t ubi m na pralna v fotovM. Leto LXVn., št. 259 Ljubljana, sreda 14* novembra I934 Cena Din L— LOIENSI iznaja vsak dan popoldne, urvzemai nedelje m praznike. _ InaeraO do 30 petit rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din S.-, večji inseraU petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, lnaeratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja meaeeno ▼ Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN (TP&AVNlSTVO LJUBLJANA* Knafljevm ulica tz. 5 Telefon: 8122, 8138, 8124. 8125 in 8186 Podrutnice: MAKIBOR, Smetanova hi. — NOVO m_faa$TO, ^juoijoj-lsjl* cmi&, telefon St- 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1_ telefon 41. 65, podružnica uprave: Rocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.851. Madžari perejo zamorca £*eu$pel poizkus madžarske vlade, da se opere pred hudimi obtožbami, ki so nepobitno dokazane Budimpešta, 14. novembra, r. Madžarski uradni dopisni urad objavlja: Madžarske policijske oblasti so preiskavo v zvezi z marsejskim atentatom — če ne pridejo na dan še novi doslej neznani podatki — zaključile. Budimpešta n s ko višje mestno poglavarstvo madžarske državne policije objavlja k temu naslednji komunike: V dneh neposredno po atenaru v MarseHIeu so madžarske policijske oblasti uvedle najobsežnejšo preiskavo. Razen tega so tako) uvedle vse preiskave, za katere so bile naprošene — preko zunanjega ministrstva — bodisi od pariške policije ali pa od jugoslovensk ega poslaništva v Budimpešti. Policija je izvedla več sto zaslišanj in je 21 jseb pridržala v zaporu. V teku preiskave je bik) ugotovljeno, da se ni našla niti med onimi, ki so bili zaslišani, nitj med onimi, ki jih je policija pridržala v zaporu, niti ena oseba, ki bi jo bilo mogoče spravljati v zvezo z marsejskim atentatom. Tudi ni bik) ugotovljeno ničesar, kar bi kazalo na to, da je atentator Vlada Geor-gilev kdaikoli bil na Madžarskem ali se kda) mudil na Madžarskem. Odrejeno je bik), da ostanejo jugoslovenski državljani, k? se morek) smatrati za hrvatske politične eligrante, še nadalje pod policijskim nadzorstvom. Krivda Madžarske je dokazana Francosko mnenje o komunikeju madžarske vlade — Madžarska vlada nehote priznava Pariz, 14. novembra, r. Dopisnik »Novosti« dr. Sv. Petrovič poroča svojemu listu: V kolikor preiskava o marsejskem atentatu vse bolj osvetljuje madžarsko zaroto proti življenju kralja Aleksandra in integritet! Jugoslavije, toliko bolj si zlasti Madžarska prizadeva zanesti zmedo v javnost in odvrniti od sebe vse težke obtožbe, ki izvirajo iz dosedanjih ugotovitev preiskave. Madžari pa pri tem postopajo skrajno zvito. Oni se ne branijo kot krivci, marveč pošiljajo v svet komunikeje, ki so tako sestavljeni, da bi moral vsakdo, kdor ni poučen o vseh teh mahinacijah, misliti, da je Madžarska ona držva, ki se najbolj trudi, da bi se marše js ki zločin do kraja pojasnil in razsvetlil. Včerajšnji komunike madžarske vlade, ki ga objavlja danes ves svetovni tisk, spada v vrsto one akcije, ki naj odstrani vsak sum zoper Madžarsko zlasti v onih opratr roke' državah, v katerih ne poznajo 15 letnega rovarjenja Madžarske proti teritorialni integriteti držav Male antante. Madžarski službeni dopisni urad pravi v svojem komunikeju, da je madžarska policija končala anketo, ki se nanaša na marše jski atentat. Ta preiskava bi se mogla obnoviti samo tedaj, če bi dobila madžarska vlada docela nove podatke in obvestila. Povsem naravno je, da madžarska policija ni ničesar našla. Prefektura budimpeštanske policije objavlja preko službenega dopisnega urada, da je takoj po marsejskem atentatu pričela vsestransko preiskavo. Na drugi strani pa je naglo izvršila vse preiskave, ki jih je zahtevala francoska policija ali pa ju-goslovensko poslaništvo v Budimpešti. Komunike pravi dalje, da je madžarska policija ugotovila, da niti ena teh oseb nima nikake zveze z marsejskim atentatom. Tudi ni dobila madžarska policija nikakega obvestila, da bi se bil atentator Georgijev mudil na Madžarskem. Končno pravi komunike, da je madžarska policija odredila vse potrebno, da bodo jugoslovenski emigranti na Madžarskem pod stalnim policijskim nadzorstvom. Ta najnovejši madžarski dokument predstavlja po mnenju pariških krogov najodvratnejši primer podtikanja in laži. Pred vsem so francoske policijske oblasti ponovno intervenirale preko pristojnih oblasti, a madžarska policija ni hotela niti odgovoriti na njena brzojavna vprašanja in zahteve, naj takoj ukrene vse potrebno, p redno se banditi razbeže in po-s kri je jo na Madžarskem. Pariška policija je že davno obvestila francosko vlado, da madžarska policija noče izvršiti svoje dolžnosti, dočim so vse druge policije civiliziranih držav z največjo vnemo ukrenile vse, kar je bilo potrebno in kar so zahtevale francoske ob- Madžarska skuša še nadalje operirati s starimi lažmi, da je Jugoslavija v razpadu. Kakor ne doslej, tudi tokrat Madžari s svojimi insinuacijami in pod tika vanji niso uspeli, da bi pri-. krili, da je Madžarska glavni član mednarodne zarote proti kralju Aleksandru in obstoju Jugoslavije. Merodajni francoski krogi zatrjujejo, da Madžarska po vseh hudih obtožbah ni niti v enem svojem uradnem komunikeju izjavila, da je netočna trditev, da stremi vse madžarska politika za nasilno odcepitvijo ozemelj Male antante. Znano je, da je politika madžarskega revizionizma, podpirana od gotovih strani, dovedla do peklenske zarote, zaradi katere si prizadeva sedaj Madžarska s pomočjo istih protektorjev Pariški politični krogi naglašajo, da niti intriga niti podtikanje, ne laži in ne makiavelizem madžarskega zunanjega ministra Kanvje. niti diplomatske parade madžarskega ministrskega predsednika Gombosa ne morejo prepričati svetovne javnosti, da je bila zarota, ki je dosegla svoj višek 9. oktobra v Marseilleu, delo peščice navadnih banditov. Dobro je znano tudi ministru Kanvju, ministrskemu predsedniku Gombosu ter vsem ostalim madžar* skim zagovornikom, da imajo fran* coske oblasti v rokah točne doka* ze, da je bila peklenska zarota do podrobnosti pripravljena v dveh tujih državah. Posebni odbor je se* stavil načrt, posebna šola z madžar* skimi inštruktorji na madžarskem ozemlju je omogočila, da so se ban* diti, ki so bili le orodje v rokah madžarske revizionistične politike, pripravili za izvršitev peklenske za* rote, ki ni imela samo namena ubi* ti velikega jugoslovenskega vladar* ja, ki je do kraja izvršil jugoslo* vensko narodno uedinjenje in dose* gel notranjo konsolidacijo, marveč je imela namen vrniti Madžf**ski ona ozemlja, ki so jih zavezniške zmage in mirovne pogodbe rešile izpod črnožoltega avstrijskega in rdeče*belo*zelenega madžarskega jarma. Ta najnovejši madžarski manever bo ostal brez upa, ker danes že vsa Evropa prav dobro ve, da so niti vseh krvavih dogodkov v teku poslednjih 15 let vselej vodile na Madžarsko, ki nikdar ni zanikala, da je pripravljena nasilno se polastiti tujega ozemlja. Se* daj obstojajo zato nepobitni dokazi, ki so znani tudi v Madžarski in njenim zaščitnikom, in Madžari so lahko prc* pričani, da Mala antanta, Francija in ostale civilizirane države ne bodo ni* kdar več dopustile, da bi Madžarska še nadalje izzivala krvave zločine. Sankcije morajo biti uspešne Saint Brice proti platoniSnim resolucijam Društva narodov Pariz, 14. novembra, r. »Journal« posveča vprašanju sankcij za marsej-ski atentat uvodnik, ki ga je napisal Saint Brice in v katerem se je izrekel proti pristojnosti Društva narodov v vprašanju marsejskega atentata. Kaj se bo zgodilo z vso afero pred Društvom narodov? piše Brice. Slišali bomo govore, imenovan bo odbor, predloženo poročilo, nato pa sklenjena pla-tonična resolucija. Vse to bi povzročilo samo nevarno draženje brez vsakega praktičnega pomena. Gotovo je v tej aferi potreben mednarodni parlament. Prav zaradi tega se ne sme udariti v vodo. Atentat je imel samo en vzrok, in sicer politične kombinacije gotovih krogov s posledicami atentata. Jasno je, da nihče ni mislil na to, da bi podpiral ustaše ali makendon-stvujušče, če bi ne bilo političnih kombinacij, s katerih pomočjo je bila zgrajena revizija pogodb. Formula mora torej biti: resnične sankcije za mar-sejski atentat. Ta formula mora preprečiti tudi vsako podpiranje revizio-nističnih stremljenj. Francozi predlagajo parlamentarno preiskovalno komisijo Pariz, 14. novembra. AA V zvezd z marseljsko tragedijo so francoskemu parlamentu predložili že več zakonskih načrtov V predloeu. ki ga je izročil poslanec G ri- som, se zahteva imenovan te posebne preiskovalne komisije, ki na i dožene. politično in upravno odgovornost za maireeljski atentat. Poslanec Mortier fe pa predlagal svojim tovarišem v parlamentu, naj eprejmeio tole resolucijo: Louie Rarthou, minister zunanjih zadev, ie nedel v službi miru- Zato mora priti v zgodovino Franci fe kot Človek, ki je zaslužen za domovino. Dalie so poslanci Monsignv, Brunet Soulier in Pečene, ki ie imel večkrat priliko biti v neposredni bližini Magopokojnega kralja Aleksandra, predložili vladi pred log v katerem izražajo željo, na i se ustanovi fond blaeopokoinega kralja Aleksandra, iz katerega bi podeljevali štipendije jueoslovenskim študentom na Francoskem. Avstrija ni več republika... Mesto republikanskega praznika poveličuje organ vlade monarhistjgne načrte o obnovi stare monarhije Dunaj, 14. novembra r. Letošnja obletnica avstrijske republike je potekla brez vsakršnih slavnostL To se je v Avstriji prvič zgodilo. Kakor znano, je vlada s posebno odredbo odpravila ta državni praznik in ga nadomestila z dnem, ko je bila proglašena nova ustava. Za včerajšnji dan pa so bile napovedane večje soicalno demokratske demonstracije, zaradi Česar je bila mobilizirana vsa policija na Dunaju in v ostalih avstrijskih mestih. Tudi listi so se ogibali sleherne omembe nekdanjega republikanskega praznika. Le »Neulgkeite Weltblatt« organ vlade, govori o tem prazniku, toda v zelo zanič-ljivem tonu. 15 let je bilo treba, pravi list, da smo premagali duh 12. novembra. Nova Avstrija nima s tem duhom ničesar skupnega, Nova Avstrija ni več Avstrija socialno demokratskega delavstva. Socialno demokratska stranka je poginila na vesalih In na sramotilnih stebrih. Iz ponosne zgodovine je vstala Avstrija v vsem svojem bleska. 15 let novega siste-lasti. To je zabeležil tudi že ves svetovni | ^ m bilo gotovo zadoščalo, da bi milijoni ljudi v Avstriji, pa tudi v drugih na-sledstvenih državah prišli do prepričanja, tisk takoj v začetku same preiskave. Puščajoč na strani vse insinuacije, ki so prav iste kakor so bile pred vojno proti Srbiji, ugotavljajo v pariških krogih, da je Madžarska s tem svoiim kornnnikeiem hotela dokazati svetovni javnosti, da Jugoslavija iu enotna. da more le obnova stare države narodov, seveda v novi sodobni obliki, toda z legitimno dinastijo na delu, rešiti srednjeevropski problem. S tem člankom se je nekdanje krščan- sko socialno glasilo javno uvrstilo med monarhiste. V zvezi z varnostnimi odredbami, ki so bile izdane za ohranitev reda in miru ob priliki opuščenega praznika republike, je bilo mnogo ljudi iz vrst bivše socialno demokratske stranke preventivno aretiranih. Dunaj, 14. novembra, r. V dunajski okolici so imeli ob obletnici avstrijske republike socialisti in komunisti več tajnih zborovanj. Veliko zborovanje se je vršilo ob vznožju hriba Parapla pri Ma-uerju, ki se ga je udeležilo okrog 2000 oseb. Policija je bila obveščena o tem zborovanju šele, ko se je malone že zaključilo. Komunisti pa so zlasti v 9., 18. in 19. okraju razširili mnogo letakov s komunističnimi in socialno-demokratakimi znaki in z napisom: »Združeni v borbi«. Pripetilo se je tudi več manjših incidentov, zlasti pri aretacijah ljudi, ki so jih policijski organi prisilili, da so zbrali letake, ki so ležali po tleh in jih v pričo njih uničili. Socialisti so organizirali tudi posebno vrsto pasivne rezistence. Na dan obletnice ni smel nihče izmed njih kaditi, ne se voziti v tramvaju, posetiti gledališča ali kinematografa, ah rabiti plina, odnosno elektrike. Policijske oblasti so nastopile tudi proti takim demonstrantom. V poslednjih 36 urah je bilo na Dunaju aretiranih okrog 840 komunistov in socialistov. Prevzem industrijske železnice Krivaje Sarajevo. 14. novembra, r. Državno poverjen iS tvo. ki je porabilo skoraj mesec dni za prevzem železniškega parka velike lesne industrije »Krivaje« v Zavidoviću, je končalo svoje delo. Ves železniški park z vso progo pride jutri opolnoči v državno režijo. Po odredbi m n istra se bo ta železniška proga imenovala »Državna gozdna železnica Zavidovič«. Pričakovati je, da se bo sedaj pričela tudi eksploatacija lesa na področju Krivaje. ki se bo vršila v državni režiji. Arzena! VMR0 Sofija, 14. novembra- AA. Bolgarska agencija poroča: Policiiska uprava fe izdala komunike, v katerem pravi, da so policijske oblasti 5. in 6. tm. izvršile preiskave v Čustendilu v nekaterih okoliških vaseh ter v stanovanju nekega Makedonca, ki se mudi v Sofiji. Pri tej priliki so odkrile precejšnjo količino orožja, municije, eksplozivnega materijala in del arhiva razpužče-ne organizacije VMRO z več dokumenti, datiranimi do 19. maju. to ie po prihodu novega režima na oblast Komunike pravi dalje, da ie polici i a več oseb aretirala in da se preiskava nadaljuje. Virtuoz Herold umrl Praga, 14. novembra. AA. CTK poroča: Med vajo je iznenada preminil slava: virtuoz, član >češk«ga kvarteta*, profesor konzervatorija Jurij Herold. Bilo ara je 59 let. Zakon o služinčadi Delavska zakonodaja pri nas še ni določno opredelila razmerja med delodajalci in slui.nčadjo, tzvzemši odredbo o odpovedi o zakonu o zavarovanju delavcev. V Slovenji se je ta velika vrzel zapolnila z uredbo še izpred vojne, dočim se urejuje po dfu^ih Icrajih razmerje med sJužlnčadjo in gospodarjem z ustmenimi pogodbami, ki so pa v večini primerih v škodo slu-žrn-čadi. V mnisrrsrvu socijalne politike skušajo zdaj s posebnim zakonom urediti razmerje med služinčadjo in delodajalci. Izdelan W že osnutek zakona o službenem razmerju hišne in gospodinjske sliržinčad. Osnutek ?e bil poslan ženskemu pokretu, da se izjavijo o nJem žene. Na sejah 2en-skejra pokreta ie b"! osnutek temeljrto proučen n gospodinje so izrazile svoje pomisleke in stavile svoje predloge. Po osnutku temeJj; službeno razmerje na pogodbi, ki mora biti pismena ali ustmena. Vsak me že ne rud: iz drugih razlogov. Zelo značilen primer, kako pri nas varčujemo pri javni razsvetljavi, se je nudil ob sprejemu stratosfernih junakov v Ljubljani. Njima na čast je bila Ljubljana precej časa čez običajno uro močneje razsvetljena, ko se nam je pa zdela zamuda le prevelika, smo ugasnili luči ter sta znamenita gosta prispela v temno mesto nekaj minut pozneje. Tud' ob drugih slavnostnih dneh. ko je bajno razsvetljen grad, bi kazalo, da bi bile razsvetljene bolje delj kot navadno tudi ulice. Želimo torej samo. naj bi bila Ljubljana velemestna tudi ponoči po 23. — vsaj do polnoči. Svojo mater je ustrelil Danes se je odigralo pred nje dejanje grozne Maribor, 14. novembra. Nedvomno je mnogim še v efpomlnu §3xrani dogodek, ki Je pretresel letos v septembru vascane v Domajnclh: sin ee je spozabil nad svojo rodno materjo In Jo v prepiru ustrelil. Danes dopoldne pa se je pred petčlanskim kazenskim seia-tom okrožnega sodišča v Mariboru oii?ra-lo zadnje dejanje te grozne trage1.;e Pred sodnike so pripeljali uklenjenega ubijalca svoje matere 471etnega Zenjene-ga posestnika Franca Stnođiša iz Domaj'i cev^ ki je 29. septembra letos po zrelem prevdarku ustrelil svojo 72 let staro ma ter Ano Stnodiševo. Obtožnica slika tragični dogodek, umor lastne matere, takole: V Domajncih živita na slojem posestvu zakonca F inC3 -n Neža Sm-oliS. pri njima pa je žive!a Francetova 72 let stara in betežna mati Ana Smodrševa. Obtoženec Franc ,*e rad pop'val in za.pr^v-r^s* denar, tako da je posestvo v!.!do Šlo rakovo pot. Zato ga je skrbna m\ti več. Ikra*, poučila in ga ?. l«!pim' besedam' skušala ^Preobrniti. Zjutraj 29. septembra ga ie pokojna mati Ana S-modiseva 7opft pokarala, ker je obdolženec odnesel 600 Din. K > se je vrnil domov, jo sropM ▼ klet in iprlčel piti Jabolčni*. V tem ča«u je Imela f kleti opravek bodi mati Ana Med sinom !r materjo «e J« razvil pretep, katerega je prekinil strel Iz lovsk« puška. Soseda Kovač ^lojalj In Maček Peter, ki sta tudi slišala . eski strel, sta pogledala proti obdolženčevi hiši ter videla pred kletjo stati ub'.J^ca Smođisa a puSko v roki. Par korakov stran pa Je ležala na trebuhu Ana Smodleeva, njegova mati — mrtva. Takoj sta očividca »pristopila k ob-tožencu in mu odvzela puško. Vnrašan. raka j je to storil, je ubijalec cinično odgovoril: »Kar je, to je«. Nato je odšel storilec v hišo. se preoblekel ln se šel Javit orožnikom. Ti mu snrva niso hoteli verjeti, ko pa eo odSli z nJim na kraj krva vegk dogodka, so uvideli, da Je bila o»b- mariborskim sodiščem zad-rotibinske tragedije toženčeva :^oveu žal bridka resnica. Dejal jim je, da se je razburil, ker sta ga mati in žena Vveea'' v^led česar je pograbil puš/ko in v Jezi ustrelil svojo mater. Ko si je ubijalec oskrunil roke 8 krvjo svoje rodne matere, se je iz obupa napil. Nesrečna mati Ana Smodiševa Je dobila strel iz lovske puške rz neposredne bliii ne v desno stran hrbta in je uboga star k a takoj izkrvavela Obtoženec je v celoti priznal dejanje, med preiskavo pa je trdil, da je le po na ključju ustrelil svojo mater Priznava da je bil razburjen in jezen zaradi prepira z materjo in ženo. da je potem, ko Je mat' že odsia iz kleti, poerabil v jezi svojo eoocevno lovsko puško. katero Je Ime že nabito ln pripravljeno za morebitne tatove Trdil Je, da je tudi on stopil \i kleti v nameri, da vrže puško proč. po nesreči pa da se mu 1e snrožlla ln stre' zadel njegovo mater Ta zagovor pa Je neverjeten, saj je France prvotno grozn< dejanje odkrito in skesano nrlznal. Na današnji razpravi ie obtoženec vztrajal pri prejšnjem zagovoru da je ustrelil mater po nesreči Vse priče, tudi njegova žena. so izpovedale da ie obtoženec dedno obremenjen in strasten p;janec kar sta bi 1a tudi njegov oče in stari oče in zaradi tega za zločin ne more odgovarjati Preisni' dan je bil ves dsn pn priči Kovaču kate remu ie pomagal stiVk«t' jabolka ;n ie tud; pil mnogo srnarnice Od 1 do 6 zjutraj ie b;l spet pijan nato ie na prišel v klet kjer je videl mater Med njima ie nastal usode oolni prepir in v razburjenosti ie streli«?1 na mater Sodni dvor je upošteval te okolnosti in ga je obsodil na tri leta zatočenja upošte vajoč njegovo razburjenost, in pa tudi na izgubo častnih pravic za dobo kazni Ves čas razprave je njegova žena. ki je mat1 Štirih nepreskrbljenih otrok, bridko jokala trg Ljubljana, 14-novembra. FV> mastnih dnevih, kakršni so b"i: zdaj ob Martinovem, meščani navadno izguce tek. Le postne kisJice j-fcm diše. Oospodi-nje se zanimajo na trgu predvsem za kislo zelje. To dobro vedo tudi ze4jarii, k: prodajajo ob takšnih dneh še posebno kislo zelje, saj gospođini« zahtevajo, da je čim več kisle vode med njim. Druge prodajalke r* zaman čakajo na kupce. Zato ie vladalo danes na Živilskem trpi v splošnem mrtvilo. Tudi mesarji niso posebno zadovoljni. Sadja je bilo danes precei manj kot v soboto, vendar še vedno mnogo, zlasti v primeri z vpraševanjem. Na debelo je bilo naprodaj nekaj zabojev jaboJ-k. Toda zdaj kupec n: nič n« boljžem, če kopi sadie na debelo, ker ga dobi na drobno skoraj po isti ceni Precej lepa jabolka prodajajo na debelo ln drobno po 3.50 Din. Tako dorgo menda ni bilo 5e nkdar najem trgru gob. kot letos. Vsak dan sta na trgu dolgi vrst gobarjev, ki prodajalo sivke in lisičke po dinarju liter. Obogatel! ne bodo. saj ni tako lahko nabrati liter goto. Se skoraj težje iih je pa prodati, čeprav so tako poceni Te dni je razen kislega ze4ja tudi priljubljena cvetača, ki Je k sreči zdaj precej počen. da se meičanl lahko primemo p&st*jo Dan« so prodajali branjevci uvoženo cvetaco po 3 do 6 Din kg. Domača karfijola ie najcenejša, po dinarju komad Trr.ovčanke so najbolj za4o*ene z zelo lepo en d i v i jo. kakršne še doslej ni bilo na tre* Proda j a k) jo ta hi tam še celo po 3 glave za dinar. Kmetice pa prodaMjo predvsem zeljnate glave, ki so zdaj fiudi najlepše In tud še vedno precej poceni, po dinarju povprečno Malo ie pa rdečega zelja, k; ga pa vseeno prodajajo po isti cen k t belega. Na perutninskem trgu je bilo danes precej jajc. ki iih prodajak> rovpreč-no po 12 do 14 komadov za 10 Din, zelo malo je pa bilo perutnine, ki se zanjo tudi ni n hče zanimal. Naprodaj na debelo je bHo le nekaj vozov krompirja in zeljnatih glav. Cene se še n!so bi«=tveno spremenile. Samomor Slovenke v Tetovu Tetovo, 13. novembra Po Tetovn ae je v ponedeljek zvečer na*glo raaneBl« vest, da al Je končala življenje gos-pa Linci, žena znanega in uglednega zdravnika dr. Josipa Kovača. Pokojnica je bila stara 27 let Bila je znana po vsem Tetovu in zaradi svoje lepote in duhovitosti priljubljena med vsem pre. bival«tvom. Tem bolj Je njena tragična smrt vabudila splošno senzacijo in tudi presenečenje. Pokojna Linci je bila Slovenka, Pred 8 leti se je seznanila in poročila z dr. Josipom Kovačem, zdravnikom Iz Ljubljane Šele lani v aprilu sta prišla v Tetovo kjer je dr Kovač pričel a lastno prakso Ker pa je v Tetovu bilo že §«*t zdravnikov in Je poleg tega tam tudi Zdravstven I dom. kjer brezplačno »dravljo botefke. seveda ni imel mnogo pacijentov. Kljub temu sta pa Živela dobro Gosna LlnOl Je bila vedno slečena po zadnji modi ln je vzftrajala #plosno poaornost. Zadnje čaae ao Jo pa redko videli in »delo se Je, kakor da se je umaknila iz javnega življenja V zvezi a tom so začele po Tetovu krožiti fantastične vesti. Govorili so, da se je Linci vdala pijači ln da je pila močno žganje. Njen mož je bil proti tej grdi razvadi brea moči. Zadnje dni je bila nekako potrta -ln tudi ni šla nikamor. V ponedeljek zjutraj Je odpotoval dr. Kovač v Skopi je na sejo zdravu i&ke »bor niče. a doma je ostala lena z 121etnim Lazarjem Seraflmovičesn. ki je bil sa slu go pri hiši. Okrog 17 je deček naenkrat začu] zamolkel padec, ln ko je #topil v sobo svoje gospodinje, je videl, da leži na postelji, a oči Je imela »p rep o uprte v strop. Pozval je na pomoč sosede, kl sr najprej poklicali telefonično moža dr. Ko. vača v SkopUu. Sosedje so videli, da se Je nesrečna lena zastrupila ln so tudi obvestili oblasti. Se predno je pa prišla ko. misija, Je nesrečna Linci izdihnila. Zdravnika dr. Petrovič In dr Evičevlč ata ugotovila, da je smrt nastopila zaradi preobilice zavzltega alkohola. Kakor pripovedujejo sosede, ki so pri. Sle v njeno sobo. je bila pokojna Linci še živa. odklonila Je pa vsako pomoč ln je dejala, naj jo puste pri miru. dokler ne pride njen mož. Kmalu je pa Izdihnila. Pokojna ni zapustila nobenega pisma, iz katerega bi bilo razvidno, kaj jo Je pognalo v smrt. Nekateri pravijo, da si je končala življenje zaradi bede. drugi, da ee je nehote zaatnmlia, p tretji da je šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Lep večer v Ljubljanskem klubu Ljubljana, 14. novembra Izredno lep večer je priredil Ljubljan ski klub snoči svojim članom in prijateljem. Predavanja LK vzbujajo vedno večje zanimanje, ker so na tako visoki stopnji, da nudijo poslušalcu redek užitek Snoči Je privabilo predavanje našega znanega publicista in novinarja g. France, ta Terseglava o novem poganstvu kot značilnem pojavu naše dobe tolflko poslušalcev, da so bili kluTtovi prostori ekoraj premajhni. Predavatelja j« toplo pozdravil kot starega znanca in prijatelja kluba klubov predsednik g. dr. Fran WiVelika noit, nazvana od avtorja paeijon 3ka iera v treh dejanjih. Idejno podaja igra preporod človeka, ki prehodi pot ponižanja in ee oCistf od napuha in ponosa ter nauči verovati v povračilo veega dobrees in tla. Režiia: C. Debevčeva. Scenoirraf: arh Franc Od naiaepelejših iger lanske sezon* «e ponove Dostojevekeca >Bratie Karama-zovi< v Ciril Deb*»v?evi režij: v soboto 17 tm in ▼ nedeljo 18 tm KrleŽina drarm ►Gospoda Glembaievi« v rež;ji d.r OavalK ki e zopet priSpl v L|nbl:ano ter ie oave žil r«»fiio te igre Va novo bo zrežiral Lin hartovo igro .Mm-'^k *e ženi* ki pride *koro v rop'^foar r»bp or<-d*fav: «*ta ;zver. ^Hnnmaja po znižanih cenah od 20 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. url. Sreda, 14. novembra: Rigoletio. Red Sreda. Četrtek 15. novembra: zaprto. Petek 16 novembra Traviata Red C Sobota 17. novembra: Hovanačina Red B N^đeiia 18. novembra: Mijrnon Premiera Izven Drugo gostovanje francoskega tenorista andrea Burdina, ki se je a svojim prvim eostovanjem pri na* osvojil erca vse publike, se preloži na petek 23. tm. Vstopnice, kupljene za četrtkovo predstavo >Cannen«, veljajo m petek 23. tm. KOLEDAR. Danes: Sreda 14. novembra katoličani: Jozaiat, Bogdan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Princesa Nadja. Kino Ideal: Dlok Turpin. Kino Dvor: V im^nu zakona. Kino Šiška: Moje hrepenenje el Ti! DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr Bakarčič. Sv. Jakoba trgr 9 in Ramor, Miklošičeva cesta 36. — V Uprava Hubadove *upe JPS prosi vee predsednike in pevovodle ljubljanskih mešanih in moških zborov, da opozore svoje člane in članice na žalni koncert za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem, ki se bo vršil v petek 23-novembra ob 20. uri v srančiikanski cerkvi Prva pevska vaja za mešani zbor bo v četrtek. 15.tm. ob 20. uri v prostorih pri Ljublianskem Zvonu v Mestnem domu. TEMELJ v NARODNEGA & BLAGOSTANJA 4;. JE KREPAK m STAN Gf* OBRTMŠKI 1r8 TEDEM >M Opozorilo pridobnini zavezanim V smslu člena 116., odstavek 1. in 2., zakona o neposrednih davkih z dne &. februarja 1928 (Ur. list §t 75-36 iz l 1928) naznanja davčna uprava Ljubljana mesto, da so nadailjmji seznam oseb zavezani pridobnini po I. skupini ČJ. 42. zakona o neposrednih davkih, katerih davčne osnove za davčno leto 1934 >e bodo razpravljale pred strokovnim davčn m odborom zte rudi pozneje iok>čT vrstn red razprav pred davčnim odborom s posebmm razgiasom- Na vpogled razgrnien seznami vsebuje-lo sledeče vrste davčnih zavezancev? r>ra-njariie trgov ne t mnufakturo 'n konfekcijo, fcrgovne z zeleznmo in posodo trgovine z lesom orevoznk (izvzemš pavša-ste) kavarne rrgovme z mešarim hlagom n šoecerijc trgovine t modn m blagom, 'ekarne droeerjie vrtnarije. Pri *tnnajte k „Vodnikovi družbi* tcv ^59 »SLOVENSKI N A R O D«, dkte 14. sovcmbn 1934 Danes ob C, 7.15 In 9.15 uri PREMIERA!! Najlepša ljubavna romanca! Moderna pripovedka 1001 noči! CLAUDETTE COLBERT in FRIDRIC MARCH Princesa Nad j a TAKE LEPOTE EN TAKE RAZKOŠNOSTI SE NISTE VIDELI!! Preprodaja vstopnic EHtlai UlUO MatlCS ob ll.~y218. ure! Telefon štev. 21-34. DNEVNE VESTI — Mestni uslužbenci za svoje pravice. Kakor znano, zahteva novi zakon o mestih tudi novo ured tev položaja mestnih uslužbencev, da bi bili zlasti v naši banovini znatno na slabšem kakor doslej. Zakon namreč zahteva vzporeditev položaja mestnih uslužbencev z državnimi tako, da bi bile plače posameznih kategorij mestn h uslužbencev enake plačam državnih nameščencev, a pri tem prevladuje namen, da bi mestni uslužbenci, ki imajo znatno višje funkcije, ime'.i plače državnih uslužbencev z manj važnimi funkcijami, torej znatno manj, kakor jim v resnici pripada po funkcijah, da bi bili mestni uslužbenci na ta način prav občutno oškodovani. 2e pri razpravah o mestnem zakonu so organizacije mestn h uslužbencev s svojimi neštetimi .1-tervencijami in predvsem s romočjo ministra dr. Kramerja, ljubljanskega mestnega župana dr. Puca. poslanca dr. Miroslava Stojadinoviča dosegli prav pomembne uspehe in so zato tudi imenovane svoje prijatelje in najvplivnejše zagovornike tud izvolili za svoje častne člane, kakor tudi svoja uspešna vod>telia. našega magistrat-nega ravnatelja Jančigaja in Slobodana Vidakoviča iz Beograda, ki sta oba tud podpredsednika državne zveze organizacij mestnih uslužbencev. Organizacije mestnih us'užbencev se z največjo požrtvovaJnost-io trudijo na vse načine, da bi kompetentne kroge prepričali za pravčno ureditev vse zadeve in zato gTe drevi iz Ljubljane spet deputacija v Beograd pod vodstvom izkušenega borca, magistratnega ravnatelja J-inčigaja. D&putaciia ostane v Beojrradai morda čez teden dni in bo pri tej priliki izročila tudi diplome častnega članstva poslancu dr. Milosavu Stoiadinoviču 'n Slo-bodanu Vidakoviču. Želimo 'n upamo, da bo deputacija ki je takorekoč odločilna za bodočnost mestnih uslužbencev, pod doslej t2ko uspešnim in spretnim vodstvom ter s pomočjo svojffo vplivnih prijateljev gotovo do>egla naflep-še in vsaj zadovolji ve uspehe Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Jose-fova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« |r/renčica se dobi v vseh lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah. — Xaša »dravifišča ia tuberkulozne. Ministrstvo socijalne politike bo odslej objavljalo vsak teden podatke o Številu posteli v naših zdraviliščih za tuberkulozne V državnem zdravilišču Topolščici je zdaj 320 postelj, v Novem Marofu 100. v Surdulici 82 Vjenac na Fruški gori 86 (za otroke) na Golniku 200. v Brestovcu (banovinsko zdravilišče) 160. v privatnem zdravilišču Vur bere pri Mariboru 60. na Klenovniku 200 m Brestovcu (zdravilišče socialnega zavarovan fa) 156. in v državnem sanatoriju za kostno tuberkulozo v Kraljevici 102. v drž-okrevališču za tuberkulozno deco Sumetli-ca 90. in v Kasindolu 200. Poleg tega imamo oddelke za tuberkulozne v Beogradu. Zagrebu. Ljubljani in Sarajevu. Postelj v vseh ustanovah za lečenje tuberkuloze ie sicer zelo malo. pa Še te niso zasedene, ker ljudje nieo informirani o jdraviliščih zn tir bekulozne. Samo Se danes španski tenor Don Jose Mojica v romantičnem filmu DICK TURPIN bandit — kavalir ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. In 9. hk zvečer — Konkurri in poravnave. Društvo in-dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavita za dobo od 1. do 10. tm. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašalo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni kon-kurzi v dravski banovini 1 (—), v savski banovini 1 (—), v primorski banovini 2 (—), v dunavski banovini 1 (3), v vardarski banovini — (1). Beograd. Zemun. Pan-čevo 1 (4) Razglašene prisilne poravnave izjven konkurza: v savski banovini 1 (—1, v drinski banovini 1 (—), v dunavski banovini 1 (—). v moravski banovini 2 (—), Beograd. Z^mun, Pančevo 2 (—). Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 2 (1), v savski banovini 1 (1). v vrbaski banovini 1 (—). v primorski banovini 1 (1), drinski banovini 1 (—). zeteki banovmi 2 (—)» dunavski banovini 2 (5). vardarski banovini 2 (—). Beocrrad. Zemun. PanČevo — (1). Potriene prisilne poravnave: v dravski banovini 5 (4), v savski banovini 2 (2). v primorski banovini 3 (1). Beograd. Ženim, Pančevo — (2). — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list« kr. banske mrrave dravske banovine št >2, z dne 14. t m,, objavlja naredbo o določitvi nevarnostne tabeje za zavarovanje za nezgode ka o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke, razpored zvanj izvršiln h uradnikov in upravnih uradnikov sodRokovnjafe€. Jurčič- Govekarievo liudsko igro e petjem ponavljajo v šentjakobskem gledališču v soboto 17. in nedeljo 18. tm. ob 20.15. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra V vodilnih vlogah pa nastopata E. Wrischer Petrovčičeva. Gnidovec, Hanžič. Karus, K oŠ a k in Moser. Rezilo vodi Miran Petrovčifc. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, prosimo cenjeno občinstvo, da kuni vstopnice že v predorodaji. ki bo od sobote dalje od 10. do 12. in od 15- do 17. ter eno uro pred predstavo. —lj šentjakobsko pevsko društvo — moški zbor v Ljubljani se Je obnovilo in Una redne pevake vaje vsak torek in Četrtek od pol 8. do pol 10. ure zvečer v šol? pri Sv. Jakobu. Zbor šteje že nad 30 pevcev. Ker bo v zbor stopili tudi pevci-no-vinci, zato bo zbor otvoril paralelno s pevskimi vajami tudi pevsko šolo. Vabimo še ostale naše fante iz našega okraja kot tudi vse one, ki imajo veselje do petja, da vstopijo v naš zbor, posebno sedaj, ko ce jim nudi prilika, da se tudi teoretično Izobrazijo v aborcvi pevski šoli. Prijave »e sprejemajo pred vsako pevsko vajo. — Odbor. —y »Prva dekliška ljubezen« ali »Prebujene strasti« je naslov ZKD filmu, ki ga bomo videli od petka dalje v prostorih Elitnega kina Matice. Duhovita družabna drama mladih deklet, igra ljubezni, sporta in iskrenega prijateljstva je ta film. V glavnih vlogah nastopajo znani filim©ki umetniki KarLn Hardt, Teodor Loos in drugi. Ta film je bil odlikovan z zlato me. daljo za filmsko umetnost. —lj Tečaj za smučarsko telovadbo, ki era priredi SPD. se prične drevi ob 19-15 uri v telovadnici II.drž. gimna-zije na Poljanah, vhod iz Ciril-Metodove ulice Prijave še sprejema pisarna SPD na Masarvkovi cesti ter g. Kveder pred pridelkom telovadbe. Predložiti je treba potrdilo o plačani pristojbini- Vsi udeleženci morajo imeti telovadne čevlje. —lj Kdor kupuje pri nas, je zadovoljen, ker si prihrani denar; smo brez vsakih popustov še vedno najcenejši. M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 ln Poljanska cesta 1 (Peglezen). —lj Moško Perilo, športne srajce, najnovejši veliki karo vzorci, gotovo in po meri, kvalitetno blago in najnižje cene ipri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Peglezen). —lj Poskusit« In prepričali se boste, da Vas samo pri nas postrežemo kakor sami želite ■ nogavicami, rokavicami, perilom, samoveznicami In drugimi modnimi potrebščinam: M. PIRNAT, LJubljana. Sv. Petra cesta 22 ln Poljanska cesta 1 (Peglezen). —li Društvo »Soča« priredi tudi letos svojo božićnico. Prošne ie poslati do 1-decembra na naslov: Društvo >Soča<. Frančiškanska ulice 101. Pripravljalni odbor. —lj Zimsko perilo, damsko in moško, modeme pletenine in bluze, kupite najugodneje pri tvTdki Miloš K a r n i č n i k . Stari trs št. 8 —li Orala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optiko. Ljubljana, Stari tre 9 Ceniki br*»iplafno. KATHE ) o /WILLY NAGY^FRITSCM MALA TRAFIKA ADE LE SAHDROC H HANSI NIESE It Maribora — »Razoric. Pravkar je izšla 2. številka »Razorovt, lista za odraslo mladino, ki ga izdaja »Udruženje juigoslovenskega učiteljstva meščanskih šol«, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani Uprava te. ga izredno bogato ilustriranega lista Je v Mariboru na deški meščanski šoli, uredništvo »Razorov« pa je na Rakeku. Za uredništvo je odgovoren g. ">rago 11 u mek, ravnatelj mešč^itke šo-is v Mariboru. Druga številka * Razorov« je rame njena spominu kraij? mučen ka Aleksandra I. Uedinitelja in naj bo vsem zgodovinski in srčni spomin velikega tuznega cogodKa v naši naro'n zgodovin' V pravkar izišli številki Je 28 izredno lepih slik. ki nam predstavljaj? zasega predobrega a tako tragično preminilega vladarja, nj*1 gove zemske ostanke in turobno njegovo zadnjo pot na Oplenac Poleg tega je v »Razorih« nekaj prav ljubkih slik ^z življenja našega mladoga kralja Petra n. in njegovih kraljevskih bratcev. številni članki pestro slikajo tragične dogodke v Marseilleu in ves razvoj dogodkov po kraljevi mučeniški smrti »Razori« so zelo primerni za odraslo mladino, zlasti še, ker so sicer povečini vsi sestavki v njih prispevki učeče se mladine. — Zaradi družinskih razmer se j« obesil. V ponedeljek zjutraj so našli agodnji pasanti v Magdalenskem parku na drevesu med grmovjem obešenega 431etnega sa-sebnega uradnika Romana Kreobaberja. Ljudje so o strašni najdbi takoj obvestil' policijo, ki je poslala v park policijs&ega uradnika in zdravnika. Slednji je ugotovil, da je nesrečnež že mrtev. Obupancevo truplo so prepeljali v mrtvašnico na Po. brežje Vzrok samomora So baje neznosne družinske razmere. — Vlomilec v varaždinskom emigrant, skem taborišču aretiran. Nedavno je vlomil 331etni avstrijski begunec Josip Stad-ler iz Gradca v teborišeno blagajno v Varaždinu in odnesel 15.000 Din. Najel je avtomofoil in se z bogatim plenom odpeljal preko Maribora proti Avstriji. Toda vlomilec je Imel amok>. Že na meji pri št. •Ilju so ga varnostni organi «avniili. Nato je več noči popival v Mariboru in se zabaval z dekleti termne preteklosti. To je vzbudilo policijskim organom sum. da 90 vlomilca aretirali. Od vsega ukradenega denarja pa je Imel samo še 1000 Din ln 100 šilingov. Stadler je vlom priznal in bo izročen sodišču. — Z roko v stroj. V ponedeljek se je težko ponesrečil 271etni delavec Ignac Domanjko, ki je zaposlen v neki mariborski tovarni. Pri delu je nesreča hotela, da mu je stroj zgrabil levo roko in mu »mečkal prste In dlan. Na pomoč po&lL SAMO SE NEKAJ DNI Pogrebne svečanosti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja Predstave ob 4., 7. In 9.V4 uri zvečer. • reiefon ?i-34 ELITNI KINO MATICA r^ton ii-s» cani reševalci so ponesrečenca prepeljali v tukajšnjo bolnico. — V soboto premiera »Gugalnlce«. To učinkovito veseloigro, ki bo prva v letošnji gledališki sezoni, naziva pisateljica Scheinpflugova deflacijsko veseloigro. — Igra se res godi v dobi večnih finančnih prevratov ter v sedmih zabavnih slikah prikaizuje togato vdovo in njeno kuharico, ki menjaje ae izkušata vse sladkosti, a tudi skrbi bogastva in revščine. To je tista gugalnica, ki se nagiblje zdaj na to. zla j na ono stran. V kolebanje te gugml-nice so še zapletene druge osebe: bogata hči. dva priletna samca, mlad monter in drug; Režija Kovičev*. Zasedba: bogat- gospo Mery igra Zakraj&kova, njeno kuharico Draguttnovičeva. hčer Anamarljo Starčeva, služkinjo Marijanoo Kraljeva, sobarico Mariono Savinova. gospod Vac-lav Je OoTinšek, notar Furijan ln Vena Blaž. Premiera bo v soboto 17. t. m. o*> 20. urf v mariborskem Narodnem gledališču. Spomeniki slovenske umetnosti Dr« Steletovo grandiozno delo „Monumenta artis slovenicae" Ljubliana. 14 novembra Ali je Čez noč izsrinila uospodarska kriza, da so ubogi Slovenici pričeli izdajati tako veliko, bogato opremljeno in ponosno delo kakršna so si dosedaj mosrli privoščiti po dolffih pripravah le največii narodi? To vprašanje 6e ti vsili kar samo od 6ebe. ^i-predno si dobro pregledal 1 snopič tega impozantneca dela. ki nas bo pred svetom pokazalo v doslei samo v naiboli optimističnih sanjah zazeljenem sijaiu. Kriza seveda še ni minula in vsak dan smo vecii reveži, zato smo po menda vsak dan tudi večji in vedno bolj požrtvovalni idealisti, da smo se upali lotiti za naše beraške razmere tako velikeca in dragega podjetja. Visoko-morda tako visoko ie švignil plamen noše kulture, da bo Črtomire oplašil. Češ. da smo vzplamteli, predno ugasne naša sveča v zgodovini kulture. Če pogledamo proti Soči sli proti Dravi in Še čezeni, bi ta mogočni spomenik res lahko smatrali, da smo ga postavili na grob onim silam v nas, ki so stok tja in stoletja lepšala in bogatila sedaj izgubljene kraje z umotvori našega estetskega hoten fa in izživljanja, a idealizem in požrtvovalnost, ki smo jo izpričali s tem veličastnim spomenikom, je le najtrdnejši dokaz, da hočemo živeti ramo ob rami z mocneišiml sosedi v isti vrsti in biti njimi enako vredni pred vsem svetom. Samozavestno lapidarni naslov v večni latinščini >Monumenta artis sloveic^e< odpira monumentom naše ume tosti vrata v ves svet in. kamorkoli bodo stopili, se iim bodo priklonili s spoštovanjem. 2* Valvasorjevo >Ehre dee Herzogthums Krainc nismo mogli več vstvariti tako velikega dela. eedai smo na dobili njemu enake >Spomenike« — Ehre Sloveniens — čast in slavo Slovenije! Dal nam jo ie dr. France Stele\ Delo o naši stari iinvetnoeti ni namenie-no samo učenemu starinoslovcu. specialistu v umetnostni zgodovini, marveč vsemu narodu. Nikakor ni samo za muzeie, arhive in zaprašene kniižnic^. temveč ie živa priča naše umetnostne preteklosti, vir našega ponosa Zato sodi v sleherno slovensko hi^o Steletovo delo je dokument, ki bo ohranil Iz Celja —C Delovni trg. Od 1. do 10. t. m. se je pri ekspozituri javne bone dela v Celju na novo prijavilo 51 brezposelnih (41 moških in 10 žensk), delo je bilo ponujeno za 12 oseb (3 moške in 9 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 5 (za 3 moške in 2 ženski), odpotovalo je 16 oseb (11 moških In 5 iensk), odpadla sta 2 moška. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 268 brezposelnih (252 moških in 36 žensk) nasproti 240 (207 mošfeim in 33 ženskam) dne 31. oktobra. —c Redna seja celjskega mestnega sveta bo v petek dne 16. t. m. ob 18 Na dnevnem redu so poročila odsekov. —e Tatvina. V petek Je neznan storilec ukradel zasebnici Amaliji Orilančevi v Zavodni. Cesta na grad št. 50, z dvorišča prt njenem stanovanju 200 Din vreden smručarski jopič. —c Zanimivo predavanje. Akademik g. Cernigoj bo predaval nocoj na sestanku M. O. »Soče« v Narodnem domu v Celju o narodnem in mednarodnem socializmu. Za člane obvezno." prijatelji vabljeni Iz TrfKrveH — V zadnjem času se Je število naročnikov »Slovenskega Naroda« v Trbovljah močno dvignilo. List zopet redno prihaja s prvim popoldanskim vlakom ter se takoj dostavlja naročnikom na dom. Prinaša pa ia revirjev tudi vse najnovejše dogodke ter razpravlja stalno o vseh perečih in aktualnih gospodarskih, socijalnih in kulturnih problemih naše doline. Je pa tudi najcenejši dnevnik, zato se je udomačil v najširšiih slojih našega delovnega ljudstva, katerega interese Je stalno zagovarjal. V zadnjem času pa Je uprava lista uvedla tudi pri naših naročnikih zbiranje naročnine potom raz.našalca, kar pomeni za naročnike tudi olajšanje In obenem prihranek skrbi, poti na pošto, pa tudi poštnine za nakazilo naročnine. Da te ugodnosti našim naročnikom in čitateljem ugajajo, dokazuje stalno naraščanje novih naročnikov, ki priporočajo naš list zopet svojim prijateljem iu znancem. Naš list bo zastopal stališče: čim več bo naročnikov, tem bolj bo zagovarjal Interese in koristi trboveljske doline, o čemer so se naši cenjeni naročniki in čitatelji lahko že doslej prepričali. — Oktet pevskega društva rudniških nameščencev priredi v nedeljo IS. t. m. ob 17. uri v hrastniškem Sokolskem domu koncert. Na sporedu so pesmi, ki bodo primerne za današnje žalostne dni. Po eadnji turneji na Dolenjsko, kjer je v Ko. čevju in Ribnici s koncerti dosegel lepe uspehe, marljivi Oktet rndnlšklb name- svoj pomen in svojo vrednost stoletja, kakor nam je Še danes nenadomestljiv Valvasor. Kolikor za naš narod pomenijo naši pesniki in pisatelji, prav toliko pomeni zani umetniška tvornost na njegovem ozemlju. A to ozemlje ie včasih, ki nam jih s še ohranjenim spomenik predeča Štele, bilo mnogo, mnogo večje od današnie slovenske zemlje, zato pa ne smemo vsdno govoriti o tujem delu, če je morda umetnik prišel e tadaj popolnoma slovenske Koroške. V I. snopiču, ki je pravkar izšel t»ko opremljen, kakor le najznamenitejša svetovna dela, nam ie Štele pokazal splošen pregled razvoja našega sredn jervešk eg a stenskega slikarstva prav nazorno z 8 veb-kimi reprodukcijami, pomen teh del ie pa na kratko, a precizno opisal v priloženem tekstu. Slike so iz cerkva v Ptuju. Vrzden-cu pri Vrhniki, TurniŠou v Prekmurju. Crn-grobu pri Škofja LLoki, Celju in Vitanro ter iz dobe od 1. 1260 pa tja do srede XIV. stoletja, v na daljnih snopičih pa dobimo prezbiteri je kranjskih oerkva, dela slikarjev Janeza tz Ljubljane in Janeza Aauile ter prekmursko slikarstvo, zlasti pa freske ■ TurniŠČu. Ikonografske posebnosti našepa srednjeveškega slikarstva, p as i Jon v Slo-venigradcu in podobno, razne Sv. 3 kratje, Mariiino življenje iz cerkve 9v. Primoža nad Kamnikom, a tudi oltarne slike iz Kranja In Ptufa ter latinske in slovanske rokopise, ki so se ohranili pri nas, e temi 12-snopiči bo šele zaključeno sred lev eško slikarstvo in I nvezek vsega dela, a v H. zvezku dobimo slikarstvo baroka vn romantike z najznamenitejšimi domačimi in tujimi slikarji, ki so delali pri nas, III. zvezek nam bo pokazal arhitekturo, torei nafte nafznameniteiše cerkve in profane stavbe, a v IV. zvezku bomo spoznali naše kiparstvo in rezbarstvo od najstarejših časov konra baroka, že I. snopič nam priča, da bo publikacija z vseh strani prvovrstna to odlična ter vseskozi monumentabia, zate pa še tudi danes želimo, da bi bil ase večin in obsežnejša, kakor je projektirana, sai bo gotovo tudi naša šlrSa Jsvnoet pr»v rada posegh* po njej. Ante OsHev. žčencev ni držal križem rok, marveč se je pripravljal na serijo koncertov po deden, ki se začenjajo v sosednih revirjih, želimo mlademu agilnemn oktetu, da bi *e' tudi v Hrastnika največji uspeh. — Svarilo pred neresničnimi govoricami. Brezvestneži so zadnje dni širili po revirja razne iamlšljotine o akcijan, ki naj M se pričele med delavstvom. Nekateri so vedeli povedati, da so videli velike množine letakov, ki naj bi izhajali te te akcije. Varnostna oblast je Šla za sledjo tem govoricam ter zaslišala nekega delavca, ki je te vesti trosil. Ko pm je bil zaslišan, ni vedel o tem nič povedati, trdil je le, »da je slišal govoritN, dokazati pa ni mogel ničesar. Zagovarjati se bo moral za svoje nepremišljeno govoričenje in pustiJ za seboj tako sled? Nikoli! Ne. morilec Abigail Doornove je bil nekdo, ki se je izdajal za Janneya. ne p^ Janney sam. Tako si je vse izmislil in priznati je treba. da je bik> izmišljeno sijajno, kajti ba£ to smo vsi od začetka trdili. — To je imenitno, papa! — je za-kiical Elkry. — Zares sijajno! Nadaljuj! — Da, vse to je zek> logično. Izdajal se je za samega sebe, zapustil je za seboj obleko, ki smo jo našli, da bi se zdelo, da se je nekdo drugi izdajal zanj. kakor da je morilec vrgel obleko proč. čim je ni več potreboval potem ie pa pobegnil. Sledove za seboj je zabrisal mojstrsko. Recimo, da je prišel iz svoje sobe. kjer je pustil Swan-sona na straži za zaklenjenimi vrati, umoril je svojo žrtev, morda je že prej spravil obleko v telefonsko celico, potem se je pa vrnil v svojo sobo. To je kaj enostavno. Da bi svojo izpoved o STvansonu potrdil, mu je res dal ček. Dokaz že imamo v rokah. Ali ste že dobili dotično fotografijo, Thomas? — Seveda sem jo, — je odgovoril Velie. — Vnovčeni ček je bil že v Clearinghousu, tam smo ga danes popoldne prestregli. Na njem je podjpisan T. Swanson. Dali smo ga na obeh straneh fotografirati, potem smo ga pa pustili naprej. — A to pomeni. — je pojasnjeval inspektor. — da poznamo začetno črko Swansonovega krstnega imena in tudi njegovo pisavo... Torej kaj mislite o tem, gospodje? —Dejstvo, — je začel Sampson previdno. — da so Janneyu tako čudovito podobnega moža videli, kako vstopa v predsobo, kjer je gotovo storU zločin, in kako se zopet vrača, je nedvomno zelo prepričevalna okolnost. In Janney lahko to ovrže samo na en način. — Seveda, če pove, kdo je Swan-son in kje se skriva. — je pripomni! Pete Harper. — Toda povejte mi — danes se mi kar noče posvetiti v glavi — če je Jannev umoril Abigail Door-novo tako. kakor ste nam opisali vi, gospod inspektor, zakaj noče izdati Swansona? Saj bi s tem podprl samo svoj alibi, namestu da vali nase sum s tem. da prikriva Swansonov naslov. — Priznam, da je to važno vprašanje, — je odgovoril inspektor. — Res je čudno. Tudi men: je že prišlo to na misel. To je edina slaba točka v moji argumentaciji... Toda naj bo že Jannev osumljen kakorkoli, glavno je, da najdeuK) Swansona. To se nam bo po-sre5iIo. če aretiramo Janneya, kajti to bo najboljša vaba zanj... Pete, tu je torej vloga za vas. — Za koga? — Zame? — Harper je naglo vstal. — Ne govorite, inspektore, da mi hočete poveriti vlogo. Povejte mi raje in hitro, kaj naj storim. — Dam vam prvega zajca, — je od-govoril inspektor smeje. — Ali hočete s tem reči, da bo Jannev aretiran in da mene prvega obvestite o tem9 Enostavno. — Kaj pa delaš na borzi? — Moje delo je zelo enostavno. Kupujem blago za denar, ki ga nimam, potem ga pa prodajam naprej dražje. Dve pretresljivi rodbinski tragediji Sina utopila, moža polila s solno kislino — Oče pobil s sekiro Štiri otroke V ponedeljek zjutraj se je odigrala v Kremnici na Češkoslovaškem pretresljiva rodbinska tragedija. Rodbina rudniškega inženjerja Fran tiska Simina je bila v nedeljo zelo dobre volje, zlasti žena Božena. Zvečer so legli k počitku, toda moža je kmalu zbudila skeleča bolečina na obrazu in rami. Prva njegova skrb je bila, kaj se je zgodilo z otrokom. Ker ga ni vide!, ga je začel klicati. Pri postelji stoječa žena mu je odgovorila, da je otrok v jedilnici. Tam je pa našel Simin svojega otroka v postelji mrtvega. Ves iz sebe ga je začel tresti in klicati, ta čas se je pa približala žena možu z britvijo v roki. V divji borbi je iztrgal mož ženi britev iz rok in ji zvezal roke z brisačo. Potem je pa telefoniral po orožnike in zdravnika. Zdravnik je nudil možu in ženi prvo pomoč: ženi je izpral želodec, ker je bilo jasno, da se je hotela zastrupiti. Zavžila je večjo količino uspavalnega sredstva in je samo trdno zaspala. Bila je prepričana, da je zavžiJa strup. Moža je pa polila s solno kislino, K sreči so ostale oči nepoškodovane, ker je spal. sicer bi ga bila oslepila. Pač ima pa levo ramo močno obžgano. Moža in ženo so prepeljali še ponoči v bolnico. Preiskava ie dognala, da je žena najbrž v duševm zmedenosti v kopalnici utopila otroka v kadi in odnesla mrtvega na posteljo, potem je Mačuschka ni pri zdravi pameti V ponedeljek je zagovornik dr. Le-vay na obravnavi proti Silvestru Ma-tuschki predlagal, naj bi preizkusili na obtožencu stramonio mescalin. To je aparat, ki so ga v drugih državah poskusno rabili za razkrinkanje zločincev, če so svoje grehe trdovratno tajili. Naprava spravi obtoženca v tako stanje, da izda vse svoje misli. Tako bi sodišče zvedelo, kakšni so bili Ma-tuschkin' nagibi, ko je snoval atentate. Sodišče, je pa ta predlog odklonilo. Potem je bil zaslišan kot priča mi-£ar Ignac Nemeth. ki je poznal Matu-schko izza njegovega bivanja v Budimpešti in je :mel z njim tudi politične stike. Matuscbka je zelo pobožen, čital je samo klerikalne liste. Ko ga je priča nekoč vprašal, zakaj nj socijalist, mu je odgovoril, da bi bilo treba vse socijaliste pognati v zrak. Varijetetni agent Emes: Darany je izpovedal, da je poznaj Matuschko in hiipnotizerja Leona, ki je delal z njim poskuse. Nekoč se mu je posrečilo hipnotizirati Matuschko. Hipsnotizer je bil sploh ču- pernice izgotovljen^ - velikost 180 X 115. 'Z puhastega perja 220.-. 300.- in 340.- Din. la pub pa 450.-. 550.- Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. Z. 36 T POKUŠAJTE KOVAĆEV BISERLUK proiz\ odjava sFeingold« tvor. nica, istočne morske ribe — Novi Sad. FRIZERKO popolnoma perfektno v že_ lezni in vodni onduladji — za takoj ali po dogovoru išče salon ErnjeS, Sužak. IZPOSOJAMO plošče a 2 Din gramofone a 10 Din »ELEKTROTON« Tavčarjeva ul. 3. POZOR! Naprodaj je več hiš, med katerimi se nahajata dve dobri gostini, naprodaj je tudi več vjTurtrih sodov in odda se v najem lepa vinska klet in zraven se proda več stavbnih parcel ob Dunajski cesti. — Več pove kopališče Jezica pri Ljubljani. 3325 VAŽNO ZA GOSTILNIČARJE Pristna dalma-tinska vina na veliko in malo nudi staro-znana tvrdka Brača L a s a n, Šiška, »Gostilna Dalmacija«. Na zalogi črno namizno opolo, ružica opolo belo, maraština, suhih jagod prošek, pečeno vino, vinsko žganje, vinski kis in olivno olje. Vse zajamčeno pristno! Cene udobne! Poskusuja brezplačna! Se pri. poroča Lasan Ivan. 3326 Trenchoati usnjeni suknjiči itd. najboljši nakup pri PRESRERJL, LJUBLJANA. Sv Petra c 14 SMREKOVE SADIKE 1—6 m visoke, prodaja Jau. har. 2eje pri Med vedah. 3324 SPALNICE ~~ moderne, 12 orehove Korenine, pleskane. in Kuhinjske uprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pn Andlovlc. Ljubljana, Komenskega ulica 34 61/T DVOSOBNO STANOVANJE takoj oddam. — Poizve se na Zaloški cesti št. 7. NAZNANILO! Cenjenim damam in g os polom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddelkih znižal za 20 %. — Oesalni saloD NAVLNsER. Ljubljana. Selen burgova ulica. 60/1 Obiščite nas! Brezobvezno vam bomo razka-zali zalogo naših vseh vrst preprog, tekačev, tkanin za pohištvo, stor itd. jo je r njen puder/ „ČILIM" PASAŽA NEBOTIČNIKA LEPO IZBIRO! za zimske ženske in moške oble ke, plašče, sukne in druge zimske potrebščine. Vam nud; modna trgovin*- JANKO CESNIK LJubljana. Lunrariev* utiea ivea. f LISE za volane v različnih gubah SPEUIELN1 ENTEJL oblek, volan, šalov L t (L AŽURIRANJE, en tel vložkov Id čipk. PKEDT1 SRANJE, VEZENJE MONOORAMOV, perila Hitro, fino ln poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljanr poleg hotela Štrukelj Včasih je imela blesteč nos, včasih debele plasti pudra, kar je bilo videti ie grše. Ce bi bila le poznala skrivnost »mat odraza«! Navadni pudri absorbirajo naravno vlago kože. Potem se kaj hitro pretvarjajo ▼ blesteče testo. Kemiki pa so iznašli način proizvodnje pudra, ki »ne apsorbira«. To je patentirani način Tokalona. Zato že enkratna uporaba pudra Tokalona daje barrunast videz nalik rožnatim listom, ki ostane ves dan. Dražesten »mat odraz« pudra Tokalona Vam bo dal trajno ljubkost tako naravnega videza, da bo ostal puder sam popolnoma neopazen. Recite grdemu blesku zbogom, zbogom za vedno recite debeli m grdi plasti pudra. Kupite ie danes škatlo pudra Tokalona. Oglasi v »Slovenskem Narodu4' imalo valile tismeb' pa polila moža s solno kislino. Pravi vzrok tragedije še ni ugotovljen, ker Simin takoi po tragediji ni mogel zbrati svojih misli, da bi povedal kaj je pognalo njegovo ženo v obup. Družina je živela v zelo dobrih razmerah in v najlepši harmoniji, največje veselje roditeljev ie bil triletni sinček Josef. Vse kaže. da je ravnala žena v hipni duševni zmedenosti, ah* pa da jo je obšla tako težka melanholija, da sama ni vedela, kaj počenja. Inženjer Simin je star 35 let, je zelo nadarjen in je vodil z velikim uspehom gradnjo novih rovov. Tragedija je tem strašnejša. ker je nesrečna žena v zadnjem mesecu nosečnosti. Ona ni v nevarnosti, pač je pa moževo stanje zelo težko. O drugi pretresljivi rodbinski tragediji pa poročajo iz Nagvkala na Madžarskem. Tragedija se je odigrala v rodbini kmeta Štefana Rajke. Ekseku-tor mu je prišel v soboto zarufbit kravo, kar ie kmeta tako razjezilo, da se je zaklenil s svojimi štirimi otročiči v starosti od 2 do 12 let v Tršo, kjer je vse štiri pobil s sekiro. Negova žena ie noseča in je v zad-n:em hipu ušla razjarjenemu možu, sicer bi bil pobil tudi njo. Poklicala je na pomoč sosede in ko so vdrli v hišo ter iztrgali besnečemu kmetu sekiro iz rok. so bili trije otroč;5ki že mrtvi, četrtega so pa prepeljali težko ranjenega v bolnico den mož. vedno j€ govoril o atentatih. O obtožencu je pravil priči, da bi mogel z niegovo pomočjo pognati v zrak tudi parlament. S posebnim veseljem je pripovedoval, kako bi bilo. če bi zle-tel v zrak brzovlak. Med obravnavo je prišla v dvorano neka novinarka, za katero se je začel Matuschika takoj zanimati. Ker tudi opetovani predsednikovi pozivi, naj se ne ozira po dvorani, niso nič zalegli in ker je obtoženec kar oožiral z očmi novinarko, mu je sodišče prisodilo za nedostojno vedenje pet dni temnice. Iz izjave vseučiliŠkega profesorja dr. Donata je razvidno, da je kazal Ma-tusehka že v otroških letih čudna nagnjenja. Sodni izvedenec je mnenja, da je Matuschka duševno bolan, da pa aiegova zavest ni povsem omračena. V Trenutku atentata na vlak pri Bia Tor-bagy Matuschka ni imel oblasti nad svojo voljo. Mož je v veliki meri splošno nevaren. Kandidati za Noblovo literarno nagrado Še nikoli ni bilo toliko kandidatov za Noblovo nagrado za literaturo kakor letos. Od vseh strani so se čula slavna imena, tako da je bila odločitev zelo težka. Najznamenitejši nosilci Nob-love nagrade iz zadnjih let so Anatole France, Rudvard Kipling, Hauptmann, Sienkie^visz. MistraL Carducci. Romain Rolland. Knut Hamsun, John Gais-worthy, Thomas Mami, Gracia Deled-da. Smclair Lewis n lan" Tvan BuTrin. Švedski list »Stockholm Tidningen« ;e objavil imena kandidatov za letošnjo Noblovo nagrado, ki je bila podeljena te dni. Iz Francije so bili priglašeni Paul Va-lery, Francis Jamrnes, Edouard Estan-nie, PauJ Fort, Georges Duhamel in Jules Romains; iz Anglije samo dva: Weils in Chesterton; Italija je priglasila Gabriela D'Annunzia, Guglielma Ferrisi, Benedetta Croce in Luigi Pi-randella. Izmed španskih literatov so kandidirali Miguel de Unamuno, rektor univerze v Salamanci, Piere Valdos ter profesor Ortega y Gasset. Poleg teh so kandidirali Portugalec Oleveira, Grk Gostiš Pala mas, Danca Johannes Joer-gensen in Johannes Jansen, Norvežani Olai Duun. Nils Vogt in Paer Lager-kist, finsiki romanopisec Silaupee isi znani češki pisatelj Karel Capek. Največ izgledov so imeli Eduard Estaunie, Paul Valery, D'Annunzio, \Vells. zlasti pa Grk Costis Palamas. Nagrado je pa dobil znani italijanski dramatik Luigi Pirandeilo, znan tudi našemu občinstvu, saj je vprtzorila ljubljanska dra-ma že več njegovih del._ Strupeno vprašanje. — Kaj žalujete, gospa? — Ne. Zakaj? — Ker nosite zadme čase črne lase. Angleški pisatelj Orage umrl V Londonu je umrl te dni nenadne' smrti znani angleški pisatelj Alfred Richa.d Orage. Rojen >e bi. leta 1873 v severni Angliji in nekaj let je bil doma učitelj. Pozneje je prišel v London, kjer je ustanovil tednik »The New Age«. Po vojni se je preselili v Ameriko, kjer je ostal 10 let in je mnogo delal na literarnem polju Prireja! je tudi predavanja o literaturi, filozofiji in gospodarstvu Pred dvema letoma se je vrni' v Anglijo in ustanovil nov list »The New English Weekly«. ki je bil po duhu in obsegu nadaljevanje prvega. S pokojnim lega v grob eden najboljših anglešTcih kulturnih delavcev zadnjih desetletij. Orage je propagiral kot prvi že pred vojno češko poezijo. Mnogo je pisal tudi o Nierzscheju ki sploh je bil v literaturi zelo produktiven Jaka špicar pri Abrahamu Ljubljana, 14. novembra. Skoro neopaženo jo šla mimo naa 50-letnica rojstva odličnega sokolstkega m nacionalnega delavca brata Jake špicarja, staro6te sokolske župe Kranj in ravnatelja posoj lnice v Radovljici. Prijetna doUnoat nas veže, da posvetimo temu odličnemu sokolskemu ki nacionalnemu delaven nekaj vrstic Jaka Spicar je zagledal luč sveta 27. oktobra 1874 v Scočidolu pri Beljaku na Koroškem. Ze kot dijak se je zanimal za dramatiko ter je spisal na gimnaziji svoi© prvo delo v nemškem jeziku »I>er Hirte am Kvfhaeuserberge«. Leta 1005 je napisal nekaj slovenskih enodejank, ki so jih ponovno igrali slovenski diletantje na Koroškem V Podravljah na Koroškem je ustanovil slovensko društvo »Sloga«, ki deluje še danes. S Koroškega je prišel leta 1906 najprej v Radovljico, še Isto jesen pa na Jesenice, kjer je takoj vstopil v Sokola in opravljal posle tajnika, blagajnika in podstaroste. Predvsem pa se je posvetil so-kolskemu odru, iz katerega je pozneje -z-šlo gledališko društvo, ki je delovalo do leta 1919. Njegova prva igTa, ki jo je spisal na Jesenicah, je bila satira »Ob meji«, druga njegova igra pa je bila dramatizacija dr. Sketove povesti *Mikk>va Zala*. Nato je prišel »Razdor« ki je hotel pokazati poguben strankarski vpliv na narodno slogo. Cenzura ga je prepovedala Leta 1911 je v mladostnem navdušenju napisal pripovedko »Kralj Matjaž«, ki je vzbudila pri mladini veliko navdušenje, kot drama pa ni imela uspeha. Iz predvojne dobe sta tudi ljudski igri »Na Poljani« in »Ljubo doma« Med vojno je vse delo počivalo, le oder jeseniškega gledališkega društva je še deloval. Znač lne so besede za tisto dobo, ko je bil v Narodnem gledališču v Ljubljani — kino, besede Otona Župančiča: »Kultura se je preselila na Jesenice.« Jeseni leta 1918 se je oder na Jesenicah poživil na novo in za proslavo narodnega osvobojenja je napisal špicar simbolično igro »Damj-anka«, ki je dosegla sijajen uspeh. Nato sta sled li »Dolorosa« in komedija »Patrijoti«, ki obe spadata v tisto dobo, ko se je pokazalo, da naš narod ne razume svobode in ne zna ceniti domovine. V tem času je dramatiziral Slemcnikovega >Izdajalca«, med vojno pa je napisal mladinski igri »Miklavžev dar« in »Pogumn Tonček«. Leta 1918 se je špicar preselil zopet v Radovljico, kjer je pričel takoj s sokolskim delom. Tu je bil najprej izvoljen za podstarosto. kasneje pa za starosto. I>ramatika se je intenzivnb gojila, dobila pa je svoj razmah z zgradi rv jo Sokol-skega doma leta 1921, ki je bil otvorjen s simbolično sokolsko igro »K luči«. V Radovljici je spisal tudi mladinsko igro »Triglav«, ki je svoječasno izšla v mladinskem listu Sokol ču. V proslavo bivanja kraljevske dvojice na Bledu je spisal igrokaz »Osvobojenci«, ki kaže spet simbolično, koliko smo vredni in koliko smo prav za prav sami storili za našo svobodo. Med druge Spicarjeve idejne stvari spadata tudi pr zora »Domovina kliče« in »Kralj ne umre«. Po šestojanuarskem manifestu je napisal dve po vsebini in obliki skrajno različni igri, in sicer »Pater Amzelm« in »Svetnica«. Za mladino sta bili nap sani v zadnjih letih igri »Martin Napunek« in »V Korotan«, obe v sokolskern duhu ter za lutkovne odre »Martin Krpan« in »Gašper v Mojstrani«. Lani je napisal za slovenske cdre na Koroškem po dr Ilavnikovi povesti »Bi'štajn n Reberca«. letošnje poletje pa orijentalsko pravljico »Aslan« ter sokolsko propagandno mladinsko igro »Obsedeni Lojzek«. Jaka Spicar se je uspešno udejstvoval razen v domačem društvu tudi v župni upravi, kjer je od leta 1930 župni prosve-tar. od letošnje glavne skupščine pa tudi starosta župe Pri vsem njegovem delovanju mu je bila v opOTO njegova žena Marica, ki opravlja tajniške pos'e £PO n je zdržala ob njegovi strani »v žegnanem zakonu«, kakor pravi jubilant, že celih 25 let. Vzornemu in požrtvovalnemu sokotake-mu delavcu k njegovemu jubileju naše iskrene čestitke in krepak sokolski zdravo! J. H. Urejuj« Joerp Zupančič. — Zrn »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek — Za upravo » maeratm del h*ta: Oton Chnetot - V« « Ljub Liani.