpravljali dele-
gati na zadnjem zasedanju
šmarske občinske skupšči-
ne, bo v javni razpravi do
15. avgusta, do takrat pa bo
občanom tudi na ogled v
sejni sobi občinske skupšči-
ne v Šmarju.
Na srednjeročni razvojni
dokument delegati niso ime-
li bistvenih pripomb, razen
teh, da ekonomski in pro-
storski del ponekod nista us-
kl^ena in da je predvidenih
štiristo novih stanovanj v
tem obdobju premalo za go-
spodarsko razvijajočo se ob-
čino.
Ko so delegati razpravljali
o osnutku programa zbiranja
in koriščenja sredstev pred-
videnega samoprispevka, ki
naj bi začel veljati prihodnje
leto, so imeli premalo v mi-
slih vsebino programa ob di-
lemah, аИ je 20 odstotkov za
skupni program preveč ozi-
roma 80 odstotkov sredstev
premalo za programe v kra-
jevnih skupnostih. Zlasti so
se tu pokazale nekatere loka-
listične težnje, ki s solidar-
nostjo nimajo nič skupnega.
Delegati so razpravljali tu-
di o predlogu stališč za us-
kladitev rasti osebnih do-
hodkov z rastjo dohodka, ki
ga je na zadnji seji izobliko-
val šmarski izvršni svet. Po
tem predlogu se morajo vse
organizacije združenega dela
uskladiti do konca devetme-
sečja.
Sprejeli so tudi predlog
dobitnikov priznanj občine
Šmarje pri Jelšah ob letoš-
njem občinskem prazniku 9.
septembru. Plaketo 9. sep-
tember bodo prejeli: KUD
Anton Aškerc Šmarje, kra-
jevna skupnost Kozje, An-
ton Tepeš in Alojz Klemen-
čič. Priznanja 9. september
bodo dobili Jože Anderlub,
Josip Kunej, Gabrijel Pust,
Karel Šmigoc, Franc Valen-
čak, Alojz Turgušek in ma-
tematični, fìzikalni in ke-
mijski krožki na osnovni šo-
li v Šmarju. Denarne nagra-
de pa bodo ob šmarskem ob-
činskem prazniku prejeli:
ZZB NOV Šmarje, krajevni
odbor RK Podčetrtek in tu-
ristično društvo iz Kozjega-
M. AGREŽ
I. JULIJ 19B6
NOVI ТЕОМК - STRAN 3
Prvi sejem gospodarstva v Žalcu
Prejšnji petek so v dvorani osnovnošolskega centra v Žalcu odprli sejem gospodarstva in
malega gospodarstva. Na sejmu, ki je prvi te vrste v Žalcu, razstavlja svoje programe 20
delovnih organizacij in 35 obrtnikov. Ob otvoritvi je govoril predsednik občinske konfe-
rence SZDL Žalec in član odbora za pripravo sejma Janez Meglič, ki je poudaril, da se je
kljub kratkemu času, ki je bil na voljo, odzvalo veliko število OZD in obrtnikov, ki
izdelujejo kovinske, lesene, kemične, tekstilne proizvode in pa tudi industrija gradbenega
materiala in kmetijstvo. Razstavljivo tudi пекгу novih izdelkov. Na sliki: Razstavni prostor
obrata NIVO iz Gotovelj, ki se z manjšimi lesenimi izdelki uspešno uveljavlja v ZDA.
T. TAVČAR
Uudje so Jedro Icoieiftiva
Slovesnosti ob 35-letnlcl Dravinjskega doma
»s poslovno logiko smo
utrdili miselnost, da ni vse
velik prihodek ali naložba,
temveč predvsem kakovost
gospodarjenja kar pred-
stavlja tudi temelj naše bo-
doče poslovne naravnano-
sti,« je med drugim dejal v
soboto na osrednji sloves-
nosti ob 35-letnici Dravinj-
skega doma Slovenske Ko-
njice direktor delovne orga-
nizacije Florjan Jančič.
Dravinjskem domu iz dru-
žine sozda Merx je v zadnjih
desetih letih kljub vsemu
uspelo uresničiti пекцј več-
jih naložb, ki so dejavnost tr-
govine in gostinstva postavi-
le v povsem nov položaj tako
glede ponudbe in delovnih
pogojev, kakor tudi v odno-
su do potrošnika, oziroma
gosta. Dravinjski dom je no-
silec osnovne preskrbe v ko-
njiški občini, eden večjih or-
ganizatorjev proizvodnje v
drobnem gospodarstvu in
ponudnik delovne zaščitne
opreme v širši domovini. V
zadnjem času se v gostinstvu
vse bolj uspešno spogleduje-
jo tudi s turizmom.
Od ustanovitve do danes
ima nekdaj 17-članski kolek-
tiv zdaj 400 zaposlenih delav-
cev. V tem času seje za razne
poklice trgovske in gostin-
ske stroke usposobilo okoli
600 učencev ter štipendistov
srednjih in visokih šol.
Skupni prihodek bo znašal
letos okoli 120 milijard di-
narjev. Poslovne površine so
trilu-at večje kot na začetku
in jih im^jo пекад več kot 16
tisoč kvadratnih metrov.
Vse te cilje so v Dravinj-
skem domu uresničevali s
skupnimi napori v delovni
organizaciji in sozdu, v zad-
njem obdobju pa zlasti v po-
vezavi z združenim delom
Slovenskih Konjic.
Jubilej je bil tudi prilož-
nost, da so zaslužnim delav-
cem za razvoj Dravinjskega
doma in organizacijam izven
delovne organizacije podeh-
li: 3 zlate, 10 srebrnih plaket,
2 priznanji delovnim organi-
zacijam, 18 priznanj članom
kolektiva, 3 pohvale kolekti-
vom poslovnih enot in 17
pohval posameznim članom.
' MATEJA PODJED
Jože Turnšelc
Jože Turnšek je bil med
letoš^imi prejemniki repu-
bliških priznanj samou-
pravljalcem za leto 1986.
Zaposlen je v EMO Celje
kot poslovni koordinator za
vodstvo delovne organiza-
cije.
Jože Turnšek se je v poli-
tično delo vključil takoj po
prihodu v delovno organiza-
cijo, najprej kot član odbora
sindikalne podružnice, nato
pa je postal podpredsednik
upravnega odbora podjetja
in predsednik delavskega
sveta ekonomske enote.
Hkrati je bil družbenopoli-
tično aktiven tudi izven de-
lovne organizacije: bil je
zvezni poslanec gospodar-
skega zbora, član komisije
CK ZKS za družbenoeko-
nomske odnose, predsednik
zbora združenega dela
skupščine občine Celje, de-
legat zbora združenega dela
in predsednik odbora za fi-
nance republiške skupščine,
vodja delegacije za področje
gospodarstva občine Celje,
za zbor združenega dela
Skupščine SRS in predsed-
nik izvršnega odbora SIS za
energetiko za območje elek-
trogospodarstva Celje.
Jožeta Turnška odlikujejo
resnost pri opravljanju na-
^og, dobri tovariški odnosi,
pripravljenost pomagati, sa-
moiniciativnost. Veliko je
Pnspeval k uveljavljanju toz-
dov ter pri urejanju medse-
in družbenoekonom-
skih odnosov v delovni orga-
nizaciji in tudi na širšem po-
dročju.
V delegatskem sistemu je
uspešno vnašal ter uveljav-
ljal vse kakovosti prednosti
delegatskega sistema. Kot
predsednik skupine delega-
tov za zbor združenega dela
repubUške skupščine je še
zlasti v težjih družbenoeko-
nomskih razmerah znal smi-
selno uporabljati vse dobre
usmeritve in hotenja in tako
veUko prispeval h krepitvi
delegatskih odnosov od te-
meljne delegacije do repu-
bUške skupščine.
Je zelo kritičen do proble-
mov, vendar si vedno priza-
deva najti tudi ustrezne reši-
tve. Zelo je bil prizadeven
pri pripravi planskih doku-
mentov in pri njihovem
uresničevanju ter pri uve-
ljavljanju ukrepov gospodar-
ske stabilizacije. Zaradi svo-
jih dobrih lastnosti in priza-
devanj je zelo cenjen in priz-
nan kot dober družbenopoh-
tični delavec in samouprav-
Ijalec ne samo med delavci v
svoji delovni organizaciji,
temveč tudi izven nje.
Izvoz toda ne za vsaico ceno
Lesni predelovalci v laški občini že ukrepalo
Na zadnji seji je izvršni
svet skupščine občine La-
ško obravnaval stanje in
ukrepe za odpravo težav v
gospodarjenju vseh treh
tozdov lesno predelovalne
industrije. Dva tozda sta
namreč imela ob trimesečju
izgubo, Sopota 30 milijonov
in tozd TLGI sto milijonov
din. Bor Laško pa je poslo-
val na meji rentabilnosti.
To starce je posledica nove
devizne zakonod^e, visoke
stopnje inflacije, rasti cen
vhodnih surovin in neugod-
nega teč£ya dinarja v primer-
javi z dolgem.
Tem objektivnim težavam,
s katerimi se srečuje vsa slo-
venska lesno predelovalna
industrija, pa kaže dodati še
motnje v poslovanju, ki so
posledica slabe organizacije
dela, pomankljivega planira-
nja in preskromne izrabe de-
lovnega časa in materialov v
tozdu TLGI. Zagotavljanje
obratnih sredstev z пгцета-
njem kreditov in zato obre-
menitev dohodka z obrestmi
so n^izrazitejši problemi v
Boru, v Sopoti pa je bil пгц-
večji problem izvoza v Zdru-
žene države Amerike zaradi
padanja vrednosti dolarja.
Vse tri temeljne organiza-
cije so že pričele uv^ati
ukrepe za izboljšanje gospo-
darjenja, n^več pa si obet^o
od napovedanih sprememb
v devizni zakonodaji.
Sopota je, na primer, že
ukinila izvoz v Združene dr-
žave. Opuščanje tega izvoza
in preusmeritev v programu,
je v m^u povzročilo ozko gr-
lo in sprva naraščanje izgub,
ker se delavci in vodstveni
kadri niso mogli tako hitro
prilagoditi novi poslovni
usmeritvi. Po zadnjih podat-
kih pa bo Sopota zaključila
polletje brez izgube. K tem
kratkoročnim ukrepom so v
Sopoti dodali še dolgoročne
- izboljšali bodo tehnično
opremljenost in se preusme-
rili na maloserijsko proiz-
vodnjo.
V TLGI bodo n^več po-
zornosti namenili povečanju
produktivnosti v pohištve-
nem programu, racionalizi-
rali bodo področje financ,
nabave in prodne. Izvažali
bodo le izdelke, s katerimi
lahko zuneO dosežejo vs^ 70
odstotkov proizvodne cene.
Dolgoročno pa razmišljajo o
novih proizvodih in dopol-
nilnih programih.
Kljub težavam v Boru oce-
njujejo, da so dosegh bistve-
ni napredek v primerjavi z
obdobjem, ko so imeli zaradi
težav celo ukrep družbenega
varstva. Njihova dolgoročna
usmeritev je opiranje na last-
ne sile, boljša organizacija
dela z večjim deležem lastne-
ga znanja. Plod takšne usme-
ritve je nov program Alea, ki
se je že utrdil na domačem
tržišču, vsak čas pa bodo po-
kazali tudi n^novejši pro-
gram Arkus.
Izvršni svet je predlagal,
da bi se v kratkem sestali
predstavniki vseh treh toz-
dov in ocenili možnosti za
skupno reševanje proble-
mov kot tudi možnosti za
morebitno skupno nastopa-
nje na trgu.
VIOLETA V. EINSPIELER
Trebče 86 - premalo brigadirjev
Samo dve brigadi, ena mladinska in ena pionirska, obe
pa nepopolni, to je slika, ki odraža krizo mladinskega
prostovoljnega dela pri nas. S takšno brigadirsko zasedbo
se je namreč v nedeljo pričela republiška mladinska
delovna akcija Trebče 86.
Občinski konferenci ZSMS iz Izole in Sežane nista uspeli
zagotoviti niti minimalnega števila brigadirjev za prvo
izmeno akcije, v nepopolnem sestavu pa sta mladinski
delovni brigadi Pomurje in Zasavje.
Akcijo je otvorila Ida Jerele-Novak, predstavnica republi-
ške konference ZSMS, komandant akcije pa je Nastja Ško-
pac iz Ljubljane. Na tako kadrovsko okrnjeni akciji Trebče
86 bodo brigadirji urejali Slovinove vinograde in pašnike v
Brežicah, laškem in Brestanici, v Trebčah in Podsredi pa
krajino Spominskega parka Trebče ter grad Podsredo. V
• Podsredi bodo delali tudi na krajevnem vodovodu. Briga-
dirsko naselje v Bistrici ob Sotli je lepo urejeno, poskrbljeno
pa je tudi za številne interesne oziroma zabavne dejavnosti.
M.A.
V bitko z vremenom In časom
Na najviše ležečem delovišču v Sloveniji, na Rogli, so v
soboto zvečer komandanti treh brigad, Kamnika, Mozirja
in Grosuplja, dvignili zastave nad brigadirskim naseljem.
Po slovesnosti, ki jo je sicer okrnila nevihta z nekaj snežin-
kami, so se mladi že naslednji dan zagrizeno lotili del pri
urejanju ceste Rogla-Pesek, svoje mlade moči pa bodo
porazdelili še za urejanje smučišč, pašnikov in nabrežin.
Tako so se mladi že kar na začetku soočili z dejstvom, da
delo na 1500 metrih nadmorske višine ne bo lahko, vendar
so odločeni vztríóati do konca, so zagotavljali ob začetku
akcije, katere komandant je Dominik Stalekar.
Žal se je tudi pri prvi republiški mladinski delovni akciji
na Rogli ponovila stara pesem z drugih akcij, da so prišle
brigade nepopolne. Akcije se je namesto 120 brigadirjev
udeležilo le 70, ki pa v nasledryih dneh pričakujejo še okre-
pitev. Pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine
Slovenske Konjice pripravljao tudi udarniški dan z briga-
dirji veterani.
Brigadirji na Rogli stanujejo v lepo urejenih Uniorjevih
depandansah Jelka I in II, za lačne želodce bodo skrbeli v
samopostrežni restavraciji hotela Planja, za morebitne žulje
delavci Zdravstvenega doma Slovenske Konjice in Medica
centra na Rogli, za izobraževanje pa pri Delavski univerzi
Slovenske Konjice. Da bo bolj pestro in zabavno, pa bodo v
prostem času s kulturno zabavnimi prireditvami poskrbeli
mladi tudi sami.	MATEJA PODJED
Iz oči v oči s svetom
Na 13. kongresu ZK Jugoslavije,
ki je minulo soboto v Beogradu
končal delo, so razumljivo dokaj
obširno spregovorili tudi o medna-
rodni dejavnosti ZKJ in jugoslo-
vanski zunanji politiki. Razprava
je bila živahna, mestoma polemič-
na. Dobro je bilo, ker so delegati v
središče ugotovitev postavili sicer
očitno dejstvo, da bo Jugoslavija
imela v svetu pač toliko vpliva, ko-
likor bomo znali stvari urediti do-
ma, predvsem pri odstranjevanju
gospodarske krize z najvišjo stop-
njo inflacije v Evropi.
Glede temeljnih načel in usmeri-
tev naše mednarodne dejavnosti ni
bilo omahovanja: neuvrščenost,
delovanje v gibanju neuvrščenih je
slej ko prej temeljno vodilo. Močno
pa je bila poudarjena potreba, da
bi kritično analizirali svet, v kate-
rem živimo, in stvarno ugotovili
svoje mesto v njem.
Kar zadeva svetovni položaj, so
se delegati ustavili ob množični, si-
loviti ofenzivi desničarskih krogov
in desničarske, dostikrat že kar re-
akcionarne politike, naperjene zo-
per vse, kar je levičarskega, soci-
alističnega. Gre za sile, ki žele
ohraniti sistem izkoriščanja in
nadvlade in potisniti vse tiste, ki se
borijo za razredno in nacionalno
osamosvojitev, za spremembo poli-
tičnih in gospodarskih odnosov na
demokratičnih načelih. Pri tem so
poudarili, da socializem kot sve-
tovni proces in družbena praksa
milijonov ljudi močno vpliva na
družbeno dogajanje, pri čemer pri-
haja do izraza vsa raznoličnost poti
in vsebin naprednih družbenih pre-
obrazb.
Ob tem gre tudi za protislovne
. procese znanstveno-tehnične in
Plie Jože ŠircelJ
tehnološke revolucije: ta odpira
neslutene perspektive razvoja, obe-
nem pa omogoča čedalje smrtonos-
nejše orožje. Spričo tga je boj za
mir postal še pomembnejši. Iz tega
sledi tudi zahteva, dase v socializ-
mu veliko hitreje oprimejo prido-
bitev te nove revolucije, da bi raz-
vili proizvajalne sile v dobro člove-
ka. Pri tem bo treba odstraniti ne-
malo ovir, izvirajočih iz okostene-
losti; odtod tudi toliko zamisli o
gospodarskih in družbenih re-
formah.
Dolgovi so strahovito breme za
države v razvoju, saj so že presegli
tisoč milijard dolarjev. To kaže, da
so mednarodni ekonomski odnosi v
globoki krizi. Dolgoročno je izhod
iz krize mogoč v koreniti spremem-
bi mednarodne ekonomske uredi-
tve, kar na kratko rečeno pomeni
odpravo vseh prvin neenakoprav-
nosti. Kratkoročno pa je za države
v razvoju izhod predvsem v tesnej-
šem medsebojnem povezovanju. To
pa je lažje reči kot storiti, kar kaže
tudi primer Jugoslavije. Delež dr-
žav v razvoju v naši zunanji trgovi-
ni znaša namreč komaj 14 od-
stotkov.
Nemalo pozornosti so na kongre-
su posvetili tudi odnosom s sosedi,
pri čemer je prevladalo mnenje, da
bi bilo vsako zapiranje nasproti
njim zaradi spornih vprašanj škod-
ljivo, da je treba dosledno izvajati
politiko odprtih meja, saj je ta tudi
močno jamstvo za varstvo in raz-
voj jugoslovanskih narodnih manj-
šin v sosednjih državah.
Kot že rečeno, pa ostane dejstvo,
da krizni pojavi pri nas negativno
vplivajo na naš položaj v svetu.
Krepitev mednarodnega vpliva Ju-
goslavije je zato v premem soraz-
merju s sposobnostjo razreševanja
domačih problemov.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 19ђ|
Spodbuditi izvoz in
zmanjšati porabo
s prvimi ukrepi želi zvezni izvršni svet spodbuditi
predvsem izvoz, za julij in september pa napoveduje
obračun s porabo. V tem trenutku še ni moč soditi, kaj
nam bodo prvi ukrepi dejansko prinesli, zato jih negre
ne poveličevati in tudi ne zmanjševati njihovega
pomena in jih že vnaprej obsoditi na propad. Upati je
le, da ne gre le še za èn administrativni poseg v gospo-
darstvo in da bodo ukrepi zagotovili dolgoročnejše
spreminjanje pogojev gospodarjenja.
Interes za izvoz je treba na vsak način spodbuditi,
ker sicer ne bomo uresničili letošnje gospodarske poli-
tike. Gospodarstvo vidi izhod, zlasti izvozniki tudi v
realni tečajni politiki, sßj je z njo še vedno nezado-
voljno, čeprav je dinar proti tujim valutam v letošrjjih
prvih petih mesecih devalviral za 27,3 odstotka. Tečaj
dinarja se še spreminja, vendar se ob tem izvozniki
sprašujejo, ah se bo tudi dovolj. Vedeti je namreč
treba, daje manj spodbudni teč^ dinarja predvsem v
korist uvoznikom in dolžnikom do tujine.
Realna tečajna politika tako pomeni zanje, da bodo
vs^ nekaj časa v neprimerno slabšem položaju kot so
sedaj. Pri tem pa seje v jugoslovanskem gospodarstvu
že velikokrat zataknilo, nazadnje lani decembra, koje
bila sprejeta nova devizna zakonodaja, ki je izvozni-
kom še kako zagrenila življenje. V kolikor se zvezna
vlada na težnje uvoznikov tokrat ne bo ozirala, se zna
zgoditi, da ne bo dovolj surovin. V tem primeru
izvozne spodbude ne bodo veliko zalegle, ker izvozniki
ne bodo mogli izvoziti toliko blaga kot bi hoteli, kar
hkrati pomeni ponovno ротапјкат\је deviz.
Kar zadeva prizadevanja zvezne vlade, da bi zmanj-
šalo porabo, pa je treba zapisati, da je odločitev zvez-
nega izvršnega sveta, da ne bo povečeval emisije
denarja gotovo na mestu, kajti v nasprotnem primeru
bi inflacija izvozna prizadevanja ponovno sproti izni-
čila. Vendar fmančna konsolidacija ne bi smela pome-
niti zgolj prelivarija denarja od tam, kjer je, tja, kjer ga
ni. Nova imena za zamrznitev cen, kot je na primer
štirimesečni rok za prijavo cen, ob tem gotovo ne
pomenijo dolgoročnejše ureditve odnosov v primarni
delitvi. Brez zmanjšanja in omejevanja vseh vrst
porabe pa ne bo šlo, kajti le na ta način lahko pove-
čamo delež akumulacije jugoslovanskega gospodar-
stva.
VILI EINSPIELER
Odiočili so se za milejše ulcrepe
LIK Sawlnja bo Izvažal le donosne Izdelke
Zbor delavcev Lesno indu-
strijskega kombinata Savinja
iz Celja se je sredi prejšnjega
tedna odločil, da zaenkrat ne
bodo ukinili nobenega izmed
proizvodnih programov in da
ne bodo zmanjšali števila za-
poslenih delavcev. Ocenili so
namreč, da je bolje, če skuša-
jo sanirati nastalo izgubo in
proizvodne težave z manj ri-
goroznimi ukrepi.
Sklenili so, da morajo vod-
stva tozdov skup^ s strokovni-
mi službami izdelati rebalanse
letnih planov in preveriti pro-
dcOne cene, ki n^ bi v bodoče
temeljile na polni lastni ceni.
Prodajna služba bo ob tem me-
sečno spremljala prodéyne ce-
ne in stroške proizvodnje ter
predlagala podražitev ali uki-
nitev izdelkov, ki se bodo izka-
zali kot nedonosni. Pri tem naj
bi tekoča prodana cena v celo-
ti pokrivala inflacijo.
Zbor delavcev je tudi potrdil
sklep delavskega sveta, da bo-
do v kolektivu izvažali le tiste
izdelke, ki bodo zagotavljali,
Zaradi prostega obliko-
vanja cen surovin in repro-
materialov nim^o težav
vsi jugoslovanski proizva-
jalci pohištva. Zlasti v
manj razvitih republikah
ter v Srbiji in na Hrvaškem
imajo proizvajalci posebne
ugodnosti v ceni osnovne
surovine, ki je nižja tudi za
več kot 60 odstotkov od slo-
venske.
pri primarni proizvodnji 90-od-
stotno, pri polfinalni 80 in pri
finalni proizvodnji 70-odstotno
pokritje polne lastne cene.
Med pomembnejšimi sklepi
delavskega sveta, ki jih je potr-
dil zbor delavcev tega celjske-
ga kolektiva velja še izpostavi-
ti, da nagrsOevanje delavcev ne
bo več odvisno od doseženih
norm ur, temveč od dosegarya
vrednostnega načrta proiz-
vodnje.
Celotni prihodek lesne in-
dustrije je v prvem trime-
sečju še naprej padal hitre-
je kot v gospodarstvu, med-
tem ko so porabljena sred-
stva porasla. Zaradi tega so
se izgube slovenske lesar-
ske industrije povečale za
osemkrat, poslovni skladi
pa so bili za skoraj štirikrat
nižji od izgub. Osebni do-
hodki so rasli počasneje kot
v gospodarstvu vendar hi-
treje kot dohodek in aku-
mulacija.
To drugače povedano pome-
ni, da delavci ne bodo več pla-
čani za čas, ki ga tako ali dru-
gače preživijo v podjetju, tem-
več bo njihov osebni dohodek
odvisen od doseženih učinkov.
V Liku bodo poleg tega dodat-
no stimulirali kreativno in za
kolektiv še posebej koristno
delo, izvedli bodo potrebne ka-
drovske spremembe, sestanke
bodo sklicevali izven rednega
delovnega časa in (kar prav ta-
ko ni nepomembno), delavce
bodo prerazporejali na tista de-
lovna mesta, kjer bodo v dolo-
čenem trenutku najbolj po-
trebni.
Ob tem je treba vedeti, da so
bili v Liku že pred približno
tremi leti pred enako dilemo
kot letos, ukiniti posamezne
proizvodne programe in
zmanjšati število delavcev, ali
pa se izkopati iz težav z lastni-
mi močmi in z milejšimi ukre-
pi. V tem času so izdelali vrsto
sanacijskih programov in spre-
jeli številne ukrepe, ki pa niso
dali prvih učinkov, ker so v
kolektivu premalo upoštevali
zunanje pogoje gospodarjenja.
Ne gre sicer zanikati, da je
lesno predelovalna industrija
zadnja leta v resnično neugod-
nem položaju in da so se pogoji
gospodarenja spreminjali ta-
korekoč iz dneva v dan, vendar
so ob tem v Liku predolgo časa
skušali delati po starem, obdr-
žati obstoječe proizvodne pro-
grame in metode dela. Že prej
bi morali razmišljati o preu-
smeritvi iz velikoserijske v ma-
loserijsko proizvodryo in lah-
ko bi že vedeli, kateri izdelki
so zaradi nizkih cen izvozno
nezanimivi.
Kakorkoh že, sedanji ukrepi
v Lesno industrijskem kombi-
natu Savinja obetajo, da bo ko-
lektiv izboljšal poslovanje in
zaključil poslovno leto brez iz-
gub. Seveda pa še tako koreni-
ti in ostri notranji ukrepi, ra-
zen ukinitev proizvodnje, ne
Zbor delavcev Lik Savi-
nja je zahteval od republi-
ške skupščine naj še v juni-
ju obravnava položaj lesar-
stva. Za izboljšanje položa-
ja lesarjev naj bi sprejela
vse potrebno, da spremeni
tečaj dinarja, zagotovijo
ustrezne stimulacije za iz-
voznike, zmanjšajo obrest-
ne mere za kreditiranje iz-
voza, ipd. Probleme lesne
industrije pa naj bi uvrstile
na dnevni red tudi občinske
skupščine Celje, Žalec in
Ptuj ter Medobčinski gospo-
darski zbornici celjskega in
podraysjcega območja.
bodo dali pravih učinkov. Če se
hkrati ne bodo spremenile tudi
razmere v jugoslovenskem le-
sarstvu oziroma če ne bomo v
večji meri stimuliréili izvoz-
nike.
VILI EINSPIELER
Emova tovarna Icotlov se
sama ne bo izicopala iz težav
V celjski občini bodo sku-
šali uveljaviti nov pristop k
urejanju razmer v najbolj
problematičnih delovnih
organizacijah. Osnova naj
bi bile analize strokovnja-
kov, ki bi pomagale delega-
tom pri odločanju.
Tone Zimšek, predsednik
celjske občinske skupščine,
je poskrbel za prvo takšno
analizo oziroma za mnenje o
ustreznosti sanacijskega
programa v Emovi tovarni
kotlov. Ta kolektiv je bil iz-
bran zato, ker po mnenju
celjske družbenopolitične
skupnosti sam ne bo imel
dovolj moči, da bi lahko iz-
peljal sprejete sanacijske
ukrepe.
Mnenje o ustreznosti pro-
grama proizvodnje Emovega
tozda Kotli so pripravili tre-
nutno n^bolj pristojni stro-
kovnjaki; Peter Novak z
ljubljanske fakultete za
strojništvo, Franc Januš iz
Razvojnega centra Celje in
Peter Jeriha iz IBE v Ljub-
ljani. Trem večjim tovarnam
kotlov v Jugoslaviji (TPK,
Djuro Djakovič in Minel), po
njihovem mnenju primanj-
kuje, tako kot Emovi tovarni
kotlov, predvsem znanja.
Emo ima kljub temu določe-
ne prednosti in jim lahko z
energetsko opremo na slo-
venskem tržišču uspešno
konkurira, vendar le v pri-
meru, če bo razvil ustrezno
dokumentacijo in manjkajo-
če delovne postopke kot je
na primer varilna tehnika.
Glede na to, da ostala to-
vrstna jugoslovanska proiz-
vodnja vključuje v proizvod-
ne postopke bore malo nove
tehnologije, se lahko Emo
popolnoma enakopravno
vključi na jugoslovansko tr-
žišče. V ta namen pa se mora
povezati z ustreznimi razi-
skovalnimi, razvojnimi in in-
ženirskimi ustanovami. Ko
bodo to storili, izkoriščenost
zmogljivosti sploh ne bo več
vprašljiva.
Ker je eden bistvenih pro-
blemov pomanjkanje znanja,
bodo lahko v Emovi tovarni
kotlov delali uspešno le pod
pogojem, če bodo ob dopol-
nitvah sanacijskega progra-
ma dopolnili tudi kadrovsko
sestavo. Ta bi morala biti
takšna, da bi obvladala kon-
strukcije, tehnologijo in trže-
nje. Pri tem ne bo mogoče
računati samo z mladimi ka-
dri, ker je njihovo šolanje
dolgotrsyno in zahtevno,
temveč bodo morali sodelo-
vati s strokovnjaki, ki takšno
znanje že imajo. Izbor ustrez-
nih kadrov in sodelovarije v
slovenskem prostoru pa je
pomembno tudi zato, ker bo
prehod na proizvodnjo ener-
getske opreme po naročilu
veljal nekaj deset milijard di-
narjev.
V prehodni dobi, do do-
končnega saniranja proiz-
vodnje, mora Emova tovarna
kotlov intenzivirati svoj
standardni program in s ko-
operacijo pridobiti ma^ka-
joča naročila za specialne
stroje. Da bi uspešno sanirali
razmere, pa bodo za tovarno
kotlov ustanovili razvojno
sanacijski svet, katerega se-
stavni del пгд bi bil tudi stro-
kovni projekt obveščanja.
Zaključiti velja z besedami
Toneta Zimška: »Emu, ki je
prišel v slovenski politiki na
slab glas, je treba pri sanaciji
pomagati. Problem tovarne
kotlov moramo rešiti s skup-
nimi močmi; Emo, celjska in
šentjurska družbenopolitič-
na skupnost. Pri tem pa gre
za dodatno pomoč in ne za
to, da bi kdorkoli naredil kag
namesto kolektiva. Skupaj
moramo oceniti perspektiv-
nost proizvodnih programov
in se odločiti za ukinitev ti-
stih, ki ne dsgejo pravih učin-
kov. Gotovo bo potrebno tu-
di združevanje sredstev, dela
in znanja in je zato zelo po-
membno da nastopita obe
občini enotno.«
VILI EINSPIELER
»Polzela« enovita delovna organizacija
Med tednom se je 1300 članski kolektiv tovarne nogavic Polzela, ki je bil do sedaj
organiziran v 3 tozde in delovni skupnosti skupnih služb na referendumu z
veliko večino odločil za enovito delovno organizacijo. Za takšno organizacijsko spremembo
so se družbenopolitične organizaicje in samoupravni organi v tovarni odločili zaradi tega,
kjer imajo enoten delovni proces proizvodnje, in ker pričakujejo v enoviti DO boljše
rezultate dela. Na sliki: Med glasovanjem na referendumu.	t. TAVČAR
^ JULIJ 1Д86
NOVI TEDNIK - STRAN 5
prireditve ob praznilcu
občine Žalec
četrtek, 3. julij
ob ll.uri: Odprtje hale za proizvodnjo etažnih
dimnikov in kaminov (Latkova vas)
ob 15. uri: Srečanje rudaijev (letno gledališče
Svobode v Grižah)
Petek, 4. julij
ob 7. uri: Ribiško tekmovanje v Preseijih
ob 10. uri: Srečanje borcev na Goljavi
ob 20.30 Modna revija TT Prebold na bazenu
Sobota, 5. julij
ob 9. uri: Odprtje razstave cvetja, ročnih del in
kulinarike (OŠ Prebold)
Nedelja, 6. julij
ob 10. uri: Slavnostna seja skupščine občine
Žalec (kinodvorana Prebold)
ob 15. uri: Konjeniška prireditev (hipodrom Go-
tovlje)
Sobota, 12. julij
ob 20.30: Večer vedno lepih melodij na Vran-
skem (grad Podgrad)
Cestarji praznovali
Delavci CPC so se zbrali na Gričku
Slovenski cestarji so si za
svoj praznik izbrali osem-
indvajseti junij. Osrednja
slovesnost je bila v soboto v
Ljubljani, delavci Cestnega
podjetja Celje pa so se zbra-
li na Gričku v Celju.
Okoli dvesto cestnih de-
lavcev s celjskega območja
je na Gričku pozdravil Rajko
Peciga, predsednik delav-
skega sveta delovne organi-
zacije Cestno podjetje Celje.
Ob tej priložnosti je povedal,
da do polletja nobena temelj-
na organizacija oziroma de-
lovna skupnost ne bo poslo-
vala z izgubo in da so že se-
daj presegU načrtovano re-
alizacijo za letošnjih šest me-
secev. Dela je dovolj in ga
tudi v naslednjih mesecih ne
bo zmanjkalo. Poudaril je še,
da doseženi rezultati kažejo,
da so se pri obnovi in tipiza-
ciji mehanoopreme v prete-
klosti pravilno odločali, saj z
zastarelo opremo ne bi bilo
mogoče delati kvalitetno.
Omenil je med drugim tudi
dobro kadrovsko strukturo
zaposlenih in prizadevanja
cestnih delavcev za uvedbo
boljšega nadzora nad upora-
bo cestnega dinaija, zlasti v
razpravah pred spremembo
zakona o cestah.
Celjski cestaiji so se na
Gričku pomeriU v delovnih
in športnih igrah, za deset in
dv^setletno zvestobo celj-
skemu Cestnemu podjetju
pa so mnogi prejeli prizna-
nja. Za trideset let dela v
cestni službi so celjski ce-
staiji prejeli priznaiya na slo-
vesnosti v Ljubljani.
M. A.
Kupujemo slabo in drago meso
(Nadaljevanje s 1. strani)
Najpogosteje je kupec pri-
kriOšan, ker mu mesaiji nižjo
kategorijo mesa prodajo
dražje kot bi smeli, ker bodi-
si napravilno in nedosledno
označujejo cene, bodisi oz-
načujejo ni^o vrsto in kate-
gorijo mesa z višjo. Tako sta
inšpektoija, na primer, ugo-
tovila, da so mesaiji svi^ski
vrat tretje kategorije, ki sta-
ne 679 dinaijev, prodajali za
svinska ledja s filejem prve
Tudi v štirih od sedmih
vzorcev pripravljenih hlad-
nih jedi (francoskih solat,
tatarskih biftekov) so našli
preveč mikroorganizmov.
Sliko o pomanjkljivi higi-
eni v mesnicah dopolnjuje-
jo še ugotovitve o slabem
čiščenju in vzdrževanju
prostorov in naprav, v skla-
diščih pa ostajajo pokvarje-
na, že izločena živila (zaradi
reševanja reklamacij z do-
bavitelji) tudi po mesec dni,
kar seveda škodljivo vpli-
van na skladiščenje neopo-
rečnih živil.
kategorije, ki stanejo 1579 di-
naijev za kilogram, torej kar
okroglih 900 din^ev dražje!
Marsikaj neprijetnega pa
je odkrila tudi sanitarna in-
špektorica Cvetka Steinbac-
her, ki je vzela 159 brisov z
desk za rezanje mesa, teht-
nic, nožev in drugega orodja.
Na celjskem Zavodu za soci-
alno medicino in higieno so
brise pregledali in kar v 112
primerih ugotovili povečano
število bakterih. Slaba higi-
ena v prodcOalnah mesa in
mesnih izdelkov predstavlja
nenehno nevarnost, da pride
do epidemije črevesnih obo-
lenj. V mesnicah, kjer je tudi
delikatesa, pogosto tehtajo
sveže meso in delikatesne iz-
delke na isti tehtnici, kar po-
večuje nevarnost okužb. Sal-
monele, ki so lahko v svežem
mesu, se na ta način zlahka
prenesejo na delikatese, ki
jih uživamo, ne da bi jih prej
prekuhah ali spekh.
Skratka, potrošnik, ki
(pre)drago plačuje svoje
vsakdanje meso, je lahko
mad ugotovitvami celjskih
inšpektoijev, vse prej kot
vzradoščen. Mogoče mu bo v
uteho dejstvo, da so inšpek-
torji za vsak ugotovljen pre-
kršek izrekli kazen v višini
4.000 dinaijev odgovornim
osebam in prav tolikšno ka-
zen pravnim osebam. Mesni-
ci v Storah in Centrovi samo-
postrežbi v Cankaijevi ulici
pa so - dokler nista odpravili
nepravilnosti - celo prepove-
dali poslovanje. Enaka uso-
da bi morala doleteti tudi od-
delek živil v blagovnici Nova
vas, vendar so zaradi velike-
ga števila potrošnikov, ki so
vezani na to prodajalno, in-
Ena od ugotovljenih ne-
pravilnosti je tudi ta, da
mesarji prodajajo vnaprej
zmleto meso. Tega pa ne bi
smeli, razen v primerih, če
je to meso od predelovalca
v originalnem zavitku.
špektoiji odredili takojšnjo
odpravo pomanjkljivosti
brez prekinitve poslovanja.
Da kazni včasih le zaležejo,
dokazuje dejstvo, da veteri-
narski in tržni inšpektor ni-
sta našla nepravilnosti pri
kategorizaciji in kakovosti
mesa na oddelku Velebla-
govnice T in samopostrežbi
COP Mercator, ki sta bih za
te prekrške kaznovana pred
nekaj meseci.
SREČKO ŠROT
Tekmovanje koscev
Krajevna skupnost Donačka gora je v sodelovanju z
domačim gasilskim društvom pripravila tradicionalno
junijsko tekmovanje koscev, ki so se ga poleg domačinov
udeležili tudi kosci sosednjih krajevnih skupnosti.
Tekma koscev je v Donački gori že tradicija, s^j jo je že
pred vojno prirejalo društvo kmečkih fantov in deklet. Koš-
nja seje od tistih časov precej spremenila, tekmovanje paje
ostalo vse do danes. Letošnjo tekmo je z zanimanjem opazo-
valo približno 500 gledalcev. Kosci, ki so se najbolje odre-
zali, pa so tudi letos dobih lepe nagrade, ki sta jih prispevala
Kmetijska zemljiška skupnost Šmaije in Hmezad.
M. P.
Novi tednik z
vami na dopustu
z julijem je stekla tudi le-
tošnja prc^^a vseh časopis-
nih izdćO ČGP Delo na mor-
ju. Tudi letos se je v akcijo
vključil Novi tednik, ki ga
boste poslej lahko našh tudi
na moiju.
Novi tednik bodo prodaja-
li na slovenski obali in v na-
slednjih turističnih območ-
jih: Vrsar, Savudrija, Umag,
Novigrad, Poreč, Rovinj, Pu-
la, Reka, Selce, Labin, Lo-
vran, Opatija, ter na otokih
Cres, Lošinj, Pag, Krk in
Rab. Novi tednik boste vsak
četrtek (na otokih pa vsak
petek) našli v kioskih Vjes-
nika.
»Tako mlada, pa
že Slovenka«
»Sindikalnega, partijske-
ga in samoupravnega dela
ne ločujem, kajti cilji so
isti, le načini dela so lahko
različni. Zato tudi ne mo-
rem odgovoriti na vpraša-
nje, kdaj sem se zapisala
sindikatom,« je bil odgovor
nove sekretarke občinskega
sindikalnga sveta Celje
Majde Meštrov.
V nadaljevanju pogovora
sem sicer shšal dokončni od-
govor: bistvena je bila njena
opredelitev, še v mladinskih
vrstah, za ta naš socićdizem,
za angažirano družbenopoli-
tično delovanje; deloma po-
etično povedano, gre za
opredelitev bližini človeka,
delavca.
Na sekretarsko mesto
v celjskih sindikatih pri-
hajate iz Beograda, kjer
ste bili dobra tri leta in
pol na čelu zveznega od-
bora sindikata delavcev
trgovine. Kakšne izkuš-
nje prinašate v Celje?
MEŠTROV: »Izkušenj je
več; so tiste o jugoslovan-
skih razsežnostih, o katerih
tudi v Sloveniji ne vemo ali
nočemo veUko vedeti, druge
pa lahko strnem predvsem v
naslednje misli. Strokovni
sindikati so delovnemu člo-
veku najbližji, mi pa tega ne,
ali premalo upoštevamo, po-
tem pa pride do ponavljžgo-
čih ugotovitev, da ima sindi-
kat premeno vlogo. Sig jo
res ima, toda zaksu? Po moje
vodi sindikat previsoko in z
ZK ter drugimi paralelno po-
litiko. Delo sindikatov bi
morali bolj nasloniti na stro-
kovne sindikate, sindikate
dejavnosti, za katere pa ima-
mo že organizacijsko pone-
srečeno ime - odbori. Zame
je lahko odbor пекцј ljudi,
ne pa vsi delavci določene
gospodarske ali negospodar-
ske dejavnosti. Zveza sindi-
katov mora biti res zveza sin-
dikatov razUčnih dejav-
nosti.«
Zanimajo me JU-raz-
sežnosti tudi sindikalne-
ga delovanja. Smo res
vse naše družbenopoli-
tične in ekonomske sti-
ske spolitizirali?
MEŠTROV: »Seveda smo
jih in danes je v Jugoslaviji,
žal, splošno razšiijeno ,nad-
mudrivanje', pa nam je tudi
v sindikatih uspelo, da smo
vehko problemov spravili na
interese slovenskih, pa hrva-
ških, srbskih in drugih naci-
onalnih interesov. V bistvu
so vendar tudi interesi delav-
cev, ki so enaki, identični
vsem delavcem in delavcem
razhčnih dejavnosti. Pojem,
da imamo enoten delavski
razred, je treba tudi prav ra-
zumeti. Enoten delavski ra-
zred že, toda v tem razredu
so konflikti, dostikrat so si
interesi v nasprotju.«
Mislite, da smo Slo-
venci v teh JU-razsežno-
stih zaplankani in vidi-
mo samo svoje, republi-
ške interese? Kako nas
vidijo torej v Beogradu?
MEŠTROV: »Predvsem
пдј poudarim, da smo v po-
slovnem smislu Slovenci ze-
lo cenjeni in spoštovani, ven-
dar mishm, da dostikrat ne-
taktično vztr^amo na svojih
rešitvah ah predlogih, k^jti
obremenjenost je splošna
prav z dejstvom, da imamo
včasih povsem diametralno
nasprotna stahšča. Ne vem
tudi, če nam sploh ustreza,
da bi v Jugoslaviji enkrat
vendarle napravih pošteno
bilanco potreb in možnosti
posameznih delov Jugosla-
vije. Stvari se prepočasi me-
пјгоо in naporno usklžgujejo,
po moje predvsem zato, ker
iščemo rešitve za razhčnimi
plotovi, predvsem repubh-
škimi in pokrajinskimi, pa
seveda tudi občinskimi.«
Zdaj pa bi vam lahko
tudi sam pripel etiketo
centralista. Ali so vam jo
že kdaj?
MEŠTROV: »Nasprotno.«
Od nekega vašega kolege,
novinarja iz Beograda, sem
dobila drugačen »poklon«:
Tako mlada, pa že Slovenka!
Ob tem se da zamishti, ah
ne? Centralizem je za nas
Slovence vedno slabšalnega
pomena, čeprav ni nujno. Ali
nas povsem necentralizirana
jugoslovanska ekonomija ne
navdaja tudi s slabim ob-
čutkom?
Že nekaj časa tozde
spet na veliko združuje-
mo, se pravi, na nek na-
čin se gremo centraliza-
cijo?
MEŠTROV: »Res je. Pa se
mi ne zdi, da znamo pri tem
spet racionalno misliti, kot
nismo racionalno mislih, ko
smo se šh na vehko tozdira-
nje. Bistveno zame, tudi, ah
predvsem kot sindikalnega
delavca je, da samoupravlja-
nje približamo delavcu. Z
ogromnimi tozdi ah njiho-
vim ukinjanjem ga prav go-
tovo ne bomo, ampak kveč-
jemu oddaljih. Vedno z/iova
me čudi, da nismo uspeh v
poslovni pohtiki dati moči
delovni organizaciji.«
Pa še zadnje vpraša-
nje. S kakšno osebno no-
to ali izkušnjo boste
obarvali svojo funkcijo
sekretarke sindikalnega
sveta v Celju? Mimogre-
de lahko ugotovim, da
ženske v tej funkciji sin-
dikati v Celju še niso
imeli.
MEŠTROV: To zadnjo
ugotovitev ne bom komenti-
rala, nigbrž bo to zanje nova
izkušnja. Glede barvanja z
izkušnjo, pa lahko trdim, da
mi nikdar ne bo šlo zgolj za
formalno upoštevi^e sindi-
katov, predvsem si bom, po
svojih močeh prizadevala za^
to, da bi občinski sindikalni'
svet gradih na strokovnih
sindikatih oziroma na sindi-
katih dejavnosti, kar mi je
ljubše formulacija.«
MITJA UMNIK
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 19ђ|
Celiski taborniki osvajajo pokale
Na republiškem tekmovanju v Postojni so se taborniki s celj-
skega območja dobro odrezali. Mlajše tabornice iz Celja, Mojca
Stankovič, Irena Toplak, Tanja Rehar, Petra Gaijevič in Karmen
Oberčkal so osvojile prvo mesto in pokal, pri starejših taborni-
kih pa je zmagala ekipa Zelena Rogla iz Zreč.
Na mladinskih bratskih igrah v Tuzli je bila v taborniškem
mnogoboju ekipa iz Celja tretja in si s tem priborila pokal ter
priznanje občinske konference ZSM Bosne in Hercegovine.
Obe taborniški prireditvi sta bili koncem junija, v tem času pa
so celjski taborniki v Kokarjih, na letnem taboru bratskega
odreda Tito, kjer bodo sodelovali tudi na pohodu po poteh II.
grupe odredov. Na sliki: Dejan Peperko, Vid Burnik, Igor
Novak, Mateja Medved in Sabina Lipovšek.
Skrb za ribištvo
v velenjski občini imajo
dve ribiški družini: »Titovo
Velenje« z okoli 200 člani od
cicibanov do veteranov in
ribiško družino Paka v Šo-
štanju z okoli 150 člani.
RD »Titovo Velenje«
upravlja z zgornjim delom
Paškega ribiškega okoliša
od izvira Pake v občini Slo-
venj Gradec z vsemi pritoki
in ugrezninskimi jezeri do
mostu v Prelogah. RD Paka
pa upravlja s spodnjim de-
lom Paškega ribiškega okoli-
ša z vsemi pritoki in ugrez-
ninskim Družmirskim je-'
zerom.
Družini imata skupaj
139 ha ribolovnih voda, od
katerih je prizadetih okoli
95 ha vodnih površin, ostalo
pa so koristne vodne površi-
ne. V zadnjih štirih letih so
člani obeh ribiških družin
dobro skrbeli za vlaganje
mladic v zato ustrezne vode.
Tako je RD »Titovo Velenje«
vložila v športno-ribolovne
vode 105 tisoč kosov različ-
nih rib, v varstvene vode pa
okoli 50 tisoč. RD Paka pa je
v istem obdobju vložila v
športno-ribolovne vode 41 ti-
soč kosov rib, v varstvene pa
preko 100 tisoč.
V zadnjih petih letih je pri-
šlo tudi do škode pri ribah
zaradi neurejenega smetišča
v ugrezninskem jezeru pod
Kovačem in v Škalskem tu-
rističnem jezeru zaradi ce-
mentnega mleka, ki ga je
spustil Nivo v Lepeno ob
gradnji podpornega zidu. Do
poškodbe rib je prišlo tudi v
Sopoti, sicer pa je za ribolov
neustrezna Paka od TGO
Gorenje v Titovem Velenju
do Remenihovega jezu v Go-
renju. V naslednjih petih le-
tih bodo člani obeh ribiških
družin vložili v svoje vode
406 tisoč kosov. RD »Titovo
Velenje« predvideva v petih
letih 7560 ribolovnih dni, RD
Paka pa 2805. Poleg ribičev
skrbijo za red ob vodah in
jezerih ter se bori proti kri-
volovu 12 ribiških čuvajev,
katerim pomaga še 35 po-
možnih.	T. VRABL
Telefon ima vsak
četrti prebivalec
Mo¥l telefoni ¥ vinski gori
Konec prejšnjega tedna
so v Vinski gori zaključili
eno največjih delovnih ak-
cij, napeljavo telefonskega
omrežja. Predsednik režij-
skega odbora Peter Reber-
nik je gotovo tisti, ki o sami
akciji največ ve, zato smo
prav njemu zastavili nekaj
vprašanj.
Prejšnji teden ste priklju-
čili v vaši KS 250 telefon-
skih aparatov. To je vseka-
kor velik uspeh, zato nas za-
nima, kako je do ideje za
takšno akcijo sploh prišlo?
»Ideja je pravzaprav že
precej stara, želja, da bi jo
uresničili, pa je dobivala
vedno jasnejšo obliko tako,
kot je telefon iz dneva v dan
postajal nujnost. Pred tremi
leti je stvar dozorela tako da-
leč, da so priprave za akcijo
stekle. Načrt se je takrat zdel
marsikomu zelo pogumen in
veliko je bilo tudi dvomljiv-
cev, toda zdaj smo z delom
končali in zares smo zado-
voljni in srečni.«
Seveda ste že od vsega za-
četka vedeli, da bo to velika
investicija, da bodo morali
biti prispevki krajanov do-
kaj visoki, kako ste to ure-
dili?
»Na zboru krajanov po po-
sameznih zaselkih smo se
dogovorili za višino prispev-
ka, da pa bi ne bilo treba od-
šteti toliko denarja smo se
dogovorili tudi, kolikšen bi
naj bil prispevek posamez-
nega gospodinjstva v udarni-
škem delu. Tako smo od vse-
ga začetka vedeli, koliko je
kdo dolžan plačati in koliko
narediti.«
Gotovo so pri vaši akciji
najbolj zgovorne številke,
torej jo opišite z nekaterimi
najbolj značilnimi podatki.
»Za posamezni priključek
so morali krajani odšteti 120
tisoč din, skupaj pa so opra-
vili 20.150 udarniških ur, pri
tem postavili 520 telefonskih
drogov, izkopali 8,5 km jarka
iz Titovega Velenja do Vin-
ske gore in položili kabel,
obesili še 10 km zračnega
primarnega kabla in 32 km
sekundarnega. Tako imamo
v Vinski gori sedaj na 4 pre-
bivalce en telefon.«
TONE TAVČAR
Več telefonov v Laškem?
Podjetje za ptt promet Celje se že dve leti intenzivno
dogovarja s SKIS Laško o gradnji nove ptt enote in tele-
fonske centrale.
Občina Laško ima najmanj telefonskih priključkov na sto
prebivalcev v celjski regiji. Že nekaj let je praktično nemo-
goče dobiti telefonsko številko. Ptt enota že več let ne
odgovarja svojemu namenu. Premajhen je prostor za upo-
rabnike. Stiska prostorov za pakete in ostale pošiljke pa je
že tako obremenjujoča, da vpliva na delovno storilnost.
PTT Celje in SKIS Laško sta se prejšnji teden v konkret-
nem pogovoru dogovorila o gradnji stanovanjsko poslov-
nega objekta. Zrasel bo na križišču Titove in Kidričeve
ceste. V njem bo ptt enota, vozliščna telefonska centrala za
1500 priključkov in stanovanja. Svoje prostore pa bo v prit-
ličju imela tudi Zavarovalna skupnost Triglav.
VLASTA BUKANOVSKY
Obnovljen lovski dom
v soboto so preboldski lovci s številnimi kolegi iz sosedn^
lovskih družin praznovali 40 letnico družine in namenu p
dali obnovljen lovski dom pod Golavo.
O jubileju je na slovesnosti govoril predsednik LD Prebc
Vlado Skok in povedal, da je ob ustanovitvi družina štela le
članov, danes jih je 54, njihovo delovno območje pa meri ok
4000 ha. Kako je potekala obnova doma, ki je sedaj tak kot п(
je opisal Miran Vedenik, predsednik režijskega odbora
obnovo doma. Člani družine in drugi so opravili okoli 7 tis
prostovoljnih ur dela, veliko so pomagali kmetje, ki živijo
območju lovišč in pa tudi delovne organizacije in obrtniki. Ta
ima danes dom dvorano s sto sedeži, kuhinjo, shrambo, klet
večjo lovsko sobo ter v nadstropju sobo s štirimi ležišči.
Slovesnosti ob odprtju obnov^enega doma so se udeležili tu
predstavniki občine ter lovske zveze Celje. Pripravili so tu
strelsko tekmovanje za prehodni pokal občine Žalec.
TONE TAVČ^
Cesta Andraž-Dobrič
S slavnostno sejo skupšči-
ne krajevne skupnosti in
družbenopolitičnih organi-
zacij so v nedeljo v Andražu
zaklučili praznovanje kra-
jevnega praznika, ki ga
praznujejo v spomin na 29.
junij leta 1942, ko je bila pr-
va partizanska bitka z oku-
patorjem v zaselku Lovče.
Osrednji govor je imel
predsednik sveta KS Srečko
Pižom, ki je govoril o oprav-
ljenem delu in o načrtih za
prihodnje. Tako so v prete-
klem obdobju asfaltirali
700 m ceste Ajidraž-Dobrič,
15 gospodinjstev v Andražu
je dobilo vodovod, opravili
pa so tudi več vzdrževalnih
del na krajevnih cestah. V
planu za prihodnje obdobje
je med drugim omenil telefo-
nijo, razširitev zadružnega
doma, priprave za gradu
gasilskega doma, cesto A
draž-Velenje čez Topolov^
za katero bodo krcani pi
spevali kar 25 milijonov d
narjev in drugo.	'
Pester kulturni progra
so pripravili člani Prosvetn
ga društva Tone Tomšič. 1
slavnostni seji so podelili t
di priznanja. Krajevno pri
nanje OF sta prejela Slavi
Tratnik in Vili Pižorn, pr
nanje Krajevne skupno
Andraž Anton Blagotinš
za urejeno okolje gospodi
skih poslopij in spomins!
darilo Ivan Zabukovnik.
Poleg tega se je v tedi
pred praznikom zvrstilo v
športnih, kulturnih in di
žabnih prireditev.
T. TAVČ^
Mojca Založnik
časovno stisko, ki jo ob-
čutimo odrasli, nehote in
nevede prenašamo tudi na
otroke. Lahko jo spoznamo
po tem, kako se danes naši
otroci igrajo in kakšne igra-
če jim kupujemo. Navadno
so to takšne, ki hitro zado-
voljijo oči, le malo zaposlijo
roke, še najmanj pa, pre-
prosto povedano, možgane.
Zato smo marsikdaj ne-
srečni, ko vidimo, kako se,
poleg kupa igrač naš otrok
dolgočasi.
Tako bi lahko na kratko
strnili spoznanja, ki so na-
vedla Mojco Založnik, po
poklicu socialno delavko iz
Šmartnega ob Paki, da seje
posvetila izdelavi igral. V
letu dni, odkar se je začela
ukvarjati s to obrtjo, je iz-
delala skupino šestih igral,
ki »otroka navajajo k vzraj-
nosti, umskemu naporu in
logičnemu mišljenju«, pra-
vi Mojca. Tistemu torej, kar
pri ceh vrsti igral, ki so
nam na voljo v trgovinah,
najbolj pogrešamo. Še naj-
manj primernih igral s po-
dobnimi vzpodbudami je
za otroke od šestega do de-
setega leta.
Prvo skupino igral, ki se
začnejo z lažjim, končajo
pa s težjimi »nalogami«, že
prodaja vrtcem in šolam
preko ljubljanskega Pe-
denmeda.
»Zal ugotavljam, da so
tovrstne igrače še vedno
predrage za povprečni po-
trošnikov žep. Zato ni čud-
no, da starši kupujejo kupe
kičaste plastike, čeprav je
tudi ta v primerjavi z lese-
no igračo, že precej draga.«
Danes imamo v Sloveniji
veliko obtnikov, ki izdelu-
jejo igrače. Je tudi precej
dobrih idej. Zato je konku-
renca na tem področju veli-
ka in tega se Mojca zaveda:
»Danes je težko biti pov-
sem izviren. Zato ideje, ta-
ko kot mnogi drugi, črpam
iz tuje literature. Moj na-
men pa je, da vsako igračo
oblikovno in vsebinsko
nadgradim, da bo v čim
večji meri izpolnjevala uč-
no vzgojne kriterije. Za
svoje delo imam dosti te-
oretičnega znanja, ki ga ne-
nehno dopolryujem s študi-
jem domače in tuje literatu-
re, saj je delo z otroki enako
odgovorno, naporno in
ustvarjalno, kot to, ki sem
si ga izbrala za dejansko za-
poslitev. «
Mojca je dobila obrtno
dovoljenje pred pol leta.
Njene igrače trenutno testi-
ra strokovna komisija, ki
bo to delo opravila v dveh
mesecih. Mojca, ki ni našla
zaposlitve v svojem pokli-
cu ugotavlja, da je izdelova-
nje igrač, primerno nado-,
mestilo zanj. Še naprej bo
razvijala omenjeni pro-
gram, razmišlja pa že o no-
vem. Do jeseni naj bi izde-
lala prototip sestavljive le-
sene hišice: »Moja hišica
bo takšna, dajo bodo otroci
lahko ,zidah' po lastnih za-
mishh, po končani,gradnji'
pa se bodo lahko var^o tudi
vsehli.«
VIOLETA V. EINSPL
ELER
Dan prosvetnih delavcev
V Šentjurju so pred dnevi priredili že 9. tradicionalni
Schreinerjev dan, srečanje vseh prosvetnih delavcev šent-
jurske občine.
Dan, poimenovan po pedagogu Henriku Schreinerju, je
bil letos na osnovni šoli v Dramljah. Tu se je zbralo približno
270 delavcev vzgoje in izobraževanja. V delovnem delu
dneva so spregovorili o aktivnosti njihovega sindikata, o
nagrajevanju, problemih financiranja, letovanja in športnih
iger ter o izhodiščih za novi samoupravni sporazum. Letos
so prvič podelili tudi Schreineijeve značke za dolgoletno
delo v prosveti 25 delavcem, priznanja 10 delavcem in pla-
kete 3 delavcem. Srečanje je popestrila tudi razstava tehnič-
nih in risarskih izdelkov vseh vzgojno izobraževalnih orga-
nizacij šentjurske občine ter razstava drameljske osnovne
šole »Dramlje skozi čas.« Sehreinerjev dan so zaključili s
tovariškim srečanjem, na katerem je za zabavo poskrbel
Janez Hočevar-Rifle z »Občinskim svetnikom Josefom
ERNEST REČNIK
Nov dom zanima vse upokojence
Društvo upokojencev v šentjurski občini je imelo pred
časom sestanke s svojimi člani v poverjeništvih v Gorici
pri Slivnici, Loki pri Žusmu, na Planini in Ponikvi.
Povsod so se srečanj udeležili v velikem številu. Obravna-
vali so program dela Zveze društev upokojencev Slovenije,
delo domačega društva, možnosti letovanja v Izoli in pro-
gram izletov. Največ zanimanja je zbudila akcija za gradnjo
doma upokojencev v Šentjurju. Pripravljalna dela namreč
že tečejo, to pa pomeni, da iščejo najustreznejšo lokacijo,
izdelujejo idejne načrte in zbirajo sredstva. Dom naj bi imel
140 postelj, graditi pa bi ga začeli prihodnje leto.
Na sestankih so govorili tudi o delu bifeja, članarini, ude-
ležbi na različnih športnih tekmovanjih, z zanimanjem pa so
upokojenci spremljali predavanje in prikaz diapozitivov o
lepotah Burme, Tajske, Indonezije, pa tudi Slovenije in
domačih krajev.	ERNEST REČNIK
Zlata
harmonika:
znanih še
devet
polfinallstov
Minuli konec tedna st
bili v Sloveniji še dv
predtekmovanji za letoi
njo Zlato harmoniko Lju
bečne. V Šmarju pri Je
šah je nastopilo 9 »fr^tc
nerjev«, v polfinale n
Frankolovem pa se jih j
uvrstilo 6: Jože Kine
Stane Planine, Marja
Pučnik, Viki Ašič ml
Alojz Vrtačnik in Marja)
Javornik.
Predtekmovanje za Pc
savje je bilo v nedeljo
Zabukovju pri Sevnic
Pomerilo se je 13 harmc
kokarjev, vstopnico z
Frankolovo pa so si pri
grali Jože Popelar, Fran
Ocvirk in Branko Žiber
Harmonikarji, ki se nis
udeležili še nobenega o
pred tekmo vanj, imaj
priložnost še v soboto, '
julija, ko bo ta priredite
v Moravcih v okviru »M£
ravske noči«.
jüU^ejß
NOVI TEDNIK - STRAN 7
'ojaki in domačini se zelo dobro razumejo. Panika
lupane (na sliki) iz Kostrivnice večkrat pride na traso, ki
i speljana ob njihovi hiši, in vojakom postreže s pijačo,
'a se odžejajo. Njen sin in Vlado Krajne, prav tako iz
[ostrivnice pa vojakom vsak dan pomagata na trasi s
trevozi s traktorjem. Težka vojaška vozila bi namreč
Mgreznila v blatu. Sicer pa vojaki po delu na trasi tudi
adi priskočijo na pomoč domačinom. Pri Zupančičevih
o na primer pomagali spraviti seno.
'Cprav je prejšnji dan močno deževalo in je bilo na trasi
'lata do gležnjev, so se vojaki vseeno lotili betoniranja
^ala. Večkrat delajo tudi popoldne, da bi pravočasno
lončali z letos predvidenimi zemeljskimi deli.
Cesta stkala prilateljske
vezi med vojaki In krajani
Celjski Inženlrcl se bllelo z Jezerskimi klanci
v dolini pod Jezerskimi
klanci je bilo blata do glež-
njev. Na začetku tri kilome-
tre dolge trase je rohnel
buldožer, nekoliko višje pa
so vojaki betonirali kanal.
Kljub težkim delovnim po-
gojem so pošteno pljunili v
roke, zakaj obljubili so pre-
bivalcem tega dela Kozjan-
skega, da bodo letos uredili
spodnji del trase in obljubo
hočejo do 31. oktobra letos
tudi izpolniti.
Jezerski klanci so ena zad-
njih ovir na cesti med Šent-
jurjem in Planino. Pozimi so
večkrat zelo slabo prevozni,
še posebej nevarno pa je za
36 avtobusov, ki tudi pozimi
vsak dan vozijo v Šentjur in
Celje delavce in dijake.
»V naši občini že dolga leta
načrtujemo in si žehmo, da
bi enkrat dogradih cesto
Šentjur-Planina,« pravi
predsednik šentjurske ob-
činske skupščine Vlado
Gorjup. Na tej cesti že več
let del^o skup^ enote JLA,
brigadirji in krajani. Jezerski
klanci pa so največja ovira.«
Kljub temu, da je bilo te dni
slabo vreme, verjamem, da
bodo vojaki letos opravih ze-
meljska dela na spod^em
delu trase in da bo za prihod-
nje leto ostal samo usek na
vrhu hriba.«
Projektanti so novo traso
speljah po dolini, kjer so
celjski inženirci naleteli na
kup težav. Morali so reguh-
Inženirske enote z Ljub-
ljanskega armadnega ob-
močja bodo tudi letos gradi-
le številne komunalne ob-
jekte v Sloveniji. Največ
bodo gradili v nerazvitih
občinaJi, pravi starešina Sa-
va Neškovič. Sicer pa so v
letošnje načrte zapisali, da
bodo zgradili 66 kilometrov
vodovodov (od tega precej
na zahtevnem kraškem te-
renu), pripravili za asfalti-
ranje 20 kilometrov cest,
položil 35 kilometrov ka-
blov za telefon, pomagali
graditi mini elektrarne in
številne športne objekte.
Ocenjujejo, da bo vrednost
vseh opravljenih del pri-
bližno milijardo dinarjev,
tržna vrednost objektov pa
vsaj petkrat večja.
rati m ponekod prestaviti
potok, potrebno pa je bilo
(oziroma še bo) skopati pre-
cej kanalov, s^ voda priteka
s strmin ob novi cesti. Del
trase poteka tudi po plazovi-
tem terenu, na vrhu pa bo do
priključka na staro cesto po-
trebno zgraditi še 16 metrov
globok usek.
»Trenutno smo kljub sla-
bemu vremenu naredih več,
kot pa smo načrtovaU. Mora-
mo računati, da bo še slabo
vreme, zato moramo imeti
nek^ dni v rezervi. To pa se-
veda pomeni, da тоггОо vo-
jaki večkrat na delovišče tu-
di popoldne, torej med svo-
jim prostim časom,« je pove-
dal starešina Radoman
Tomčič.
Inženirci so se nastanih v
gasilskem domu in v hiši,
kjer je pošta v Kalobju. Po-
veljnik te enote Radovan
Tkalec pravi, da je to naj-
manjša garnizija pri nas. In
tudi ena n£ybo0ših.
»Zelo dobri vojaki so to,«
pravi predsednik krsOevne
skupnosti Kalobje Franc
Blatnik, in zelo dobro sode-
lujemo z njimi. Uredih smo
jim ležišča na podstrešju ga-
silskega doma, sami pa so ze-
lo lepo uredih okolje.«
Da so se med prebivalci in
vojaki stkale res trdne prija-
teljske vezi, se je potrdilo po
zadnjem neuiju, ko je Koza-
rica odnesla most v Hrušev-
cu. Vojaki - пекгд med njimi
je bilo takih, ki so naslednji
dan slekh vojaško suknjo -
so celo noč urejah dovoz, na-
slednji dan pa so čez Kozari-
co postavih pontonski most
in kreOane z drugega brega
Kos^arice reših precejšnje za-
drege.
Takšno delo na terenu za
Radoman Tomčič, starešina
enote, ki dela v Jezercah:
Zelo dobro sodelujemo s
prebivalci krajevne skup-
nosti Kalobje. Cesta, ki jo
gradimo, veliko pomeni za
Uudi na tem delu Kozjan-
skega, veliko pa pomeni tu-
di жа nas, saj smo tudi mi
del ljudstva.
vojake predstavlja tudi po-
memben del usposabljarvja.
Tu v praksi preiskusijo vse,
kar so se naučih v učilnicah
v vojašnici. Precej mladih je
na takšnih deloviščih dobilo
tudi svoj pokhc; vsдj četrti-
Največji naklon ceste na
Jezerskem je sedaj 20 od-
stotkov, na novi trasi pa bo
le 10,4 odstotke. Da bo cesta
toliko bolj položna, pa bodo
morali izkopati kar 80.000
kubičnih metrov zemlje.
na, ki se je med služenjem
vojaškega roka naučila dela-
ti z gradbenimi in drugimi
stroji, takšen pokhc opravlja
tudi kasneje, ko pride do-
mov, ocenjujejo starešine.
SREČKO ŠROT
Pionirska Forma Viva
Uspešne se Jo Izpeljali na COŠ Fran Boš
Mladi ustvarjalci obešajo veliko konstrukcijo orjaškega starodavnega ptiča.
Foto: Edi Masnec
Prejšnji teden je bila na celodnevni
osnovni šoli Frana Roša v Celju že 6.
tradicionalna Forma Viva, namenje-
na organiziranemu preživljanju pro-
stega časa in bogatenju likovne kul-
ture med mladimi.
Mladi ustvarjalci, ki so se zbrah na
tej hkovni prireditvi, so letos obhkova-
h interierske viseče skulpture. Vsak
danje na Formi Vivi delalo od 10 do 14
učencev celjskih osnovnih Šol. Delali
so samostojno pod strokovnim vod-
stvom akademskega shk^a Blaža de
Glerie in akademskega kiparja Franca
Purga. Obhkovah so lesene konstruk-
cije, kombinirane s papirjem. Formo
Vivo so zaključih v petek s kratkim
kulturnim programom, ki so ga pripra-
vih učenci šole gostiteljice, mladi
ustvarjalci pa so dobih knjižne na-
grade.
In kaj so o pionirski formi Vivi pove-
dah udeleženci?
Jana Petrak, COŠ Fran Roš: »Na
Forma Vivi sem že od ponedeljka. De-
lah smo lesene konstrukcije, ki smo
jih obložih s papirjem in jih obesih v
vehki predavalnici. S prijateljico sva
naredih vehkega papagsga.«
Milan Škalički, OŠ Store: »Na For-
mi Vivi sem že drugič. Delamo kon-
strukcije ZOPLAN. S prijateljem sva
neredila konstrukcijo starodavnega
dvotonskega ptiča. Za to konstrukcijo
sva uporabila les in papir. Na priredi-
tvi je zelo zanimivo.«	j q
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 19ђ|
Za durmi Talijinega hrama
o uspešni sezoni ¥ SLG Celle go¥ore tudi šte¥llke
Do 1. septembra bo ansam-
bel Slovenskega ljudskega
gledališča, ki je po vseh ob-
veznostih do občinstva še do
petka vadil že za novo sezono
Shakespearov tekst Kar hoče-
te, v režiji Mileta Koruna, po-
čival. Za njim je izredno
uspešna sezona, ki jo je qd pri-
miere do primiere sproti oce-
^eval in strnil kritik Andri-
jan Lah, zato v tem prispevku
navajamo samo nekaj številk,
ki znajo biti prav tako zgo-
vorne.
V minuli sezoni so bile v
SLG Celje 204 predstave, od
katerih jih je domači ansambel
odigral, doma in na gostova-
njih, 180, ostale pa gostujoči
ansambh. Ali: bilo je 10 odstot-
kov več predstav kot v sezoni
prej, ki si jih je ogledalo nek^
več kot 59 tisoč ljubiteljev gle-
dališča, ali 15 odstotkov več
kot lani.
Vse to je zmogel 20 članski
ansambel, ki ga je ob koncu
sezone zapustila igralka Jago-
da Vajt-Tovirac, ob pomoči
dveh gostujočih igralcev. Na
odrskih deskah so jih poleg
domačega režisepa Francija
Križaja, vodili štiije zunanji re-
šiseiji. Najbolj obremenjeni
igralec, po številu predstav, je
bil v minuli sezoni Bojan
Umek, ki je odigral kar 142
predstav. Večina ostalih le ne-
k^ marxi, kar nedvomno kaže
na veliko obremenjenost čla-
nov umetniškega zbora in na
dejstvo, da bo potrebno an-
sambel kadrovsko okrepiti. Za
primerjavo velja navesti poda-
tek, da imata Mestno gledališ-
če ljubljansko ali pa Drama v
ansamblu po 50 igralcev, ki so
odigrali približno toliko pred-
stav kot Celjani, a so bih za več
kot polovico manj obreme-
njeni.
Domači ansambel je uprizo-
ril šest premier, od katerih je
daleč n^več repriz doživela
Feydeaujeva Bolha v ušesu, ki
so jo odigrali 39-krat in jo gre
po številu predstav in odzivu
občinstva šteti za uspešnico
sezone. S Plešočim osličkom
pa so pred mladim občinstvom
odigrali 34 predstav. Številčne
so bile tudi ponovitve Breša-
nove Slavnostne večerje v po-
grebnem podjetju in Cankarje-
vega dela Za narodov blagor, s
katerim so se predstavili tudi
občinstvu na Borštnikovem
srečanju v Mariboru. Z Lainšč-
kovimi Samorastneži so bih
Celjani na Tednu slovenske
drame v Кгацји, Bolho v ušesu
in Slavnostno večerjo so pos-
neli tudi za ljubljansko televi-
zijo, z uspehom so gostovali po
številnih krćOih v Sloveniji,
kjer so se predstavih 60-krat.
MATEJA PODJED
Več za izobraževanje
v sredo, 25. junija se je v
prostorih restavracije »Pri
mostu« v Celju zbralo 34 orga-
nizatorjev kulturnega življe-
nja, ki delujejo v delovnih or-
ganizacijah občine Celje na
delovnem posvetovanju, ki ga
je organiziral Občinski svet
Zveze sindikatov v Celju, ob
sodelovanju Zveze kulturnih
organizacij Celje.
V	uvodu je predsednik zbora
uporabnikov skupščine Kul-
turne skupnosti občine Celje
Drago Medved, organizatorje
seznanil s trenutnim kultur-
nim utripom v občini Celje, s
položajem kulturne ustvarjal-
nosti tako v poklicnih, kot tudi
v ljubiteljskih vrstah in z raz-
vojnimi persepktivami, tako
kot se trenutno kažejo v
ustvarjalni in gmotni moči te
dejavnosti. Marjan Belina,
strokovni tajnik Zveze kultur-
nih organizacij Slovenije, paje
prisotne seznanil z osnovnimi
problemi kulturne ustvarjal-
nosti in kulturne politike v re-
publiškem merilu.
V	delovnem in plodnem raz-
govoru so organizatorji kultur-
nega življenja sprejeli tudi vr-
sto konkretnih sklepov, ki bi
naj omogočili njihovo čimbolj-
še delo. Med njimi je prav go-
tovo ta, da bodo posredovali
Republiškemu svetu Zveze
sindikatov Slovenije in pa
Zvezi kulturnih organizacij
Slovenije stahšče, da naj v pri-
hodnje posveti več pozornosti
izobraževanju že delujočih or-
ganizatorjev kulturnega življe-
nja v združenem delu, saj ob-
stoječi sistem tega šolanja na
srednji stopnji in sistem šola-
nja, ki se pripravlja na visoki
stopnji, ne omogoča vsej tej
množici organizatorjev, ki vo-
lontersko delujejo v združe-
nem delu in ki tudi ni njim
namenjen, da bi si lahko prido-
bili dovolj praktičnega znanja
za svoje delo.	¿ g
Bogata Ifoncertna sezona!?
s tradicionalnim celj-
skim turističnim tednom
ter pod tem okriljem z raz-
nimi glasenimi nastopi, se
je v Celju pričelo obdobje
poletnih kulturnih priredi-
tev, s tem pa je tudi konec
koncetne sezone 1985/86.
Zlasti letošnja, ki je podob-
no kot prejšnje, potekala
predvsem v Narodnem do-
mu, je bila izredno bogat^
in pestra. Nekaj prireditev
je bilo tudi v dvorani kina
Union ter v Glasbeni šoli.
Organizatorji so bih Zavod
za kulturne prireditve, razna
društva, šole, družbene orga-
nizacije in celo posamezniki.
Skratka vrsta tistih, ki v Ce-
lju organizirajo kulturne (v
tem primeru le glasbene) pri-
reditve, je kar precejšnja.
Kljub dejstvu, da obstaja za
te namene profesionalna or-
ganizacija, ki bi naj te prire-
ditve vs^ ustrezno uskladi-
la. Tako pa smo bili priče
mnogim primerom, ko so se
koncerti odvijali istočasno z
drugo kulturno prireditvijo,
ali pa so se nastopi s podob-
no vsebino (pevski zbori) vr-
stili dnevno drug za drugim.
Vsega je bilo minulo sezono
v Celju 35 koncertov resne
glasbe (če ne štejemo nasto-
pov Glasbene šole) skoraj
ena prireditev na teden. De-
jaU bi, da je to za Celjane
dokaz, da jih taki koncerti
zanimajo. Pa je res tako?
Obisk koncertnih prireditev
priča o nasprotnem. Za vseh
8 abonmajskih koncertov je
bilo pri Zavodu za kulturne
prireditve prijavljenih 152
abonentov, na vseh koncer-
tih pa so prodali še 306
vstopnic. Le redkokdaj je bi-
lo na koncertu več kot 100
poslušalcev. Mladine skoraj-
da ni bilo. Podobno je bilo
tudi na izvenabonmajskih
prireditvah.
Abonmajska ponudba je
bila v tej sezoni dokaj pestra
in na visoki kvahtetni ravni.
Nekateri ljubitelji simfonič-
ne glasbe so si jo popestirU
še z obiskom abonmajskih
koncertov v ljubljanskem
Cankarjevem domu. S po-
dobno prakso bo ZKP nada-
ljeval tudi v prihodnje.
Sicer pa so prevladovali
zlasti ob koncu sezone nasto-
pi domačih pevskih zborov,
ki niso bili slabo obiskani.
Seveda pa gre pri tem za spe-
cifično, »lastno« publiko po-
sameznih skupin, katerih
pripadniki v največi meri ni-
majo odnosa do ostalih kon-
certnih prireditev. Tako lah-
ko samo ugotovimo, da je v
minuli glasbeni sezoni kon-
certe obiskalo kar precej Ce-
ljanov, ki pa so bih na prire-
ditvah komajda кад več kot
enkrat. To pa vsekakor ni
spodbudno.
Prav tako ni spodbudno,
da smo v Celju siromašni tu-
di v pogledu glasbene kriti-
ke. Take, ki bi bila v odnosu
do izvajalcev strokovna in
kritično spodbudna, navz-
ven pa obveščujoča in edu-
kativna. Zgolj posamezne re-
gistracije oziroma zapise o
nekaterih glasbenih dogod-
kih ne moremo šteti za
ustrezne glasbene kritike.
Tu gre tako za domače, kot
tudi za nastope gostujočih
umetnikov, ki po nastopu v
izredni dvorani Narodnega
doma praviloma prosijo za
izrezke iz časopisne kritike o
njihovem nastopu. Žal jim
organizator tega ne more za-
gotoviti.
Tako lahko rečemo, da je
Celje kljub številnim ljubi-
teljskim ansamblom, lepi
glasbeni šoh. Mladinskemu
pevskemu festivalu in še če-
mu, vendarle glasbena pro-
vinca, kjer ljudje težko n^-
dejo pot v koncertno dvora-
no, kjer se o glasbenem živ-
ljenju ne krešejo mnenja, ker
je za vsakogar vse dobro
(običajno je to tisto njegovo)
in kjer glasbeniki slabo so-
delujejo.
To slednje pa je že druga
zgodba.
-eg
Voza niso premaliniii naprej
Knjižničarji osno¥nlh In srednjih šol pogrešajo podporo
Med osmimi občinami
celjskega območja je samo
velenjska ustrezno uredila
osnovnošolsko knjižničar-
stvo. Večina šol v tej občini
ima zaposlenega strokovno
usposobljenega knjižničar-
ja, medtem ko so na drugih
šolah v knjižnicah učitelji v
glavnem izmenjujejo in so
odprte le nekaj ur. Takšna
razdrobljenost in časovna
nezadostnost dela onemo-
goča tisto delo z mladimi
bralci, ki je pogosto po-
membnejše od same izposo-
je knjig in pomaga učencu,
da knjigo spozna, ceni in jo
potrebuje ter se znajde v
vsaki knjižnici.
Problemi in želja po bolj-
šem delu z mladimi bralci so
pred dvema letoma botrovah
nastanku regijskega aktiva
osnovnošolskih knjižničar-
jev. Ko so se ta mesec srečah
skupno s k^ižničaiji sred-
inih šol celjskega območja
na posvetu, so ugotavljah ta-
ko rekoč iste ovire pri bolj-
šem di^lu kot ob nastanku
aktiva.
Aktiv je povezal občinske
aktive v poenotenju dela in
skupnih smernicah za na-
prej, pripravil strokovna pre-
davanja o vlogi in delu knjiž-
nice na osnovni šoh, o peda-
goškem delu z mladimi bral-
ci, o povezavi pionirskih
knjižnic s šolskimi in o obh-
kovanju knjižnih razstav. V
sodelova^u Zavoda za šol-
stvo Celje in voditeljico re-
gijskega aktiva Ireno Šketa
je nastal tudi okvirni učni
načrt za izvajanje knjižne in
knjižnične vzgoje mladih
bralcev v okviru pedagoških
ur v knjižnici. Vse to je dalo
knjižničiujem možnost obh-
kovanja pestrejše vsebine
dela z mladimi bralci ter
podlago za utemeljevanje
potrebnosti delovar^a knjiž-
nice na osnovni šoh.
Žal se kljub temu niso
zmešale težave, ki knjižni-
čarjem onemogočajo delo,
kakršno si želijo. To je na po-
svetu potrdila tudi Milena
Ivšek, svetovalka Zavoda za
šolstvo Celje v poročilu o
razmerah v osnovnošolskih
knjižnicah. Razmer ni mogo-
če poenotiti, saj so med obči-
nami vehke razhke in vehko
prizadevemj bo potrebnih, da
bodo imeh vsi učenci enake
možnosti. Knjižničarji so
prepričani, da so zadnji dve
leti štorih, kar je bilo mogo-
če, da bi svoje delo poenotih
in mu dah pravilno vsebino.
Usoda šolskih knjižnic pa žal
ostaja mnogokrat v drugih
rokah. Ah so to vodstva šol
ah občinske izobraževalne
skupnosti ah oboji?
Na posvetu so knjižničarji
ponovno predlagah sestanek
z ravnatelji šol oziroma di-
rektorji Vzgojno izobraževal-
nih zavodov, nanj pa bi pp-
vabih tudi predstavnike ob-
činskih izobraževalnih skup-
nosti. Sestanek bo pripravil
Zavod za šolstvo Celje, knjiž-
ničarji pa si od njega obetajo
veliko: rešitev tistih proble-
mov, ki jim s še tako marlji-
vim delom niso kos in potr-
ditev, da so knjižnice na šo-
lah resnična potreba. Tisti,
ki odločajo, sed^ o tem očit-
no še niso prepričani. A.K.
Jubilej prof. Vlada Novaka
Minuli četrtek je bilo v pro-
storih poročne dvorane v Ce-
lju tovariško srečanje ob 70-
letnici Vlada Novaka, dolgo-
letnega kulturnega delavca in
tvorca knjižničarstva v Celju
ter dolgoletnega urednika
Celjskega zbornika.
Po rodu Gorenjec, seje prof.
Vlado Novak s svojim življe-
rxjem in delom zapisal med
osrednje osebnosti celjskega
povojnega kulturnega živ^e-
nja. Na Filozofski fákulteti v
^ubijani je študirćil slavistike
in študij končal leta 1941. Nato
je bil asistent in knjižničar ter
arhivar pri agitpropu CK in pri
propagandni komisiji izvršne-
ga odbora OF. Leta 1946 je pri-
šel v Celje za upravnika na no-
vo ustanovljene študijske
knjižnice, kjer je ostal do upo-
kojitve leta 1982. S svojim bo-
gatim strokovnim znanjem,
doslednostjo in vztrajnostjo je
začel obhkovati podobo študij-
ske knjižnice, ki se je pod nje-
govim vodstvom razvila v eno
osredryih regijskih kulturnih
ustanov. Pri delu seje uspešno
spoprijemali s prenekaterimi
težavami povojnega časa. V 60.
letih so se začela njegova priza-
devanja za gradryo nove knjiž-
nice, ki je bila zgrajena leta
1967. Po letu 1975 je z vehko
ljubeznijo začel urejati celjsko
domoznansko zbirko.
Prof Vlado Novak je vsesko-
zi tudi pisal, ne le s področja
knjižničarske stroke, ostal je
zvest tudi svoji matični stroki
- slavistiki. Proučeval je htera-
te in javne delavce celjskega
področja in še posebej je treba-
na poudariti njegovo uredni-
ško delo. Bil je dolgoletni
urednik Celjskega zbornü
uredil je Kotnikov in Aškerč
zbornik, danes ureja Aškeri
va zbrana dela. Vlado Novi
pa ni ostal ozko zaprt le v sti
kovne probleme. Bil je obUk
valeč celjskega kulturnega ži
ljenja, saj je imel vrsto p
membnih funkcij v kultur
skupnosti, plodno je bilo д
govo delo v bibhotekarskei
slavističnem in drugih di
štvih.
Ne glede na dolžnost, ki jo
trenutno opravljal, je im(
njegova poštena, pretehtana,
široke razgledanosti izvirajo
beseda, vedno vehk odmev.
Za svoje delo je prof. Via
Novak prejel leta 1967 Čopo
diplomo, leta 1981 pa Šlandi
vo nagrado. In še po eni lastr
sti je znan in сегцеп prof V
do Novak: zmeraj nesebič:
svoje znanje in izkušnje prer
ša na druge, zlasti na mli
rod.
Ob jubileju iskrene čestiti
ANKA AŠKEI
Koncert Ipavcev
Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev je pred dnevi p
pravil mali pevski koncert v spomin na 400-letnico snu
očeta slovenske književnosti Primoža Trubarja.
Koncert je bil v čudovito akustični cerkvi svete Rozalije
Zlatečćih pri Šentjurju. Pevci so pod vodstvom dirigenta Ed
Goršiča pripravili publiki lepo Kulturno doživetje. S tem kc
certom pa so pevci moškega pevskega zbora skladateljev Ipi
cev tudj-zaključili svoj izredno uspešno pevsko sezono.
ERNEST REČN
Priznanja In kisilce
v Trnavi je bila v soboto zaključna prireditev Naš klub I
Predstavile so se številne skupine osnovnih mladinskih orga
zacii iz občine. Na koncu pa so podelih priznanja za naj bol;
delo, za spodbudno delo in za slabo delo. V prvo skupino sod
mladinci Andraža, Trnave, Prebolda, Polzele, Podloga in Mar
Reke, v drugo mladi iz Braslovč, Ložnice in Tabora. Savinjs
kisUco so si zaslužili mladinci iz Šešč, Vranskega, Levcá
Latkove vasi.
T. TAVČi
Reza iz fundusa se predstavi
¥ LlkO¥nem salonu odprli razsta¥0 La¥renčlče¥lh del
Na razstavi slikarskih del Celjana Avgusta
Lavrenčiča, ki so jo odprli v ponedeljek in bo
na ogled do 26. julija, zbuja posebno pozor-
nost slika z naslovom Roza iz fundusa. Opazi-
mo jo že iz daljave, spoznamo šele iz bližine,
ko si do podrobnosti ogledamo slikarjevo do-
vršenost.
Roza iz fundusa predstavlja ponazorjeno ide-
jo, motiv, ki je deloma pogojen z Lavrenčiče-
vim dolgoletnim scenografskim delom v slo-
venskih gledališčih, s poznavanjem rabljenih
gledaliških kostumov, igralskih rekvizitov, ku-
Us in vseh drugih predmetov, ki so shranjeni v
skladiščih in so namenjeni urejevanju odrske-
ga prostora. Gotovo seje tudi lutka Roza pogo-
sto pojavljala na odrskih prizoriščih. Imela je
določene, izbrane vloge. Največkrat je pred-
stavljala lepo Rozo, ki je čustveno vznemi^ala
in očarala. Bila je predmet razhčnih izživljanj,
tudi tistih, ki so bila pogubna, uničevalna za
njeno privlačno pojavnost, za njeno ženskost
in dovršeno obhkovano postavo ... In kot žr-
tev prepogostih iger je lutka Roza v fundusu na
propadajočem nekoč prelepem pletenem na-
slanjaču, izmaličena obsedela, začela propada-
ti, razpadati...
Lavrenčič je namenil Rozi prefinjeno slikar-
sko interpretacijo. Upodobil jo je modelirano z
roza barvo v zasarijanih rožnatih odtekih, ki
prekrivajo vso površino njenega lika enako-
merno naslikano, brez najmanjšega sledu ka-
kršnekoli poteze ali nanosa. Upošteval je risbo,
slikarsko strukturo, do potankosti izdelano
mrežo pletenega stola, ki ustvarja, deloma sku-
paj z ozadjem, kuliso umišljenemu prizoru.
Podoba Roza iz fundusa je vsekakor ena iz-
med imenitnih slik iz dosedanjega Lavrenčiče-
Avgust Lavrenčič: Roza iz Fundusa.
vega slikarskega opusa, ki ni obsežen, je i
skrbno pretehtan in študijsko vseskozi dis'
plinirano načrtovan. Znano je namreč, da I
vrenčič kritično vrednoti svoja dela že m
nastajanjem in dokončno uresniči samo sliki
sko raziskane, dozorele podobe. Zanj ni niki
najbolj pomembno v kolikšnem času, pač,
izključno, kako svoje shkarsko delo opra-
Gre mu za perfekcijo likovnega izraza, sliki
ske tehnologije in umetniške lepote.
MILENA MOŠKO
3. ЈШЈЈ986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Ljubenska razglednica tokrat malo drugače. Razpadajoča obrtna delavnica kraju
gotovo ni v ponos.
Ljubenska razglednica
Ljubno ob Savinji je s
svojo lego na robu alpskega
predgorja in prijetnim pod-
nebjem s poletno svežino že
pred vojno nudilo svojim
prebivalcem možnosti za-
služka v turizmu. V kraj, ob-
krožen s Smrekovškim po-
gorjem s Komnom, Goltmi
na severovzhodu in Gočko
planino, so od nekdaj priha-
jal tisti, ki želijo predvsem
miru, sprehodov v naravi in
izletov na planinske posto-
janke v bližnji in daljni
okolici. Tudi danes prihaja-
jo redno na Ljubno nekateri
gostje, ki bi jih lahko v kra-
ju srečali že pred dvajseti-
mi leti. Teh je vedno manj,
še manj pa je tistih, ki bi
Ljubno in Ljubence lahko
šele spoznali.
Med obema vojnama, ko je
v kraju, kjer se je začelo spla-
varstvo po Savinji, lesna tr-
govina n^bolj cvetela, je
prebivalstvo močno narašča-
lo. V tistem času je bilo na
Ljubnem kar 20 gostiln, zd^j
pa jih lahko preštejemo na
prste ene roke. V spomin na
•	te čase razcveta in tudi na
boljše čase v turizmu je vsa-
; koletna turistična folklorna
prir^itev flosarski bal, ki jo
' Še pred desetimi leti so
' imel v zasebnih sobah, teh
*	je bilo 180, več kot pet tisoč
^ nočitev. Danes sicer dosega-
jo podobno, celo večjo šte-
vilko, vendar predvsem po
i zaslugi turizma na obrob-
nih kmetijah, medtem ko v
i kraju samem nočitve stalno
upadajo. Tudi do natačnega
: podatka, koliko sob še ima-
' jo. je težko priti.
I
I organizirajo prvo nedeljo v
C avgustu. To pa je tudi пцј-
i yeč, kar od turizma sed^
i im^o, saj razen bogatih igla-
stih gozdov dajejo zaslužek
3 domačinom predvsem obrt,
' kmetijstvo in industrija, ved-
no manj pa gostinstvo in tu-
' rizem (izjema je kmečki ti-
nzem).
' Sončne In senčne
strani Uubnega
^ Danes Ljubence, med nji-
¿ mi predvsem tiste, ki jim ni
vseeno kako bo s turističnim
razvojem kraja, najbolj moti-
[ JO nekatere, pogledu turista
¡^ jzletnika neprijetne črne
točke, ki jih med sprehodom
PO kr^u k^ hitro n^deš. Že
OD vstopu na Ljubno, preden
J zavijemo na most čez Savi-
¡JJO, sta na levi strani ceste
t	razpadajoči
^ siavbi, ki jima je edino zdra-
к rušenje. Takoj čez most
i	desni strani pozdravi
Odprto gnojišče, ki središču
t m v okras. Kmetijstvo
je za кгад vsekakor pomemb-
no, zato bi bilo za sočasni
razcvét turizma in lepši vi-
dez кггуа dovolj že to, da bi
lastnik zaščitil gnojišče pred
pogledi z naravno zeleno
ogrego. Pod manjšim mo-
stom, ki malo naprej, proti
Batelnom prečka Ljubnico,
je nekdo odvrgel kup starega
gradbenega materisda. Novo
smetišče nastaja tudi v Kolo-
vratu, v okohci kontejnerja
za smeti. Pred vstopom v no-
vi del naselja, takoj za gostiš-
čem Petrin, je še ena stavba,
stara razpadajoča obrtna de-
lavnica, menda nekdanja ko-
vačija, ki ji tudi ni videti po-
moči.
Na Ljubnem bi torej imeU
кад rušiti in če bi v turistič-
nem društvu v akcijo priteg-
nih domače prevoznike bi ti
lahko z Ljubnega odpeljah
tudi školjke razpadajočih av-
tomobilov. Mimogrede, med
sprehodom po Ljubnem in
okohci sem jih naštel vsćO
pet.
In sončne strani Ljubne-
ga? Videti je, da se večina
krajanov trudi za lepo ureje-
no okolje. Posebne pohvale
so pri tem vredni v novem
naselju, pri obeh novih blo-
kih pa tudi v šoh, ki je vzor-
no urejena. Tudi trgovina,
pošta in črpalka so sedaj od-
prte cel dan, videti pa je tudi,
da se redki jjubenski oštij^i s
postavitvijo vrtnih garnitur
na prosto in ureditvijo okoh-
ce gostišč tudi trudijo, da bi
bih malce bolj opazni.
Ribiči za vzgled
Mimo ljubenskega gostin-
stva ne moremo kar tako. Na
Ljubnem je namreč le še ena
zasebna gostilna, ki ponuja
dobro hrano. Pri Petrin so
torej edini, ki nadaljujejo do-
bro tradicijo predvojnih
ošti^ev. Prijetno urejena je
tudi Ledenica, kjer hrane za-
enkrat ne ponujajo, mlada
gospodarja, ki gostilno prev-
zemata, pa obljubljata, da
bodo tudi takšno ponudbo
imeh v kratkem. V edinem
ljubenskem hotelu. Planin-
ki, pa so po mnenju članov
turističnega društva cene
previsoke, posebno še, ker
jim postrežba, urejenost in
kvahteta ne sledijo. Prava čr-
na točka gostinstva pa je
kegljišče z nedogr^enim go-
stiščem, ki stoji na zelo lepi
lokaciji ob cesti Ljubno-Lu-
če. Zasebno gostišče, ki bi se
lahko po videzu sodeč spre-
menilo v enega najlepših
penzionov Gornje Savinjske
doline, je v takšnem stanju
že vrsto let, (kaže, da so se
lastniki zainvestirah) veliko
parkirišče ob njem pa posta-
ja občasno odprto skladišče
gradbenega materiala, parki-
rišče nikogaršnjih avtomobi-
lov in kot tako tik ob glavni
cesti Ljubencem ne more bi-
ti v ponos. Pravo nasprotje
in kar vzorčen primer, kako
bi lahko bila urejena okohca
dobrega gostišča pa je ribi-
ški dom Uubenske ribiške
družine, ki je žal očem mi-
moidočih sloit, згц so ga ribi-
či postavil tja kamor sodi, tik
ob Savinjo in m^hno umet-
no jezerce.
Ljubno ima še vehko lepih
in skritih naravnih kotičkov.
Med najlepše predele gotovo
sodi Kolenčev jez in kopahš-
če ob гцет, obdano z bujnim
rastliiyem. Žal je nasip ob
Savinji, kamor Ljubenci naj-
r^e zahajeOo, neurejen,
manjka pa tudi kakšna klop
in koš za smeti ter nekaj vo-
lje za ureditev okohce.
Pri ureditvi kraja se naj-
bolj trudijo člani turistič-
nega društva. Teh je pri-
bližno 140. Nekateri sicer
plačujejo le članarino, veli-
ko pa je tudi aktivnih. Vsi
skupaj so se po nekaj letih
predramili lani, ko so svoji
turistični prireditvi, Flo-
sarskemu balu, dodali veli-
ko novega in po zgledu Lu-
čanov dokazali, da niso do-
bri le v organiziranju ve-
selic.
Načrtov imajo precej. Vrb-
je, prireditveni prostor, bodo
letos elektrificirah, ves pre-
del pa bi radi uredih tako, da
bi bila to točka, kamor bi do-
mačini, izletniki in turisti
n^raje prihiOah. Pri tem ra-
bijo pomoč, saj brez načrtov
ne bo šlo, vse skupaj pa je
tudi brez pomena, dokler Sa-
vinja, ki v Vrbju падгаје po-
plavlja, ne bo reguhrana. Ra-
di bi tudi, da bi kdo odkupil
razpadajoči Janezov mhn, ki
se ga še da urediti. V Vrbju
so končno zasuh tudi propa-
d^oč bazen, ki gaje zob časa
načel že pred desetimi leti.
Načrtov je še vehko. Med
te sodi tudi izgradnja novega
bazena, ki ga nima niti celot-
na Gornje Savinjska. Če za-
radi pomanjkanja denarja
takšno razmišljanje sodi bolj
med želje kot med realne na-
črte, pa je gotovo uresničlji-
va ideja o izdelavi karte s
spreh^alnimi potmi in mar-
kaciji teh poti. Bolj kot de-
narje pri tem potrebna volja.
Na Ljubnem pa bi tudi radi,
da bi v turistični agenciji v
Mozirju, kamor so pred dve-
mi leti poslah kategorizacijo
zasebnih sob, storili kaj več
za njihovo polnjenje. Tudi to
bo uresničljivo, če si bodo v
kraju na jasnem, kako s tu-
rizmom še v naprej, kaj bodo
počeli gostje in kako jih bo-
do kdaj pa kdćO tudi zabavah
in zaposhh....
RADO PANTELIČ
Dnevne ribolovnice
Komur je ribarjenje, še
posebej muharjenje na po-
strvi in lipane, pri srcu, bo
prijetno presenečen nad od-
ločitvijo Ribiške družine
Celje. Od 15. junija dalje
lahko člani ali nečlani ribi-
ške družine, domači ali tuji
turisti, skratka vsak zainte-
resiran, kupijo enodnevno
dovolilnico za lov plemeni-
tih salmonidov kot so po-
točna postrv, šarenka in li-
pan in sicer za lov v Savinji
- revir 23 - kot ga označuje-
jo v RD Celje.
Ta predel Savinje je bil do-
sedaj zaprt za nečlane, še ce-
lo člani so dobih ribolovne
pravice šele potem, ko je od
vpisa preteklo 24 mesecev.
Celjski predel Savinje je na-
mreč precej onesnažen, še
posebej v spodnjem delu, za-
to je otežavljen prihod rib iz
Save na drst. Članov celjske
družine, ki radi ribarijo v Sa-
vinji je veliko, gojitev neka-
terih lovno n^bolj zanimivih
rib (na primer podusti) pa je
zelo težka, zato v družini,
kljub obilnim vložkom ribje-
ga zaroda, dosedsg niso hote-
h odpreti Savinje za turistič-
ni ribolov.
Če je gojitev nekaterih ci-
prinidnih vrst problematič-
na, pa Celjani vsekakor ob-
viadlo gojitev plemenitih
salmonidov. Kot vsa naša ož-
ja domovina, je tudi celjsko
območje prepredeno z m^-
šimi ah večjimi vodotoki in v
te vlag^o celjski ribiči na
milijone drobnih postrvi in
hpanov. Ogromno teh ribic
sicer umre, vseeno jih pa še
vehko ostane in v nekaj letih
zrastejo do ustrezne izmere.
Prav letošriji gojitveni izlovi
so pokazali, da so ribe imele
dosti hrane in primerne po-
goje za rast. Tako je letos pri-
šlo do prekomernih vlaganj
salmonidov v športne vode,
največ seveda v Savinjo. In
tako so se ribiči odločih, da
letos poskusno dovolijo lovi-
ti tudi drugim. Način ribarje-
гца je lov z umetno muho po
Repubhškem pravilniku o
športnem ribolovu. Dovolje-
no je vzeti n^več 3 ribe, ki
тоггцо biti predpisano
dolge.
Cene ribolovnic: za člane
RD Celje 1000 din, za člane
drugih družin 1200 din, za
domače turiste 1500 din in za
tuje turiste 4000 din.
Zaiteresirani lahko kupijo
ribolovnice v prostorih RD
Celje ah v Restavraciji pri
mostu (Razvojni center).
IGNAC JEVNlâEK
Turizem smo ljudje
виг^епЦа
^ Moia dežela
Žalska noč - le pohvale
Tudi o letošnji Žalski noči, пекцј fotografij objavljamo na
drugih straneh, lahko govorimo s pohvalami, ki velji^o orga-
nizatorju in soorganizatorjem. Privlačen program in zabava
do jutra sta ob zelo dobrem informiranju o tej prireditvi
privabila množico obiskovalcev od bhzu in daleč. Izkazali so
se tudi gostinci, ki pa vsi po vrsti tarnajo nad malce slabšim
izkupičkom od pričakovanega. Izkuš^a več torej, da bi se
dalo pri takšni množici ludi malce bolj zaslužiti tudi z neko-
hko nižjimi cenami. Žal bo na takšno priložnost treba čakati
spet eno leto.
Kovaški piknik In vaška olimpiada
Ob koncu tedna bosta dve turistični prireditvi. Že jutri, ob
dnevu borca bo na Rogh tradicionalni Kovaški piknik, na
Rečici ob Savinji pa bo od petka do nedelje še bolj živahno.
Že jutri namreč odpirajo lovsko razstavo, v soboto bodo
odprh razstavo ob 400 letnici trga Rečica in pripravih kon-
cert tamburaškega orkestra, v nedeljo pa bo пгургеј (dopol-
dan ženski turnir v malem nogometu, popoldan pa v okviru
tradicionalne Vaške olimpiade igre Delo-Kompas med eki-
pama domačinov in Žalca. Zvečer bo v Rečici še vesehca.
Takole se gredo v Braslovščah, ob tamkajšnjem jezeru turizem na lastno odgovornost.
Kako bi ga sicer poimenovali, če pa je vse, izjema so le »gostinske usluge*, na lastno
odgovornost. Turist bi še stopil v čoln in se z njim popeljal na lastno odgovornost, a
mora še pred tem stopiti na trhel in majav pomol - tudi na lastno odgovornost. In na
čigavo odgovornost se gredo ob Braslovškem jezeru turizem na lastno odgovornost?
RP
Na Durmitor
PD Celje prireja od 19.
do 26. julija osemdnevno
odpravo v osrčje Durmi-
torja z doživetjem povirja
čudovite Tare. Odhod bo v
soboto, 19. julija ob 6. uri
izpred »Vrtnice«. Nasled-
njega dne, 20. julija bo uta-
boritev na Žabljaku
(1450 m), v naslednjih štirih
dneh pa so predvidene ture
na Savin kuk (2313 m), Ме-
djed (2287 m). Ledeno jamo
in Robotov kuk (2523 m),
planinski dom (prenočeva-
rye) pri Škrčkem jezeru
(1686 m), na Prutaš
(2393 m),	Planinico
(2330 m). in morda še kćo-
Povratek v Celje 25., pri-
hod 26. julija zvečer.
Udeleženci potrebujejo
spalne vreče in šotor (nekaj
teh bo nudil organizator)
hrano pa bo mogoče kupiti
med potjo, zlasti v Žablja-
ku. Prijave sprejema do 11.
julija PD Celje. Odpravo bo
vodil Marko Gabrovšek,
član GRS СеЦе in star zna-
nec Durmitorja.
Donačka gora
V nedeljo, 29. junija so
imeli svojo planinsko turo
tudi planinski ekologi. Po
načrtih Komisije za varstvo
narave in gorsko stražo pri
PZS so se inštruktorji za
varstvo narave in gorsko
stražo pod vodstvom Petra
Skobemeta povzpeh na
Donačko goro (883 m).
Na Donački gori je tudi
zadnji ohrarvieni in zavaro-
van (od 1. 1964) pragozd v
subpanonskem območju
Slovenije. Naiy nas opozori
tabla ob haloški planinski
poti: »Gozdni rezervat 12/
12 !Pragozd Donačka gora.«
Meja v pragozdu je označe-
na na drevesih z enojno ah
dvojno vodoravno črto mo-
dre barve.
Pod vrhom Donačke go-
re, za katero je Josip Ciril
Oblak v PV zapisal, daje to
»prava gora-gorska oseb-
nost, ki obvladuje vso oko-
Uco, smo si ogledali rume-
no cvetoči Juvanov ne-
tresk, ki pa še ni bil v buj-
nem cvetju. Zaradi njega
smo bih tam. Od planinske-
ga doma (oddaüjen je 6 km
od Rogatca) smo šli navz-
gor po FröUchovi poti, ki
drži čez pragozd. Sestopih
smo po poti proti Žetalam,
toda prej krenih po slabše
označeni Haloški planinski
poti. Ob vsej poti smo spoz-
nah precej rastlin, značil-
nih za alpski svet, z vrha pa
smo imeh tudi lep razjed.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 19ђ|
Kmetje naj kmetujejo in ne politiki
Pri PawNôewÊh v Dobmežu družno poprlmejo za delo
Pavličevo kmetijo med
Slovenskimi Konjicami in
Tepanjem ni težko najti. Ne
zato, ker stoji domačija tik
ob cesti, temveč zato, ker je
zgledno urejena, da se oko
kar samo ustavi na kmečki
hiši, kjer je na oknih polno
rož in na gospodarskefn po-
slopju, kjer v hlevu maha 23
repov.
Oče Kari, krepak 60 letnik,
je že dolga leta kooperant
Kmetijske zadruge Sloven-
ske Konjice. Pravzaprav je
predal vajeti 25-letnemu si-
nu Štefanu in njegovi 19-let-
ni ženi Viki, ki ob pomoči
ostalih v družini rada kmetu-
jeta, čeprav se zavedata, da
je v kmetijstvu tudi doma
pečen kruh lahko še kako
trd in vino iz domačega vino-
grada kislo in grenko.
»Mladi kmetje imajo danes
boljše pogoje za kmetovanje,
če imajo radi zemljo«, je pov-
zel besedo oče Kari, ko smo
ob malici sedli družno za ve-
liko mizo še s sinom Karlom
in hčerko Marijo. »Seveda pa
kmetje danes nismo zado-
voljni z vsemi odkupnimi ce-
nami pridelkov.« Kmetijo
Pavličevih obkroža danes 6
hektarov obdelovalne zemlje
in 2 hektaija gozda, kar je
malo za toliko glav živine, so
potarnah Pavličevi, ki so
nekdaj imeh v najemu še
zemljo Kmetijske zadruge,
pa so se časi obrnili in zdaj
morajo gospodariti kakor ve-
do in zn^o z lastno zemljo.
Za 30 svinj je treba zato hra-
no še dokupovati, kar prina-
ša odvečne stroške. Ce bi
imeh še kakšne 3 hektare
zemlje več, bi se računica bo-
lje izšla. A kljub vsemu so
pri Pavličevih odločeni, da
zavoljo tega ne bodo zmanj-
šali staleža živine in da zato
tudi nihče od mladih dveh
gospodarjev ne bo šel delat
drugam, čeprav ima Vika
srednjo kmetijsko šolo, Šte-
fan pa pokhcno. Mlada dva
sta odločena kmetovati, za-
pisala sta se zemlji, in če se
bo izkazalo, bodo kakšen
hektar ali dva vzeli še v na-
jem od kmetov, da bodo pre-
hranili živino.
Takšnega mnenja je tudi
naslednik Štefan, v njegovih
sinjih očeh pod šopom črnih
las se zrcali odločnost, če že
ne prava kmečka trma: dela-
ti in vztr^ati, saj je luštno na
dežeh, čeprav ti sed^o na
glavo tegobe sedanjega časa.
»Ata je kar prav povedal.
Škoda, da imamo premalo
zemlje, volje in rok je dovolj
pri hiši, kmetijskih strojev
tudi. Će nam krme primanj-
kuje, jo pač malo potegnemo
kravam izpod gobca in je za-
to dobijo manj,« je povzel
besedo mladi gospodar, ki
ga najbolj moti, nam je za-
upal, kadar se pohtiki meša-
jo v kmetovanje. Ko so stvari
diktirane z vrha navzdol se v
praksi vse prerado zapleta in
marsikdo prav zavoljo tega
obupa na kmetiji in gre v to-
varno. »Prej smo imeli nekaj
hektarjev zemlje več, da smo
lahko začeli s svinjerejo,
takšna je bila tedsy naravna-
nost v kmetijstvu. Zgradih
smo torej hlev, vzredili svi-
nje, potem pa so nam zemljo
vzeli, hlev s svinjami je pa
ostal. Zadruga ni pravzaprav
nič kriva in nam pri tem pro-
blemu niti ne more kaj dosti
pomagati. Takšne so bile pač
direktive v kmetijstvu. Zdaj
akcija za pospešeno svinjere-
jo, zd^ za pšenico, potem
kunčerejo, pa se znajdi, če se
moreš.
In še en problem je, ki dela
Pavhčevim sive lase. V bliži-
ni njihovega gozda je občin-
sko odlagališče odpadkov.
To neige pač mora biti, se
zavedajo Pavličevi, a jih jezi,
ker veter v njihov gozd odna-
ša odpadke. Ti prekrijejo
mlado podrast v gozdu in ga
uničujejo. Zato je tudi težko
grabiti hstje. No, dejstvo je,
da je smetišče že polno in da
ga bodo čez kakšno leto, dve
zasuh in znana je tudi lokaci-
jo za novo deponijo v Bezini.
Zaradi vsake smetke se Pa-
vličevi ne bi radi tožili in pri-
toževali, pravi Štefan in upa,
da bodo pri Komunalnem
podjetju vendarle kaj storili,
da bi bolj zaščitili smetišče, s
tem pa njihov gozd.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
KIOSK Delo Šentjur
zaposli
za 2 meseca
študentko ali
upokojenko.
Informacije:
Delo Celje, Gregorčičeva 6,
tel. 22-800.
Drug za drugim, v ravni vrsti, zdaj gremo na delo..
Ostrigarji na jedilnikili
Hmezad se le resno lotu gojenja teh gob, Merx pa ßlh
bo prodajal
o gobah ostrigarjih smo v samih
superlativih lahko poslušali minuli
petek v celjskem hotelu Merx, kjer je
plansko poslovna skupnost Hmezad -
Merx pripravila za kakšnih 60 trgov-
cev in gostincev degustacijo jedi z
ostrigarji - gobami, za katere stro-
kovnjaki trdijo, da so boljše od slav-
nih šampinjonov.
Primerne so te gobe tako za indu-
strijsko pridelavo in pripravo, prav ta-
ko je z njimi moč pestriti jedilnike.
Kako so gobe okusne, je bilo mogoče
tudi poskusiti, sžg so vrli kuharji hote-
la Merx pripravili kar pet jedi.
Po besedah Rudija Janežiča, dirke-
torja tozda Kmetijstvo Petrovče in
Matjaža Gorška, vodje proizvodnje
ostrig^ev, jih v lastni proizvodnji
vzgojijo na teden kakšnih 400 kilogra-
mov, njihovi kooperanti pa še dodat-
nih 140 kilogramov. Seveda je vse od-
visno od povpraševanja po teh gobah:
če bo veliko povpraševanja lahko ob-
seg gojenja hitro poveč^o, prav tako
je vse več zanimanja za kooperacijsko
gojenje ostrigarjev. Neksg kooperan-
tov pa ima Kmetijska zadruga Savinj-
ska dolina že sedsg celo z Gorenjske,
ne samo iz šii^ega celjskega območja.
Edi Omladič, dirketor Kmetijstva
.Žalec, sozd Hmezad,.ve o gobi poveda-
ti nasledile: »Goba ostrigar raste na z
miceljem cepljeni paijeni slami. Tr-
dim, da je ta goba'glede čistoče nepri-
merljiva z drugimi podobnimi sadeži
ah gobami. Naše raziskave tržišča so
■pokazade, da slovenski in jugoslovan-
ski potrošnik sodi med tiste, ki naj-
manj uživa gobe v svoji prehrani, v
primerjavi s sosednjimi deželami, ali
pa kar v evropskem merilu, kjer smo
na zadnjem mestu. Prav zato ocenjuje-
mo, da ima ta boga prihodnost pri go-
jenju in prodaji, saj z naraščajočo kul-
turo prehrane moramo popestriti svo-
je vsakdanje jedilnike tudi z gobami.«
Gobe ostrigarje je trenutno mogoče
kupiti na tržnici v Žalcu in nekaterih
večjih prodajalnah sozda Merx, ki ima-
jo za to primerne hladilne pulte.
Za tiste, ki ste nestrpni in želite ime-,
ti gobe ostrigarje že kar jutri na svoji
mizi, pa še tole navodilo za shranjeva-
nje. Goba ostrigar je zaradi hitre rasti
in specifične sestave blago, ki zahteva
posebno pozornost, s katero prepreči-
mo padec kakovosti. Takoj po prevze-
mu jo moramo vskladiščiti na tempe-
raturi do 5° C, to je v hladilniku ah
hladilni vitrini. Hranjena pri takšnem
toplotnem režimu je njen rok trajanja
štiri dni brez vphva na njeno kakovost.
Dobro prenaša tudi zmrzovanje.
MITJA UMNIK
Tudi od priprave gob v kuhinji je veliko, če ne največ, odvisno. Kuharska
mojstra iz hotela Merx sta dokazala, da sta mojstra tudi pri gobjih jedeh.
FOTO: EDI MASNEC
DRAVSKE ELEKTRARNE
MARIBOR
TOZD ELEKTROPRENOS
PODLOG
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1.	Strojni ključavničar
(1 delavec)
Pogoj:
KV strojni ključavničar (IV. stopnja strokovne izo-
brazbe)
1 leto delovnih izkušenj
2.	Pleskar
(1 delavec)
Pogoj:
KV pleskar (IV. stopnja strokovne izobrazbe)
3 leta delovnih izkušenj
3.	Administrator
(1 delavka)
Pogoj:
Administrativna srednja šola (V. stopnja)
1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje pod točko 1. in 2. se sklepa za
nedoločen čas, pod točko 3. pa za določen čas 6
mesecev (nadomeščanje delavke na porodniškem
dopustu).
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter
opisom dosedanjih del naj kandidati pošljejo v 15
dneh po objavi na naslov:
Dravske elektrarne Maribor
TOZD ELEKTROPRENOS PODLOG
63311 ŠEMPETER v Sav. dolini
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh od dneva
sprejetja sklepa o izbiri.
»LESNIMA«
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi
izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n.
sol. o., Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja
TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA
LJUBLJANA, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53
objavlja
za PE PRODAJNI CENTER v Celju, Leveč pri
Celju 18
prosta dela in naloge
1.	Poslovodje
2.	Prodajalca - svetovalca
3.	Viličarista - manipulanta ^
4.	Treh pripravnikov - prodajalcev
za določen čas
Pogoji:
pod tč. 1.:
-	srednja strokovna izobrazba (V. ali IV. stopnja)
poslovodske, komercialne, lesarske, ekonomske ali
trgovske smeri,
-	3 leta delovnih izkušenj v stroki
pod tč. 2.:
-	srednja strokovna izobrazba (V. stop.) aranžerske,
industrijske oblikovalne, lesarske ali komercialne
smeri,
-	3 leta delovnih izkušenj v stroki,
-	znanje tehniškega risanja, osnovno znanje tehno-
logije v proizvodnji pohištva
pod tč. 3.:
-	skrajšan program srednjega usmerjenega izobra-
ževanja (III. stop.) - voznik lažjih delovnih strojev,
ali II. stop. izobrazbe - transportni delavec,
-	izpit za voznika viličarja,
-	1 leto delovnih izkušenj
pod tč. 4.:
-	srednja strokovna izobrazba (V. ali IV. stop.) ko-
mercialne, lesne ali trgovske smeri
Za dela in naloge pod tč. 1. do 3. sklepamo delovno
razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom
in zahtevamo pod tč. 1 in 2 tromesečno in pod tč. 3
dvomesečno poskusno delo.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z do-
kazili o izpolnjevanju objavnih pogojev v 8 dneh po
objavi na naslov:
»LESNIMA« UUBUANA, kadrovsko splošni sektor,
Ljubljana, Parmova 53.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po skle-
pu pristojnega samoupravnega organa.
3. JUUJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
$e takšnih
izletov
9 junija smo odšli sladkor-
ni bolniki iz Celja in okoUce
na lep izlet. Mimo Maribora
smo se peljali v Lipnico v
sosednji Avstriji. Razveselilo
nas je lepo vreme. Po krat-
kem postanku smo precej
dobre volje, ob šalah in zvo-
lúh harmonike prispeh v
F4uj, Kjer so nas čakah naši
gostitelji, tudi sladkorni bol-
niki, ki so nas povabili na
obisk in prijateljsko sreča-
nje. Ob prisrčnem sprejemu
se je našemu harmonikaiju
pridružil tudi njihov. V ta-
kem vzdušju smo odšh do
restavracije Beh križ na kosi-
lo. Po njem se je dobra volja
stopnjevala. Shšah smo tudi
vse O delu obeh društev, Li-
dija Kropelj iz Ptuja pa nam
je dala vehko dobrih nasve-
tov, kako živeti z našo bolez-
nijo. Sledil je zabavni del
izleta, ko smo gledah kratke
igrice pantomime, nekakšne
parodije našega vsakdana,
ob vesehh zvokih harmonike
pa smo se tudi zavrteh.
Izlet seje nadaljeval z ogle-
dom Ptujske gore in tam-
kiušnje znamenite cerkve iz
15. stoletja. To je pravi biser
slovenske gotike in spome-
nik evropskih vrednot.
Na povratku smo skupaj
zapeh, potem pa se v Ptuju
poslovih od gostiteljev in si
povedah, kako prijetna so
takšna srečanja in kako po-
trebna naši vrsti bolnikov.
J. P., Celje
Stari avtobus
pripovedule
Dragi bralci NT, пад vam
zaupam svojo življenjsko
zgodbo z ирг^ет, daje med
vami kdo, ki ji bo znal pri-
sluhniti.
Marsikdo od vas na svoji
koži poskuša, kako bridka je
človeška starost. Teže je se-
veda razumeti, kako mi, ne-
koč ponosni avtobusi prena-
šamo betežnost in zapostav-
ljenost.
Ko sem bil v najlepših le-
tih, je bilo moje podjetje po- •
nosno name. Ljudi sem pre-
važal križem po svetu. Obču-
til sem dotike nežnih dekh-
ških nožic. Brnr, še sed^ me
v drobovju strese, ko se
spomnim nanje, Toda, кад bi
to... to je preteklost...
Zdaj, na starost, ko sem
ves iztrošen, me je gospodar
pustil na Rimski cesti v La-
škem, kjer sem izpostavljen
vsem vremenskim neprih-
kam in nejevolji ljudi, ki me
po dolgem in počez prekh-
njajo. Pa to še ni vse. V bhži-
no je nekdo postavil svoj
modri odslužen avto brez re-
gistrske števihce, ki tako kot
jaz tudi ne more biti okras
mestu.
Nedaleč stran je nov, sodo-
ben hotel. Vsak čas bodo tu-
risti »preplavih« prijetno
mesto ob Savinji. Njihovim
budnim očem ne bo nič ušlo.
Kaj bo ted^j z menoj? Od
sramu že sed^j zardevam. V
upanju, da se bo zame našel
kak bolj primeren prostor,
vas prisrčno pozdravljam.
AVTOBUS,
zanj Fani Svatina,
Laško
Srečanje s
Pogačnikom
Med lanskim obiskom-
ustvaijalcev filma Naš člo-
vek v Vojniku, v času TDF,
se je porodila zamisel o no-
vem obisku režiserja Jožeta
Pogačnika v Vojniku. S se-
boj naj bi prinesel kratkome-
tražne filme, po projekciji pa
bi se pogovarjah o problema-
tiki snemanja kratkih
filmov.
Prireditev smo izvedh s
Turističnim društvom v Voj-
niku in Pogačnika povabih v
začetku februarja. Toda reži-
ser je zbolel in se prireditve
ni mogel udeležiti. Mislih
smo jo odpovedati, toda čla-
ni turističnega društva so
vstrajah in ogledah smo si tri
filme: Sledim soncu. Prva
ljubezen in Edvard Kocbek.
Obisk je bil žal zelo slab.
30. maja pa nas je režiser
Jože Pogačnik le obiskal in s
seboj prinesel tudi film Ko
sem še majhen bil. Pogačnik
je bil gost Kinosekcije KUD
France Prešeren Vojnik. O
obisku smo obvestili šolo
bratov Dobrotinšek in film
so si ogledah člani novinar-
skega in dramskega krožka.
V pogovoru po projekciji nas
je Pogačnik seznanil z nači-
nom dela in z nastajajočimi
problemi med snemanjem
kratkega filma. Pogovorih
smo se tudi o filmu, ki smo
ga videh in še predvsem o
pomenu vizualnih efektov in
negativnih posnetkov.
Ob odhodu je Pogačnik
izrazil željo po nadaJjnjem
sodelov^u, tudi mi pa žeh-
mo, da bi se na podobnih pri-
reditvah še kdaj srečah.
GVIDO BELAK,
Vojnik
Kmetje ob
delovnih konicah
Ne vem, kako пгџ pravza-
prav predstavim kmečko idi-
lo življenja in dela na svežem
zraku. To je pogosto sanjska
predstava tistih, ki druge
plati, dela v sezoni, ob delov-
nih konicah, ne poznajo.
Gre na primer za spravilo
živinske krme v muhastem
тцји, ko strokovnjaki celo
po radiu in TV svetujejo,
kdiu пад kmetje pričnemo s
košnjo. Dosti bolj bi pomoč
javnega obveščanja koristila,
če bi, recimo, pozvah širše
množice, mladino, brezpo-
selne in rekreacije željne ob-
čane, naj priložnostno pri-
skočijo kmetom na pomoč.
Ti nikakor nismo v stanju v
skopih dneh lepega vremena
pospraviti pridelka. Največ-
krat se na naših tleh, kjer
sploh ni možna mehanizaci-
ja, živalsko mučita mož in že-
na z ostarelo teto in tekmuje-
ta z bližajočo se nevihto, ko
spravljata suho seno, ki je
lahko v trenutku uničeno.
Moti me, ko na svoji kme-
tiji v neposredni bhžini me-
sta vidim, »trimčkarje«, ki
povsem neprizadeto, kot v
posmeh, mimo tekajo mimo.
Ni vse v industriji in v naši
tendenci, da bomo s tem
spremenih miselnost ljudi in
da je delo na kmetih prava
sramota.
N^j omenim še problem si-
liranja travne ah koruzne kr-
me. Celoten uspeh je odvi-
sen predvsem od hitrosti
polnjenja silosa, ki sme traja-
ti nioveč dva dni. To je mo-
goče le, če je dovolj ljudi.
Nikar ne mishte, da gre za
zastonjkarsko snuloljenje de-
lavcev, ki пад bi delah za vr-
ček jabolčnika z mahco. De-
lah пдј bi za pošteno plačilo,
čeprav je akumulacija v
kmetijstvu nizka. Skorig ne-
veijetno je, da ljudi, ki bi bih
pripravljeni na kmetih po-
magati, preprosto ni. Če zač-
neš vabiti prijatelje, ne boste
verjeh, tudi te izgubiš.
Družbenopohtične organi-
zacije bi lahko tudi o teh pro-
blemih več razmišljale v prid
boljšega izkoriščanja narav-
nih dobrin.
VLADIMIR PETEK,
Laško
Drugo
Imenoslovje
Za KS Center Celje je te
dni hčno brošurico s kratko
zgodovino in skrbno izbra-
nim imenoslovjem uhc na
svojem področju izdala tudi
KS Nova vas Celje. To zasuži
vse priznanje in pohvalo.
Ko drugo odgovorni, ki bi
bih v prvi vrsti pokhcani, da
opravijo to prepotrebno in
koristno delo tega niso stori-
h, so se dela lotih »ljudje od
spodaj«. Vzgledi vlečejo in
upajmo, da bodo sledih tudi
prebivalci preostahh celj-
skih KS, pa tudi v drugih
večjih krajih bi se po tem
lahico zgledovah. Tak priroč-
nik ni le v korist in ugled KS,
temveč vsej naši lepi dežeh,
s^ je hkrati majhen zgodo-
vinski učbenik.
Dr. ERVIN MEJAK
Končno obnova
Obnova propad^oče hiše
v Zidanškovi uhci 20 se je
končno pričela. Po dolgem
času in mnogih opozorilih v
NT tako zdéo urej^o hišo, ki
je kvarila pogled na lepo ure-
jeno uhco, ki je imela nekoč
ime Gosposka. Na dvoriščni
strani že na novo prekrivajo
streho in upati je, da bo ob-
nova hitra in da bo hiša kma-
lu vseljiva.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Partizanska
saniteta
Ljudje si partizansko
zdravstvo nćOvečkrat pred-
stavljao v luči vehkih bitk
za ra^ence, še posebej, če
niso iz Slovenije. Slovenci
pa smo s televizijsko serijo, v
kateri smo videh uničenje
bolnice na Ogenci dobih o
njem nekohko popačeno po-
dobo.
Rezervni vojaški starešine
iz KS Karel Destovnik Ka-
juh v Celju so se odločih, da
bodo partizansko saniteto
spoznali pri njenem izviru.
Odpravih so se na ekskurzijo
v bolnico Franjo in Muzej
partizanskega zdravja v Cer-
knem. S seboj so povabii
svojce, tovariše iz drugih KS
in študente Pedagoške fa-
kultete.
Muzej v Cerknem pred-
stavlja posebno obliko hra-
njenja zgodovine in za marsi-
koga posebno novost v spo-
znava^u preteklosti. Del
muzeja je posvečen sloven-
ski partizanski saniteti, ki se
bistveno razliki^e od drugih.
Slovenske partizanske enote
so že kmalu spoznale, da ra-
njencev ne morejo nositi s
seboj iz bitke v bitko, ker bi
bih prevelika ovira in preveč
izpostavljeni smrtni nevar-
nosti. Vehkih stalnih osvo-
bojenih ozemlj ni büo, da bi
lahko tam organizirah кггд-
no zdravstveno službo. Odlo-
čih so se za skrite partizan-
ske bolnišnice, največkrat
m^hne, nek^ pa je bilo tudi
vehkih (v Franji je bilo pro-
stora za več kot sto ranjen-
cev hkrati). Partizanskih bol-
nic je bilo po Sloveniji med
vojno preko 120 in v njih več
tisoč ranjencev. Zaradi moč-
ne konspiracije, dobre ob-
veščevalne službe, pred-
vsem pa zaradi izredne za-
vednosti ljudi, ni sovražnik
odkril in uničil skoraj nobe-
ne. To spoznarye v nasprotju
z mišljenjem ljudi o teh bol-
nicah osupne marsikaterega
obiskovalca muzeja.
Za tiste, ki prvič pridejo v
bolnico Franjo je tudi ta po-
sebno presenečenje. Skrita v
kanjonu Pasice je obiskoval-
cem odprta že od pomladi
1945, letos pričakuje milijon-
tega obiskovalca. Lesene ba-
rake so v glavnem še takšne,
kot so bile med vojno in tudi
oprema v njih je iz vojnih
časov. Sovražnik bolnice ni
nikoh odkril, čeprav je dva-
krat napadal v njeni smeri.
Za partizanski čas je bila mo-
derno opremljena - z lastno
elektrarno, rentgenom in so-
dobno operacijsko sobo.
Ekskurzije v partizanske
кгаде so za rezervne vojaške
starešme iz KS Karel De-
stovnik K^uh tradicionalne.
Letos so proslavih že mah ju-
bilej - peto takšno poto-
vanje.
JOŽE LIPNIK,
Celje
NA VELENJSKEM GRADU bo v sredo, 9. julija ob 20.
uri prireditev Šanson in kitara, na kateri bodo obiskovalci
lahko prisluhnili izvirnim šansonom in delom za aku-
stično, klasično kitaro. Šansone bo interpretirala Meri
Avsenak ob spremljavi tria, ki ga sestavljajo: Djuro Penzeš
- bas kitara, Dušan Popovič - bobni in Bojan Adamič -
klaviature in povezovanje programa. Solist na kitari je
Vladimir Makuc. Program obsega izkUučno dela sloven-
skih pesnikov - Fritza, Menarta, S^ömna, Šalamuna,
Januša, Bižala, Jesiha, Rudolfa in drugih. Glasba je delo
Bojana Adamiča.
V	DOBJU PRI PLANINI bo v nedeljo, 27. julija že 14.
tradicionalna prireditev Pokaži кад znaš. Prireditev orga-
nizira dobjansko Kulturno društvo. K sodelovanju vabijo
pevce, recitatole, instrumentaliste, ansamble in druge, ki
bi želeU sodelovati na tej prireditvi. Prijave za nastop bo
društvo sprejemalo do 15. julija.
Po nastopu bo zabavna prireditev, na kateri bo nastopil
ansambel Toneta Žagarja iz Ljubljane s pevko Jožico ,
Zupančič in humorist Celjski Poldek.
V	KRAJEVNI SKUPNOSTI PREVORJE pripravljajo v
soboto, 5. julija 6. kmečko trim tekmovanje. Tekmovanje
se bo pričelo ob 15. uri na igrišču. Če bo slabo vreme, bo
tekmovarxje teden dni pozneje, 12. julija.
V	RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI bo
jutri ob pol devetih kitarski koncert, na katerem bosta
nastopna kitarista Mario Nardelli in Wolfgang Muthspiel.
V	Razstavnem salonu pa si lahko ogledate tudi razstavo
(Jel, ki so jih ustvarili na prvem mednarodnem EX-Tem-
pore, ki je bil letos v Rogaški Slatini v prvi polovici junija.
Razstavljena dela bodo na ogled do 18. julija.
V	DVORANI ZDRAVILIŠKEGA DOMA V ROGAŠKI
SLATINI bo v torek 8. julija Večer štajerske folklore.
Nastopila bo folklorna skupna Janko Živko iz Poljčan.
V UKOVNEM SALONU V CELJU si lahko ogledate raz-
stavo hkovnih del slikarja Avgusta Lavrenčiča. Razstavo
so pripravili v 43kviru mednarodnega simpozija Modinci
86, odprta pa bo do 26. julija.
NA OSNOVNI ŠOLI V PREBOLDU bodo v soboto, 5.
julija ob 9. uri odprh razstavo cvetja, ročnih del in kulina-
rike. Razstavo pripravljajo v okviru praznovarya občin-
skega praimika občine Žalec.
DO SLOVENIJALES - n. sol.
LJUBLJANA,
Titova 52 TOZD LESNI IN
GRADBENI MATERIAL
LJUBLJANA
PE CELJE, Medlog 18
po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD
oglaša prosta dela in rialoge
Skladiščno transportnega delavca.
Pogoji: končana osnovna šola in želene delovne
izkušnje.
Delovno razmerje se sklepa za določen čas, do po-
vratka delavca iz JLA. Prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov: DO
Slovenijales, trgovina, sektor za kadrovske in social-
ne zadeve Ljubljana, Titova 52.
Komisija za delovna razmerja
TOZD OŠ Edvarda Kardelja
Rogatec
razpisuje dela in naloge:
Učitelja biologije in kemije
za določen čas s polnim delovnim časom;
Učitelje DMV in zemljepisa
nadomeščanje med porodniškim dopustom.
Pogoj: predpisana strokovna izobrazba - predmetni
učitelj
Začetek dela: 1. 9. 1986
Vloge pošljite takoj na zgoraj navedeni naslov.
Komisija za delovna razmerja
TDO M - Jelša
Šmarje pri Jelšah
objavlja prosta dela in naloge
mesarja-sekača
Razen splošnih mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje posebne pogoje:
-	IV. stopnjo strokovne izobrazbe oz. triletna stro-
kovna šola - smer strokovne izobrazbe mesar-sekač
-	vljudnost, čistost, urejenost
-	poskusna doba 1 mesec
-	zaželene delovne izkušnje.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo splošno-kadrovski službi v roku 8 dni od
objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh
od izbire.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Hiter razvoj je s seboj
prinesel veliifo problemov
Z letečim uredništvom na obisku v Preboldu, kjer pripravljenosti za delo ne
manjka
Obiskati z letečim uredni-
štvom kraj s skoraj 4000
prebivalci, pravzaprav ni
enostavna naloga, še zlasti
ne, ker je že od začetka jas-
no, da ne bo mogoče zbrati
kaj več kot nekaj utrinkov,
ki pa vendarle, povezani v
celoto, dajejo nekakšno sli-
ko o kr^u. Tako je bilo tudi
prejšnji četrtek v Preboldu,
kjer letos praznujejo praz-
nik občine Žalec.
To je bil tudi glavni razlog,
da smo tokrat obiskali Pre-
bold, kraj ki mu pečat daje
tekstilna industrija in kjer je
bila pred petdesetimi leti ve-
lika stavka tekstilnih delav-
cev, ki so se solidarnostno
pridružili vseslovenski stav-
ki tekstilcev. V tej tovarni se
je že zgod^ razvila delavska
solidarnost in tu so se kalili
prenekateri komunisti in re-
volucionarji.
Cesto
Groblla-Dolenja vas
bodo modernizirali
Kako pa danes živijo ljudje
v Preboldu? Hitro se razvija-
joči кггц je v zadnjih nekaj
letih s sabo potegnil kar pr-
cej problemov, zlasti na ko-
munalnem področju. Da je
temu res tako, so opozorili
premnogi krajani tudi na ve-
černem ustnem časopisu, ki
smo ga pripravili v tamkajš-
nji kinodvorani. O tem pri-
poveduje predsednica sveta
preboldske krmevne skup-
nosti Marija Stormanova:
»Precej dotrajan je vodovod,
da o kanalizaciji, ki že zdav-
naj ne zadošča več potre-
bam, niti ne govorim. Tudi
cesta Groblja-Dolenja vas je
dotrajana in če jo bomo hote-
V večnem programu na
ustnem časopisu so nastopi-
li narodnozabavni ansam-
bel Hajni, ansambel Stran-
ski tir iz Prebolda, učenci
osnovne šole Prebold ter Jo-
žica Ocvirk. Za pomoč pri
pripravi programa se pose-
bej zahvaljiyemo neutrud-
nima učiteljicama Idi Za-
veršnik in Valeriji Dolar.
И obnoviti, bo to izredno dra-
ga naložba. Kaže pa, da bo
problem v doglednem času
rešen, saj imamo za obnovo
ceste zagotovljenih že polo-
vico sredstev, predvsem po
zaslugi razumevanja združe-
nega dela, pa tudi občinske
skupnosti za ceste in kanah-
zacijo. Ta cesta bo zahtevala
tudi nek^ posegov v zaseb-
na zemljišča, vendar je veči-
na lastnikov že podpisala od-
stopne izjave, pri nekaterih
pa se iz takšnih ali drugačnih
razlogov še zatika. Prav zara-
di tega nastra tudi problem,
kam postaviti avtobusno po-
stajališče v Latkovi vasi.
Upam, da bodo nekateri le
spoznali, da ne ravnajo
prav.«
Na samem ustnem časopi-
su je bilo izrečenih tudi pre-
cej pripomb glede stare sa-
mopostrežne trgovine, ki bi
jo v kraju radi ukinih, saj bi
bil potem omogočen hitrejši
razvoj PTT dejavnosti. Sicer
pa smo o tej problematiki že
obširneje poročali.
S turizmom bi iahico
več zaslužili
v roke nam je prišel turi-
stični prospekt iz časov pred
vojno. Na naslovni strani je
za takratne čase kar po-
manjkljivo oblečeno dekle,
ki se sonči ob preboldskem
kopališču, sicer pa je v njem
opisano vse o tedanji turi-
stični ponudbi. Ni kaj. Sv.
Pavel pri Preboldu je včasih
privabljal številne goste,
med katerimi so bili celo mi-
nistri kraljevine. Danes turi-
stičnega prospekta o Prebol-
du ni mogoče dobiti. Še pred
leti je bil daleč naokrog znan
kamp Savinjski log ob kopa-
hšču, ki ga že zdavnaj ni več,
namesto njega pa prenekate-
re turiste privablja zasebni
kamp Dolina v Dolenji vasi.
Medtem ko so celo v pre-
nekaterih manjših in gospo-
darsko šibkejših krajih ko-
pališča modernizirali in jim
uredili ogrevanje vode, se to
v Preboldu niti slučajno ni
zgodilo. O turizmu v Prebol-
du razmišlja Valter Zupane,
nekdanji predsednik krajev-
ne skupnosti: »V Preboldu
smo marsikaj pridobih s po-
stavitvijo hotela, po drugi
strani pa tudi marsik^ izgu-
bili. Mnogi turisti so prav go-
tovo bolj uživah sredi narave
v Savinjskem logu kot pa v
betonski zgradbi. Weekend
naselja sed^ ni več in da bi
hišice reših propada, so jih
obnovila razna društva, ki
imajo v njih svoje prostore.
Tudi razvoj zasebnega go-
stinstva je nekako zamrl po
otvoritvi hotela. Hotel sedéy
imamo in nič nimamo proti
njemu, mislim pa, da bi si
morah vsi skupsg prizadevati
za dopolnjevanje ponudbe
tako v družbenem kot zaseb-
nem sektorju, ker bi le na ta
način lahko delno zaokrožili
turistično ponudbo. Zaseb-
ne gostince pa sedaj prem-
nogi jemljejo kot konkuren-
co hotelu, kar seveda ne mo-
re biti res.«
Da s turizmom v Preboldu
res ni vse v redu pove tudi
to, da dela turističnega dru-
štva sploh ni čutiti. Lep in
prijazen kraj kot je Prebold
tu marsikaj izgublja.
Prizadevnost
premnogih kraianov
Napak bi bilo pisati le o
problemih, težavah in po-
manjkljivostih. Svojevrsten
pečat kraju daje izredna de-
lavnost na številnih področ-
jih. Vso pozornost namenja-
jo športni rekreaciji, v katero
so vključene vse generacije
prebivalcev in po tem se Pre-
bold uvršča med prve v Ju-
goslaviji. Jamarji so doživeli
kdo ve kohko priznanj za
svoje raziskovalno delo do-
ma in na tujem, izredno de-
lovno pa je tudi novousta-
novljeno hortikulturno dru-
štvo, katerega delo se že poz-
na v vsem kraju. Lovci so
dosegh pomembno delovno
zmago, ko so v nedeljo pri
lovskem domu pod Goljavo
odprh nov lovski dom. Gasil-
ska tradicija pa je že več kot
110 letna. Nemogoče je na-
šteti vse, ki si prizadevsyo na
Leteče uredništvo v Pre-
boldu smo opravili novi-
narji Marjela Agrež, Rado
Pantelič, Mitja Umnik, To-
ne Vrabl in Janez Vedenik,
odgovorni urednik Novega
tednika Branko Stamejčič,
fotoreporter Edi Masnec,
tajnica uredništva Tatjana
Čuden, radijska tehnika
Mitja Tatarevič in Bojan
Pišek ter odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Ko-
rošec. Na pomoč nam je pri-
skočil tudi sodelavec Ljubo
Korber.
različnih področjih, dejstvo
paje, da brez žrtvovanja pro-
stega časa in pripravljenosti
za delo, ki ni plačano, v Pre-
boldu ne bi bilo takšnega
življenjskega utripa, kot je.
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
Najbolj prisrčno, hkrati pa tudi s kakovostnim in zabavnim programom, so nastopili
učenci osnovne šole in zares obogatili ustni časopis.
Fantje iz narodno-zabavnega ansambla Hajni so dodobra ogreli dlani poslušalcev
večerne prireditve, pa čeprav je to pot manjkal pevec Braco Koren.
Ansambel Stranski tir sestavljajo domačini. Ob resnem delu bodo
fantje lahko še marsikaj dosegli.
Gasilci bodo dobili nov avto
Poleg industrijskega gasilskega dru-
štva im^o v Preboldu tudi krajevno
prostovoljno gasilsko društvo, gasil-
ska društva pa so tudi v Kaplji vasi,
Latkovi vasi in Gornji vasi. Prebold-
sko društvo bo letos dobilo vozilo Uni-
mog, ki je še zlasti primerno za gašenje
požarov v višjih predelih. Vozilo je
preboldskemu društvu podarila Mari-
ja Žižek iz Marija Reke, ki že osem-
nsOst let živi in dela v Zvezni republiki
Nemčiji.
Kraiani so prispevali precej
denarja
Po neuspelem krajevnem referendu-
mu bi bilo napak soditi, da krajani
niso pripravljeni prispevati denarja za
razreševar^e komunalnih problemov.
To se je izkazalo tudi te dni, ko je
akcija zbiranja denarne pomoči za ure-
ditev nekaterih cest ter za druga dela
izjemno uspela, saj so skoraj pri vsaki
družini prispevali po nekaj tisočakov.
To hkrati pomeni, da se ljudje zaveda-
jo težav in problemov, ki so v kraju in
v primeru, da bo program primerno
zastavljen, da bo v njem videla svoje
interese večine kriganov, tudi ne bi
smelo biti bojazni, da ponovni referen-
dum za samoprispevek ne bo uspel.
Šoli primanjkuje prostora
Ena izmed prvih celodnevnih osnov-
nih šol v Sloveniji je bila preboldska.
Šola izjemno dobro sodeluje s krajem
in še zlasti z organizacijami združene-
ga dela, hitro naraščanje števila prebi-
valstva v кггци paje povzročilo, daje v
šoh že premalo prostora za vse potre-
be. Problem pomanjkanja prostora bo
treba rešiti v občinskem merilu.
V ¡Miku popolnejša tekstilna
ponudba
Konfekcija Mik Prebold slovi zlasti
po izdelovanju ženskih kril, zdid pa
razmišljao o bolj celoviti tekstilni po-
nudbi, ki ne bi zigemala le proizvodile
kril in hlač, pač pa tudi proizvodnjo
drugih vrst oblačil za ženske. V Miku
je zaposlenih 178 delavcev (le devet je
moških), v prvih petih mesecih pa so
izvozili za 700.000 nemških mark iz-
delkov.
Franc Verk Je že trideset let
kapelnik
Jože Ribič, kronist iz Latkove vasi,
pravi, daje bila prva godba na pihala v
Preboldu ustanovljena že leta 1904.
Sedanji pihalni orkester že od leta
1948 nepretrgoma vodi Franc Verk.
Zadnjih deset let so preboldski godbe-
niki tudi redni udeleženci republiških
tekmovanj, kjer so psvojili že nekaj
vidnih uspehov. Med drugim so dva-
krat osvojili srebrno plaketo.
Dalmatinska pesem v
poletnih nočeh
Ne bodite presenečeni, če boste te
dni zvečer kje v Preboldu slišah ubra-
no petje dalmatinskih pesmi. Vse po-
letje namreč v hotelu v Preboldu letu-
jejo delavci iz splitskih delovnih orga-
nizacij. Ob večerih najraje zavijejo v
gostilno Filijalko, kjer dobe tudi tem-
no pivo. V hotel se ponoči ponavadi
vračajo s pesmijo na ustih.
Konji so S(
konje zebli
Na
Ena naj
oskrbnh
Korošica
ska postoj
skih Alpah
Ijana tovor
sta, zato o;
vsako let(
celjske pia
Zadnja leta
so to pijai
kopterjem,
rošico spet
Posel so
Djak in še
rodnikov al
careva, ki ir
nih konj. D
kilogramov
vzdržljive žil
Podvežaka i
tretjo uro 1
uri. Vsak da
»Nekohko
pravi Nikol?
h smo, da bc
rih v dveh d
bodo konji
vendar paje
lo strma in
morah nal
manj. Težav
planinskim
kuhinjskimi'
Planinska
ka do Koros
res ni zahte
konjevodci i;
oznojijo, pre
cilj. Vendar'
Djak in njegt
že precej iä
na primer, pl
re na Vehki j
njihovi konji
več nosijo dr
na Dobrovlj,
drva do cest^
jo, jim je bolj
neprimerno |
Podvežakorij
morajo vsakj
vet ur. I
Celjsko рЦ
se je odloči^
ka in njegov,
bile letos tež^
jem, poleg t^
tudi precej t
Djak pravi, à\
pribhžno 300,
pa je polovii«
planinci mo<
prevoz s helül
Za kočo nsi
letos skrbeli]
nik in njena i
Zamernik izi
Ivanka je pr^i
živino na Poi]
pa ji je pon^(
Ko se je odio'
jUUJJiîl
if
tedanje gospodarske težave žalske občine ne smejo biti
ivira za to, da ne bi tudi v naprel smelo načrtovali
>raznovaiije letošnjega
iznika občine Žalec ne
remljajo tako ugodni go-
zdarski in razvojni dosež-
hot še do nedavnega. Ne-
tivni gospodarski trendi
spodarjenja iz preteklega
a so se nadaljevali v vseh
►secih letošnjega leta, ta-
, da z izjemo politike za-
islovanja v občini odsto-
jo od vseh začrtanih reso-
cijskih ciljev za leto 1986.
Obseg industrijske proiz-
Ddnje je bil samo v prvem
»trtletju za skor^ štiri od-
'^otke ni^i kot v enakem
inskem obdobju, sledih pa
a mu tudi vsi vrednostni
f)kazate]ji, ki zaostžO^o za
flatornimi gibaiiji za pri-
ližno petn^st odstotkov
¡elotni prihodek) do 41 od-
•otkov (dohodek). Inflacijo
prehitevalo le gibanje
[sebnih dohodkov, séO se je
tem obdobju v primerjavi z
nakim lanskim obdobjem
el čistega dohodka za bruto
sebne dohodke povečal kar
a 115 odstotkov in to na ra-
un nenehnega zmanjševa-
la dela čistega dohodka, ki
[a gospodarstvo namenja za
¿boljšanje in razširitev ma-
ferialne osnove dela. Poslab-
аИ so se tudi rezultati na po-
iročju ekonomskih odnosov
tujino, saj znaša pokritost
^voza z izvozom 144 odstot-
kov, še lani pa je bila ta po-
p-itost kar stoosemdeset od-
sotna. Močno se povečujejo
¡udi izgube. V četrtletju je z
fgubo poslovalo dvanajst
»rganizacij združenega dela,
{ katerih je zaposlenih 2123
lelavcev ah pribhžno petina
fseh zaposlenih delavcev v
»bčini. Izgube so predstav-
jale 2,8 odstotkov celotnega
)rihodka gospodarstva obči-
ke Žalec, saj so znašale kar
102 milijona dinarjev.
Kako ob vseh teh ugotovi-
vah naprej? O tem razmišlja
)redsednik izvršenga sveta
inton Bratuša: »Izvršni
ivet je anahziral stanje in ga
»cenil kot izjemno kritične-
ga. Od vseh odgovornih no-
lilcev v gospodarstvu smo
ahtevah, da store vse za iz-
)oljšanje stanja, predvsem
»a tistih področjih, na katera
ahko sami vphvajo, v okviru
tvojih pristojnosti pa bo
ikrepal tudi izvršni svet. Na-
>ovedani novi sistemski
»krepi so sicer nujni, vendar
nenim, da med letom niso
ičinkoviti. Pogoje gospodar-
enja za nasledrye leto bi mo-
^li že sed^ opredehti,
)redvsem pa bi jih morah
>predehti na daljši rok.«
Hila stopnja
Kbdelave
v naslednjih letih si bodo
f žalski občini še posebej
inzadevah za spreminjanje
îospodarske sestave združe-
nega dela. To bo mogoče le z
zboljšanjem materialne os-
nove dela oziroma z dosega-
njem večjih ekonomskih
ičrnkov in z boljšimi izvoz-
nimi rezultaü. V okviru iz-
vozno usmerjene proizvod-
^^^ poudarek
■^šni proizvodnji, ki zago-
•avya višjo stopnjo predela-
le ter racionalno nadomešča
ivoz surovin in reprodukcij-
skega materiala. Če jim bo v
uspelo večati delež
ehnološko in razvojno in-
«nzivnih proizvodenj ter
Jrozvodnjo, ki je energetsko
n surovinsko manj zahtev-
ka. potem bodo ob koncu te-
^^ednjeročnega obdobja
gospodarski rezultati ven-
ugodnejši kot so sedaj.
Računajo, da se bo rast
družbenega proizvoda v tem
obdobju letno povečevala za
štiri do pet odstotkov, izvoz
pa п£0 bi letno naraščal za
sedem do osem odstotkov.
Pomembno nalogo pri raz-
voju občine bodo vsekakor
imele naložbe. Ocenjujejo,
da bi lahko za naložbe tudi v
bodoče namenih petino
družbenega proizvoda. Ob
vsem tem naj bi gospodar-
ska rast bolj kot doslej teme-
ljila na povečevarrju produk-
tivnosti, ki пдј bi se letno po-
večevala od 2,5 do 3,5 od-
stotka.
Razvoj za vsa
območja
v žalski občini si bodo tu-
di v bodoče prizadevah za
skladen razvoj celotnega ob-
močja. Pomembni uspehi na
področju razvoja telefonije,
oskrbe s pitno vodo ter iz-
gradnje cestnega omre^a so
dobra osnova za razvoj vseh
predelov občine. Zavedati
pa se je treba, da uspehi na
vseh teh področjih v bodoče
ne bodo tako vehki kot so
bih doslej, saj je jasno, da
zaradi težavnega položaja v
tem srednjeročnem obdobju
ne bo dovolj denarja za ures-
ničitev vseh želja in potreb.
Da bo razvoj, zlasti v kr^ev-
nih skupnostih le hitrejši kot
bi lahko bil, gre zasluga
predvsem krajevnim samo-
prispevkom, za katere so se
odločih že v večini krajevnih
skupnosti žalske občine. Po-
membno je, da so večino sa-
moprispevkov izpeljali v ča-
su, ko so bih srednjeročni
načrti že pripravljeni, kar
hkrati pomeni, da so načrti
kr^evnih skupnosti in sa-
moupravnih interesnih
skupnosti v dobršni meri us-
kl^eni. Kljub vsemu pa
ostaja zlasti pri delu krajev-
nih skupnosti še vedno po-
glavitni problem pomanjka-
nje denarja zaradi neurejen-
ga načina ñnanciranja kra-
jevnih skupnosti. V žalski
občini se še posebej pozna to
ah je v posamezni krajevni
skupnosti industrija ali ne.
Na boljšem so vsekakor tam,
kjer so organizacije združe-
nega dela, težje pa je v manj-
ših in zlasti obrobnih prede-
lih, od koder se ljudje v glav-
nem vozijo na delo v druge
kraje ali sosednje občine.
Povrhu vsega prav v obrob-
nih krajevnih skupnostih
najbolj občutijo nespoštova-
rije dogovora o tako imeno-
vani glavarini. Iz velenjske
občine praviloma iz tega na-
slova kr^evne skupnosti iz
občine Žalec ne dobe niti di-
narja.
V vsakem primeru velja,
da so kreOani še vedno pri-
pravljeni za delo, kar doka-
zujejo z mnogimi delovnimi
akcijami, prispevki v materi-
alu ter denarju. Na tisoče ur
prostovoljnega dela so kraja-
ni žalske občine opravih tudi
v zadnjem letu.
Tudi v naprej bodo za po-
trebe krajevnih skupnosti
zagotavljah materialna sred-
stva z družbenim dogovarja-
rijem in samoupravnim spo-
razumevanjem med krajev-
nimi skupnostmi, temeljni-
mi organizacijami združene-
ga dela ter samoupravnimi
interesnimi skupnostmi. Po-
leg tega bodo kríyevne skup-
nosti pridobivale sredstva iz
tako imenovane glavarine, iz
občinskega proračuna za
uresničevanje delegatskega
sistema, nalog s področja
splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite ter za
skupno finančno službo kra-
jevnih skupnosti.
Cilj: četrtina otrok v
celodnevni osnovni
šoli
Med pomembnejšimi nalo-
gami v družbenih dejavno-
stih velja opozoriti na to, da
bodo v vzgoji in izobraževa-
nju skušah do konca sred-
njeročnega obdobja v celod-
nevno osnovno šolo zajeti
četrtino vseh šoloobveznih
otrok. Na področju otroške-
ga viirstva bodo uvajah do-
polnilne, občasne in cenejše
obhke dnevnega varstva za
tiste otroke od treh do pet
let, ki niso vključeni v orga-
nizirano predšolsko vzgojo
in varstvo že dopoldne. Do
leta 1990 bo za te otroke za-
gotovljenih 200 ur vzgojnega
programa. Pričeh naj bi tudi
z organiziranim varstvom
otrok, motenih v telesnem in
duševnem razvoju. Precej
pomembnih nalog še čaka
tudi v zdravstvu, socialnem
, skrbstvu, kulturi in telesni
kulturi.
Predvsem družbena
gradnja
v bodoče se bodo morah v
žalski občini pri opredeljeva-
ju novih posegov v prostor
za nekmetijske porabnike
prostora obnašati skrajno
varčno. V naseljih, ki ležijo
sredi najboljših kmetijskih
zemljišč, torej v Žalcu, Šem-
petru, Polzeh in Petrovčah,
se bo treba odločati predv-
sem za družbeno gradnjo.
Občinsko središče Žalec in
druga pomembnejša središ-
ča kot so Petrovče, Prebold,
Šempeter, Polzela in Vran-
sko, pa пгО se ne bi pretirano
širila, če bodo hoteh, da bo
lahko skladno s svojo vlogo
v izdelanem sistemu omrežij
naselij, razvijati predvsem
določene oskrbno-storitvene
dejavnosti.
Kmetijskim zemljiščem, ki
so razvrščena v prvo območ-
je, bodo spreminjah na-
membnost le na osnovi 5.
člena interventnega zakona.
Gre za tri izjeme v žalski ob-
čini. V Ložnici je to zemljiš-
če na območju Jutek^ ter
Škafarjevega hriba, v Žalcu
zemljišče v območju spreje-
tega zazidalnega načrta sose-
ske V. in Frenga ter zemljiš-
če v območju sprejetega za-
zidalnega načrta industrij-
skega območja Ferraht. V
Preboldu je to zemljišče v
območju sprejetega zazidal-
nega načrta stanovarijske so-
seske 2.
Kalcšne naložbe načrtujejo
za to obdobje?
MONTANA ŽALEC: postavitev tehnološke linije za
mletje, sušenje in pakiranje zeohtnih tufov in bentoni-
tov ter linije za kemično predelavo bentonitov.
KERAMIČNA INDUSTRIJA UBOJE: peč za žganje
keramike in peč za grafit ter obrat dekorativne kera-
mike.
FERRALIT ŽALEC: rekonstrukcija hvarne in nov
strojni obrat.
SIGMA: posodobitev proizvodnje sanitarnih sten in
izgradrija zmogljivosti za nov program kovinskih iz-
delkov.
SIP ŠEMPETER: visokoproduktivna strojna
oprema, izgradnja železniškega industrijskega tira,
izgradnja visokoregalnega skladišča, ustanovitev raz-
vojnega inštituta.
HMEZAD DO MINERVA: povečanje zmogljivosti za
predelavo pohvinilklorida na Ložnici.
JUTEKS ŽALEC: rekonstrukcija proizvodnje talnih
oblog in proizvodnja netkanih tekstilij.
AERO TOZD KEMIJA ŠEMPETER: razširitev pro-
izvodnje lepilnih trakov.
GRADNJA ŽALEC: izgradrya proizvodne hale,
izgradnja obrata za pripavo gradbenega materiala s
priključitvijo na phn ter rekonstrukcija kovinarskega
obrata.
LIK SAVINJA TOZD POHIŠTVO ŠEMPETER: nov
proizvodni obrat.
GARANT POLZELA: zameryava strojne opreme,
nabava transportnih sredstev, izgradnja proizvodnih
prostorov.
HMEZAD DO EXPORT-IMPORT: skladišče za
hmelj.
ZARJA PETROVČE: izgradnja proizvodne hale za
tozd Kovinooprema in tozd Modna konfekcija ter
dograditev prizidka k tozd Lesna industrija.
INGRAD CEUE TOZD GOMILSKO: izgradnja
mehaniziranega skladišča okroglega lesa.
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD: dograditev
tkalnice in prdilnice, izgradrya oplemenetilnice.
TOVARNA NOGAVIC POLZELA: stroji za proiz-
vodnjo nogavic ter računalniška oprema in gradnja
proizvodnih prostorov.
HMEZAD DO KMETIJSTVO ŽALEC: obnova nasa-
dov žičnic, rekonstrukcija obiralnih in sušilnih zmog-
ljivosti, namakanje, rekonstrukcija proizvodnje v
mešalnici krmil.
HMEZAD KZ SAVINJSKA DOLINA: vlaganje v raz-
voj živinoreje in hmeljarstva.
NAMA ŽALEC: prizidek k veleblagovnici Žalec,
skladišče ter kotlarna v Levcu.
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC: obnova samopo-
strežne trgovine v Žalcu, skladišče osnovne preskrbe v
Žalcu in preskrbovalni objekt na Vranskem.
HMEZAD DO AGRINA ŽALEC: večnamensko skla-
dišče in predelava zdravilnih želišč.
V tem pregledu so zajete le naložbe s skupno pre-
dračunsko vrednostjo nad petdeset milijonov dinar-
jev, med naložbami v opremo pa le tiste, ki prispe-
vajo k pomembnejšim programskim ali tehnološkim
premikom v organizacijah združenega dela.
Ob prazniku občine Žalec,
7. juliju,
čestitajo delovnim ljudem in
občanom
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
ŽALEC
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
OBČINSKI KOMITE ZKS
OBČINSKI SVET ZVEZE
SINDIKATOV SLOVENIJE
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
OBČINSKE SAMOUPRAVNE
INTERESNE SKUPNOSTI
3. JULIJ r
Od kmetijstva do turizma
Hmezad je poslovni si-
stem, ki se je po številnih
reorganizacijah od svoje
ustanovitve leta 1961 leta
1979 formiral v sestavljeno
organizacijo združenega de-
la. V celotnem obdobju se je
širil tako regionalno kot po-
slovno s povečevanjem svo-
jih dejavnosti.
Danes sestavlja Hmezad
sedemnajst delovnih organi-
zacij s področja primarne
kmetijske proizvodnje, pre-
delave kmetijskih proizvo-
dov, trgovine, industrije ter
gostinstva in turizma, ki so v
sedmih občinah: Žalcu, kjer
Ш tudi sedež SOZD, Celju,
Šentjurju, Slovenski Bistri-
ci, Radljah ob Dravi, Zalogu
pri Ljubljani in Ilirski Bistri-
ci. V Hmezadu združuje delo
3491 delavcev in 7000 koope-
rantov.
V obdobju svojega delova-
nja se je Hmezad razvil v po-
membnega nosilca kmetij-
sko-živilske proizvodnje. V
zadnjem obdobju je dosegel
nekatere kakovostne premi-
ke, ki pomenijo osnovo in
spodbudo za nadaljnji raz-
voj. Osnovni cilji dolgoroč-
nega razvoja SOZD Hmezad
so:
- usmeritev razvoja v pro-
izvodnjo in storitve.
-	povečanje proizvodnje
hrane kot enega od osnovnih
elementov gospodarske sta-
bilizacije,
-	stabilna rast izvoza,
-	krepitev tistih dejavno-
sti, ki podpirajo proizvodnjo
hrane in proizvodnjo za
izvoz,
-	povečanje deleža proiz-
vodov višje stopnje predela-
ve in dodelave ter višje kvali-
tete,
-	uvajanje sodobnejše or-
ganizacije dela, tehnologije
in racionalno izkoriščanje
obstoječih kapacitet.
-	združevanje sredstev za
realizacijo naložb skupnega
pomena in
-	nadaljnje utrjevanje si-
stema SOZD Hmezad v smi-
slu skupnega in dogovorje-
nega nastopa navzven do
drugih delov gospodarstva,
družbenopolitičnih skupno-
sti in drugih asociacij.
Ocenjujemo, da bomo leta
2000 dosegli naslednji obseg
primarne kmetijske proiz-
vodnje:
Za doseganje zastavljenih
ciljev in usmeritev bo po-
trebno izpolniti vrsto nalog.
V	naslednjem obdobju bo
potrebno dosledno varova-
nje kmetijske zemlje, njeno
izboljšanje in usposabljanje.
V	Hmezadu bodo v dolgo-
ročnem obdobju mehorirah
12 tisoč ha oziroma 15,6%
vseh kmetijskih površin. Za
intenzivno proizvodnjo bodo
tako usposobili 9 tisoč ha
njivskih in 3 tisoč ha travni-
ških površin, s čimer bodo
dosegli razmerje med njiva-
mi in travniki 45 : 55.
Več zemlje in izboljšanje
njene rodovitnosti bo osno-
va hitrejšemu razvoju polje-
delstva in travništva. Razvoj
hmeljarstva, sadjarstva in vi-
nogradništva bodo prilago-
dili ustreznim zemljiščem
(mikrorajonizacija). Ob upo-
števanju naravnih razmer in
ekonomskih zakonitosti bo-
do spremeniU setveno struk-
turo, skrbeli za kvaliteten sa-
dilni material, izvajah kvali-
teten program kolobarjenja
ter povečali zavarovanost
pridelka pred vremenskimi
neprihkami. Vse to bo, ob
uvajanju sodobne tehnologi-
je, omogočalo večje hektar-
ske donose. Delovne organi-
zacije bodo nosilec razvoja
in prenosa tehnologije v or-
ganizirano zadružno proiz-
vodnjo.
V Hmezadu bodo dolgo-
ročno razvijali tudi tiste
kmetijske proizvode, ki bo-
do, glede na interesantnost
na tržišču, zagotavljah večjo
ekonomičnost poslovanja.
Tu omenimo predvsem pro-
izvodnjo gob, zdravilnih ze-
lišč, jagodičevja, zelenjave,
odkup gozdnih sadežev in
mehkužcev.
V	predelavi kmetijskih
proizvodov je osnovna dol-
goročna usmeritev širjenje
V	živinoreji je Hmezadov
osnovni dolgoročni cilj po-
večanja proizvodnje mesa
in mleka za samooskrbo ter
oskrbo že osvojenih, pa tudi
širših defícitamih območij.
Razvoj živinoreje bo teme-
ljil na polnem izkoriščanju
obstoječih proizvodnih ka-
pacitet. Z večjo proizvod-
njo in odkupom po stojišča,
večji prireji po komadu ter
zapolnitvijo neizkoriščenih
kapacitet bodo dosegli več-
jo ekonomičnost in renta-
bilnost poslovanja. V gove-
doreji dolgoročno načrtuje-
jo popolno samooskrbo na
osnovi kvalitetne lastne kr-
me. V prašičereji bodo po-
večali samooskrbo z izgrad-
njo družbene farme in s
kmečko rejo, ki bo prav ta-
ko temeljila na lastni krmi.
V perutninarstvu bodo dol-
goročno obdržali delež trž-
ne proizvodnje in prodaje v
Sloveniji, povečali bodo
prodajo v druge republike
ter izvoz. Kot dopolnilne ži-
vinorejske usmeritve bodo
razvijali proizvodnjo rib,
ovčerejo in čebelarstvo.
prodajnega asortimana s
proizvodi višjih oblik prede-
lave in dodelave. Z deverzifi-
kacijo prodajnega asortima-
Hmezad žaleč
na bo možno elastičnejše pri-
lagajanje konjukturnim ni-
hanjem na trgu, na drugi
strani pa se bo preko višje
stopnje finalizacije zagotav-
ljal večji dohodek in ugod-
nejši ekonomski rezultat. Vi-
soka vlaganja v predelavo
osnovnih kmetijskih proiz-
vodov (meso, mleko) zago-
tavljajo v prihodnjem dol-
goročnem obdobju zadostne
kapacitete, tako da dodatna
vlaganja v razširitev zmog-
ljivosti ne bodo potrebna.
Večja vlaganja bodo po-
trebna za dodelavo in pre-
delavo ostalih kmetijskih
proizvodov, ki jih bomo in-
tenzivneje proizvajali na
malih površinah (sadje, ze-
lenjava, čebelji proizvodi,
zdravilna zelišča, meh-
kužci).
Delež industrijske proiz-
vodnje v celotni dejavnosti
Hmezada bo dolgoročno na-
rasel na 15 do 16%. V strojni
industriji, kjer je osnovna
usmeritev proizvodnja kme-
tijske mehanizacije in dopol-
nilni programi za druge pro-
izvodnje, bodo razvijali spe-
ciahzacijo in višje stopnje
predelave v ekonomskih se-
rijah. Pri predelavi plastič-
nih mas bodo uveali nove
tehnologije, izdelke višje
stopnje predelave, proizvod-
njo poletilenskih cevi večjih
profilov ter drenažnih cevi,
ki so odporne na specifične
pogoje. Dolgoročno načrtu-
jejo okrog 3000 ton predela-
ve plastičnih mas.
Gospodarske razmere in
predvidena hitrejša rast
Hmezadove proizvoi
zahtevcúo v naslednjem
dobju večjo vlogo konn
alne funkcije. Za uspešri
prodno Hmezadove p;
vodnje na novih in že os^
nih tržiščih bodo raz\
vse obhke trženja. Razv(
govine bo temeljil na sj
alizaciji ter organiziranji
hke sodobne organizacij
bo ustrezno opremljena 5
dri in materialnimi sreds
V gostinsko-turistični
javnosti bo razvoj temelji
večji kvaliteti storitev in
loviti turistični ponudbi,
stinstvo bo prevzelo večji
lež v celotnem plasm
Hmezadovih proizvodov,
Osnovna gibalna sila
voja so ustrezni kadri s <
jim znancem in sposobn
mi. Da bi v Hmezadu ure
čili zastavljene razvojne
loge, morajo s prilivom s
kovnih kadrov bistveno
boljšati izobrazbeno strul
ro zaposlenih. To bodo d(
gh z zaposlovanjem kadre
ustreznim strokovnim 2
njem, štipendijsko politi
usposabljanjem in izobn
vanjem že zaposlenih del
cev, posodabljanem in {
strukturiranjem proizvod
procesov ter spodbujanj
razvojnega in raziskovalni
dela.
Avtomatsko kurjenje lesnili odpadkov
v Kovinski industriji
Vransko obsega industrij-
ski program v srednjeroč-
nem plansko-poslovnem ob-
dobju 30 odstotkov proiz-
vodnje, v določenem časov-
nem obdobju pa dosega tudi
60 odstotkov.
Predvsem gre za naročeno
proizvodnjo, v kateri je tudi
največ domačega znanja. V
bistvu vsak objekt predstav-
lja prototip, kar zahteva do-
datno angažiranje strokov-
nih delavcev KIV Vransko,
saj gre za za okrožitev pro-
grama pri energetiki, od od-
sesovanja v lesni industriji,
skladiščenja, transporta z
doziranjem v kurišča, poseb-
ne izvedbe kurišč, čiščenja
dimnih phnov do dimnika.
V KIV Vransko za te na-
mene projektirajo in gradijo
energetske objekte moči od
300 kW do 6 MW. Posamični
podsistemi pa so uporabni
tudi drugje, na primer sku-
paj z drugimi izvajalci, kot so
EMO Celje, TPK Zagreb in,
drugi, v vsakem primeru lah-
ko ti podsistemi dopolnjuje-
jo druge sisteme in predstav-
ljajo z narodnogospodarske-
ga vidika nadomestilo
uvoza.
Posebej vas žehmo opozo-
riti na program toplotne teh-
nike - avtomatsko zgoreva-
nje lesnih odpadkov. KIV
Vransko izdeluje kompletne
naprave za avtomatsko zgo-
revanje lesnih odpadkov
vseh vrst, od žagovine do
lubja v celotnem območju
vlažnosti goriv (do 100%
vlažnosti).
Kje že uspešno koristijo
naše naprave in sisteme za
zgorevanje lesnih odpad-
kov? To so naše reference:
posestvo Snežnik - Kočev-
ska Reka, Njegovudja pri
Žabljaku in Rožaje v Črni
gori. Drvna industrija Tu-
ropolje in Karlovac, KLI
Logatec, skupaj z EMC,
Smreka Gomi Grad, Džur-
dženovac v Slavoniji. V pro-
jektni fazi so trije sistemi za
Bajino Bašto, Bjelo polje in
za Sipad Sarajevo.
V priloženi skici si lahko
ogledate način zgorevanja
lesnih odpadkov v tako ime-
novanem potisnem kurišču.
3. JUUJ 1986
ШШВ BBlDfflß Шш
Tudi otroške nogavice
Delovna organizacija TOVAR-
NA NOGAVIC POLZELA je zara-
di kvalitete svojih proizvodov
znana v Sloveniji, Jugoslaviji in
v tujini, velikega pomena pa je
za kraj Polzelo, saj daje delo šte-
vilnim občankam tega območja.
Tovarna nogavic Polzela je пад-
večja proizvajalka nogavic v Ju-
goslaviji in njene proizvode пгу-
demo v vseh prodajalnah širom
naše domovine.
Z direktorjem Tovarne nogavic
Polzela, Alojzem Došlerjem, smo
se pogovarjah o njihovih načrtih,
izvozu, družbenem standardu in
novostih v prozvodnji.
»Naš srednjeročni program te-
melji samo na nadaljnji širitvi
proizvodnje nogavic. Z novo teh-
nologijo bomo zadržali sedanje
število zaposlenih. Avtomatiziran
je oz. bo le del proizvodnje, ker
tržišče zahteva klasično proiz-
vodnjo.
Posebna skrb je v srednjeroč-
nem programu namenjena kvali-
teti, v pogledu asortimana in kva-
litete izdelave. Pri izdelavi noga-
vic moramo biti kompletni.
Asortiman proizvodov bomo ši-
rili z osvojitvijo novih vlaken in to
predvsem kemičnih vlaken, ki
nadomeščajo svojstva naravnih
vlaken, bombaža, volne in svile.
Razširjamo del proizvodnje v
Tekstilni industriji Otiški vrh,
MTT Merinka Maribor in Tekstini
Ajdovščina.
Trenutno delamo s petimi part-
nerji v Zvezni repubhki Nemčiji,
Italiji in na Nizozemskem. Sode-
lovanje zeyema izvoz in dodelavne
posle. Od skupnih zmogljivosti
naše prozvodnje izvažamo kar 45
odstotkov.
V zadnjem času smo vključili v
naš prodajni asortiman tudi pro-
gram otroške proizvodnje - otro-
ške nogavice. Tudi tu se držimo.
da je kvahteta osnovno merilo na-
ših proizvodov, saj jih izdelujemo
v glavnem iz uvoženih surovin in
drugih materialov.
N^ še omenim našo ns^novejšo
pridobitev.
Odločih smo se in odkupih
kompletno strojno opremo za
prozvodnjo ženskih hlačnih noga-
vic in športnih bombažnih noga-
vic od Merinke Maribor. To opre-
mo že montiramo v redno proiz-
vodnjo.
Na ta način je Polzela preko
sporazuma sklenila proizvodnjo
tehnično sodelovanje z Merinko
ter tako poskrbela za delo in soci-
alno varnost dela ljudi v Merinki,
kjer im^o še dodelavno strojno
opremo in dodelujejo proizvode s
Polzele in za izvoz.
Omeniti še moram družbeni
standard, s^ zanj odmerjamo v
kolektivu velik del sredstev. Tako
pravzaprav ne poznamo primerov
čakanja na stanovanje. Letno
imamo le deset do petnajst vlog
novih prošnikov, ki jih tekoče re-
šujemo. Izredno razvito imamo
tudi počitniško dejavnost, saj
imamo več lastnih prikolic, dom
v Piranu, dve garsorijeri v Maredi
in dom v Bohinju, ki smo ga ob-
novili koncem lanskega leta.
Lahko rečem, da smo kljub šte-
vilnim težavam v gospodarstvu še
dokaj uspešni.«
V skupne planske cilje za sred-
njeročno obdobje 1986-1990 so na
Polzeh v Tovarni nogavic zapi-
sah:
- povprečno letno povečanje
fizičnega obsega proizvodnje za 3
odstotke in povečanje kohčin za
izvoz za 2,1 odstotka
-	povečanje števila zaposlenih
naj ne presega odstotek letno ob
pričakovani večji produktivnosti
za 2 odstotka letno
-	rast realnega dohodka letno
se predvideva z 1,8 odstotka
-	z zagotavljanjem ustrezne de-
htve dohodka in čistega dohodka
bodo sredstva za akumulacijo in
razši^eno reprodukcijo naraščala
hitreje kot sredstva za osebne do-
hodke in skupno porabo
-	z združevanjem sredstev
uresničevati načela sohdarnosti
in vzajemnosti
-	stremeti k racionalni porabi
obratnih sredstev, še posebej pri
zalogah gotovih izdelkov, nedovr-
šene proizvodnje, kreditiranja ku-
pcev in tudi pri zalogah surovin
ter adjustirnem materialu in tako
omejevati inflacijske vphve
-	posebno stremeti za zadovo-
ljitev potrošnikov s kvaliteto iz-
delkov, iskano paleto barv in
modnih zirtiklov
-	doseči boljšo povezavo pri
delu in združevanju sredstev z do-
mačimi kooperanti (Otiški vrh,
Ajdovščina, Merinka)
-	s sovlaganji v proizvodnjo in
predelavo preje zagotoviti redne
dobave potrebnih materialov
-	posvečati več skrbi zdravju
in počutju delavca pri delu
-	aktivirati lastna in tuja tehno-
loška dognanja ter več pozornosti
nameniti raziskovalnemu delu.
Prepričani smo, da jim bo na
Polzeli vse zastavljeno tudi uspe-
lo, SeU so z dosedanjim delom do-
kazali, da vehko zmorejo, ker ta-
ko hočejo in znajo.
Ob občinskem prazniku česti-
tajo delavci Tovarne nogavic
Polzela vsem delovnim ljudem
in občanom občine Žalec.
Tisoč spalnic v troll dneh
Ob prazniku občine Ža-
lec bodo 5. julija v delov-
nem kolektivu GARANT,
POHIŠTVENA INDU-
STRIJA POLZELA delov-
no zabeležili tudi 38 let
obstoja svoje delovne or-
ganizacije. V teh 38 letih
je Garant Polzela pridobil
na domačem in tujem trgu
sloves kvalitetnega proiz-
vajalca in zanesljivega
partnerja.
O gospodarjenj u in pro-
izvodnji smo govorih z
dipl. ing. Matjažem ROJ-
NIKOM, direktorjem DO
Garant Polzela:
Program VEGA je zasno-
van na načelih funkcional-
nosti in sestavljivosti. Iz-
delki so v štirih višinah,
treh globinah in dveh širi-
nah, tako da lahko z njimi
opremimo vse bivalne pro-
store - od dnevne, mladin-
ske in otroške sobe do spal-
nice in predsobe - novejše
pa tudi starejše arhitek-
ture.
. ^ogram VEGA je izdelan
»z ivemih plošč, površinska
obdelava pa je v hrastu ali
boru. Na željo kupca imajo
lahko fronte tudi okrasne
masivne letvice.
Kvaliteta izdelave, za-
ključne in okrasne letve da-
jejo pohištvu videz in obču-
tek masivnosti.
Pohištvo VEGA vse do-
sega!
/»Upam, da bodo novi
ukrepi Zveznega izvršnega
sveta pomenih pozitivne
Prenûike in da se bo to kon-
kretno odrazilo tudi v pohi-
štveni industriji, s^ je ta v
zadnjem obdobju v zelo
velkih težavah.
Jeseni načrtujemo dolo-
čene spremembe v proiz-
vodnji, tako v pohištveni
proizvodnji kot pri dopol-
nilnem programu, ki obse-
ga približno dvajset odstot-
kov celotne proizvodnje. V
dopolnilnem programu iz-
delujemo strešna okna za
Eko Velenje in pode za pri-
kohce IMV, lesno galante-
rijo ter opravljamo usluge
oplemenitenja plošč (povr-
šinska obdelava) za druge
delovne organizacije.
Med spremembami v
proizvodnji pohištva mo-
ram omeniti načrtovanje
novega programa v cenejši
varianti. V naši delovni or-
ganizaos i nas je 420 zapo-
slenih in imamo izredno
velike kapacitete, saj lahko
Pohištvo PO-PO-oreh sodi
med cenejši program in je
primemo za opremljanje
dnevnih, samskih in mla-
dinskih sob, spalnic ter ho-
telskih in turističnih sob.
Vse izdelke lahko kupite v
sestavi garnitur ali posa-
mezne kose pohištva.
PROGRAM PO-PO-oreh je
na voljo v večjih specializi-
ranih trgovinah s pohi-
štvom. Nabavite ga lahko
tudi v tovarni GARANT,
kjer boste dobili tudi po-
drobne informacije in pro-
spekte.
izdelamo v treh dneh kar
1000 spalnic.
Trenutno so aktualni tri-
je programi in sicer Vega,
PO-PO-oreh in hrast.
Za izvoz proizvajamo tu-
di posebne pohištvene pro-
grame, ki se razhkujejo od
programov za domači trg.
Kupci v državah Bližnjega
Vzhoda ter Združenih dr-
žavah Amerike pač zahte-
véqo nekatere posebne po-
goje.
Preko Slovenij alesa in
Lesnine izvažamo še v Av-
sti;ijo in na Madžarsko.
Lani smo izvozih za dva
milijona dolarjev, letos pa
predvidevamo zmanjšar^e
izvoza zaradi dosedar^ih
nestimulativnih pogojev.
Upam pa, da bo z novimi
ukrepi izvoz postal bolj za-
nimiv.«
Spalnica Vega.
í]
Novosti v proizvodnji Juteicsa
Delovno organizacijo Juteks
Žalec ni potrebno predstavljati
običajno, saj je dobro znana do-
mačim in tujim partnerjem ter
seveda potrošnikom slovenske-
ga in jugoslovanskega trga.
Zato se je Milan DOLAR v raz-
govoru omejil predvsem na pro-
blematiko, s katero se danes Ju-
teks srečuje in na program ukre-
pov, ki so ga sprejeli, da bi čim
bolj oživili poslovanje v tem de-
lovnem kolektivu.
Prodaja proizvodov na osnovi
jute na svetovnem trgu že dalj ča-
sa pada, enako stanje pa je v zad-
njem času občutiti tudi že doma.
S slično proizvodnjo se v zadnjem
času ukvarjajo predvsem države,
kjer je delovna sila izredno poce-
ni in se to seveda pozna na ceni
končnega proizvoda, tako da po-
menijo te proizvajalke hudo kon-
kurenco sicer že tradicionalnim
proizvajalcem iz Evrope. Kljub
temu Juteks še vedno proda velik
del svoje proizvodnje na tuje, in
to s pokritjem lastne cene od
60-70 odstotkov.
Na domačem trgu beležijo tudi
upadanje porabe talnih oblog, kar
pripisujejo zmanjšanju kupne
moči. Hkrati s tem pa imamo v
Jugoslaviji že tretjo tovarno tal-
nih oblog. Samo v dveh izmenah
izdelajo vse tri tovarne sedem-
najst milijonov m^ talnih oblog
letno, potrošnja v Jugoslaviji pa
je tri milione m^.
Izvažajo na vzhodno tržišče, iz-
voz na konvertibilni trg pa posta-
ja čedalje manj interesanten.
V ukrepih, ki bi naj zagotovili
boljše poslovanje delovne organi-
zacije, je na prvem mestu organi-
ziranost delovne organizacije v
sami proizvodnji pa naj omenimo
nekatere bistvene spremembe
oziroma novosti.
Program pen za čevljarsko in-
dustrijo: nov proizvod v sodelo-
vanju s Konusom je mehanska
pena na Vist podlogi (vrsta usnja),
ki se uporablja za vložke v športni
obutvi. Juteks, kot je že v navadi,
skuša zagotoviti predvsem kvali-
teto tega proizvoda. Razvojna pot
bo še izdelava mehanske pene na
druge vrste podlog (tkanine), s
tem pa bodo ponudbo praktično
razširili na celotno proizvodnjo
športne obutve.
Proizvodnja tesnilno-izolacij-
skih pen: to je kemijska pena, ki
jo uporabljajo za izdelavo izolacij-
sko-tesnilnih trakov.
Proizvodnja PVC pene na alumi-
nijasti foliji: ta proizvod uporab-
ljajo kot izolacijski material za
stene ob grelnih elementih. To so
mm debele pene, kaširane na
tanko Al folijo. Proizvod je name-
njen tako za široko potrošnjo kot
za reprodukcijo.
Razvoj impregniranega papir-
ja kot nadomestka uvoženih
podlog: vse podloge pri izdelavi
PVC talnih oblog so iz uvoznih
materialov. Juteksova naloga na
tem področju je, da z obstoječega
proizvodnega programa papirne,
industrije dobi ustrezen papir.
Pomemben trenutek, ki narekuje
nujnost tega prizadevanja je ce-
novna konkurenčnost glede na
sedanje podloge - azbestno le-
penko in stekleni flis.
Hidroizolacijske prevleke: na
svetovnem trgu se pojavlja nova
vrsta proizvodov, izdelanih po po-
stopku premazovanja. Uporablja-
jo jih za hidroizolacijo ravnih
streh, za vlažne kleti in tudi kot
hidroizolacijo za deponije indu-
strijskih odpadkov. Za te proizvo-
de je značilno, da zahtevajo kvaU-
tetno brezhibnost, zato je njihov
razvoj dolgotrajen in izredno zah-
teven, vendar so pri Juteksu pre-
pričani v uspeh.
Impregnacija tehničnih tka-
nin in filca: v okviru te naloge so
že izvrših poizkuse z jutino tkani-
no, proizvodnja pa je uspela tako
pri minimalni impregnaciji kot
pri izdelavi debelejšega penjene-
ga sloga. Komercialni sektor pro-
učuje širšo uporabo tega proiz-
voda.
Razvoj dopolnilnih proizvo-
dov na opremi za proizvodnjo
filca: zaradi zmanjšanja proizvod-
nje talnih oblog in manjše potroš-
nje toplega poda na jutinem filcu
bodo obrat filca usmerili v novo
proizvodnjo. Tako ugotavliajo
proizvodne možnosti za izdelavo
jutinega filca od najnižjih do naj-
višjih gramatur, razmišljajo pa tu-
di o impregnaciji vlaken. Proiz-
vod je zanimiv za avtomobilsko in
pohištveno industrijo.
Finalizacija netkanih tekstilij:
naročila za netkane tekstilije upa-
dajo, zato bodo skušali v Juteksu
razširiti krog kupcev, hkrati pa
bodo pristopili k finalizaciji mre-
že. Pomembna je prodaja mreže
parketarski industriji.
Investicijski razvoj Juteksa
obravnava obdobje do leta 2000.
V tem času bi bila mogoča uresni-
čitev izgradnje bombažne predil-
nice ter osvojitev proizvodnje
korda za avtomobilske gume. Naj I
poudarimo za zaključek predv-
sem zadnjo nalogo. Jekleni kord
uporabljajo za armaturo v avto-
mobilskih plaščih in trenutno
prevladuje kot armatura, saj je
precej cenejši od substituto v. Ju- j
goslavija, ki letno porabi 800 ton ,
korda, je izključno vezana na |
uvoz tega proizvoda. Program bi |
lahko uresničili v dveh stopnjah ,
in bi proizvodnja v prvi fazi zna-
šala 7500 ton, v drugi pa 13.000 i
ton letno. Pri osvojitvi te proiz- '
vodnje pa bo potrebno sodelova- i
nje kranjske Save in drugih sovla-
gateljev.
Novembra nova peč
KIL Libóle Ima lepe možnosti napredka
Skoraj ni leta da v Keramični industriji
v Libojah ne bi dobili nekaj novega. Tako
so pred kratkim podrli staro peč iz leta
1948, ki je povsem dotrajala in zdaj s sode-
lovanjem firme iz ZR Nemčije gradijo no-
vo, najsodobnejšo.
To je tunelska peč dolga 80 m, v kateri
bodo žgali vso proizvodnjo keramike pri
prvem žganju. Nova peč bo opremljena s
celo vrsto potrebnih instrumentov, tako da
jih bo na njej več kot na vseh ostahh petih.
Najbistvenejša pridobitev pa bo zmanjšanje
porabe energije, zmogljivost pa se bo lahko
povečala za 30 odstotkov. Investicija je oko-
li 35 starih milijard, kar pomeni, da ima
takšna investicija tudi posledice za tovarno.
Sam proizvodni proces je okrnjen od prejš-
njega normalnega poteka, to pa prinaša no-
ve in dodatne stroške rednega programa.
Kljub temu uspešni
Po besedah direktorja KIL Franja Tihn-
gerja pa so kljub obnovitvenim delom z le-
tošnjimi rezultati zadovoljni. Ugotovih so,
da zaradi gradnje nove peči dosežena proiz-
vodnja ni dosti manjša od lanske v istem
času, medtem ko tudi finančni rezultat za
letošnje prvo polletje ne bo bistveno slabši.
Prodaja poteka dobro, tako da bi vsaj v prvi
polovici leta lahko prodah bistveno več kot
lani, vendar je vzrok v že znani omejenosti.
V prvih šestih mesecih letos so prodali
izdelke v vrednosti krepko čez 1,4 milijarde
dinarjev.
Obdržali so vsa dosedanja
tržišča
KIL se lahko pohvah, da je kljub krizi in
težavam na tržišču obdržal vsa dosedanja
mednarodna tržišča. V petih mesecih je iz-
voz na konvertibilno področje povečal za 30
odstotkov, na klirinškega za 88 ah skupaj za
."ifi r»H«f ntlfr»v
Tudi na morju
»Skrbimo, da so glavna turistična mesta
pri nas z našimi izdelki zlasti poleti dobro
preskrbljena,« pripoveduje Franjo Tilinger.
»Prodajamo seveda tisto, kar trgovci mish-
jo, da je za njihove turiste zanimivo in pri-
vlačno.«
Novembra pridobitev peči
Po programu naj bi novo peč, ki bo za
tovarno keramike v Libojah vehka pridobi-
tev, preizkusih že 1. novembra. Dela dobro
potekajo in tako ni bojazni, da jim to ne bi
V	sklopu Keramične industrije Liboje je
tudi sodobna, pred leti obnovljena indu-
strijska prodajalna i^ihovih izdelkov vseh
vrst kvalitet. Trgovina je odprta od pone-
deljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah
pa od 8. do 12. ure. Zanimanje za to trgovi-
no je izredno, saj že turistične agencije
pripeljejo turiste, da si nakupijo priznane
keramične izdelke.
V	industrijski prodajalni pa je veliko-
krat možno kupiti tudi umetniške kera-
mične izdelke, ki jih naredijo slovenski
likovniki, ki se za nek^ dni ustavijo v
tovarni. Posebnost trgovine pa so tudi uni-
kati domačih delavcev, kajti po zanima-
nju za takšne izdelke vidijo ali se jih spla-
ča delati v večji količini ali ne.
uspelo. V prihodnje leto bodo tako startali
močnejši, kar pomeni možnosti za dosega-
nje še boljših rezultatov.
Tudi l(ultura
»Vsako leto se pri nas zbere skupina štu-
dentov z hkovne akademije v Ljubljani pa
tudi posamezni drugi shkarji ah kiparji pri-
h^^o. Dobro sodelujemo s kulturnimi in-
stitucijami in vsem nudimo dobre delovne
pogoje, da spoznajo vse skrivnosti in lepoto
keramike,« strne svoje mish o tovarni in
dognanju v njej direktor Franjo Tihnger.
Savinjsica, moja dol
Savinjsko in Žalec že dolgo
enačimo s pomembnim turi-
stičnim območjem tega prede-
la Slovenije, turizem z izredno
pestro in bogato ponudbo pa je
postal v žalski občini še po-
membnejša postavka odkar je
eden glavnih nosilcev njegove-
ga razvoja Hmezad, delovna
organizacija GOSTINSTVO IN
TURIZEM.
Kot sta nam povedala Miloš
FRANKOVIČ, direktor delovne
organizacije in Marija STRMĆ-
NIK, vodja oddelka oskrbe in
ponudbe, v njihovih šesnajstih
obratih združuje delo 270 zapo-
slenih. Tu sta hotela v Žalcu in
Preboldu, samopostrežna resta-
vracija Gaberje, Slovan Vran-
sko in drugi, zaradi speciahzira-
ne ponudbe vedno bolj znani
obrati.
Njihovo dejavnost je mogoče
razdeliti v tri smeri: družbeno in
abonentsko prehrano, gostin-
sko dejavnost in turizem.
Nosilec prve so sampostrežne
restavracije v Celju, hotel v Pre-
boldu ter gostilni Hmeljar in
Kolodvorska restavracija.
V gostinskem delu nikakor ne
gre samo za običajno gostinsko
ponudbo, v delovni organizaciji
namreč težijo k specializaciji lo-
kalov, tako da bodo domači in
tuji gostje točno vedeh, kje lah-
ko potešijo svoje posebne želje.
Takšen primer je že kmečka ku-
hinja na Vranskem, pizzerija v
Šempetru, ribja restavracija itd.
Velikega pomena za nadaljnji
razvoj gostinstva v dolini so tu-
di številne prireditve,, katerih
nosilca sta hotela v Žalcu in
Preboldu. Tako ima hotel v Pre-
boldu že tradicijo pri organizira-
nju pustovanja, meseca pala-
čink in meseca gobjih jedi. Go-
stu nameravajo še bolj približati
fiambirane jedi, mešanje kok-
tajlov, martinovanje, skratka,
nekaj posebnega se mora doga-
jati vsak mesec. V to pestrost se
vključuje tudi hotel Golding z
Žabarijo (ponudba žabjih kra-
kov), organizacijo dalmatinskih
in kruševskih večerov, vinsko
trgatvijo ter frizerskimi in mod-
nimi revijami. Tudi druge njiho-
ve enote prirejajo najrazličnejša
srečanja javnega in zasebnega
značaja.
V sklop obeh hotelov sodita
tudi nočna lokala in sicer disco
v Preboldu, namenjen mladim
in Golding klub v Žalcu, ki bi
Skrivnost uspeha DO gostin-
stvo in turizem je v tem, da ob
hrani, pijači in prenočišču po-
skrbijo, da se gost tudi skozi
daljše bivanje pri njih ne poču-
ti dolgočasno, saj mu pripravi-
jo bogat osemdnevni program.
naj bil zbirališče za nekohko
bolj umirjeno generacijo sred-
njih let. Disco je odprt ob petkih
in sobotah, klub pa ob četrtkih,
petkih in sobotah. Toda po po-
trebi in za organizirane skupine
so prijazni žalski gostinci pri-
pravljeni odpreti oba lokala tudi
ob drugih dnevih, z željo prila-
goditi se gostom.
Hotel Prebold je tudi v tem
letu junija, julija in avgusta za-
seden z organiziranimi skupina-
mi turistov iz Splita, katerih
pohvalne izjave i
dopusta v Savili
navdušile še mnc
občane. Najnov^
da bodo za podo
(50 oseb v izmenii
hodnje leto z niJ
stično agencijo. 3
in drugih gostoM
uvesti tudi jahalni
turno jahanje.
Zanimivo je, da
nizacija ne ponu/
objektov in storiti
bi za turizem vseí
jetnim geslom »S
na, dolina zelenef
Poleg že omenje!
sto ležišči moran
tako imenovani K
ter. Možnost orgá
narjev, kongresi
večjih zasedanj í¿
nem domu (glavij
sedežev in dve stf
s 160 sedeži, oz^
projektorji) in
Golding in Prebc
po tri dvorane za ti
ristom lahko v Zs
du ponudijo tudi I
ne objekte, kolesai
in - kar se je pok^
no zanimivo - mo?
vanja v bližnjih'
prodajalnah ozin
Pripravili so tud
kend program, ki
doline kar tri varf
no počutje.
Z organiziraninj
veliko osebno poj
delovna organiza^
in turizem skrbi,
zelenega zlata še'
za domače in tuje
1986
Roky-jem in 3 K v svet
«rav ni dolgo, kar je
Setra postalo znano
imi, ki imajo radi
10 in na oko lepo po-
a ea vendar že dobro
Številni kupci iz vse
ije. Zasluga gre de-
rinizacgi LIK Savi-
ja tozdu POHIŠTVO
r v Savinjski dolini.
emdeset ljudi dela v
u in sicer v manjši ža-
esa in v proizvodnji
' uspehih, težavah in
nam je pripovedoval
ovšek, direktor tozda,
.ga pravijo sodelavci,
á tozd dušo in te-
jijega pomena ob
ovanju, razmišljanju,
Inih možnostih in
gostih, uspehih in ne-
da kolektiv kljub
•uaciji v kateri je ce-
ovenska lesno prede-
industrija, živi in di-
programe in z njimi, z
inje, ker so bili zasno-
razviti v i^hovi de-
edini in stojijo za nji-
en mož, s tem pa je
iko prijetnejše - to pa
ij odraz tudi na kvali-
lovih izdelkov.
je, da smo v zadnjem
beležih vrsto uspehov
^odnji pohištva in to
gramih 3 K in Roky.
»mi leti smo bih v kri-
uaciji, ker smo proiz-
ar deset razhčnih pro-
za domače tržišče in
IdločiU smo se, da pri-
Ï nov program, ki bo v
(ti ustrezal našim mož-
nostim in zmogljivostim in da
bo hkrati tohko atraktiven, da
ga bo trg tudi sprejel.
Tako je nastal danes že zelo
znan 3 K, ki je bil iîyemno
ugodno ocenjen s strani stro-
kovnjakov, hkrati pa je bil do-
bro sprejet tudi pri kupcih.
Pravzaprav je redkost, da pro-
gram nagr^en za zasnovo in
oblikovanje, doživi uspeh tudi
pri kupcih.
Značilnost programa je, da
sodi v sam vrh kvalitetnega in
cenovnega razreda. To pa po-
meni, da je tudi drag in je tako
krog kupcev na žalost omejen.
Prav zato smo se koncem lan-
skega leta odločih pristopiti k
snovanju novega programa, ki
bo dopolnil ponudbo 3 K.
Izhodišče je bilo: 50% cenejši
izdelek kot 3 K! Cilj in ambici-
ja sta bila zelo težka in na prvi
pogled nemogoča. No, ko smo
januarja predstavih program
ožjemu krogu sodelavcev v
Savinji in Slovenijalesu - DO
Savinja je članica SOZD Slo-
venijales Ljubljana - smo v
anahzi z dokumentacijo in
izračuni dokazah, da so zastav-
ljeni cilj dosegh. To pa nam je
uspelo le z vrsto tehnoloških
in projektnih novosti v snova-
nju pohištvenih programov.
Bistvo dosežka je bil polovi-
co krigši izdelovalni čas na
enoto, pravtako pa smo stro-
ške porabe materiala zmanjša-
h za polovico. Sam sistem tega
programa sodi v razred kosov-
nega pohišva, ki ga v svetu
prodéùo 95 odstotkov, mi pa
smo bih naviOeni vedno na
komponibilne programe z
izredno številnimi elementi.
To pa seveda podraži proiz-
vodnjo in zahtva izurjene stro-
kovnjake, da iz teh elementov
sestavijo želeno kombinacijo.
Program smo imenovah Roky
in ima le petnsyst elementov,
iz katerih lahko kupec sam v
пекдј minutah sestavi želeno.
Kupec lahko izbere tohko ele-
mentov, kohkor mu dopušča-
ta žep in prostor. S tem pro-
gramom smo dopolnih ponud-
bo 3 K, tako da lahko kupec
opremi katerikoh stanovanj-
sld prostor z enim od obeh
programov, ker imata pred-
nost, da sta kompatibilna in ju
je moč kombinirano postaviti
v en prostor.«
V razvojnih težrijah in sno-
vanju gredo v tozdu Pohištvo
Šempeter naprej. Tako pri-
pravljao na žagalnici pre-
usmeritev v višjo stopnjo pre-
delave žaganega lesa. Zasno-
vah pa so že tudi nov masivni,
tako imenovani bio program.
Z njim bodo opremljah vse vr-
ste počitniških hišic in domov,
tako v planinskem svetu kot
ob morju.
Osnovne značilnosti tega
programa so v tem, da bo zelo
naraven - iz gozda, kot pravijo
- saj ne bo na njem nobenih
kemikalij. Takšni, naravni
programi, so danes v svetu
izredno cenjeni in iskani. Ni-
kakor niso modna muha in
imajo kot takšni obetavno pri-
hodnost. Želje za tem progra-
mom so očitne tudi na doma-
čem tržišču.
Predstavitev Savinje z Roky programom je na zagrebškem velesejmu vzbudila
izredno zanimanje obiskovalcev.
3 K. Nosilec številnih priznanj. Zadnja novost je tudi spalnica 3 K.
/Ijanju
lini so
)ve so-
pa je,
nžman
eli pri-
;o turi-
ibe teh
skušah
ziroma
a orga-
svojih
ak skr-
►od pri-
ia doli-
vabi«.
telov s
»meniti
ni cen-
B semi-
drugih
Kultur-
Ша 400
ivorani
i, kino-
hotelih
Г imajo
ine. Tu-
Prebol-
B šport-
jahanje
't izred-
lakupo-
trijskih
iutikih.
ben vi-
a gostu
» Prijet-
>Pom in
alnostjo
Btinstvo
> dolina
fivlačna
Sodelovanle
z obrtniki
Trgovsko podjetje NAMA
praznuje letos 40-letnico
(prvo veleblagovnico smo
dobili Slovenci leta 1946),
nekoliko mi^ši jubilej pa
bo slavil tudi eden od njiho-
vih osmih tozdov in sicer
TOZD VELEBLAGOVNICA
ŽALEC - desetletnico vele-
blagovnice v Žalcu in petlet-
nico Prodajnega centra
Leveč.
Delovna organizacija Na-
ma Ljubljana zaposljuje da-
nes 1600 delavcev in ротдја
na 50.000 m^ prodajnih povr-
šin preko 25.000 vrst arti-
klov.
Prodajni prostor velebla-
govnice v Žalcu se razprosti-
ra na 3358 m^ v Levcu pa na
4547 m^ Obe Nami« se uk-
varjata tudi z gostinsko de-
javnostjo in skupno razpo-
lagata s 400 sedeži v resta-
vracijah. Letos pričakujejo
preko štiri in pol milijarde
din prometa.
»V okviru našega tozda po-
spešeno razvijamo sodelova-
nje z obrtniki. Do celjskega
obrtnega sejma bomo v Lev-
cu pripravih speciahziran
prodajno razstavni prostor s
proizvodi obrtnikov iz vse
Slovenije in to po posamez-
nih dejavnostih. To bo stalen
prostor, s^ je Nama Žalec v
okviru delovne organizacije
nosilec sodelovanja z obrtni-
ki in razvoja uslužnostnih
dejavnosti,« je povedal Dolfe
NARAKS, direktor tozda
Veleblagovnica Žalec.
V Levcu so ob sedanjih
prostorih dokupih domačijo
Repinšek za ureditev lastnih
poslovnih prostorov in delno
tudi za razvoj malega gospo-
darstva oziroma uslužnostne
dejavnosti. Že zd^ so tu
cvethčarna, frizerski salon in
poslovni prostor obrtne za-
druge Avtoprevoz Maribor.
Svoje mesto pa bodo tu na-
šle še druge uslužnostne de-
javnosti kot šiviljstvo, foto-
kopiranje, vzdrževalni servis
za belo tehniko itd.
Z željo, da bi čimbolj obo-
gatih sodelovanje z obrtniki,
so v Levcu organizirah po-
slovno enoto, ki skrbi za od-
nose z obrtniki.
Koncept tovrstnega sode-
lovarva temelji na razširitvi
prodanega programa za ce-
lotno delovno organizacijo
in sicer z izdelki široke po-
trošnje, ki jih obrtniki že iz-
delujejo oziroma izdelki, ki
jih bo Nama obhkovala z nji-
hovo pomočjo in potem po-
nudila potrošniku. Gotovo
je, da potrošnik nestrpno
pričaki^e tovrstno blago, še
posebej če bo mogoče dobiti
izdelke obrtnikov iz vse Slo-
venije (ah morda še širše) na
enem mestu. Ponudba v ve-
leblagovnicah Name bo s
tem izredno popestrena, po-
trošnik pa zadovoljen. Vode-
nje zahtevnega projekta, ki
so ga zaupah žalskemu toz-
du, je nedvomno tudi prizna-
nje za uspešno delo takega
kolektiva in njegovega vod-
stva.
Dolfe Naraks: »Položaj tr-
govine se je v preteklem le-
tu nekoliko izboljšal zaradi
izenačevanja pogojev pri-
dobivanja dohodka s proiz-
vodnjo. Menim, da je bil to
zadnji čas - kot radi rečemo
- in da je to rezultat dela
družbeno političnih organi-
zacij in samoupravnih
skupnosti.
Končno je v osnovi reše-
no, da je trgovina enakovre-
den partner, čeprav imamo
še vedno številne težave.«
V žalski veleblagovnici so
se podredih osnovnemu na-
čelu: vse za družino in dom,
za stanovanje in gospodinj-
stvo pod eno streho. V dru-
gem nadstropju je tudi resta-
vracija, v pritličju pa izposta-
va Beogr^ske banke, l^er so
mogoči vsi bančniški oprav-
ki. Za potrebe turistov po-
skrbijo v Kompasovi poslo-
valnici.
Prodani center v Levcu
nudi n^ širšo izbiro blaga -
poleg živil še tekstil, belo
tehniko, akustiko, pohištvo
in orodje. Ugodne prometne
zveze, velik parkirni prostor
in nakup v diskontu privab-
ljata v Leveč kupce tudi iz
oddaljenih krajev celjske re-
gije.
Skratka, v obeh »Namah«,
v Žalcu in Levcu, so dobro
oskrbljeni in tudi pripravlje-
ni, da resnično kvalitetno
ugodijo zahtevam in željam
kupcev.
5
3. JULIJ 1986
Strojegradnja v Šempetru
Selotejp poznamo vsi, saj
je nepogrešljivi sestavni
del marsikaterega opravila,
toda v Aerovem tozdu Ke-
mija, Šempeter v Savinjski
dolini, proizvajajo še mno-
go več kot samo selotejp,
nam je v daljšem razgovoru
povedal direktor tozda To-
ne GUZEJ, dipl. Oec.: .
»V prvem tromesečju letos
smo poslovali dokaj uspeš-
no, saj smo zabeležili 70 mili-
jonov din ostanka čistega
dohodka. V drugem trome-
sečju so na trgu opazni večji
problemi. Upada plasman
končnih izdelkov zaradi pad-
ca kupne moči in izredno
močne nelojalne konkuren-
ce (npr. pri širokih lepilnih
trakovih), ki prodaja lepilne
trakove po ceni, s katero ne
pokriva niti lastnih material-
nih stroškov.
Kot vse druge tudi nas pe-
sti devizna zakonodaja, ki
negativno vpliva na doho-
dek. Rigorozno moramo
spremeniti tečaj dolarja, kar
je za nas zaradi velikih izvoz-
nih naročil še kako po-
membno. Dolarje namreč še
vedno podcenjen. Le v tem
primeru bo izvoz zanimiv,
trenutno pa predstavlja le 50
odstotno pokritje lastne
cene.
Stanje na domačem trgu
lahko ocenim z naslednjo
ugotovitvijo: ker smo prede-
lovalna industrija s končni-
mi izdelki nikakor ne doha-
jamo cen vhodnih surovin.
Naj povem, da so se razni
papiiji letos podražili kar za
trikrat. Problem je tudi hk-
vidnost, ker nam kupci ne
plačujejo v skladu z določili.
Imamo vehko teijatev iz na-
slova obresti, vse to pa vph-
va na hkvidnost in dohodek
tozda.
Tozd Kemija Šempeter iz-
važa predvsem lepilne trako-
ve oziroma selotejp v Angli-
jo, Severno Irsko, Turčijo,
Grčijo in nekatere afriške dr-
žave.
»Pomembni so tudi naši
predelovalni posh z Madžari,
k njim izvažamo tudi matri-
ce in končne lepilne trakove.
Trenutno imamo z njimi po-
govore, ki obetigo dober po-
sel. Naj povem, da smo hote-
li še razširiti poslovanje z
Madžari s kompenzacijskim
poslom, mi njim selotejp, oni
pa nam določene surovine.
Poslali smo potrebno vlogo
v Beograd, kjer pa so nam jo
zavrnili. To lahko bistveno
vpliva na izkoriščenost ka-
pacitet predvsem v poletnih
mesecih, ko je povpraševa-
nje na domačem trgu manjše
in s tem nastane izpad do-
hodka. Upravičeno pričaku-
jemo, da bodo zvezni organi
po naši drugi intervenci uvi-
deli nujnost takšnega sode-
lovanja. Posel z Madžari nam
lahko mimogrede prevzame
kakšna firma iz zahodne
Evrope, ker je pač pri nas
bilo premalo posluha.«
Te dni so v tozdu Kemija
Šempeter dobili nov rezalni
stroj za rezanje selotejpa iz
Italije, ki ima zelo veliko
zmogljivosti in je kot zadnji
»krik tehnike« velika prido-
bitev zanje.
V šempetrskem tozdu je
325 zaposlenih. Proizvodni
program je dokaj obsežen:
-	proizvodnja lepilnih tra-
kov - selotejp (široki, emba-
hrni in šolski program) in
specialni lepilni trakovi. Pri
slednjih je potrebno omeniti
proizvodnjo krep zaščitnega
papiija, ki ga uporabna avto-
mobilska industrija in bele-
žijo zanj večja izvozna naro-
čila.
-	proizvodnja matric cink-
oksidnega paprija, termore-
gistrirnega papiija in kse-
roxa
-	strojegradnja, ki je bila
formirana šele lani, letos pa
v eni izmeni že polno obratu-
je. S prvim septembrom bo-
do uvedli tudi dvoizmensko
delo in v neposredni proiz-
vodili zaposlih devet delav-
cev. Proizvodni program
strojegradnje je izdelava
strojev za papirno in grafič-
no industrijo, ki so jih dose-
daj izključno uvažali iz držav
zahodne Evrope. V obratu
strojegradnje je že sedéy do-
volj naročil iz tozdov Aera in
nekaj tudi od zuníy. Podpi-
sana je tudi pogodba z Ango-
lo za dobavo strojev, ker v tej
državi gradi Jugoslavija no-
vo tovarno za angolskega na-
ročnika. Strojna oprema te
tovarne bo izdelana v tozdu
Kemija Šempeter v Saviiy-
ski dohni. V načrtih im^jo
tudi izdelavo sitotiskarskega
stroja, za katerega je Aero
dobil mednarodno priz-
nanje.
»Delamo tako, da bi mak-
simalno izkoristili naše
zmogljivosti in pravočasno
oziroma v пгуkrajšem roku
izpolnili vsa naročila. Pri nas
niso redki delavci, ki delajo
vse proste sobote. Ljuc^e ra-
zumejo pomembnost izpol-
njevanja rokov, ter zahteve
tržišča. Prepričan sem, da
bodo pokazali takšen odnos
tudi za sobote in celo nedelje
do konca leta. K dobrim de-
lovnim rezultatom pa upam,
da nam bodo pripomogh tu-
di пгдnovejši zvezni ukrepi,
ki jim zaupamo,« je dejal To-
ne Guzej.
Premazovalni stroj, del bogate strojne opreme tozda Ke-
mija.
Kupci iz vse Jugoslavije
»Zelena hiša,« kot jo ime-
nujejo domačini, privablja
s svojim bogatim izborom
ljudi iz vse Jugoslavije. To
je gotovo pomembna značil-
nost KMETIJSKO TEHNIČ-
NEGA PRODAJNEGA
CENTRA oziroma BLA-
GOVNICE HMEZAD ŽA-
LEC. O delu v blagovnici
smo govorili z Edijem
KRAJNIKOM, direktorjem
tozda Maloprodaja, DO
Agrina, SOZD Hmezad.
»Temeljno organizacijo
predstavljata Blagovnica
Hmezad v Žalcu in Tržnica v
Žalcu. Blagovnica Žalec je
bila zgrajena leta 1977 in jo«
Celjani ter Žalčani poznajo
pod različnimi imeni, najbolj
ustaljen pa je »zelena hiša«
zaradi njenega zunanjega vi-
deza.	/
Ni jih malo, ki se zaustavi-
jo pri nas zaradi izjemno bo-
gate izbire. V blagovnici smo
kljub visokim stroškom za-
gotovih pester izbor blaga,
da potrošnik pri nakupu teh-
ničnega blaga resnično naj-
de vse na enem mestu. Raz-
mišljamo tudi o še eni po-
dobni blagovnici izven celj-
ske regije.«
»Osnovna značilnost naše
trgovine je, da imamo 80 od-
stotno samopostrežen način
nakupovanja, kar je pravza-
prav redkost pri tehničnih
prodajalnah.
Razpolagajo s številnimi
programi na devetih od-
delkih:
1. kmetijska mehanizaci-
ja in rezervni deli
Z. agrokemija (oskrba
kmeta in vrtičkarja)
-	vsa zaščitna sredstva
-	krmila, semena, drobno
orodje
3.	barve, laki in pleskar-
ski pribor
4.	gradbeni material
5.	vodovodni material
6.	elektroinstalacijski
material
' 7. orodje
8.	vijaki in okovje
9.	rezervni deli za avto-
mobile, kar je njihov dopol-
nilni program in z njim sle-
dijo usmeritvi »zadovoljiti
potrošnika na enem mestu.«
Dnevno imamo od tisoč do
1800 kupcev, v glavnem iz
Celja, Žalca, oziroma celjske
regije in to predvsem zaradi
kmetijske mehanizacije. V
naši trgovini je takorekoč
stalna razstava kmetijske
mehanizacije in so se ljudje
navadih, da bodo tu lahko
videh vse, kar je pomembno
in novo na tem področju.
Prihaj^o celo kupci iz Voj-
vodine in drugih območij
Jugoslavije. Zelo pogosti so
kupci traktoijev s Kosova.
Dnevna realizacya je stara
milijarda do mihjarda in pol
prometa, zanimivo pa je, da
sta torek in četrtek najslabša
tržna dneva.«
Edi Kronik pa je v pogo-
voru omenil seveda tudi nji-
hovo tržnico, ki kljub pro-
storski utesi^enosti pred-
stavlja eno najlepših v Slove-
niji:
»Tržnica je sicer manjša
enota tozda in predstavlja
dopolnilno dejavnost. Ima
tudi gostinski del z dvema
bifejema, eden je pri tržnici,
drugi pa pri blagovnici, in di-
skont prodajalno na tržnici.
Dosedanjo špecerijsko tr-
govino na tržnici smo v zado-
voljstvo številnih kupcev
spremenih v diskont proda-
jalno.
Med drugim prod^ajo v
njej sire vseh vrst (iz proiz-
vodnje celjskih mlekarn), ki»
so cenejši do 20 odstotkov
pri nakupu nad kilogram.
Vse vrste pijač so po zaboju
cenejše od 5 do 10 odstotkov.
Prodajalna razpolaga tudi s
proizvodnim programom
Sadeksa, tozdom DO Agrina,
SOZD Hmezad. To so Kami-
lan, Lanisan in drugo. Dnev-
no nas oskrbujejo tudi z go-
bami ostrig^i (vzgojene do-
ma in rastejo na slami), pri-
delkom Hmezad, Kmetijska
zadruga Savinjska dohna.«
Kolektiv blagovnice
Hmezad čestita vsem obča-
nom in delovnim ljudem za
praznik občine Žalec.
JUUJ 1986
pripravljajo se za
zgradnjo novih prostorov
Enovita delovna organizacija Mi-
erva Zabukovica, tovarna za prede-
ivo plastičnih mas, SOZD Hmezad
resničuje svojo dejavnost na po-
ročju predelave plastičnih mas v
roizvodnem programu, ki ga delijo
a dva dela:
Proizvodnja polietilenskih cevi
ja vodovod in kanalizacijo) in izde-
Dvanje fazonskih spojnih elemen-
ov iz polietilena, kijih uporabljajo
iri polganju cevovodov. V okviru
ega programa opravlja Minerva tu-
li usluge valjenja na terenu po po-
ebnem naročilu drugih delovnih
,rganizacij. To je vsekakor dobrodo-
la pomoč njihovim kupcem pri var-
enju in polaganju. V okviru tega
lela programa so razvih tudi proiz-
rodnjo cevi za opremo bazenov, za
)ripravo tehnološke vode (sodelova-
je z EMO Celje) in za vse-ostale
)otrebe industrijske kanalizacije.
Jporabnost njihovih proizvodov se
e zelo razširila in je povpraševanje
po njih vehko.
Medtem koje prvi del proizvodne-
ja programa lociran v Zabukovici
)a je drugi del, to je predelava PVC
naterialov, lociran na Ložnici in si-
;er na prostoru bivše opekarne,
bmenjena predelava je namenjena
zključno proizvodiiji drenažnih ce-
/i in ustreznih spojnih elementov.
Га ozko specializirana proizvodnja
e namenjena potrebam kmetijstva
Dziroma pripravi in osuševanju zem-
ljišč.
Henrik Krušnik, direktor DO Mi-
nerva nam je v pogovoru dejal: ima-
mo v jugoslovanskem merilu po-
membno mesto v proizvodnji poli-
etilenskih (40% celotne jugoslovan-
ske proizvodnje) in drenažnih cevi
(60%).
Naši rezultati so izredno občutljivi
na nihanje cen osnovnih surovin,
ker je naš delež v končni ceni proiz-
voda še vedno zelo majhen. Od tod
izh^a tudi naša orientacija v proiz-
vodiijo z zahtevnejšo stopnjo obde-
lave.
Oskrba s surovinami je bila v pre-
teklih letih zelo težavna, izboljšala
pa se je lani in letos, ker so bile
povečane domače zmogljivosti za
proizVodryo plastičnih mas. Upadh
sta prodéoa in povpraševanje po ne-
katerih drugih izdelkih iz plastičnih
mas, s tem paje pridobila naša oskr-
ba. Kot naš trenutno n^aktualnejši
problem moram omeniti HIP Pan-
čevo, ki je kot dobavitelj plastičnih
mas vseskozi imel težave v poslova-
riju, mi pa smo jim kot člen reprove-
rige pomagah. S pocenitvijo nafte
pa je, kot kaže, nastala pozitivna ra-
zhka ostala pri njih, ni se prenašala
naprej in smo tako praktično zniža-
nje cene energije občutih zelo
malo.«
V Minervi so tudi zelo aktivni pri
načrtovanju prihodnjega obdobja. O
tem je direktor Henrik Krušnik po-
vedal takole: »Imamo vehke težave
z delovnimi prostori, ki smo jih do-
gr^ evali na prostoru opuščenega
rudnika, naša tehnologija pa nujno
zahteva boljšo ureditev. Še posebej
velja to za Ložnico. Lani smo spreje-
h zazidalni načrt za Ložnico in pred-
videU prostorski razvoj na komplek-
su 5 ha. Izgradnjo proizvodnih pro-
storov za predelavo PVC materialov
smo prenesli v novo srednjeročno
obdobje in bo pomenila prvo fazo
uresničevarija tega načrta.
Letos smo že v zelo aktivnih pri-
pravah za začetek gradnje. Naš na-
daljnji razvoj vidim v zahtevnejših
proizvodih, kar pa bo mogoče z uva-
janjem novih tehnologij (npr. briz-
ganja), vsekakor pa bomo ostah pri
predelavi plastičnih mas in zaradi
občutnih potreb tržišča ne namera-
vamo opuščati proizvodnje cevi.
Prav letos smo osvojili izdelavo
n^večje dimenzije kanalizacijske
cevi iz pohetilena in sicer premera
630 mm. Te cevi uporabljeno pred-
vsem za izgradnjo podmorskih izpu-
stov na obali, v Piran smo že odpo-
slah prvih 2.000 metrov teh cevi.
NćO za zaključek omenim še naš
izvoz, ki kot kaže postaja zopet zani-
miv. Naš delež v prodni na tuja tr-
žišča predstavlja program drenaže
in sicer v Italijo in Avstrijo, tja pro-
damo kar 25% naše proizvodnje dre-
nažnih cevi.«
Delovni ljudje Minerve
čestitajo za praznila občine Žalec
v Zarji še naprej uspešni
Ne bomo pretiravali, če zapiše-
ao, da so izjemno redki, ki ne bi
K)znali ZARJE iz Petrovč, z nekoli-
;o daljšim naslovom - industrije
esnih, kovinskih in konfekcijskih
iroizvodov ter storitvenih dejav-
lostih v gradbeništvu.
Najbolj na ogled so seveda izdelki
jihove modne konfekcije, saj se v
jih resnično oblači staro in mlado,
-aradi tako razširjene uporabe nji-
lovih modnih izdelkov pa ne sme-
pozabiti, da sestavljajo Zaijo
štirje tozdi in sicer Lesna industrija
Petrovče, Modna konfekcija Petrov-
če, Kovinooprema Petrovče, Ple-
skarstvo Žalec in Delovna skupnost
skupnih služb Petrovče.
Viktor DRAMA, direktor delovne
organizacije Zaija Petrovče nam je
ob obisku takole ocenil poslovanje v
kolektivu:
»Poslovanje v celotni delovni or-
ganizaciji beleži letos nadpovprečne
rezultate v primerjavi z rezultati ob-
čine Žalec. Pomembno je, da nam je
uspela sanacija lesne dejavnosti, ki
tako letos že beleži pozitivno delova-
nje. Tu smo vložih vehko naporov
na področju boljše organizacije dela,
varčevanja materialov in časa, vse to
z namenom še bolj dvigniti kvaliteto
proizvodov in samo na podlagi tega
razširiti krog poslovnih partnerjev.
. Ostah naši programi so daj ah do-
bre rezultate že v prejšnjih obdobjih
in tudi letos se stopnja njihove rasti
povečuje nad povprečjem. Predvi-
devam, da bomo do konca leta to
rast obdržali.«
Vsem delovnim ljudem in
občanom Žalca
čestitamo za občinski
praznik
delavci
Zarje
Petrovče
^oiranja oprema za trgovino (posnetek je iz prodajalne obutve Beograd v Celju.
Sekundarni stropovi, izdelek Zarje (posnetek je iz prodajalne Trim v Celju).
L
3. JULIJ n
Trboveljski in žalski direktorji so se ostro spopadli. A le na nogometnem igrišču. Zmago
so Trboveljčani (Žalčani pa poraz) kasneje primerno zalili.
Med Žalsko nočjo sta bili kar dve modni reviji. Na posnetku manekenke, ki so predst
vile ponudbo novoodprte trgovinice s športno opremo M club.
Privlačna Žaisica noč Je privabiia neicaj deset tisoč ijudi
Toplo vreme je letos privabilo v Žalec na
znamenito noč vsaj trideset tisoč obisko-
valcev od vsepovsod. Gostinci so verjetno
prešteli ves denar in si manejo roke, pa
čeprav na glas bolj govore o stroških kot o
izkupičku. Že vedo, zakaj.
Ljudem nikakor ni moglo biti dolg čas.
Sprehajah so se lahko po mestu, ki je bilo
zaprto za promet, sedeh na nešteto mestih,
poskušali takšne in drugačne dobrote, ki so
sihle v nos na vsakem koraku, uživali pa so
seveda tudi ob pogledu na kandidatke za
naslov Miss žalske noči, ki so jih predstav-
ljali kar dva večera zapovrstjo. Godcev in
glasbenih skupin ni manjkalo, najbolj pa so
vžgah Agropopovci, ki zares znajo držati
pokonci publiko.
Zvrstilo seje tudi več spremljajočih prire-
ditev. Ko so bile popoldne na vrsti Delove
in Kompasove igre, se je na stadionu kljub
veliki vročini, zbralo kar precej obiskoval-
cev. Med sabo sta se pomerih,ekipi Žalca in
Vinice. Zmagali so seveda Žalčani, saj je
polovica iger zahtevala znanje hmeljarskih
opravil. Manj sreče je imela druga žalska
posadka-ekipa direktorjev nogometašev, ki
se je,pomerila z direktorji trboveljske obči-
ne. Žalčani so izgubih za en gol in njihov
selektor, predsednik izvršnega sveta Anton
Bratuša je bil zaradi tega še dolgo v noč
slabe volje. Obiskovalcem so se predstavili
tudi štiije kresničaiji, ki so rojeni na prvi
poletni dan.
Malo manj, ali bolje povedano, zelo mal
je bilo obiska na sejmu gospodarstva |
drobnega gospodarstva žalske občine in д
stavlja se vprašanje, če se takšen seja
sploh izplača orjganizirati in ga tiščati v pi
reditev kot je Žalska noč. Sicer pa-noč |
uspela in to je najpomembnejše!
JANEZ VEDENI
Foto: EDI MASNa
Celo mesto Žalec je zazivelo s svojo prireditvijo Žalska noč. Izkazali so se gostinci, k
popoldanskem vrvežu pa so pripomogli tudi zasebniki z improviziranim kramarskim
sejmom. Krame je bilo več kot pa kupcev.
Letošnje tretje igre Dela in Kompasa so dokazale primernost tovrstnih akcij za popesti
tev turistične ponudbe, saj so ponudile sicer redkim a vztrajnim gledalcem kar prect
zabave. Gostje Žalčanov - Viničani - so igre izgubili, a pridobili so oboji, in še gledal
zraven. Igre so namreč lepo prikazale delčke iz tradicije hmeljarskih opravil.
Nafrado za lepo Savinjčanko je na tekmovanju za miss
Žalske noči prejela Lea Lončar iz Žalca (v sredini), Nataša
Bolha iz Celja (prva z desne) je bila proglašena za drugo,
Preboldčanka Katja Fric (prva z leve) pa za prvo spremlje-
valko najlepše Cordane Majhenič.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
precej oznojili. Najhuje pa je bilo ponoći: zaradi vetra je bilo precej hladno, zato je
iSico tovorijo konji
ђ planinskih postojank ¥ Savinjskih Alpah Ima novi
ranka (levo) in Milka zamernik, novi oskrbnici na Korošici.
Približno 600.000 dinarjev stane takšen bosanski konj, ki
lahko nese tudi do 300 kilogramov na hrbtu in približno 10
do 12 kilogramov žita zmlati na dan, da je v »polni formi«,
pravi lastnik Nikola Djak. Pot na Korošico, ki je na nekaj
koncih zelo strma, je predstavljala precej težav tako za
konje kot za spremljevalce.
la oskrbništvo koče na Ko-
šići, je takoj pregovorila še
■akinjo.
»Obljubila sem ji že, po-
nn pa mi je bilo takoj žal,«
Javi Milka. »V Podvolovje-
i imam manjšo kmetijo;
Bvo in dva prašiča redim,
o, kravo sem dala v plani-
^ prašiča pa mi krmijo so-
■di. Nekajkrat pa bom mo-
llo skočiti domov, da bom
plela vrt.«
Milka ima tudi nekaj nata-
jrskih izkušenj, saj so osem
t imeli gostilno v Podvo-
'Vjeku, obe pa znata dobro
oprijeti za delo. To se je vi-
tudi prejšnji teden, ko
I bilo potrebno postojanko
traviti v red.
*Vse je bilo plesnivo in če
^ ne bi bilo nerodno, bi kar
>ežala nazaj v dolino,« je
>tožila Milka. Pa nista zbe-
Ш dva dni po njunem
^nodu je bila koča že kar
ljetno urejena, iz kuhinje
aisalo po okusni enolonč-
z nestrpnostjo pa sta
ričakovah, da bodo konji
"nesh plinsko pečico,
^n bova pekh,« je pojas-
Milka.
Korošica je ena najbolj
oiskanih planinskih posto-
v Savinjskih Alpah, pri-
Í к^ oskrbnici pa sta porok,
a Dodo planinci radi zahaja-
^ lepi konec naše dežele.
S. ŠROT
iVirtvemu iiiapcu je
poreza! vse gumbe
Pogovor z Aleksandrom Vldećnlkom pred Izidom knjige
»Kmečki proletariat Gornje Savinjske doline"
Predvidoma v tem mesecu bo občin-
ski svet zveze sindikatov občine Mozir-
je izdal še en zgodovinski zapis, knjigo
»Kmečki proletariat v Gornje Savinj-
ski dolini.« Po zapisu »Mozirje skozi
čas« ter knjigah »O delavskem gibanju
Gornje Savinjske doline« ter zgodovin-
skem pregledu dela in življenja goz-
darjev, je to še en zapis izpod peresa
neutrudnega Aleksandra Videčnika, ki
^ gradivo za novo knjigo zbiral pet let.
Se pred tiskanjem rokopisa knjižice, ki
bo izšla v dva tisoč izvodih, sem se z
avtorjem pogovarjal o tem, kaj bomo v
njej prebrali.
»O kmečkem proletariatu in usodi
kmečkih ljudi v naši dolini je bilo doslej
premalo povedanega in zapisanega. Na
vasi je bilo življenje bolj trdo kot v ureje-
nih mestih, centrih in naseljih, kajti na
kmetih so veljala določena pravila. Soci-
alne krivice, ki so se zrcahle v tragičnih
usodah posameznikov, ki so morah
iskati kruh v tujini ali pa so bili predmet
popolnega izkoriščanja doma, na doma-
či kmetiji, so khcale po tem, da mlajšim
in ne samo tem, prikažemo, kako trdo je
bilo včasih življenje na vasi. Danes na-
mreč vse preradi to življenje opisujemo
bolj narodopisno obarvano, kar ustvaija
nekakšno splošno mnenje o idihčnem
življenju na kmetih. Primeri hudega iz-
koriščanja, ki so bih ponekod posledica
brezsrčnosti gospodarjev, ponekod pa
posledica velike krize, v kateri je takrat
živel tudi kmet, govorijo ravno o na-
sprotnem.«
Kaj je bil vzrok krizi, v kateri so se
znašli kmetje in tembolj tudi posli na
kmetijah?«
»Po marčni revoluciji 1848 in kmečki
odvezi ter zakonih, ki so ji sledih, se je
kmet znašel v hudih težavah. Naprej
pogosto niti miselno ni bil sposoben sa-
mostojnega gospodarjenja, v revščino
pa ga je silil tudi takratni avstrijski za-
kon o dedovanju, zaradi katerega je ob
prelomnici stoletja propadlo na sto tiso-
če kmetij. Vse to se je odražalo tudi v
naših slovenskih predehh in tudi v Gor-
nje Savinjski dolini, ki je bila zaradi ko-
munikacijske odrezanosti vase zaprt
prostor, ki je zato še bolj sebi tipično
živel. Odnosi med družino in gospodar-
jem, med deklami in hlapci, pastirji in
pastiricami ter varuškami so bili tukaj
povsem specifični. Skratka, kljub temu
da danes tega ne shšimo radi, je treba
povedati, da je bila tudi tuksy vehka
revščina.«
Pri opisu nastanka posbnega social-
nega razreda, kajžarjev, ali kočarjev
kot jim pravite v Gornje Savinjski, ste
verjetno morali seči še nekaj stoletij
nazaj.
Res je, moral sem seči v stare statisti-
ke, da bo bralec lažje dojel, kako je po-
tem prišlo postopno v 19. stoletju do
viška težav, v katerih so bili ti ljudje.
Samo tako, z opisom dogajanj po kolo-
nializaciji v 14. stoletju, z opisom razpa-
da in delitve srenjske zemlje, je bilo mo-
goče pojasniti nastanek kajžarskega
stanu.«
Težko življenje tega stanu pa je po-
nekod ob krizi pogojevala tudi brezsrč-
nost gospodarjev. V katerih predelih
doline so bila ta izkoriščanja najhujša?
»Največ krivic človeškega podcenje-
vanja, ki je bilo včasih vehko hujše kot
pa recimo hlapčevsko izkoriščanje, je
bilo v okohci Mozirja. Primer: ugleden
mozirski mož ob smrti svojega hlapca ni
dovolil, da ga dajo na mrtvaški oder v
hišo. Ko mu je sosed zagrozil, da bo to
storil on v svoji hiši, je brezsrčni gospo-
dar v to le privohl, vendar pa si je dovo-
lil, da je mrtvemu hlapcu, preden so
grobo stesano krsto, v kateri je ležal zbili
skupaj, poreza! vse gumbe z obleke, češ,
da jih je tako in tako on plačal. Zveni kot
anekdota, a če malce bolj razmishmo, so
bih to zelo tragični dogodki, ki jih ni
mogoče kar tako pozabiti.«
A povsod, oziroma v večjem predelu
doline le ni bilo tako?
»Zelo težko je bilo tudi v lučkih hri-
bih, kjer pa je bil kmet v težavah predv-
sem zaradi tega, ker dejansko ni bilo
denarja. O tem pričao tudi fotografije.
Celo v 20. stoletju, po prvi svetovni vojni
so bili namreč za takratno pojmovanje
»dobri« gospodarji oblečeni v skromne
obleke iz raševine. Će vemo, da so se
takrat za fotografiranje kar najbolj praž-
nje oblekli, potem vemo, da to niso bih
rožnati časi. No kljub temu, da so bili v
Pri zapisu o Kmečkem proletariatu
Gornje Savinjske doline se je avtor
opiral predvsem na dokumentirane po-
datke, ohranjene v graškem in mari-
borskem muzeju, do nekaterih, za pisa-
nje zelo dragocenih podatkov je prišel
tudi s pomočjo Slovenske akademije
znanosti in umetnosti, z dokumenti pa
so precej pomagali tudi Gomjesavi^-
čani, ki so že pri pisnju prejšnjih knjig
prispevali in odstopili Zgodovinske-
mu arhivu v Mozirju precej listin in
fotografîj.
teh predehh odnosi gospodarjev do de-
kel in hlapcev v materialnem smislu tež-
ji, pa so bih bolj človeški kot v nekaterih
drugih predehh.
Skratka, pri vsakdanjem življenju,
prehrani in oblačenju so bile tudi v doli-
ni precejšnje razlike. Ponekod so jedh
vsi iz ene sklede, drugod paje, potem ko
so posh poobedovali, bilo iz hiš še vedno
čuti žvenket jedilnega pribora. Znani so
tudi primeri, da so ponekod kljub izobi-
lju za posle pekli poseben, s kostanjevo
moko močno obarvan kruh. Najtežje pa
je bilo ostarehm in bolnim hlapcem in
deklam, posebno še, če gospodar ni bil
dobrega srca, saj so bih v takšnih prime-
rih, ki pa niso tako pogosti, to popolno-
ma zavTženi ljudje. Vse te odnose, ki so
bili ponekod pošteno in dobro dogovor-
jeni, pa podrobneje opisujem v knjigi, ki
bo izšla ta mesec.«
R. PANTELIČ
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 19ђ|
Nagrajena fotografija akcije Pionirji fotografirajo
Andrej Višnet -2 + 1
Zdravo počitnikarji!
šole ste se za dva meseca rešili, no naša in vaša stran pa
ostaja. Seveda bo v tem času bolj počitniško obarvana. Radi
bi, da bi bila čimbolj pestra in zanimiva, zato vas vabimo k
sodelovanju.
Vem sicer, da ste po desetih mesecih učenja, spraševanja
in pisanja utrujeni, ampak mogoče vas bo le prijelo, da bi
napisah kakšno vrstico. ZATO SI POZORNO PREBERITE
TOLE STRAN!
Danes bomo počistili še z nekaterimi prispevki, ki so
ostali natisnjeni pa neobjavljeni še v času, ko ste drgnili
šolske klopi. Seveda pa vsem skupaj veliko sonca in dobre
volje - ne glede na to, kjer boste preživljali počitniške
dneve.
Zelena straža
Pisemce, ki nam ga je poslala Petra (in ga objavljamo
spodaj) nas je spodbudilo, da uvedemo v počitniškem vrti-
ljaku rubriko Zelena straža. V teh dneh boste hodih ali se
vozili širom po naši domovini. Gotovo boste opazili kaj, kar
vas bo zbodlo v oči, bodisi v dobrem bodisi v slabem smislu.
Pišite nam o tem. Bodite zelena straža, ki bo budno pazila na
našo zeleno deželo. Vaše bodeče neže in nagelje (imena so
vzeta iz podobne televizijske akcije) bomo vsak teden objav-
ljali na naši strani. Na ta način boste tudi vi pripomogli, da
bo Slovenija še lepša.
Dobra odločitev
Na nebu sonce, pod soncem
zemlja, na zemlji ljudje. Jaz sem
seveda v svoji sobi. Bi, ne bi?
Bom! Odločila sem se. Imam še
dve uri časa. Ko sem pripravlje-
na, pogledam še na uro in že me
ni več. Pridem do prvega mostu.
Zopet me zagrabi. Ali delam
prav? Pravili so, da ni v redu člo-
vek. Pa kaj me brigajo drugi. Kaj
pa, če so le ljubosumni na njego-
vo lepoto in uspešnost? Da, zago-
tovo je tako! Ko končno pridem
do parka, še vedno premišljujem
o tem. Sedem na klop. Z njim
sem se v sanjah odpeljala na od-
daljeno zvezdo, kjer sva sama
prebivala v sreči in veselju. Pa
vendar, tu je resničnost. Ga že
' vidim. Prihaja.
»Tako sem vesel, da si prišla,«
mi je rekel že pred pozdravom.
»Saj nisem mislila priti.«
Povedala sem mu o svojih stra-
hovih. Seveda je zvedel tudi za
govorice o sebi. Ker je bil sin
uspešnega človeka in še lep po
vThu, so ga razglašali za ženskar-
ja, pa še sedemnajst let ni imel.
Tudi na splošno je slovel kot slab
človek. To ga je zelo prizadelo.
Postal je čisto bled.
»A veš, da sem v celem svojem
življenju imel samo eno punco?
Pustila me je, ko sem ji povedal
za svoje načrte v prihodnosti.«
Nekaj časa sva bila tiho. Potem
pa je začel on:
»Nisem imel srečnega otro-
štva, čeprav sem imel vsak dan
novo igračo, novo obleko. Nisem
imel tistega, kar imajo ostali: lju-
bezni. Oče je bil skoraj vedno na
službeni poti, mama je umrla, ko
sem bil star šest let...«
»Imela je raka,« je še dodal.
Največ časa sem preživel pri ba-
bici, dokler ni tudi ona umrla.
In spet čez nekaj časa: »Tudi za
rakom!«
Nekaj časa ni bilo slišati druge-
ga, kot najinega dihanja in vreš-
čanja otrok v parku. Vedela sem,
da ga imam rada.
Prvaicinja
Deževna sobota, 17. maj in tek-
movaiye iz znanja v Veseli šoh.
Ah sem se dovolj pripravljala?
Čakaj, čakaj! Kaj je že DEFENE-
STRACIJA? In ALVEOLI? Ho-
dim po stanovanju in glasno po-
navljam snov. No, čas je, da grem
na avtobus.
Že se bližamo šoh, na kateri bo
tekmovarye. To je šola Ivan Ko-
vačič-Efenka. Kako lepo je tu.
»Alenka, pohiti, saj že tako za-
mujamo!« me pokhče tovarišica
mentorica.
»Oh, so že začeh reševati nalo-
ge,« me prešine, ko vstopim v
učilnico, kjer naj bi se pomerila v
znanju z vrstniki iz drugih šol.
Prijazna tovarišica mi brž poda
vprašalnik in še pristavi: »Bodi
previdna!«
Izpisujem svoje ime na črto.
Previdno preberem prvo nalo-
go ... »Oh, logična je,« zavz-
dihnem.
Prebijem se na tretjo stran
vprašalnika. Ho, Josip Stritar -
otročje lahko! No, pa poslušajte
tole: »Letos praznujemo 150-let-
nico ryegovega rojstva in 400-let-
nico njegove smrti!« Ti imajo pa
res smisel za šalo!
Preteklo je štirideset minut.
Oddajamo lističe. Pogled mi za-
stane na prvi strani s Pepetom
Napakom, ki pravi: »TO JE
VPRAŠALNIK, TI PA BODI
DOBER ODGOVARJALNIK!«
Da bi le büa!
Ko tovarišica odide, se razživi-
mo. Pogovarjamo se vsevprek o
reševanju.
»Čuj, kaj si ti napisala pri tistih
kockah in pikah?« me vpraša no-
va prijateljica Meta.
»Hm, štiriindvajset sem jih na-
štela. In ti?«
»Tudi, ampak ne vem, če je
prav. Regina je napisala dvain-
dvajset.«
»Malica!« veselo oznani tovari-
šica v zelenem. Kar vsi pohitimo
k njej in kot bi trenil, tičijo po-
sebne in sir v naših želodcih. Po
pravici povedano me je reševa-
nje kar pošteno zlakotnilo.
Ko pomahcamo, se debata na-
daljuje.
Naenkrat pa v učilnico vstopi
tovarišica mentorica in hiti proti
meni, rekoč: »Lenčica, v Ljublja-
no greš!«
Nejeverno jo pogledam, saj se
ne dogaja vsak dan (pravzaprav
se ni še nikoh!), da bi kateri štor-
ski veselošolec šel v Ljubljano.
Šele potem se spomnim, da bi
bilo dobro poskočiti do stropa in
dati duška zmagoslavju.
»Da, v Ljubljano greš!« mi pri-
trdi tovarišica, ko vidi, da ji še
zmeraj ne verjamem.
No, kaj je büo naprej, si lahko
mishte... vsi so mi čestitah, pa
diplomo sem tudi dobila. Ko bi
vedeh, kako je lepa!
Tako se je zgodilo, da grem 1.
junija v Ljubljano. Kajne, da bo-
ste držah pesti. Ne le zame, tudi
za druge, ki gredo na tekmova-
nje. Zapomnite si: v nedeljo, 1.
junija!
ALENKA JOVANOVSKI, 6. a
OŠ ŠTORE
Pogled v bratov
kotiček
Ta pa ni pri pravi! On bo lepo
počival, jaz pa naj bi mu stregla.
Ph! In to mi čvekne naravnost v
obraz! V tem razmišljanju potr-
pežljivo čakam, da se bo brat
spakiral in nekam odšel. Saj ni
važno kam, kamorkoh in potem
bom sama svoj gospodar v hiši.
Kadar sem sama doma (in če ni
ravno ponoči), se imam najlepše.
Nihče me ne gnjavi in vse lahko
delam po svoji glavi.
Ponavadi zavijem v bratovo so-
bo, kadar odkrijem, da mi v sobi
manjka kakšna stvar. In ne preo-
stane mi drugega, kot da začnem
brskati po njegovi imovini. Po-
tem najdem svinčnik, radirko,
aha tudi šilček si je isposodil, glej
ga no! Kaj pa ravnilo, ah je poza-
bU? O ne, ne, tamle je. Čudno,
prečudno, da si ne prinese kar
moje mize, ah omare v svojo so-
bo. Tako odkrijem tudi takšne
stvciri, za katere sem že pozabila,
da sem jih sploh kdaj imela. Da
pa se ne bi preveč razburjala, si
tudi jaz izposodim kaj njegovega.
Včasih se celo ustavim pri
kakšnem njegovem pismu (že
odprtem - odpirati jih namreč ne
smem): Zdravo! V vojski sem sa-
mo še 352 dni! Kako kaj klapa?
Pozdravi jo! ITD. Ah, to ne bo
zanimivo. Poglejmo kaj drugega!
Jutri ob Q gremo na W! Tam bo-
mo W! Ne pozabi 3 M! Kakšni
trapasti hieroghfi. Na tole čečka-
rijo se pa res »živ bog« ne
spozna!
Rahlo vznemirjena od rado-
vednosti pograbim svoje stvari
in odropotam iz bratove sobe (se-
veda strašne razmetane). Pa mi
na njegovi, seveda na tleh ležeči
nogavici spodrsne in že letim v
horizontalo.
»K vragu pismo, soba pa vse
skupaj!« zdeklamiram nekaj ne-
okusnih besed in še jaz izginem
iz hiše kot kafra.
BOŽENA SADAR, 8. c
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Beremo knjige - 1
tekmujemo
t
Vsi učenci tekmujemo za bra|
no značko. Kryigo si izposojanj,'
v razredu. Toviirišica da vsake
mu učencu primemo knjigo, ja;
pa ga zapišem v zvezek. Ko knjj
go preberemo povemo vsebino
Dobimo znak - muco. Najvçj
muc je zbrala sošolka Alenka. «
Vsi beremo, da bomo velilt/
znali.
MATEJA SLEMENŠEK, 3j
OŠ Pohorski odred
SLOVENSKE KONJIC{
Mesec ljubezni
Maj je čas ljubezni. Zaljublj^j
se vsa živa bitja. Ptički veselt
letajo okoh in si zbirajo neveste
Enako se dogaja pri ljudeh. Ved
no znova se zaljubijo, čeprav s»
pogosto spet razidejo. Ostane p;
jim veliko nepozabnih tre
nutkov.
Na šoh imamo vehko parčkov
Obnašajo se kot pravi zaljubljen
ci, vendar jim ne zamerimo pre
več. Samo mimogrede jih zbadj
mo, kako jih razganja pomlad
Težko je v njihovi družbi, ker S(
venomer smejijo.
ANITA STROPNIK, 6.t
OŠ 3. bataljon VD\
VITANJÎ
Včeraj pionirji,
danes mladinci
Sreda. Vsi nestrpni, da se kon
ča pouk, smo se veselih sprejemi
v mladince. Ko bomo postal
mladinci, bomo enakovredn
osmim razredom. Ob petih je bi
sprejem na šoh. Seveda smo st
že prej menih glede oblek.
»Jaz bom imela obleko!«
»Jaz pa hlače z rožami!« se j(
razlegalo po razredu.
Ko sem bila domov, sem sf
spraševala, kaj naj oblečem. Ma
ma mi je predlagala obleko, i
moj odgovor je bil: ne!
»Potem pa si obleči hlače!« je
rekla mama.
»Ja, ja!« sem ji odgovorila
»Katere pa?«
»Ah nimaš roza hlač?«
»Ah, ja, saj res!«
Tako sem rešila vprašanje gle
de obleke. Počasi seje bližala pe
ta ura.
»A te bom zdaj morala vikati?'
me je vprašala mama.
»Ja. Se boš že morala navadi'
ti!« sem resno odgovorila in s
začela natikati čevlje.
»No, iti moram,« sem rekla.
»Ja, v redu, mladinka! mi j«
rekla mama, vendar sem jo tako|
popravila: »Pardon, zdaj še pi
onirka!«
»Adijo!« sem zakhcala in od
bezljala v šolo.
METKA GRADT, 7.1
COŠ Fran Rol
r.F.TJ!
Vse tiste, ki jih tudi med po-
čitnicami ne zapusti pisateljska
žilica vabimo, da nam pošljete
vašo
POČITNIŠKO
ZGODBO
Pièite o vaših počitniških do-
življajih, razmišljanjih, ljubez-
ni... skratka o vseh mogočih
stvareh, ki se jih lahko spomni-
te. Najlepše zgodbe bomo obja-
vili in ob koncu počitnic tudi
nagradili, zato ne pozabite pripi-
sati vešega naslova, ki ga pa na
vašo željo ne bomo objavili.
Torej, vsi, ki radi pišete, na
plan. Nestrpno že pričakujemo
vaše umotvore v uredništvu
NOVEGA TEDNIKA, Trg V.
kongresa 3 a, 63000 CELJE.
3. JÜUJJ98®
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Priznanja šoferlem
рртц so nagrade za varno woínjo
Stopetìndvajset voznikov
Izletnikovih avtobusov je
prejšnji teden dobilo - ku-
verte. Ne gre za nobene pod-
kupnine, ampak za prizna-
nja in skromne nagrade
10.000 dinarjev - ki jih je
najboljšim Izletnikovim šo-
ferjem v preteklem letu na-
menila zavarovalna skup-
nost Triglav. Gre za prvi
poskus, da bi vsaj skromno
nagradili voznike, ki so lani
najbolj varno - brez nesreče
- vozili potnike.
Pred leti, ko je bilo med
avtobusnimi podjetji še tek-
movanje oziroma ocenjeva-
nje »za modri trak« (n^več
točk je prinašala varnost pot-
nikov oziroma majhno števi-
lo nesreč), je bil Izletnik vse-
lej med najboljšimi avtobus-
nimi podjetji. Število sedaj
nagrajenih voznikov (125 do
421 zaposlenih šofeijev) pa
priča, da v Izletnikovih avto-
busih še vedno večinoma se-
dijo zelo vešči in previdni
ljudje; ob tem je še potrebno
dodati, da je tudi med ostah-
mi vozniki zelo malo takš-
nih, ki so sami zakrivili ne-
srečo, in da so lani Izletniko-
vi šoferji prevozih 20 milijo-
nov kilometrov in prepeljali
57 milijonov potnikov.
»Veseh smo, da imamo to-
hko tako dobrih šoferjev,« je
na podelitvi priznanj pove-
dal Janko Cesar, direktor
tozda Potniški promet. »Tru-
Na podelitvi priznimj
prejšnji teden se je porodila
tudi ideja, da bi v okviru
združenja slovenskih avto-
busnih prevoznikov organi-
zirali tekmovanje za n^-
boljše avtobusno podjetje.
Pokrovitelj tega tekmova-
nja - predlagali so, da bi se
potegovali za »zlati volan«
- bi bila Zavarovalna skup-
nost Triglav, ocenjevali pa
bi vamo vožnjo avtobusov.
dih se bomo, da bo prevoz z
našimi avtobusi v bodoče še
bolj varen, hkrati pa bomo
poskušah varnost oziroma
varno vožnjo voznikov še
bolj upoštevati pri nagrjge-
vanju voznikov.«
S. Š.
•	Prejárxji torek so milič-
niki pridržali Milana K. iz
Stanetove uhce, ker je na
cesti preganjal otroke. Vi-
rxjeni bav-bav je prespal v
kletnih prostorih ob Ljub-
ljanski cesti, že nasledrxje
jutro pa spet začel veselja-
čiti. Na višku razpoloženja
je srečal svojega sorodnika
Enesa S., s katerim sta kot
kaže imela še neka) nepo-
ravnanih računov. Njun
pretep, v katerem sta upo-
rabila tudi nože, so pri ne-
odločenem izidu prekiniU
mihčniki. Končni rezultat
dvoboja bo znan na so-
dišču.
•	Mirko B. je sicer zelo
korajžen dečko, še posebej
kadar ga zvme kakšno čaši-
co preveč. Mihčniki so že
večkrat posredovah, ko je
Mirko komu grozil ah ga
celo nabunkal. V četrtek pa
si pogumni Mirko le ni upal
iz restavracije Koper, ker
so mu znanci grozih s pest-
mi. Mihčniki so mu morah
pomagati, da je brez bušk
prišel do doma.
•	V stanovarxju na Deč-
kovi cesti je v torek razgra-
jal Ibrica S. Miličniki so ga
najprej samo opozorih, ker
pa se Ibrica v dveh nasled-
njih urah ni prav nič po-
boljšal, so ga odpeljah v
svoje prostore.
•	Jožo P. je prišel na de-
lovno mesto v Cinkarno
dobre volje. Še več: bil je
prav veselo razposajen.
Njegovo razpoložer^jsko
stanje je seveda povzročil
alkohol. Sodelavcem pa ni
bilo do zabave. Ker živah-
nemu Joži sami niso bih
kos, so pomagah mihčniki.
N. K.
Predebela žica v
varovalki
v noči s sobote na nedeljo
je izbruhnil požar v stano-
vanjski hiši Jožeta Vodiška
iz Velikega Širja pri Zida-
nem mostu. Zgorelo je
ostrešje in pohištvo, tako
da so škodo ocenili na 1,5
milijona dinarjev.
Preiskava je pokiizala, da
je požar izbruhnil zaradi
kratkega stika v električni
napeljavi; kot kaže je lastnik
sam »popravil« pregorelo va-
rovalko in namestil predebe-
lo žico. Zato ob kratkem sti-
ku varovalka ni pregorela in
izklopila toka, tako da je pri-
šlo do požara, zaradi privar-
čevanega denarja za varoval-
ko paje nastala vehka škoda.
^¡^^ Združenje šoferjev in
avtomehanil<ov Žalec
čestita vsem delovnim
ljudem in občanom ob
prazniku občine Žalec,
voznikom in vsem
članom pa tudi ob 13.
juliju, stanovskem
prazniku.
Tudi na sodobno
urejenem avtopoligonu
v Ločici ob Savinji se
bodo kandidati za
vozniški izpit veliko naučili.
Avto šola pri ZŠAM Žalec se
uvršča med najuspešnejše v
Sloveniji in Jugoslaviji.
Mala Rinka vzela življenje
v soboto popoldne je v
steni Male Rinke iz Igličeve
smeri padel 26-letni alpi-
nist Miroslav Dušek iz Ma-
ribora. Soplezalko, 30-letno
Ireno Lesjak, prav tako iz
Maribora so gorski reševal-
ci še isti dan rešili iz stene,
Miroslavu Dušku pa ni bilo
pomoči.
Ighčeva smer v Mali Rinki
plezalsko ni zahtevna (ocena
smeri 4), vendar paje potreb-
no biti v začetku poletne ple-
zalne sezone še posebej pre-
viden; zima je namreč raz-
majala precej skal v stenah.
Tako je bilo tudi v soboto
popoldne v Ighčevi; Miro
Dušek je plezal naprej, Irena
Lesjak pa ga je varovala. Mi-
ro je Ighčevo dobro poznal,
s^ jo je že večkrat plezal,
kljub temu je bil tudi v sobo-
to previden; nekohko nad
stojiščem, kjer gaje varovala
Irena, je zabil prvi khn, na-
slednji klin - kakšnih 15 me-
trov nad stojiščem - pa je bil
usoden. Ko ga je namreč ho-
tel zabiti, je skala popustila
in zgrmela v dolino. Skup^ z
гцо pa tudi Miro. Padel je 40
metrov globoko in dobil ta-
ko hude rane, da je najverjet-
neje umrl že med padcem.
Irena je uspela zadržati
njegov padec, potem pa na-
pravila potrebne varovalne
vozle in počakala na reševal-
ce. Prišh so tovariši, ki so
shšah trušč padigočega ka-
menja. Celjski in mariborski
gorski reševalci so ji še isti
dan pomagah na vrh stene in
po Turškem žlebu do Okre-
šlja, Mirovo truplo pa so v
dolino prenesh naslednji
dan.
S. Š.
Prehitro za
traktorjem
FRANC KRULEČ, 42, iz
Pečice je vozil traktor iz Je-
rovske vasi proti Belemu po-
toku. v blagem desnem
ovinku ga je dohitel s kole-
som na pomožni motor
IVAN FAJS, 21, iz Pijavc, ki
je pripeljal prehitro in ni
uspel pravočasno ustaviti,
zato se je zaletel v zadnje le-
vo kolo prikohce traktorja in
padel ter se pri tem huje
ranil.
Voznik mrtev,
sopotniki
poikodovani
NIKOLA SABLJARIČ,
44, iz Zagreba je vozil z oseb-
nim avtomobilom iz Mesti-
nja proti Podčetrtku. V des-
nem, nepreglednem ovinku
blizu črpalke v Podčetrtku,
je zaradi prehitre vožnje za-
peljal na levi vozni pas in čel-
no trčil v osebni avto, ki gaje
nasproti pripeljal BOJAN
KAVČIČ, 24, iz Žalca. V ne-
sreči se je smrtno poškodo-
val voznik Sabljarič, voznik
Kavčič in dve sopotnici v
njegovem vozilu pa so huje
ranjeni. Škode je za 3 mihjo-
ne dinarjev.
Neprevidno čez
cesto
Izza avtobusa, ki se je na
Titovi cesti v Radečah sreče-
val z osebnim avtomobilom,
ki ga je vozil MIRAN PO-
LAK, 21, iz Brunške gore, je
neprevidno prečkal cestišče
78-letni ANTON HRIBAR, iz
Radeč. Polak ni uspel pre-
prečiti trčenja in je pešca
zbil po cestišču, hudo ranje-
nega so prepeljah v celjsko
bolnišnico.
Po sredini cestiiča
Po lokalni cesti iz Vehke
Pirešice proti Ponikvi je vo-
zil z osebnim avtomobilom
ANTON VENGUST, 21, iz
Strudenc. Ko je peljal po
klancu navzdol, je vozil po
sredini cestišča in se sreče-
val z dvema kolesarjema, ki
sta vozila vzporedno in tako
zbil 8-letnega dečka, ki je pa-
del in se huje ranil.
Še o samomoriii
»če bi gledah z očmi stati-
stike, v Šentjurju sploh ni to-
hko samomorov, da bi mora-
h biti plat zvona. (Novi ted-
nil^ 19. 6. 1986, stran 15,
S. Šrot: Psihoza samomorov
v Šentjurju)«.
Ta trditev na žalost ne drži.
Mighna šentjurska občina z
18.454 prebivalci je v deset-
letnem obdobju od 1975 do
1984 leta na vodilnem mestu
v celjski regiji z koeficien-
tom samomorilnosti. V tem
obdobju je povprečni koefi-
cient 45,6. Za pojasnilo je tre-
ba vedeti, da je koeficient do
10 nizek, od 10 do 20 srednji,
od 20 do 30 visok, nad 30
kritičen. Sicer koeficient po-
meni število samomorov na
100.000 ljudi.
Če pustimo statistiko,
ostaja pretresljivo dejstvo,
da si je v tem obdobju 83
ljudi vzelo življenje. Ni bilo
nobenega, ki bi jim preprečil
ta izbor, ah pa nobenemu to
sami niso dovohh.
Ugotovitev, da je bilo v
lanskem letu 13 uspehh sa-
momorov, letos pa le 5, tudi,
na žalost ni točna. V lanskem
letu jih je dejansko bilo 13,
letošjih je pa že 8.
Vendar je bistvena razhka
v tem, da so bile med lanski-
mi samomorilci 4 osebe pod
30 letom, letošnji so pa pre-
težno mladi. Iz tega sledi sa-
moumevno vprašanje, kakš-
na je povezava med temi
smrtmi letos. Ah so se mladi
združih v tem, da razvijao
samomorilno miselnost, ki
rodi tako grenke sadove?
Tudi navedba o ekipi psi-
hologov iz Khnike v Ljublja-
ni sodi v napačno informa-
cijo.
V želji, rešiti akutne pro-
bleme, smo se sestah stro-
kovni delavci psihiatričnega
dispanzerja iz Celja ter psihi-
atričnega oddelka Vojnik s
strokovnimi delavci Zdrav-
stvenega doma Šentjur v to-
rek, 17. 6. 1986.
Dogovorih smo se za pro-
^•am dela, ki se пгу bi izpe-
Üeval na področju občine
Šentjur. Vsekakor drži, da je
problem samomorilnosti po
svojih vzrokih globoko druž-
beni problem in zato je celot-
na družbena skupnost dolž-
na iskati rešitve ...
CVETA PAHLINA
Uredništvo: Vest o ekipi
psihologov iz Khničnega
centra v Ljubljani smo dobih
iz Šentjurske občine. Kar pa
se tiče števila samomorov v
šentjurski občini, je to res
nad povprečjem na celjskem
območju: lani je bilo na na-
šem območju 79 samomo-
rov, od tega v majhni šent-
jurski občini 13. Glede na
število prebivalcev je to res
zelo vehko (pred leti smo tu-
di pisah, da ima celjsko ob-
močje glede na število samo-
morov žalosten svetovni re-
kord), toda to, da je na na-
šem območju in v šentjurski
občini še posebej vehko šte-
vilo samomorov ugotavlja-
mo že deset in več let, pa
kljub temu ni bilo takšne
»psihoze«, ki še bolj škoduje.
Če bi se vprašah, кгц smo
naredih za to, da bi bilo sa-
momorov manj, bi lahko
ugotovih, da zelo malo, zato
je tohko bolj pohvalna akcija
strokovr^akov psihiatrov v
Celju, ki bodo vsak dan de-
žurah pri telefonu, da jih bo-
do lahko pokhcah ljudje v
stiski.
Sodobna družba postavlja
pred ljudi precej nerešljivih
ah težko rešljivih težav iz ka-
terih se porodijo duševne sti-
ske, hkrati pa ni neke organi-
zirane pomoči tem ljudem.
Če bi spet poenostavih, bi
lahko rekli, da smo prišh ta-
ko daleč, da le še mihčniki
preštevajo mrtve (samomo-
rilce).
Žal je bilo v časopisu pre-
malo prostora, da bi samo-
morom v Šentjurju namenih
več prostora, zato je ostalo
пекдј odprtih vpraš^. Na
primer, kaj deligo psihologi
v osnovnih šolah, da je med
samomorilci tohko mladih.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 19(
Slovenska atletika napreduje
Pred tedni je vodstvo osred-
nje slovenske atletske organi-
zacije prevzel znani celjski
družbenopolitični in športni
delavec Stane Mele, še pred
časom sam predsednik atlet-
skega društva Kladivar. Tako
se je še en Celjan vključil v
vodenje tako pomembne
športne panoge, kot je krajica
športov - atletika in ki ima
prav v Celju bogate korenine.
»Sedanje vodstvo slovenske
atletske organizacije je domala
povsem spremenjeno,« razmi-
šlja Stane Mele. »Predvsem
moramo biti pri svojem delu
nevtralni, kajti skrbeti je treba
za vse. Razveseljivo je, da se
atletika vse bolj razvija tudi v
manjših krajih, kot na Ptuju, v
Brežicah, Vrhniki, Postojni...
Dobri atletski delavci naj skr-
bijo za podmladek do zadnje
dobe mladinca, ko se naj bi
»smetana« resnično najboljših
zbrala v atletskih centrih in ob
optimalnih pogojih napredo-
vala do vrhunskega atleta.«
Zibelka celjske altletike je
bila Savinjska dolina?
»Ne samo Savinjska dolina,
ampak tudi smer Vojnika in
Pohorja ter Kozjansko. Prepri-
čan sem, da smo na omenjenih
krajih kljub stadionom naredi-
li premalo za popularizacijo at-
letike. V Ce^ju so v »modi« igre
z žogo, atleta pa je treba dobiti
v naravi!«
Strokovnost pri delu?
»Danes sta pomembni samo
delo in znanje ali obratno. Za
nadaljni razvoj celjske atletike
se bomo po potrebi tudi ka-
drovsko okrepih. Strokovnja-
ke potrebujemo, pa čeprav iz
inozemstva.«
Kakšna je trenutna klima
na atletskem področju?
»Lahko rečemo, da ugodna
in če bomo to, kar predvideva-
mo v naslednjem srednjeroč-
nem programu izpeljah, bomo
lahko zadovoljni. Kraljica
športov bo znova atletika.«
Jubilejne balkanske igre
bodo v začetku septembra v
Ljubljani...
»Dela pri obnovi stadiona v
Šiški poteklo tako, kot je na-
črtovano. To velja tudi za
manjšo dvorano, k^ti atleti jo
za primer slabega vremena ali
pozimi potrebujejo. Upam, da
bodo v jugoslovanski repre-
zentanci imeli učinkovit delež
tudi slovenski atleti, med nji-
mi tudi nekaj Celjanov in Ve-
lenjčanov. Vehko pričakujemo
od Romea Živka in od Staneta
Rozmana.«
Vrhunske atletike ni-
mamo ...
Vehko delamo na množično-
sti, dobro imamo bazo s pionir-
ji in mladinci. Njihovi rezultati
so opazni tudi v evropskem
prostoru. In ker je osnova do-
bra, zdrava, sohdno začrtana,
bomo čez leta znova občudo-
vali vsaj nekaj jugoslovanskih
atletov, ki bodo ime Jugoslavi-
je v vsem blišču nosih po
svetu.«
Boste pri svojem delu
uspeli?
»Khma je takšna, da mora-
mo večino sprejetih nalog
uspešno izpeljati oz. uresničiti
v dobrobit naše atletike.«
TONE VRABL
Smotra
Partizana
Jugoslavije
Na Igmanu je bila 31. Smo-
tra Partizana Jugoslavije,
kjer so sodelovali tudi pred-
stavniki Partizana Gaberje
iz СеЏа in Šoštanja, skupaj
pa je bilo okoli 800 udeležen-
cev iz vse Jugoslavije.
Vsi udeleženci so sodelova-
li na Igmanskem maršu, se
spoznali z zgodovinskimi
obeležji, ki jih tam ne manj-
ka, posadili 88 dreves v park
v spomin na tovariša Tita in
se udeležili strokovne tribu-
ne o športno rekreativnih ak-
tivnostih na snegu. Ob tem so
imeli še več športnih srečanj
- metanje bombe v cilj, meta-
nje »kamena sa ramena«,
skok v daljavo, streljanje,
mah nogomet, odbojka, bad-
minton, tenis na stebru in
vlečenje vrvi.
Gaberčani in Šoštanjčani
so sodelovali v vseh aktivno-
stih in osvojili spominske
značke Partizana Jugoslavi-
je. Prišlo je tudi do predaje
prehodne zastave tovariša Ti-
ta, ki so jo Gaberčani izročih
Partizanu Narodni dom v
Ljubljani. Posebno priznanje
je za aktivnost v krajevni
skupnosti dobil Partizan No-
va vas iz Celja, prihodnje leto
pa bo organizator 32. Smotre
Partizana Slovenije, srečanje
pa pripravljajo v Novem
mestu.
METOD TREBIČNIK
Ingrad Kladivar
želi med prvih pet
Nogometne fešte so za na-
mi: svetovno prvenstvo z
zmago Argentincev, ponovlje-
no zadnje kolo v naši 1. zvezni
ligi in pred tednom dni tudi
konec za republiško ligo, kjer
je nastopilo 14 ekip. Celjski
Ingrad Kladivar je osvojil
dvanajsto mesto, kar je do-
volj za obstanek v najboljši
republiški ligi. Ali so načrt s
tem tudi izpolnili pripovedu-
je znani celjski športni in zla-
sti nogometni delavec Marjan
Goleš:
»Osnovni cilj - ostati v ligi -
je izpolnjen. To smo dosegh z
novim trenerjem Mladenovi-
čem ter izredno samodiscipli-
no igralcev. Vehko pa so pri-
spevali tudi pokrovitelj kluba,
delovna organizacija Ingrad,
novi predsednik Anton Aškerc
in še kdo. V klubu je zavladal
nov veter in uspehi bodo ob
trdem delu v bodoče večji.«
Načrti?
V sezoni 1986/87 žehmo v
slovenski ligi osvojiti najmanj
peto mesto. Da bomo to dose-
gh, se bomo morah okrepiti.
Vratar, branilci, srednji napa-
dalec, najmanj pet igralcev po-
trebujemo. Prestopni rok se je
začel v torek in upamo, da bo-
mo uspešni. Vratar naj bi pri-
šel iz Opatije, v glavnem pa ¡
bomo naslonih na igralce cei
skega območja.
Delo z mladimi?
»Lani smo ga zanemarili,
smo vse podredili temu, da ti
ni ostanejo v republiški ligi,
prihodnji sezoni pa bomo f
onirjem, mladincem in kad.
tom posvetih vso pozornos
kajti to je osnova za močno p
vo člansko ekipo.«
V prihodnji sezoni bodo
slovenski ligi nastopale ti
ekipe s celjskega območja: vi
lenjski Rudar, Elkroj iz Mi
zirja in Ingrad Kladivar ¡
Celja...
»Predvsem žehmo meds
bojno sodelovati. Nekaj razg
vorov je že bilo, ostale bomoj
opravili. Želim, da bi vse t
ekipe ostale v ligi in da bi osi;
le uspešno nastopale v vzhot
ni repubhški območni ligi.«
Priprave?
»Po izjavi trenerja Mladen
viča bomo z njimi začeh 28. ji
lija, k^ti prvo kolo naj bi bil
predvidoma na sporedu koi
cem avgusta.«
Igralci?
Vse je odvisno od prestopu
ga roka. Za normalno igran;
potrebujemo пајтацј 18 en
kovrednih igralcev. Lani sir
sezono začeh z več kot dv^si
timi igralci, končali pa s trin^
stimi. Pride do poškodb, kaa
in podobnega, zato je tret
imeti ustrezno kvalitetno к
zervo.«
Pripravili ste tekmo veten
nov kot pomoč nekdanjem
odličnemu igralcu Olimpa i
vašemu trenerju Rudij
Kvartiču?
Tekma veteranov Ohmpa i
Ingrad Kladivaija je uspel;
Upam, da bo tudi naš prisp«
vek vsaj delno olajšal težave
katerih je naš prijatelj. Boleze
je kruta, vem da z denaijem n
rešimo veliko, vendar пекгц j
pa le je.«
TONE VRAS
Konjeniki znova v Gotovilaii
Konjeniški klub iz Gotovelj, ki se je že uvrstil med
najboljše slovenske tovrstne klube, bo v nedeljo. 6. julija
pripravil novo zanimivo prireditev v počastitev občin-
skega praznika na nogometnem igrišču v Gotovljah.
Po besedah Mira Novaka so prijavljeni in bodo tudi nasto-
pih vsi n^boljši slovenski konjeniki. Če omenimo samo
trojico, ki vodi po prvem delu državnega prvenstva v
Skopju (Jože Štifter iz Maribora, Franc Mesarič iz Gotovelj
in Matjaž Čik iz Krumperka, sicer pa Celjan) je že to dovolj
za to, da si bo prireditev vredno ogledati in da bo kvali-
tetna. Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri z nastopom
mladih konj, ob 15. uri bo slovesna otvoritev, nato pa
nastop v preskakovanju ovir, galopska dirka ter tekmova-
rye eno in dvovpreg s kmečkimi konji. Prijavljeni so vsi
konjeniški klubi iz Slovenije, organizator pa je Konjeniški
klub Gotovlje, ki si v tem času tudi prizadeva, da bi
čimhitreje zgradil sodobne hleve za svoje konje in to
dejavnost še razširil ter obogatil.
Športna konfekcija tudi v Žalcu
Anka Golob je z naslovom M Club odprla v Žalcu novo
zasebno prodajalno športne konfekcije in opreme. Gre za
zanimiv lokal na Šlandrovem trgu 9 v starem mestnem delu,
kjer je zraven tudi optik Niko Zaje. Ob otvoritvi nove zani-
mive trgovine je lastnica pripravila še razstavo likovnih del
Vlada Novaka iz Liboj ter novih smuči Elan in vezi Marker.
Dovolj pa je tudi najnovejših oblačil M cluba iz Modnega
salona v Titovem Velenju, njihova kozmetična kolekcija in
kolekcija našega najboljšega smučarja Križaja.
Uovi zapleti pri Judoistiii
Ko smo že resnično iskreno
mislili, da se situacija pri
celjskem judo klubu Ivo Reya
izboljšuje pa je prišlo do no-
vih presenečenj, o katerih nas
je seznanil novi predsednik
kluba in nekdanji odlični ju-
goslovanski judoist Oto
Seles:
»Računamo na mlade, ki jih
imamo dovolj. Ob dobrem de-
lu bodo uspeh in nadaljevah
po kratkem premoru s slavo
judo športa v Celju.«
Spremembe?
»Žapuščajo nas Cuk in An-
derle, ki se bosta v prihodnji
sezoni borila za judo klub Ra-
kovica iz Beograda, Oštir gre v
Ljubljano. Takšna odločitev je
še stvar prejšnjega vodstva.«
Celjski jugo je s tem v
krizi...
»Prvič imajo fantje v novih
sredinah boljše pogoje, to se-
veda velja za finančno stran.
Po prvih informacijah naj bi
trenirali v Celju in tako z vzo-
rom pomagah mlajšim. Fantje
govorijo o neki dvojni registra-
ciji, da bi nastopah z ekipo iz-
ven Celja, za klub pa kot posa-
mezniki, vendar v to ne verja-
mem. Predolgo sem v tem
športu, da bi poznal takšna
pravila.«
To pomeni, da smo Celjani
izgubili olimpijskega kandi-
data?
»To mije najtežje.«
Upate v preporod?
»Ne upam, veijamem.«
Pripravljate kakšno tekmo-
vanje?
»V petek, 4. julija, se bomo
ob Dnevu borca pomerih z eki-
po, ki jo vodi naš nekdanji član
Maijan Fabjan v Avstr^i. Mi
smo bih pred dnevi pri njih,
zdaj nam bodo obisk vrnili.
Kot zanimivost pa n^ povem,
da bo ta prijateljski judo dvo-
boj v petek ob 18. uri na ploš-
čadi na Gričku in da bodo tako
kot v Avstriji z nami v ekipi
nastopih tudi predstavniki Im-
pela iz Slovenske Bistrice, s
katerimi dobro sodelujemo.
T. VRABL
Napredek šolskega športa
Ob koncu vsakega šolskega
leta je tudi predstavitev de-
javnosti šolskih športnih dru-
tev na osnovnih in srednjih
šolah, kjer im^o vsako leto
veliko uspeha SŠD s celjske-
ga območja. Posebej uspešni
so bili naši predstavniki le-
tos, kar je dokaz dobrega dela
mentorjev in učencev. Med
ŠŠD na osnovnih šolah je do-
bilo zlate plakete 51 društev,
s celjskega območja 13 ali po
natančni statistiki Janka
Križnika z zavoda za šolstvo v
Celju kar 25,5 odstotka.
Zlasti je razveseljiv razmah
dejavnosti ŠŠD v velenjski ob-
čini, saj je priznanje dobilo kar
7 društev ali več kot 50 odstot-
kov v celjski regiji. Svojo
uspešno dejavnost so letos po-
zlatih: ŠŠD na OŠ Veljko Vla-
hovič, Anton Aškerc, Bratov
Mravljak, Gustav Šilih in Miha
Pintar-Toledo (vsi T. Velenje)
Biba Rock in Karel Destovnik-
Kajuh v Šoštanju, Peter
Šprajc-Jur v Žalcu, Dušan Je-
reb v Slovenskih Konjicah,
Ivan Kovačič-Efenka in Franjo
Vrunč v Celju, Slavko Šlander
v Preboldu in Boris Kidrič v
Rogaški Slatini.
Med sredróimi šolami je bilo
devet nagrajencev, med njimi
štiri iz Celja: STŠ Maršal Tito
Celje, sredrya družboslovna
šola Celje, Pedagoška šola Ce-
lje in srednja šola Tone Grčar
Celje.
Vehko pozornosti telesni
kulturi posvečajo tudi na os-
novnih šolah s prilagojenim
programom, kjer sta med šesti-
mi zlatimi dobitniki tudi OŠ
Ivanke Uranjek iz Celja in Po-
horski odred iz Slovenskih Ko-
njic.
Srebrne plakete osnovne šo-
le: Podčetrtek, Slavko Šlander
Celje, Edvard Kardelj Rogatec,
Store, Fran Roš Celje, Anton
Aškerc Rimske Toplice, Mar-
jan Nemec Radeče, Primož
Trubar Laško, Vlado Bagat
Braslovče, Edvard Kardelj
Slovenske Konjice, Šmarje pri
Jelšah, bratov Juhart Šempe-
ter, Marija Broz Bistrica ob
Sotli, bratov Letonja Šmartno
ob Paki, Franjo Malgaj Šent-
jur, Miroslav Širca Petrovče,
bratov Dobrotinšek Vojnik in
Boris Vintar Zreče, med sred-
njimi šolami zdravstvena šola
Celje, Boris Kidrič СеЦе in Ru-
darska šola T. Velenje, med s
prilagojenim programom pa
bratov Simončič iz Rogaške
Slatine.
Bronaste plakete osnovne
šole Frankolovo, Vera Šlander
Polzela, Kozjanski odred Pla-
nina pri Sevnici, Nada Cilen-
šek Griže, Farčnik - Buč Vran-
sko, Blaž Kocen Ponikv^ I.
celjska četa Celje, Ljubo Šer-
cer Loče, I. osnovna šola Celje,
Tončka Čeč Lesično, Franjo
Vrunč Gorica pri Slivnici, Koz-
je, Miloš Zidanšek Dramlje,
XIV. divizija Dobrna, Vitaiye
Veljko Vlahovič Celje, Frar
Кгсцпс Celje, Fran Kocbek
Gornji grad in Blaž Arnič Luče
ob Savinji ter med srednjimi
šolami SEKRNŠ T.Velenje
SŠ za trgovinsko dejavnost Ce
Ije, Kovinarska šola Zreče
Kmetijsko živilska šola Celje
SŠ za gostinstvo in turizem Ce
Ije, SKSMŠ Štore in Steklai'
ska šola Rogaška Slatina. Pri'
lagojen program: OŠ Ljub«
Mikuš Žalec.
Priznanja za sodelovanj«
med šestimi osnovnimi šolam
tudi Mozirje ter Ljubno ob Sa
vinii-
Na celjskem območju je bilo
tako podeljenih za delo pP
ŠŠD 19 zlatih, 22 srebrnih, 2'
bronastih plaket in dve prizna
ryi ali skupaj 70 oz. 27,7 odstot
ka vseh podeljenih tovrstnil
priznanj za leto 1985/86 v Slo
veni) i.
TONE VRABl
Prevozili slovensko kolesarsko transverzalo
Skupina članov kolesarske sekcije v delovni organizaciji Kovinotehna je pred dnevi prevozila s
kolegi 1000 l^m transverzalo po Sloveniji. V ekipi so bih Miran Govedič, Stojan Je^ Milan Beve,
Boris Kuret, Marjan Berglez, Emil Košin in Srečko Zupane, v spremstvu pa Bojan Skrubej, Maja
Vengust in Jurij Šom. Opravih so sedem etap in dnevno poprečno prevozih po 150 km. Najtežja
etapa je bila Nova Gorica-Trst-Postojna zaradi vročine in vzpona na Črni kal, ob tem pa so v
ItaUii še zgreših in prevozih 30 km več, kot so načrtovah. Težak je bil tudi vzpon na Vršič, vendar
so ga vsi zmogh in so na to ponosni. Med potjo so se kopah ne samo v vročini, saj so imeh vse dni
lepo vreme, ampak tudi v Soči, moiju (Ankaran), Atomskih tophcah, Radencih in Dravi. Do
nesreč ni prišlo, zamenjati je bilo treba samo nekaj predrtih zračnic. Z akcijo so zadovoljni in jo
priporočajo tudi drugim ljubiteljem kolesarjenja.
Mladi atleti v Radečah
V organizaciji ŠŠD Marjana Nemca Radeče je bilo pre
nedavnim na stadionu občinsko prvenstvo pionirjev ii
pionirk v atletiki. Prvenstva se je udeležilo 57 pionirjev in 6
pionirk.
Rezultati: pri pionirjih je v teku na 1000 metrov zmagal Zora
Gorišek, na 300 metrov Luka Šetina, na 100 m Sandi Stopinšel
štafeti 4 X 100 m OŠ Primož Trubar Laško v metu krogle Joi
Sevšek, v metu žogice Ferdinand Šipek, v skoku v daljavo Ro
Zahrastnik in skoku v višino Sašo Uratarič.
Pri pionirkah v teku na 600 m je zmagala Milena Gorišek, n
300 m Metka Šmid, na 100 m Brigita Mlakar, v štafeti 4 x 1001
OŠ Marjana Nemca Radeče, v metu krogle Karmen Trupej.
metu žogice Metka Obrovnik, skoku v daljavo Jolanda Kraše
in skoku v višino Sergeja Mitič. Ekipno sta prvi mesti osvoji
med pionirkami in pionirji OŠ Primoža Trubarja Laško.
Na republiško atletsko prvenstvo sta se uvrstila Metka Obro^
nik in Zoran Zorko.
VI
o illLIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Vedno boljši jugoslovanski kolesar
v zadnjih letih se je »prebudilo« tudi
• Joslovansko kolesarstvo, ki ima zara-
Hi nekaterih posameznikov že uveljav-
Нрпо ime in spoštovanje v tujini. V mla-
Áem celjskem kolesarskem klubu Merx
en i delom začeli pred leti, se najprej
fikvariali z rekreacijskim kolesarje-
^em zadnjo sezono pa so uspešni tudi
po tekmovalni strani.
Prvi mož celjskega kolesarskega kluba
Marx je vsekakor Iztok Melanšek, doma
v Titovem Veleryu in dijak rudarske šole.
Zaradi vestnega dela mu je v sorazmerno
kratkem času uspel pravi podvig, da seje
uvrstil v slovensko kolesarsko reprezen-
tanco in opravil v njenem dresu tudi dve
veliki mednarodni prireditvi: kolesarski
dirki Alpe-Adria in po Jugoslaviji.
»Dirka po Jugoslaviji je bila izredno
naporna. Imeli smo vse od prepeke do
dežja, burje, strmin na Zabljak, poleg te-
ga pa'še občutljivo nalogo - paziti na tuje
tekmovalce, da ne bi pobegnili in tako
Jugoslovanom odvzeli ekipno in posa-
mično zmago. To je učenje in garanje za
skupni interes.«
Iztok Melanšek je na dirki po Jugosla-
viji dosegel največji uspeh v zadnji etapi
s ciljem v Novem mestu, koje bil sedem-
najsti, sicer paje v celotni dirki med več
kot 70 uvrščenimi kolesarji osvojil 31.
mesto in bil enajsti najboljši Jugoslovan
ali drugi v repubhški reprezentanci.
Iztok je po dirki po Jugoslaviji nadalje-
val s tekmovalci. V soboto dopoldne seje
udeležil tradicionalnega kolesarskega
kriterija po ulicah Žalca, kjer je osvojil
šesto mesto, že popoldne in naslednji
dan paje nastopil v Idriji, kjer je na dveh
dirkah skupno osvojil 6. mesto, klubski
tovariš Šmerc pa je bil med ml. mladinci
celo drugi.
Melanšek, Šmerc in Kitak bodo v nede-
ljo, 6. julija, nastopili na državnem cest-
nem prvenstvu v Metliki, od 23. do 27.
julija pa na mednarodni dirki Avnoj s
startom v Jajcu, kjer se bo prvič predsta-
vila na takšni prireditvi kolesarska ekipa
Merx Celje okrepljena z gosti iz Hrastni-
ka. Sicer pa je Iztok Melanšek letos do
objave tega zapisa prevozil na treningih,
tekmovanjih in rekreaciji že več kot 10
tisoč kilometrov.
TONE VRABL
Foto: TONE TAVČAR
Uspeh pilotov v
Postojni
v Postojni je bilo od 27. do
30. junija 22. republiško pr-
venstvo motornih pilotov,
kjer so velik uspeh dosegli
predstavniki aero klubov iz
Titovega Velenja in Celja.
»Tekmovalci so se pomerih
v treh disciplinah: natančno
pristajanje, navigacijske nalo-
ge in časovna točnost.
V časovni točnosti je bil Ve-
lenjčan Lukanc drugi, v navi-
gacijskih nalogah pa prvi Ce-
5 an Bauer in znova drugi Ve-
ler\ičan Lukanc. Obe drugi me-
sti in dobra uvrstitev v tretji
disciplini je Lukanca popeljala
do prvega mesta, kar pomeni
naslov republiškega prvaka,
medtem ko je drugo mesto
osvojil Celjan Baurer. Iz Celja
so še nastopili. Poglajen, Lako-
vič in Šamrov. Nastopilo je 23
posadk iz 11 slovenskih letal-
skih klubov, organizacija je bi-
la v rokah Aero kluba Postoj-
na, najboljši pa so dobih poka-
le in priznanja.'Šest prvouvrš-
čenih se bo že v četrtek, 3. juh-
ja, udeležilo državnega prven-
stva motornih pilotov s star-
tom v Mariboru in ciljem v Bo-
ru v SR Srbiji.
TV
Za konec dve
tekmi s Pollaki
Ob zaključku sezone so ko-
šarkarji Libele gostili poljski
AZS »Torun«, s katerim so se
pomerili v dveh prijateljskih
tekmah. Obe so dobili, prvo
116:103. drugo pa 100:80.
K^jub temu, da sta to bili
zadryi tekmi pred poletnim od-
n^orom, sta obe zadovoljih.
^okaj spremerxjena celjska
avan^sterica je prikazala zav-
zeto iri borbeno igro v celem
ječanju, kar je zelo pozitivno.
V postavi so novinci mladinci
Zoran Blatnik, Vladi Tkalec in
^gor Pučko, kije za sedaj poka-
^ n^več, ter povratnika Jani
^encelj in Roman Urbanija.
Slednji se je vrnil iz JLA in
prob solidnim Poljakom poka-
^ dobro igro predvsem v sko-
»^u pod košema. Ekipo so za-
pustili Sašo Govc in Tomi Ce-
^^	služenje vo-
jaškega roka, z aktivnim igra-
nem paje prenehal dolgoletni
Clan prvega moštva Boris
ki za sedaj ostaja v ko-
s^ki kot sodnik. Obe tekmi je
uspešno sodil skupaj z Zeh-
nem 12 Laškega.
Strelci na obeh tekmahT
л^кб. Gole 58, Tkalec, Pe-
D^n'iJ^'i^^ 38, Urbanija 10, Pi-
^J.^^'^^ed 23, Gajšek 15,
K^^vedžič 30 in pičko 16
DEAN ŠUSTER
Novi uspelli miadlli
atletov
v Mariboru in Titovem Užicu
je bilo državno atletsko prven-
stvo za mlajše in starejše mla-
dince in mladinke, kjer so me-
dalje osvojili tudi predstavniki
AD Kladivar in Titovo Velenje.
Med mligšimi mladinci v Maribo-
ru je v metu kopja zmagal Celjan
Uplaznik, v teku na 1000 m pa
Suhadolnik iz T. Velenja, med-
tem ko so celjske mligše mladin-
ke osvojile šest medalj: zlato
Kavčičeva v teku na 600 m, sre-
brne Kvas na 1000 m, Čalasan v
skoku v višino in Pere na 100 m
ter bronasti Kvas na 600 m in
Strašek v metu kopja.
V Titovem Užicu je bila пгци-
spešnejša Eijevčeva, kije postala
dvakratna državna prvakinja v
metu diska in krogle, mediilje pa
so še osvojili Mihovljanec na
800 m, bronasto Krojne na 1500
in 800 m bronasto oz. srebrno,
Noner srebrno na 2000 m ovire,
bronasto Muhovec v metu kladi-
va, zlato pa v teku na 3000 m Ku-
kovič. Torej 16 medalj za mlade
celjske in velenjske atlete.
TV
Jože Korenak prvak
v atletiki
Slepi in slabovidni športniki
so nastopili na republiškem pr-
venstvu v atletiki v Kranju. V
peteroboju za slepe z ostankom
vida je Stanko Spolenak iz Štor
osvojil 7. mesto, med slabovid-
nimi pa je postal republiški pr-
vak Jože Korenak iz Mozirja.
Pri ženskah je bila v kategoriji
slepih z ostankom vida Sonja
Pušnik iz Socke četrta, Matej
Žnuderl iz СеЦа pa med slepimi
v četveroboju (brez skoka v vi-
šino) teku na 100 m, daljavi, me-
tu krogle in kopja, šesti.
IMIadi nogometaši v
Novi vasi
športno rekreacijska sekcija
pri KS Nova vas v Celju je pri-
pravila 1. pionirski nogometni
turnir na igrišču NK Olimp v
Novi vasi. Nastopilo je pet ekip,
zmagali pa so predstavniki In-
grad Kladivaija iz Celja, ki so v
finalu premagali Steklaija iz Ro-
gaške Slatine 1:0. Tretje mesto je
osvojila ekipa NK Litija, četrto
Železničar Maribor in peto pred-
stavnik organizatoija, KS Nova
vas. Vse ekipe in najboljši posa-
mezniki so dobili priznanja. Or-
ganizator se zahvaljuje za pomoč
kriuevni skupnosti in NK Olimp
za pripravo igrišča, pogreša pa
pomoč ostalih, zlasti nogometa-
šev Ingrad Kladivaija s strokov-
nimi nasveti. Turnir naj bi postal
tradicionalen je povedal vodja
komisije za šport in rekreacijo v
svetu KS Nova vas Bojan Ange-
lovič.
Teniške novice
člani v Celju: za slovenski po-
kal je nastopilo 24 tekmovalcev
iz 9 slovenskih teniških klubov,
zmagal pa je Stare iz Kranja.
Predstavniki teniške sekcije pri
HDK Cinkarna СеЏе so se uvrsti-
li takole: Jure Vengust in Bo-
gdan Vrečko sta izpadla v 1. ko-
lu, Rok Veber in Boštjan Dimitri-
jevič pa v drugem.
Mladinci v Kamniku: na slo-
venskem mladinskem pokalu v
Kamniku je nastopilo 22 tekmo-
valcev, Urška Travner iz Celja pa
seje uvrstila v fìnale in osvojila 2.
mesto.
Pionirji v Rogaški Slatini: na
pionirskem slovenskem pokalu
do 12 let je nastopilo 66 tekmo-
valcev, uvrstitve Celjanov: Jer-
nej Roje, Aljoša Pfeifer, Grega
Cizej in Grega Jurenec so izpadli
v 1. kolu, Boštjan Doberšek in
Gorazd Br^ković v 2. kolu, med-
tem ko se je Andrej Travner uvr-
stil v finale, ki ga bo z nasprotni-
kom odigral 26. julija ob 16. uri v
Rogaški Slatini. Med pionirji do
14 let sta Matjaž Sehroll in Jure
Brečko izpadla v 2. kolu, med
pionirkami do 14 let pa je Nataša
Strašek izpadla v 1. kolu, Vaška
Sazonov pa izgubila v finalu in
osvojila 2. mesto. Torej lep uspeh
mladih celjskih igralcev tenisa
згџ so se kar trije uvrstili na ra-
zličnih tekmovanjih v finale.
Plavalci v Kranju
Na 19. tradicionalnem plaval-
nem mitingu ob dnevu borca v
Kranju je med plavalci Romu-
nije, Avstrije in Jugoslavije na-
stopila tudi skupina PK Klima
Neptun iz Celja. Drezgičeva je
bila dvakrat tretja na 800 in
400 m kravi ter druga na 200 m
prsno, Fermentinova je zmagala
na 200 in 100 m prsno, Nataša La-
vrič pa je osvojila drugo in tretje
mesto na 100 oz. 200 m prsno.
IMail nogomet v laški
občini
Končano je tekmovanje v A in
B ligi mali nogomet v laški ob-
čini.- V A ligi je nastopilo 12 ekip,
zmagali so Aranžeiji pred Co-
smosom in Discom 40, sledijo pa
Tabor, Gren, Köln Pobi, Buldo-
žer, Partizan Zidani most, Rod,
Reka, JLA in Partizan Papimi-
čar Radeče. Zadnji dve ekipi bo-
sta prihodnjo sezono nastopili v
B ligi. N^boljši strelci: Lapomik
(Aranžeiji) 55 golov, Milinovič
(Cosmos) 54, Ključevšek (Disco
40) 35 itd.
V B ligi je nastopilo 14 ekip,
končni vrstni red: T. Twins, Zla-
torog (v prihodnji sezoni bosta
igrala v A ligi), Goldhom, Jagnje-
niea, Jež, Zgornja Rečica, Debro,
Breze, Optimisti, Rudnik,
Štumpf, Vrhovo, Prevzgojni
dom in Mala. N^boljši strelci:
Breznikar (Jež) kar 77 golov. Gril
(Debro) 69 in Pukl (T. Twins) 65
golov.
Zmaga nogometašev
Cinkarne
Ob koncu spomladanskega
dela v jugoslovanski nogometni
ligi so predstavniki Cinkarne v
malem nogometu v Zagrebu
premagali Vitreks 4:1 in izgubi-
li z Grahovim 8:1. Pred jesen-
skim delom so tako med 16. eki-
pami na odličnem 8. mestu.
Prislan prvi iunija
Na hitropoteznem. mesečnem
šahovskem turnirju v Celju je
tokrat presenetljivo zmagal Pri-
slan pred Štuciom, Črepanom,
Pertinačem, Bervarjem, Mik-
cem itd. Po vseh doslej odigra-
nih turnirjih pa vodi Bervar pred
Štuciom. Naslednji 'turnir bo
septembra.
Šab v T. Velenju
Ob prazniku rudarjev so pri-
pravili šahovski turnir, kjer je
sodelovalo 10 ekip. Zmagali so
rudaiji iz Trbovelj, celjski Ingrad
je bil četrti, EMO pa šesti.
Nov uspeb Marjana
Črepana
FIDE mojster (edini na celj-
skem območju) Marjan Črepan
je dosegel dva nova pomembna
šahovska uspeha, v Bugojnu so
ob glavnem tumiiju z udeležbo
Karpova pripravili tudi turnir 72
šahistov iz Bolgarije, Nizozem-
ske, Poljske, ZR Nemčije in Ju-
goslavije, kjer so lahko nastopili
samo šahisti z naslovi mednarod-
ni mojster, mojster ali mojstrski
kandidat. Maijan Črepan iz Žalca
je osvojil odlično 13.-14. mesto.
V	Ljubljani pa je ŠK Iskra pri-
pravil tumir v počastitev Dneva
borca, kjer je nastopilo 100 šahi-
stov. Zmagal je Möhr iz Maribora
pred BukÈdom, na odlično tretje
mesto pa se je uvrstil Žalčan
Maijan Črepan pred mednarod-
nim mojstrom Bertokom.
Na mesečnem hitropoteznem
šahovskem tumiiju v Šempetru
v organizaciji ŠK Savinjčan je
zmagal Martin Štorman pred
Stanetom Skokom, Jožetom
Štormanom in ostalimi. Po vseh
tumiijih v spomladanskem delu
- vodi Jože Štorman.
JOŽE GROBELNIK
Zadnji kvalifikacijski
tekmi
Nogometaši Žalca bodo danes
(četrtek) in v nedeljo doma v
športnem parku odigrali zadnji
kvalifikacijski tekmi za vstop v
vzhodno območno republiško li-
go. Doslej so izločih Korotana in
Pesnico, zadnji neugodni na-
sprotnik pa je Kisovec pri Zagor-
ju. Nogometaši Žalca so v solidni
formi in upajmo, da bodo zmogli
tudi zad^o oviro ter se uvrstili
med boljše slovenske nogomet-
ne ekipe. Prva tekma bo v Kisov-
cu, druga pa v Žalcu, v nedeljo
ob 17. uri.
V	okviru Žalske noči so mla-
dinci NK Žalec izgubili s sovrst-
niki iz Bačke Palanke 5:0.
J. G.
KegljaškI klub
Savinja v Sisku
Tradicionalno je tekmovanje
med kegljači Savinja Celje in
Siska. Tokrat je bilo tekmovanje
v Sisku, kjer je moška ekipa Ce-
lja izgubüa 691:607, ženska pa
zmagala s štirimi keglji razlike
631:627. Pomerili so se še v dru-
gih športnih panogah: v šahu in
namiznem tenisu je bilo 2:2, v
odbojki so zmagale kegljavke
Celja, v malem nogometu pa keg-
ljači Celja 6:3.
JK
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 19ђ|
bodeči
NwiTmiK
Osempasovníca
v Celju smo dobili prvo osempasovnico. Delavci
Cestnega podjetja so jo že tudi asfaltirali.
Škoda da ne gre za cesto, ampak osempasovno
atletsko stezo.
Namesto programa, EMO sanacijski svet je dobil.
Bo ta močnejši in kolektiv iz izgube izvil?
Saj tudi s sanacijskim programom gre,
če le za njim stojijo - ljudje!
Prilaščanje
žalčani 80 si izmislili
izviren slogan; Savinj-
ska, moja dolina.
Le kaj na tako lastitev
te doline porečejo Celja-
ni in Mozirjani.
Če bodo na Kers-
nikovi ulici tako dol-
go urejali novo
električno razsvet-
Ijavo, jo bodo lahko
preimenovali v
Kresničkovo!
Dogovorjeno
Cene vode in komu-
nalnih Storitev se bodo
zelo povečale. Pa pravi-
jo, da je to vse v dogo-
vorjenih okvirih.
Nov dokaz koliko nas
Stane dogovarjanje.
Strah
Dragica, si za majhen
sprehodek, malo z roko
v rokici.
Seveda, dragec, tako.
le malo - z roko v rokici,
No, pa pojdiva, dragi,
ca, pojdiva.
Kam pa, dragec, karn
bova šla z roko v rokici.
V mestni park te bom
peljal, draga, v mestni
park.
O, to pa že ne, tja pa
ne. Se pa preveč bojim
psov!
Toliko govorimo,
da zaostrujemo od-
govornost.
Pa ne vem, da bi
zaradi te ostrine že
koga odrezali.
Od morja
Več občanov, ki so re-
zervirali mesto za letova-
nje ob morju je dobilo
sporočila, da so jih zara-
di tujcev prestavili bolj v
notranjost.
Ne le, da vse težje gre-
mo na morje - še od
morja nas odrivajo.
Popravni
Ni tako Strašno, če imajo šolarji kak popravni
izpit.
Huje je, da opravljajo toliko popravnih izpitov
naši gospodarstveniki.
Zrak me sili na kašljanje.
Marsikateri govor me spravlja v smeh.
Od nekaterih obljub mi Je pa že kar slabo
Za vsak primer
Nekateri organi sklicujejo seje že za cel mesec
naprej.
Verjetno zato, ker se bojijo novih podražitev
pošte.
Koje torej tekla v dézel postava, ki sojo tisoči spreje-
mali s kletvami, ki je segala ljudstvu do mozga, je stal
despot v revni halji vrh zidu in gledal sprevod menihov,
diakonov in presbiterjev s patriarhom na čelu, ki so
nosili preko Konstantinovega trga v zlatih pušicah sve-
tinje, da bi jih vzidali po vsem zidu med opeko. Dvigal
seje duh kadila, doneli so psalmi v slovo božjo, a dim
materine dušice seje valil k nogam despota, nebo je zrlo
jezno na njegovo daritev Kanova.
Kadar je despojna Teodora videla mračno lice tistega,
ki jo je dvignil iz arene na prestol, se je umaknila.
Mnogokrat mu je duhovito svetovala in mu z nedosež-
nim histroun^em pomogla iz stiske in zadrege. Toda
večna lahkoživka ni ljubila popisanih pergamentov, dol-
gih ur, polnih skrbi in muke. Pustila je despota, da je
bedel kar po tedne, sama pa je uživala življenje in svo-
bodo.
Ko se je tistega jutra vrnila z vrtov, kjer je zasačila
Azbada, je bila zidane volje. Vohunstvo in spletke soji
bilè največja zabava. Celo državni ogleduhi so bih pod
njenim vodstvom in se ni bala, zagrnjena v siromašno
obleko, ponoči na ulico oprézovat in spletkarit.
Ko so JO nesU na pol dremajoča v dehteči nosilnici
vzorni skopljenci iz kopeli, ni legla kakor navadno po
zajtrku, ampak je razmišljala, kako bi dražila Azbada in
Ireno.
Ni slonela dolgo na perzijskem blazinjaku, kjer so
pahljale saitske sužjye lahne sapice na njeno glavo.
Ћesknila je z nešnimi rokami, obdale sojo dvoijanke; in
uro kasneje je šla v mahnem spremstvu z Ireno skozi
vrtove k moiju. Zganila so se vesla pod mišičastimi
rokami grških mornarjev in lepa ladjica je naglo zavila iz
Marmarskega morja v tihe valčke Zlatega roga. Kmalu
so izginile mogočne stavbe, pojavile so se nizke hiše,
dokler ni srečala broda le še posamezna ribiška koča.
Od Tracije je pillai hladen veter, šumeli so vrhovi
vitkih pinij, dišali so beli mandeljni, po skalah je plezal
bršljan, srčasti listi so veselo ponlhavali. Prepluli so nad
pol dolžine Hrizokerata, mimo Teodozijevega zidu je
švignila ladjica in prišli so na Martovo polje zun^
mesta, kjer so bile vojašnice in vežbališča gardnih čet in
palatinske vojske. Slišali so žvenket orožja, votle udarce
na ščite, brenket tetiv in sičanje strelic.
Velika vojna vaja.
Teodora je vesela pritisnila k bregu. Dvorjanice so se
izkrcale in šle za despojno v cvetoči gaj starih oleandrov
in lovora.
Na trato, kije bila vsa posuta z marjeticami, so sužnji
razgrnili preproge in despojna je legla s kretnjo razposa-
jene pastirice v hladno senco in uživala z vso slastjo
sveži vonj, kije prepajal zrak. Ponosna je bila, nedotak-
ljiva, kadar je venčal diadem njeno glavo, kadar je obje-
mal škrlat njeno telo. Toda vse dvorne ceremonije, ves
oholi napuh, zlati nimb in drhteči poljubi dostojanstve-
nikov na njene z biseri posute šolenčke niso izpremenili
krvi, katere se je napila ob materinih prsih po brlogih
hipodroma. Včasih se je dvignilo to s silo zadušeno
potepuško življenje in tedaj seje oproščena vseh ozirov,
svobodna vseh cedremonij, brez krone in brez škrlata
predala trenutku.
Teodora je odposlala skopljenca k četam in pozvala k
sebi magistra equitum - Azbada.
Preden se je še vrnil bežeči poslanec, so zapeketala
kopita, petdeset korakov pred gozdičem je razjahal
poveljnik in se bližal šotorišču dvoijanic.
Irena je sedela poleg despojne in ji z mehkimi prstki
gladila bujne lase.
»Despojna, Azbd prihaja!«
V razkošni lenivostije na pol odprla košate veke in se
nasmehnila.
»Nßj pride! «
Bližal se je počasi, z vojaškim korakom. Izpod šlema
so mu drsele kaplje potu. Nesrečna noč, trdosrčnost
Irene in caričin smeh ga je užalil, da se je gnal na
vežbališču kakor besen in so čefe in častniki stokali in
omagovali od napora.
Irena je zardela in v trenutku zopet pobledela. Srce ji
je pialo v čudnem strahu. Vedela je dobro, kako grozno
se srdi Azbad, ker je zavrgla njegovo prošnjo, zmeškala
pismo in ga raztrgala. Samo enkrat je dvignila oči v
njegovo hce. AU srečala je tako strašen pogled, v kate-
rem je gorela strast, hrepenenje, ljubezen in maščeval-
nost, da seje obrnila proč in pošepetala despojni:
»Azbad čaka!«
»Proskinesis!« je izpregovorila glasno in iztegnila
drobno nogo, da je pogledal izpod uvezene stole ame-
tist, vdelan na zapono šolenčka.
Azbad je pokleknil, se dotaknil s čelom zelene trave
pa poljubil s suhimi ustnicami kamen na Teodorini
nogi.
»Hlapec trepeta v brezdanjem spoštovanju pred sveto
despojno in čaka povelja!«
Teodora ni trenila z očmi, da bi pogledala Azbada.
Skozi na pol priprte vejice je gledala temna zenica na
Irenin obraz in čakala plena kakor ujeda. Po kratkem
molku spregovori:
»Privedla sem ti Ireno, da te kaznuje, ker teje zaman
čakala nocojšnjo noč, nezvesti!«
Samo za spoznanje so se razprle Teodori goste resice
na trepalnicah, po licu ji je šinila demonska radost.
Dvoje src je zatrepetalo pred njenim pogledom: eno
kakor golobica pod nabrušenim nožem, drugo kakor
Martov pes Fobos, ko trga železno verigo. Azbad se je
ugriznil v ustnico, da je krvavela, Irena je neslišno
vzdihnila v duši: Kriste eleison! Še slutila ni, daje carica
zalotila Azbada na vrtu Prepričana je bila, da tiči vmes
plačano izdajstvo skopljenca, kije služil za dvojno zlato
Azbedu in Teodori. Poveljnik palasünske legije pa bi bil
najrajši izdrl meč in pribodel k zemlji to srce, ki je
vriskalo in se paslo na mukah. Toda moral je ponižno
skloniti glavo.
»Kristus Pantokrator naj plača neizmerno dobrotlji-
vost veUke despojne!«
Irena seje nagnila z bledim licem k Teodori. Tresoče
se ustnice so prosile kakor črviček v prahu:
»Prizanesi, despojna, prizanesi mojemu srcu!«
»Privedi, magister equitum, dve centuryi sem in igraj
nam vojne igre. Eno naj vodi Iztok, drugi poveljuj sam,
da se ñapase Irenino oko ob tebi in da despojna vidi
napredek barbarskega stotnika. Toda pomni, da nas ni
tukaj! Naprej!«
Zatopel topot kopit je izginil v pesku in travi. Irena se
je sklonila k Teodori, prijela njeno roko in jo poljubljala
- iz oči so ji kapale solz.
»Milost, velika despojna, milost, vsemogočna carica!
Zakaj me mučiš?«
3. ЈШЛЈЈМб
NOVI TEDMK - STRAN 1«
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 19ђ|
Včasih je veljalo pravilo, da med go-
bami, ki uspevajo na lesu, ni smrtno
strupenih vrst. V nekaterih evropskih
državah so kar brezskrbno pobirali vse,
kar je zraslo na požaganih štorih, le da
ni bilo preveč grenkega okusa. To so
razne štorovke, žveplenjače in luskinar-
ji, ki kopučasto rastejo na lesu različne-
ga drevja. Večkrat je prihajalo do lažjih
zastrupitev, bili pa so tudi nepojasnjeni
smrtni slučaji, kar je vzbudilo skrb in
začudenje.
Naprej so smrtne primere zastrupitev
pripisovali navadni žveplenjači (Hypho-
loma fasciculare), ki je pa precej grenke-
ga in je vprašanje, če bi jo kdo zaradi
slabega okusa sploh mogel jesti. Zato so
iskaU druge hudo strupene gobe, ki bi
bile podobne štorovkam. Kmalu je bilo
jasno, da lahko edino kučmicam pripiše-
jo vse nevarne zastrupitve, saj imajo ne-
katere vrste tega rodu podobne strupe
kot zelena mušnica! Pri nas je najbolj
znana obrobljena kučmica (Galerina
marginata), ki uspeva šopasto na štorih
iglastega drevja. Tej nevarni gobi je zelo
podobna ena izmed najokusnejših što-
rovk, to je mala štorovka (Kuehneromy-
ces mutabilis) in je rumenkasto rjavih
barv.
Pri pazljivem nabiraryu do zamenjave
z drugimi strupenimi gobami ne more
priti. Mala štorovka raste v velikih šopih
predvsem na lesu hstavcev, od pomladi
pa do pozne jeseni. Ponekod jo tudi
umetno gojijo zaradi plemenitega okusa.
Spoznamo jo po vodenastem obrobju
klobuka, po kožastem obročku na betu,
pod njim pa so luskice, ki pokrivajo ijav
bet proti temnemu dnišču. Kučmice ima-
jo sprva tudi obroček, ki pa dokaj hitro
odpade, bet pa je vlaknat in gladek. V
vlažnem vremenu je obrobje klobuka
prosojno nažlebkano, skozi tanko kožico
prosevajo hrbti hstičev. Žal je kučmicam
še bolj podobna užitna pomladanska što-
rovka (Kuehneromyces vernalis), ki ima
tudi neobstojen obroček, gladek in vla-
knat bet ter nažlebkano obrobje klobuka.
Ni je varno pobirati! Zanesljivo jo lahko
določimo le z mikroskopom.
Različne vrste pogojno užitnih mraz-
nic, ki uspevajo samo jeseni, bi težko
zamenjali s kučmicami, saj so mraznice
veliko večje in imajo bolj ali manj izrazite
luskice na temenu klobuka. Paziti pa mo-
ramo, da je vsaka jed iz njih dobro kuha-
na, ker surove povzročajo prebavne mot-
rije. Najbolj znana je sivorumena mrazni-
ca (Armillariella mellea), enake kvalitete
pa so tudi njene sorodnice. Posebej je
treba omeniti dobovo ali brezobročno
mraznico, saj nima kožastega obročka,
uspeva pa samo na hrastovem lesu. Ne-
koliko podobni luskinami (Pholiota) so
večinoma greki ali pa imajo predirljiv
vonj ter jih ne pobiramo za uživanje.
Med užitne gobe na lesu, ki rastejo v
šopih, štejemo še zimsko panjevko
(Flammulina velutipes) in nekatere vrste
črnivk (Psathyrella), ki pa jih ni varno
redno uživati, saj imamo z ryimi premalo
izkušenj. Okusna je tudi sivolistna žve-
plenjača (Hypholoma capnoides), ki jo
spoznamo po sivih hstičih in po prijet-
nem okusu.
Na lesu različnega drevja pa bomo v
vseh letnih časih naleteh na številne ko-
pučasto rastoče vrste čeladic (Mycena),
ki pa niso užitne. Spoznamo jih po malih,
tankomesnatih klobučkih, čeladaste ah
zvonaste oblike, ki nimajo nikoli podvi-
tega roba. Nekatere vrste čeladic so hudo
strupene.
ANTON POLER
Vprašanje: bralka iz Celja
želi opremiti prostor di-
menzij 5 X 3,5 metrov, iz ka-
terega je dostop v kuhinjo
in predsobo, ena stena pa je
cela steklena. V sobi želi
imeti jedilni kot z okroglo
mizo in dnevni del s sedež-
no garnituro.
Odgovor: Prostor bomo
organizirali tako, da bo raz-
deljen na dva funkcionalna
sklopa. V osi predsobnih
vrat, v delu pri kuhinji, po-
stavimo okroglo mizo in ob
njej pravokotno na steno niz-
ko omarico, ki služi za shra-
njevanje jedilnega pribora,
servisov ..., istočasno pa tu-
di ločuje jedilni del od dnev-
nega. V le-tem postavimo ob
omarici kotno sedežno gar-
nituro in klubsko mizico. Ob
nasprotni steni naj bo nizka
omarica, na katero lahko po-
stavimo TV, HI-FI naprave
in okrasne predmete, steno
nad njo pa zapolnimo s slika-
mi. V prostor med omarico
in vrata pa lahko postavimo
zelenje. Ker bralka želi tem-
nejše pohištvo, ji priporo-
čam program Princip v črni
barvi (proizv^alec Stol,
Kamnik). Stole in mizo izbe-
remo ustrezno le-temu. Bral-
ka se lahko odloči za stole
Bel vera, ki imajo kovinsko
ogrodje, sedežna ploskev in
naslonjalo pa sta pletena.
Tudi miza naj ima kovinsko
podožje (proizvajalec Stol,
Kamnik).
V prostoru naj bo več sve-
til: nizko spuščena luč nad
jedilno mizo, luč nad klub-
sko mizico ter luč na nizki
omarici ob sedežni garnituri,
ki služi pri branju. Poleg teh
pa lahko še namestimo na
strop pred nizko omarico s
TV reflektorje, ki usmerjeni
osvetljujejo bodisi prostor,
bodisi slike obešene nad
omarico.
Redčenje plodov na sadnem drevju
Redčenje plodov je poleg
rezi ukrep, ki je pri sadnem
drevju potreben, da bi dose-
gli uravnoteženo rast in
rodnost sadnega drevja ozi-
roma da bi preprečili izme-
nično rodnost.
Drevo, ki letos premočno
rodi, se popolnoma izčrpa in
tako ne pride do diferenci-
acije cvetnih brstov, ki so os-
nova za dober pridelek v pri-
hodnjem letu. Zato redčimo
v prvi polovici junija, preden
se konča naravno junijsko
trebljenje, da s tem vphvamo
na zasnovo cvetnega brstja
in na samo kvahteto sadja.
Plodove redčimo predvsem
na breskvah, marehcah, ja-
blanah, občasno pa tudi na
hruškah, kutinah ter nekate-
rih debelejših shvah.
Najprej odstranimo vse
mehanično poškodovane
plodove, nato nenormalno
razvite plodove ter plodove,
ki so jih napadle bolezni in
škodljivci. Za normalno pre-
hrano enega plodu zadostuje
od 30-50 hstov. Kot osnovno
orientacijsko merilo za raz-
daljo med plodovi nam pri
redčenju služi teža oz. debe-
lina plodov. Jablane redči-
mo, ko plodiči dosežejo pre-
mer 13-15 mm, breskve pa
pri premeru 1&-22 mm. Raz-
dalja med plodovi naj bo pri-
bližno 10 centimetrov. Pri ja-
blanah in hruškah se plodovi
običajno razvijajo v šopih. V
takih primerih pustimo naj-
več 2 do 3 plodove v šopu.
Pri redčenju iz šopov mora-
mo zelo paziti, da ne odtrga-
mo celega šopa.
dipl. ing. NADA VREŽE
Oranževec
Oranževec (Citrus sinensis L.) spada v družino rutnic,
ki je zelo obsežna in obsega kakih 150 rodov s 1500
vrstami. Sestavljajo jo zelo različne rastline, ki so pove-
čini olesenele in le redke so zelišča. Razširjene so po
vseh zmerno toplih in v nekaterih toplejših pokrajinah.
Listi teh rastlin vsebujejo številne oljne žleze, ki jih
opazimo kot svetle pičice, če obrnemo list proti svetlobi.
Med vsemi rodovi te družine so n^pomembnejši citrusi,
ki dajejo dišeče sadje. Oranževec daje oranže in ni poznan
kot divje rastoča rasthna. Verjetno so ga vzgojili na Kitaj-
skem, saj je tam znan že od drugega tisočletja pred našim
štetjem. V 14. stoletju je prišel v Indijo, odkoder je prišel v
16. stoletju na Portugalsko in se je hitro razširil drugam.
Oranževec je majhno, vedno zeleno drevo z veUkimi,
belimi, zelo prijetno in močno dišečimi cvetovi. Zdravilni
so cvetovi, skorja in plodovi.
Ljudska modrost pravi, da je sok tega sadeža zjutraj
zlato, opoldne srebro in zvečer bron. Plodovi vseh oran-
ževcev oziroma citrusov so zdravilni in uporabljamo tudi
Uste, cvetove, lubje in esenco.
Vs^ te aktivne snovi delujejo pomirjevalno in proti
krčem. Zato jih ljudsko zdravilstvo priporoča za zdravlje-
nje živčnih ljudi, astmatikov, nevrastenikov, pomiri bole-
čine pri migreni. Tudi oranževčevi hsti so zdravilni in
imajo podoben učinek kot bezgovo ali hpovo cvetje. Zbi-
jajo temperaturo in spodbujajo znojenje ter urejajo delova-
nje želodca. Cvetovi se obnesejo tudi proti živčnemu bitju
srca, pomirjajo ter uspavajo. Tudi plodovi so zdravilni in
so polni vitaminov, soka in drugih, še ne raziskanih snovi,
ki so primerne za otroke, bolnike in starejše ljudi pri gripi,
oslabelosti organizma, vročini, angini, prebavnih motnjah
in pri bolečinah v ledjih in mehurju.
Ponekod pridobivajo tudi eterično olje iz pomarančnih
olupkov. To olje delile izrazito antiseptično in tudi
pomirja krče v prebavilih. Ljudsko zdravilstvo zdravi s
tem oijem razne rane, ognojke, ture in celo opekline. Ete-
rično olje se tudi uporablja v kozmetiki in ima tako tudi
lepotilno vrednost.
Posušena skorja oziroma olupek se uporablja za izde-
lavo oranževčevega sirupa, ki se uporablja za preganjanje
vetrov in tudi proti glistam.
B. J.
JÜUJ1986
NOVI TEDNIK - STRAN 21
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. JULIJ 19ђ|
JÜUJ1986
NOVI TEDNIK - STRAN 23
3. JULIJ 1986
26. JUNIJ H
Jadranski super surf maraton
Celjska jadralca na deski Zdravko Konda in Vlado Nendl ter
novinarja Dela Tine Guzej in Janez Kovačič, ki so se 1. junija
odpravili na 2000 kilometrov dolgo pot po Jadranskem morju
od Portoroža do Ulcinja in nazaj, dobro napredujejo, vendar
pa se bodo v Portorož vrnili kasneje kot so predvideli, ker so
imeli težave z vremenom.
Fantje so zdravi in se dobro počutijo. Razdalje, kijih dnevno
prejadrajo so zelo različne, saj so odvisne od vremena. To jim
tudi najbolj nagaja. Največje težave so imeli v Kvarnerskem
zalivu, kjer jih je zajela huda burja, ki je pihala tudi več kot 30
metrov na sekundo. Težave z vetrom so imeli tudi prejšnji petek,
ko so jadrali mimo Biokova. Sicer pa se bolj kot vetra bojijo
bonac, brezvetrja, ko ne morejo nikamor. Na poti jih že vseskozi
spremljajo delfini, ki so se jih popotniki na deskah že tako
navadili, da jedrajo že takorekoč med njimi.
2000 kilometrov dolga jadralna avantura naj bi se bila predvi-
doma končala 1. julija. Toda zaradi velikih težav z vremenom se
bodo v Portorož vrnili kasneje. Za seboj imajo že več kot tri
četrtine načrtovane poti in na cilj bodo predvidoma prijadrali
10. julija.	.
INES DRAME, Foto: Z. PRIMOŽIČ
Slika, ki bo obšla svet
Jure Cekuta iz Celja je pripravil
skupaj z galerijo Arkade v Domu sin-
dikatov v Beogradu že 54 razstavo
pod naslovom »100 slik Jureta Ceku-
te« pa čeprav jih je razstavljenih pet
več. »Po otvoritvi, ko sem sam ostal
sredi razstavišča, nisem mogel verje-
ti, da sem vse to napravil,« pripove-
duje Jure.
»Razstavil sem tudi sliko, ki sem jo
delal štiri ali pet let ter je nekakšen
hkovni prikaz moje biografije. Lep-
ljenko sem opremil s številnimi letal-
skimi vozovnicami in drugimi drobni-
mi predmeti, ki me spominjajo na vsa
številna potovanja in razstave po šir-
nem svetu. V tej sliki je tohko mojega,
da bo ostala doma in sem jo podaril
sinu Juretu. S strašanskim navduše-
njem sem delal to shko, ki je bila na
razstavi v Beogradu izredno dobro
sprejeta. Ljudje so stah ob njej, študi-
rali. Motiv slike? Karta sveta! Atlantik
prelepljen s avionskimi kartami. Shka
je mešana tehnika. Zraven so še m^h-
ni elementi z odrezki iz obdobij, ki so
pomembna za moje ustvarjanje. Slika
je velika 3 x 1,5 metra.«
Ta shka bo obšla svet. Preko letalske
družbe JAT bo slika razstavljena v nji-
hovih dvanajstih predstavništvih po
vsem svetu! Začeh bodo v Parizu. Ob
originalu, ki se bo seveda vrnil domov,
bo pripravljenih po posebnem postop-
ku tudi 300 reprodukcij. Slika se bo
selila v London, Frankfurt, Stock-
holm, v glavnem v vsa največja evrop-
ska mesta, pa v Ameriko, Avstrali-
jo... Sliko bo dobil Cekuta nazaj po
letu dni. JAT bo tudi poskrbel
sebno embalažo slike pri prevozi^
ko da ne bo prišlo do morebitnih
škodb.
Po razstavi v Beogradu Jure Cel,
ne počiva. 25. junija znova potuje,
ko »luže« v Ameriko zaradi izdaje,
nografije. Del razstave iz Beogradj
jeseni predstavil v Celju in Ljublj
Pripravlja grafično mapo, ki jo bc
dal oktobra in jo tudi v Celju razstj
TONE VR^¡
Maks Lorger - ribiški car
Po dveh odpovedih, zaradi slabega vremena, so celjski
ribiči minulo nedeljo uspešno izvedli tradicionalno tek-
mov^e za ribiškega carja. Na Šmartinskem jezeru je
ribarilo 170 tekmovalcev, prireditev pa je vzorno pripra-
vila in izpeljala celjska ribiška družina.
Ribiški car za leto 1986 je postal Maks Lorger, ki je ujel
krapa, težkega 3260 gramov, drugi je bil Ludvik Ledinek z
2260 gramskim amurjem, tretji pa Ivan Janežič s 1600 gram-
skim krapom. Tekmovanje je izredno uspelo, saj so ribe
dobro prijemale. Ribiči so ujeh kar 19 krapov in več vrst
drugih rib, le redki so ostali brez ulova, najbolj pa se je
svojega veselil Jože Heber, ki je s 5 gramsko zelenko osvojil
posebno priznanje za najlažjo ujeto ribo.
Carja so ustoličili po veljavnih običajih, ga odeli v cesar-
sko ogrinjalo, mu na glavo posadili krono, seznanih pa so ga
tudi z vsemi nalogami ribiškega carja, kijih bo moral oprav-
ljati do prihodnjega tekmovanja. igaNC JEVNIŠEK
Ste Hubltelji mačk?
Konec lanskega leta je bilo
v Ljubljani ustanovljeno slo-
vensko fehnološko društvo,
ki združuje ljubitelje mačk,
tako pasemskih, kot doma-
čih. Predsednica društva je
vehka ljubiteljica mačk Tat-
jana Ferengya, ki stanuje v
Ljubljani v Mačkovem kotu
13.
14. 6. 1986 pa je bil v Celju
ustanovni zbor prve podruž-
nice slovenskega fehnolo-
škega društva - celjske. Ta
z^ema občine: T. Velenje,
Šentjur, Laško, Žalec in se-
veda Celje.
V zadnjih letih je, pri nas,
zanimanje za dolgodlake pa-
semske mačke precej nara-
slo. Ker pa so bih lastniki
takih žividi še neorganizira-
ni, kupci pa neosveščeni, so
nekateri gojitelji-nestrokov-
lyaki - drago prodéúah tudi
mačke brez rodovnika, ki ni-
so ustrezale predpisanim
standardom.
Na ustanovnem zboru Fe-
linološkega društva Sloveni-
je bil sprejet Pravilnik za
vzrejo mačk, izdelan na os-
novi pravilnika mednarodne
fehnološke zveze - F.I.FE.
Društvo želi namreč dvigniti
kakovost mačk in postati
član Mednarodne fehnolo-
ške zveze. Prav zaradi tega
opozarja ljubitelje pasem-
skih dolgodlakih mačk, naj
ob nakupu take živah obvez-
no zahtevno rodovnik.
Društvo bo priredilo več
razstav raznih vrst pasem-
skih in drugih mačk. V Feh-
nološko društvo Slovenije se
lahko včlanijo vsi ljubitelji
mačk, vse informacije o de-
lovanju društva, pa tudi na-
svete ljubiteljem mačk, bo z
veseljem posredovala pred-
sednica celjske podružnice
in obenem tajnica sloven-
skega društva - Bojana Lu-
bej, telefon 31-797.
T.M.
Lenkova - zlatoporočenca
V Latkovi vasi sta v nedeljo praznovala 50 letnico skup-
nega življenja 75 letni Viktor in njegova 74 letna žena
Marija Lenko.
Oba zlatoporočenca izhžOata iz kmečkih družin. Pri Vik-
torjevih je bilo osem otrok in on je kot edini fant med njimi
prevzel kmetijo. Dela se je oprijel s trdno voljo, da bo
napravil kar se največ^da. Pri Mariji doma na Gomilskem je
bilo kar deset otrok. Že od malega je bila navajena pridno
delati, zato ji tudi potem, ko sta se z Viktorjem vzela, ni bilo
težko. Imata pet otrok, hčerko in štiri sinove. Sad njunega
dela je prav pri njih najbolj viden. Vsi imajo svoje pokhce,
družine in domove. Na rodni dom pa jih veže ljubezen do
staršev in kopica lepih spominov. Prav zato se radi in pogo-
sto vračajo v svoje gnezdo. Tudi ob jubileju so bih vsi zbrani,
pridružilo pa se jim je še devet vnukov in štirje pravnuki. Za
praznik se je jubilantoma nabrala kopica najlepših želja, s
katerimi so jima njuni najbližji zaželeli mnogo sreče in
zdravja.
Obrd zlate poroke je bil v poročni dvorani žalske občinske
skupščine, opravil pa ga je Janez Meghč, ki jima je tudi
izročil darilo občine. Po obredu zlate poroke sta Marija in
Viktor Lenko takole nazdravila še na mnoga zdrava leta.
T. TAVČAR