Čuk piše... Moje ~0. in poslednje poročilo ... •VCasih prfki i ne s mo človeku, a n-paK tudi čuku nevolja do — grla. Akx> se pa v grlu prehladis, je še večji križ. Zato sem sklenil iti v pokoj. to svo;o namero sem razoaei svetu iz stolpa prujskega gradu. Na moj klic se je zbra-lo krog mene vse polno čukov in sov 1"6 po stevilu. Prifrčali so od vseh kra-¦jev, kakor da smo se zmenili. Pa srho zaCeii zborovati. Izvolili so me za ,,o-berčuka" in obljubljali vso pomoč, po-de'ivši mi v znak priznanja ,,orclen o-strega kljuna" I. razreda. Nato sem i-menoval svojega adjutanta za ,,ptuj-skega čuka", naslednji pa so po lepi svobodnii izberi dobili naslove: haj-dinski, vrban-.ki, ormožki, središki, ha-^cški, mariborski, pohorski. liutomer-^ki, podcavski, rogozniški. tfopjm so tri «=ove dobile naslov mojih tainic. Ugoto-vili smo, da je nekaj mest še nezasede-nih, kar se bo rešilo s prihodnjim ob-"ačunom. Okrog 4. Ure ziutraj ««. je naš "nosvet, rotem ko so vsi moji porno-č.niki dobili natančna navodila, — za-ključil — Drgovo m porcčila _pa so sle ^ieča,: Ptiifski čuk poroča: iTla bi v Ptuiu ne bila ugcdna th za nravo narodno slogo. \p, zaidnjič doka-h še^t ptičev. Po naroč\l:u sem sfr-čal v dalmatinsko k'.r=t k Orlu in sem našel tam poleg ljubke Oriics iudi so-soHco, priž|golel je Slavec, a Kukavica ,.e bila šesta v našem krogu ... Govonn f.mo samo složne stvari, kakoršnih v ^tuju le redkokedaj slišiš. Bogve, če io druge živali — inkhizivno homo sa-piens — tako složnf, ko mi ptiči tako različnih vrst?! — •Eden ptujskih pekov je prišel na o-riginalno misel, kako 'dati žemljam več- fo tezo. Dal je svinčene šibre v testo in sediaj leži zadeva v želodcu policije in bo še obtežila marsikog^a. — V ne-Lem ,,salonu" sem slišal Ptujčana, ki (e slovesno obljubil, da je zadnji čas za ,,slovenske šprahe se anlernati" ... Ven-dar košeek spoznanja! — Ha|dinski čuk poroča! Hajdina je krasna — dežela. Ako Hajdinčanom namreč voščiš uljudno: Dober \ečcr, te nahrulijo, češ, zakaj iih ogo\arjaš, ko te niso ničesar vpra- šali; ako. pa gres tiho skozi Hajdino, te obstopjijo s koli in učijo lepega ve- denja: ,.Ferdamani piružlek, kaj ne veš, kak ?e šika pozdravljati?!" — Jaz jih že oddaleč pozdravljam in se jih nič ne bojim, ker pddnevi spim v zvoniku, kjer tako lepo pojo hajdinski zvonovi. Ti moji sovražniki pa so zimske la- stavice po lmenu A. C R. H. F. B. F\ Č. itd. Zmeraj čebljajo, kaj in 'kako bi z:gago delali čuku, ki jih je odkril. — Slišal sem, da bodo oče župan vse sto- riii, da se razm lumpaciji naučijo pa- meti ln da bodo Ptujčani zopet radi prihajali v — Hajdino brez nožev in pasjih bičev... Kar pa tudi v cerkev ne hodijo, se jih tudi župnikova bese- da ne prime, t^h grdob hajdinskih. Dru- gič bom bo!j ,,hecen", danes sem — jezen. — Ormoški euk ponoča, da je tam konec brezposelno-sti in knze. Razm trgovci in gostilničarji 90 sj najefi Ijudi, ki mečejo stranke v lokale, četudi hočejo kupiti ,,na puf"; nekdaj so jih metali na cesto. zdaj pa je naro6e. — Spotoma sem srečal sre-diškega tovariša, ki-mi fe pravil. naj se V Ptuju nič ne brigatn za Hajdino, kjer imajo vsa okna s papirjem ,,zaflikana" in svojega poročevalca. Ljubemu to-vafisu seni se zahvalii prav lepo. — V Ormožy so mi obfjubili več ,,hecov" od j i pokojne in sedanje politfke in take stva- i r\, kakoršnih še svet m čul. — Sre- • diški kolega mi je pravil, da so Sre- i diščani z novo besedo obogatili slov- l nico. Ako se 'tiva zaljubita, pravi de- ¦ kle veselo svoji tovarišici: ,,Dnes pai sma se s Lojzekom — včuknulal" —