Posamezne številke i Navadne Din —'SO, eto n— deljah Din 1*—•
,TAB0U* uh*j« nat dan, ntrea a«a«ljt in prašnikov, ob 18. uri * da .umom nailedujeea dn« tor stan« ttftsočno no poati I) 10«—, *a ino* temstvo D 13 dostavljen na dom D U*-», un izkaznico D 10*—^. lnuerati py dogovoru,
JW. se jn npr»Ti .TABORA*, MARIBOR, Jurčiče,* ulic. Stee, A
■...^n.rTTe«VTrraVWrVP||||||
;	^eoancane številk«« H*.	S
5	veflin* Din ~*SO, *h ue.	j
daljah Din l*—,
J	OSKDJiliaTtO se n.h;ya t Muri-	J
J	boru, Jaruiuoro bL *u 4, i, nad-	»
■	siropje. Tololtn i»t«cuxb. št. 27$,	J
J	UI*JtAVA **» noknjo v Jturčieori	ar
n	oii« At. 4, pritličje, dotao. Toio*	£
■	on it, 24. 3IIS no^nočvkovui tar	*
•	dim	fitor,	11.787.
m **«■ naročila *>r«x	m	n«	*
■ >tixtu - — fiokopifti fio ne vročajo« £
Leto: lil.
Eržavijanska vojna v
Bolgariji.
n„Y ^renutku, ko so oči vsega sveta ' “Prto na vzhod, na Mulo Azijo, Čari-j erad in na
Maribor, nedelja 24. septembra 1922.
Številka: 216.
g asa iBiMMBBintaBMMMMBEaaaBB»aBMBMMM»MMMeewM8z»MBaMB8M8wgMeBBBge6SMi8aMBaMWBaawe8BMBannBaanwM
Končna ureditev obmejnih razmer med Jugoslavijo in Avstrijo.
cai sgrai
iKo mor
c o oz ui e,
»? .se, ^U^ravljaj« Kom ulove Sole za j d!Fm ua Carigrad, katerega branijo! Angleži tet na prehod na Balkanski nr,.l10jOjC' 30 tndi v Bolgariji, ki jo ne-j nrvff i sc'so^a ,0k dogodkov, zapla-j ale strankarske strasti do viška ter k1'® idej o v odkrit in resen dvt,^ v državljansko vojno. Ne v e™° sicer brezpogojno verjeti vsem S;cni, ki jih posebno beograjsko ča-PJsjo pošilja med svet, kor je v njih nogo tendenci joznega, kljub temu pa k Vf??110 I^ko govorimo o težkem ntliktn, v katerem se nahaja naša seua. Bolgarija. Po nesrečni brato-j ** vojni s Srbijo, v katero je Bol- ■ V,.1?. L 1915. zavedel njihov tedanji! g6 ,J Koburžan Ferdinand Dolgonosi, ■ le krmila poraženo in do onemoglo-1. Johane Bolgarije polastila ženino- i > ®rška ali Š tamibu 1 i j sk i j e v a stranka.' ^rnbrdijijkijeva stranka jo po svojih 2lBah in po metodah boja in vladanja ko V36iai gotovo najbližja boljševi-j .Stranka je strogo razredna, za-j diije pri vsem svojem delovanju sa-; žut ln^0rese poljedelcev tor so poslu-j , 1® v boju z ostalimi nasprotnimi j ^.^Dkami skrajnega terorja. Skratka,! v p11, Stamibulijskega, ki vlada sedaj .olgariji, jo stranka kmečkega ie-r°i'ja.	i
Da izživljata teror in diktatura in f i’ ^ 80 0est° z°i° reakcijotmrni snltemo nizko stoječi, odločen cd-i^. ..hri ostalih stanovih, osobito pri Ust?ii8eaoi’ i0 Pav razumljivo. Da bi se : Pesneje borili proti zemljoradmiške- j b-»i rok)u, so se pristaši vseh ostalih ' , ^ars|kih strank združili v naroden, j!1*®?1! joradnišk i	opozic ij on tuni
čiir, • ^ skuša vreči sedanjo teroristi-V11 ^ktatorsko vlado. Ta boj bol-•Vrš * opozieijonalnoga bloka se sko-l V003nc'1Ila Po časopisju in polom kašlp V’ ^er izvaja vlada nad blo-n‘5,1111 časopisjem najgtrožjo cenzuro, kja • Ve s-‘10<ic prepoveduje in razga-g]ja’ 3° boj silno težaven. Zeinljoradni-*luž -rail^a 80 Proti nasprotnikom po-W ,s^Pro docela istih sredstev ka-V->i^viška v fisiji, zato je pri boif^.it tudi priljubljena 5n jo tudi Z ^'-»ki komunisti krepko podpirajo. &, tove strani se celo zatrjuje, da ste,ji vlada
Gradec, 23. septembra. (Izvirno.) Mešana komisija za izvedbo pogodbe z Juigoslavijo o malem obmejnem prometu. je ta teden končala svoje delo na štajerski meji in jih nadaljuje sedaj na koroško-jugoslovenski meji. Prebivalstvo na obeh straneh so jo povodom obhoda komisije živahno zanimalo za to vprašanje, ki je v gospodarskem pogledu ogromne važnosti. Pričakovati je, da se bodo končne obravnave komisije vršile prve dni meseca oktobra.
Gradec, 23. septembra. (Izvirno.) Jugo slo vensko-avstr i j sk a meja je sedaj končnoveljavno določena in je av-strijsko-jngosl o venski odl>or za reguli-
ranje meje odredil prodajo oz. prevzem ozemelj, ki so po razmejitvi, pripadla Jugoslaviji oz. Avstriji, v kolikor se to že ni zgodilo, torej v mejnih delih pri Nad goni, Tauki in Košenja-ku-Peci. Obmejni prebivalci, ki imajo bivališča na ozemlju, katero treba izročiti drugi državi, so lahko do nuj-
nih voditeljev opozicije in bivših ministrov, sina bivšoga ministrstva Madžar rova pa so ubili. Pri tem delu so jim pomagali t.udi — orožniki. Kongres sam so onemogočili, mesto blokaškega kongresa pa so aranžirali lastno zborovanje, na katerem so zahtevali izvedbo zakona o zaščiti državo, nekako obznane proti meščanskim strankam ter aretacijo voditeljev blokašev in ne-karerik bivmh ministrov, kar jun jo namestnik ministrskega predsedujva
daljo 31. dec. 1922 z vsem svojim pre- Stambulijskega, minister Daslcalov, ki mičnim imetjem — ne da bi treba,lo j se je vdeležil 'tega zborovanja, tudi ob-plačati kako pristojbine — preselijo nuj ljubil in še istega dno je bilo aretira-ozemlje one države, pod katere upravo j nih več uglednih blokašev in bivših so bili pred predajo. V to svrho si mo- j ministrov, edino Danevu in Burovu se rajo do 30. septembra t. 1. preskrbeti; jG posrečilo pobegniti.
izvozno potrdilo občine in okrajne ob- j Ti nedeljski dogodki v Tirnovu so
lasti one države, pod katero upravo so j bili nekaka vojna napoved za držav-
bili	do časa predaje.	j ljansko vojno med zemljoradniškimi
=*	«.	(teroristi	in blokaškimi opozieijonalci.
Kritičen	položaj	v urijentu.	Izgredi	in spopadi, započeti v Tirnovu,
„ .	,	rr	.	■»	,	,	’ so se razširili tudi na Sofijo in na osta-
Kemahstov. - Angleška od- le kmje Bolgary0. Borba so nadaljuje
Angleške čete cdhaj. proti Carigradu. , ua vseh straneh, seveda z neenakimi vitega pohoda turške armade, ako Ke- sredstvi, ker so teroristi,^ ki imajo ^ v malisti no dobe od zaveznikov garan- svojih rokah tudi orožništvo in voja-cij, da bo vprašanje Tracije rešeno v štvo, dosti močnejši nego ^brezpravni korist Turčiji.	! opozieijonalci. Kako bo končala ta bor-
London, 23. septembra, (Izvirno.) ba, je težko reči, eno pa je gotovo, naj Reuterjev urad izve: Angleška vlada, zmagajo ti ali oni, miru ne bo, na-samo pripravlja obrambo morskih o- sprotstva so prevelikaJn premočna, da žin, ne želi pa se spustiti v sovražnosti, bi so dala bodisi izenačiti, bodisi zatre-Vojna pa nastane, če Kemalisti napa- ti. Tudi če bodo teroristi ostali še nadeja nevtralno ozemlje. Ključ položa- daljo gospodarji Bolgarije, miru ne
Kerna] paši poverjena diktatura loč n o st za obrambo morskih ožin. —
Rim, 21. septembra. (Izvirno.) Tukajšnji tisk izraža mnenje, da bo balkanski konflikt vsled skupnega postopanja Italijo in Francijo mogočo že v kratkem času odstraniti.
London. 21. septembra. (Izvirno.) Carigrajski poročevalec »Associeted Presse« poroča: Narodna skupščina v Angori je s pretežno večino glasov razširila diktaturo Mustafa Kemal pa
še in ga'pooblastila,-naj nadaljuje'vojno, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji, ki jih določa nacionalistični, pakt.
»Daily Express« pa poroča, da namerava angorska vlada poslati velesilam izjavo, v kateri bo zahtevala, naj se Grki umaknejo iz Tracije, katero
ja je v Kemalovih rokah. Velika Brita-	bo. Opozieijonalci se ne bodo udali, pri-
nija no zasleduje osebne politike. Njen 1	pravljali se bodo na nove uipore,^ na
najvišji interes je efektivna nevtrali-	nove bojo. Boj, za počet v nedeljo v
zacija morskih ožin in popolna garan-	Tirnovu, bo še dolgo pustošil in slabil
cija z a paiTOplovbo za vse države. > že itak slabotno Bolgarijo; posebno he-London, 32. septembra. Drugi	varen pa je ta boj še sedaj, ko se pn-
bataljon gardnih gro-nadirjev odhaja	pravljajo Turki na nov pohod vEvro-
bodo zasedle	turške	čete. Zahtevala bo danes Ha bližnji vzhod. Drugi bataljon	po. Kjer se prepirata dva, tretji dobi«
odgovor	tekom 48 ur.	fizilirjev jo pripravljen, da m.u sledi,	ček ima — pravi pregovor in mogoče
L on d o n , 22. septembra. (Izvirno.) Morda odideta še dva daljnja bataljo-, je, da bodo tisti tretji — Turki.
Lcrd Robert Cecil jo poslal svetu Zve- na. Tudi rušilci so na potu v Sredo- i —---------------------------- '•	•	•-
zemsko morje. Danes so dobili povelje Dr. O. Pirkmajer:
Pomen samouprave.
Današnji razgovor o vprašanjih bliž-1	j
njega vzhoda se je nanašal samo naj	#	v-r
obliko povabila na mirovni konferenci ' M razvoju naših notranjih prilita in zlasti na ugotovitev, ali so naj do- stopamo v novo fazo. Kakor so potnik
ze narodov brzojavno prošnjo, da naj uporabi vsa sredstva, da doseže intervencijo Zveze narodov v vprašanju bližnjega vzhoda.
London, 22. septembra, (Izvirno.) Reuterjev urad izjavlja iz Carigrada, da v kemalistionih krogih vlada, pesimistično naziranjo o položaju. Izjavljajo, da ne bo mogoče zadržati zmago-
p uste teritoffijalne spremembo v Tra-cijit
v 7.vezi z rus-i sovjeti ter s Kemalisti, toda tega
Wo l'° 0j 30 ui dalo dokazati, iatalju-*Udi 31da je na teh zatrjevanjih
K
y}ad 0r Postaja teror St ambulij sk !j e ve °dloČM-'C'Y10 uezmasnojši, so se blolcaši ‘p da v očiglod labilnim razme-t 6tl’ ^. vladajo na vzhodu, poizkusijo Veei^®10«0 akcijo, ki naj bi enkrat za taktne VxSla sedanjo diktaturo. V ta Sig n ?° 50 baje zatekli celo k Wr,an-V0B’	bi jim pomagal izvesti drža-
Sa-Tnj	rat, Obenem pa so pričeli tudi
Bvo,j0 2 5Tt'OČnini agitacijskim delom za t,0Of.i-S''Var- V ta namen so za jurošlo ^ftsV-u0 ^tičali v Tir novo kongres blo-te'' s*rar,!k. Iz vseh strani Bolgari je J?a	hiteli nasprotniki sednnjc-
0	v	Timovo,	da	se	posvetujejo
ciHal-'ui taktiki. Vlada kongresa ofi- • ,rR 0 ficcn’ ni prepovedala, pač pa je f s svojimi pristaši zem.jo-kres ;‘u ln komunisti — napad na kon-hosta\-na ^^-^resiste. 2o na zunanjih ’ vt iso. vbuiinovci navaliii na via- . k a-0Hh so se vozili opozieijonalci vlakc ,prcs' razdrli tračnice, ustavili. p r dejansko napadli nekatero j • vretepii in' ranili so več ugled- *
n0kaj
resauce.
ustavi na pomembnih točkah svojega potovanja, da se ozre na pot nazaj in pa cilj pred seboj, promatrajoč svoj
ZVEZA NARODOV IN ORIJENTSKI Ztato jo bilo opravljeno v 73 nabojih','1
KONFLIKT,	ki n MM (bmto) 5,300.305 kf. Klalo	gSgg. Ž kSea bočomo	nap^J
so prepljali v Beograd s parobrodom..	proti	cilju>	^	alaati za bodoče	korake
KONKORDAT Z VATIKANOM. | velike važnosti.
t,	i n.-,	.	/t v	'	Naše	sedanji	položaj	je	rezultanta'
Beograd, 22. sept. (Izv.) O/ja	koin	ont	ki	^ učmkovele v doseda-
moamimstrska komisija nadalpue z	živlienia.	Na
i7,dolovan,iem načrta za konkordat z Vatikanom. Med važnimi zahtevami naše države je ona po uvedbi staroslovenskega bogoslovja v naši kraljevini ter zahteva, da ima naša vlada vpliv pri imenovanju visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Nekateri ,so zakleniti v uvedbo starosloven. jezika ne bo Ker je pa bilo vnaprej gotovo, da papež v to ne bo pripovolil, ec je zahteva opustila. Saj so nekateri mnenja, da žil Nansenovomu predlogu. Tislier niti uvedbo staroslovenskega jezika no
hotel privoliti, ker bo smatral to za prvi korak k pravoslavju. V 8—1.4 dneh bc ok
izvoli delegacija, ki bo šla v Rim, da so pogaja z Vatikanom.
Ženeva, 22. septembra. (Izvirno.) Nansen je danes v 6. komisiji sprožil razpravo o vprašanju bližnjega vzhoda. Predlagal je, naj so naprosi svet Zveze, da stori vse, da bi čimproj izgla-dila grško - turški spor in preprečila nadaljno vojno. Utemeljil je predlog s točkama 3 in 11 pakta Zvezo narodov, ki ji nalaga dolžnost, po možnosti preprečiti vsako vojno, tudi če zadeva državo, ki ni član Zveze narodov. Delegat Jugoslavije je izjavil, da bi se Turčija gotovo dala pripraviti k miru. seveda le, šo ostanejo velike sile edine in prednjačijo malim državam z dobrim zgledom. Zastopnik Kitajske se jo pridm-
(Anglija) je predlagal resolucijo, ki poziva svet Zveze narodov, naj pomaga pri rešitvi orijentskoga vprašanja, če bo pozvana od interesiranih držav.
PRENOS ZLATA IZ DUNAJA V BEOGRAD.
Beograd, 2*2. sept. (Izv.) Semkaj se je vrnila iz Dunaja komisija, katoro je vodil Matovič, šef kabineta ministra financ. S komisijo je bilo 7 vojakov, 1 oficir in"2 detektiva. Komisija jo prevzela na Dunaju iz likvidacije avstro-ogrsko banko 14,600.000 kron v zlatu. Zaloga obstoja iz zlotih kron po 20 in 50 K, iz turških lir in zlatih perner.pv.
njeim razvoju javnega^ življenja. Na delu so bile raznotere činjeuice, da eo konečno ustvarile efekt, ki so praktično kaže v razpoloženju mase napram javnim vprašanjem. Zato bomo današnji položaj najbolje presodili, ako sa seznanimo s trenotno politično mentaliteto naroda.
Poleg nerazpoložonja napram državi je pomembno, da se jo masi sploh pristudiLo javno delovanje ter se ga vsakdo izogiblje zapadajoč popolni n-patičnosti za javna vprašanja. Mnogo je k temu pripomogel način politične-
prvi taoraK K pravoslavju, v 8-m anen -	v	kater6m	se	vporabljajo vsa,
bo ožja komisija končala delo. Tekom	sredstva	piroti jmspeotai-
okt. bo zavzela stališče vlada, nakar se ku< y tean po-avu lcži brezdvomno večja apasnost za našo bodočnost., icakor smo jo vajeni pripisovati včasih manj
pomembnim pojavom javnega živlio-
BORZA,
Čarih, 23. septembra. (Izvirno.)
Prodiborza. Pariz 40.70, Zagreb 1.82,
London 28.06, Berlin 0.38 H,	zanimajo	najvskadanješnje	sbvotii
Newyork o35 4,{ rjnRooda.Tsko in živLieuslce pri
nja.	.v	.
Narod je utrujen, apatičen In ni dovzeten za visoko filozofijo, temveč
16.85, Italija	22.50,	Newyork 5^^,? Gospodarske in življenske prilike so
Dunaj 0.00it,	Budimpešta	0.81 i, ^ aT-j težke in vsakdo misli najprej na želo-
šava 0.07, &>fija 3.J).	g doc jn g0]o potem na nedosegljive ide-
I ale. V tem položaju, ki je mnogokrat ra
—o—
'Stran %.
posameznika le po subjektivnem prepričanju in vsled neobjektivne sodbo neugoden, je želja po spremembi, po nečem novem psihologi eno popolnoma utemeljena. Narod je sicer apatičen za to, kar je bilo in kar je sedaj, željen pa je nečesa novega, čisto drugačnega kakor se mu je dosedaj nudilo.
Širja masa ne pojmuje dovolj bistva javnega življenja in pravega širje-ga smotra politike. Naš državljan živi v splošnem edino ali skoro .izključno svojim zasebnim interesom in misli le redko na kake dolžnosti do skupnosti, povojna psihoza je spravila egoizem ali skrb za lastno dobro tako na površje, da tudi javna vprašanja vzbujajo posameznikov interes le v toliko, kolikor zadevajo neposredno njegove osebne koristi.
Tak položaj v javnem življenju za skupnost alj sploh za kako širšo skupino ne more prinesti nič koristnega in najsibodo načrti in osnovni zakoni za ureditev naših notranjih prilik šc tako lepi in modemi. Mi moramo tudi v resnici postati zreli za take zakone in v tej smeri mora iti naše glavno prizadevanje. Vzgoja za trezno, solidno javno življenje bodi smoter bodočega delovanja, ker nam taka vzgoja sama po sebi prinese vse, kar želimo našemu narodu, obenem pa obvaruje državo tistega, pred čemer jo hočemo obraniti.
Sredstva za politično vzgojo naroda so različna in mnogotera. Vporabiti moramo predvsem ona, ki so praktična, privlačna in obljubujejo čim naj-naglejše uspehe. Najboljša odgojite-ljioa je praktično življenje. Računajoč z egoističnim razpoloženjem moramo za prvo zainteresirati prebivalstvo za taka javna vprašanja, ki so mu najbližja in katerih korist more na prvi pogled spoznati. Skraja se ne bomo u-čili na državni politiki, temveč bomo od gaj ali na lokalni politiki narod tako, da postane zrel za delo tudi v širjeni javnem življenju.
Posebno ugoden trenutek se nudi ravno sedaj, ko se pripravlja samouprava v oblastih in srezih. Res je sicer da bi se ta vzgoja morala pravzaprav pričeti v občinski samoupravi, ki bi naj bila nekaka osnovna šola za javno {življenje. Poživiti bi bilo treba zanimanje za upravo v občini ter graditi na tej podlagi dalje. Z delovanjem v občini naj bi se preskusil javen delavec in naj bi dokazal, da se je tu naučil zapostavljati koristi posameznika v prilog interesom občine kot prve javne državne skupine. Ljudje, ki so se po-vspeli do te stopnje altruizma, bodo postali dovzetni tudi za razumevanje interesov širje skupnosti ter bodo sčasoma sposobni za delovanje v okraju, v oblasti in konečno zreli za večja državna vprašanja.
tadivoj Rehar:
Po- Bački.
(S kongresa jugoslovenskih novinarjev). (Konec.)
Večerilo se je še, ko kmo z veliko paramo zamudo zapuščali prijazne in gostoljubne petrovske Slovnici ter nadaljevali pot proti Novemu Sadu. ki se je že beli! na jugovzhodnem obzorju. Po kupejih je zavladal večinoma mol V, deloma vsled utrujenosti, doloma pa ker je vsak na tihem skušal sbratj vti-ie, ki jih je dobil na tem pote ran ju iz Subotice do Sombora in Novega Sada. iudi jaz sem se naslonil v kot. znori oči in premišljeval. Dasiravno so bili sprejemi povsod slovesni, dasi *a.vno se razen običajnih fraz ni veliko govori-o, vendar sem bil marsikje opazil da ril vse tako, kakor bi moralo biti. Na-fe državne oblasti v tem ozemlju niso povsem kos svoji težki nalogi. Bačka je narodno tako pisana pokrajina, kakor nalokatera druga na svetu, tu živo srižema pomešani Srbi, Bunjevei, išok-ji, Madžari, Švabi. Slovaki. Romuni in 3clgari, katoličani, pravoslavni, uni-iati, protestanti in Židje, zato so to ženijo no da upravljati tako kakor kako fcrugo, kjer živi le en sam narod, tre-)a je velike previdnosti, da se mesto tor isti n e napravi škode. Kolikor sem onel priliko spoznati na tem kratkem lotevanju skozi Bačko, so skoro vsi ti judje, razen nekaterih Madžarov, lojalni državljani naše kraljevine, zvesti iralju in oblasti, zato je treba temu primerno tudi post ep;', ti ž njimi. Vsak
Pravo življenje bo prišlo v občino šele s preosnovo občinske uprave, vsled česar nam trenotno šola v občinskem javnem življenju še no bo prišla toliko v prilog, Imamo pa zakonito na novo urejeno samoupravo oblasti in srezov in bo tu dana prilika storiti mnogo za poživitev javnega dola ter pritegnitev najširjih plasti naroda k sodelovanju v javnem življenju.
Samoupravnih korporacij namen jo služiti interesom lokalnih skupin ter pospeševati težnje, s katere se država z ozirom na nje obsežen delokrog ne more dovolj intenzivno brigati. Tu bo dana prilika zbuditi zanimanje za stvari, ki so narodu tako blizu, da mu njih ureditev ne more biti irelevantna. Tudi k skrajnem epoizmu nagnjen zakrknjenec se bo dal prepričati, da je poklican k sodelovanju, če gre za rešitev vprašanj, od katerih zavisi njegov lasten blagor. Tla so torej ravno z ozirom na razpoloženje za ožje domače težnje ugodna za delo, da se prebivalstvo zdrami iz spanja ter otrese apatičnosti, skraja vsaj za njemu najbližja javna vprašanja.
S tem še sicer ni dosežen smoter politične vzgoje, ker mora ta stremiti za višjim, državni skupnosti služečim, ciljem; storjen pa je že važen korak in sigurno je. da po tej noti vzgojeni postanejo politično zreli ter dobri javni delavci.
Toliko o vzgojnem pomenu samouprave z ozirom na današnji notranji položaj.
Reparacsjsks problem in 'evropski mir.
Ženeva, 21. septembra. (DRC).
V	tretji komisiji Zvezo narodov, ki so peča s vprašanjem razorožitve, ie govoril francoski senator de 'Jon venel. Njegov govor je vzbudil splošno pozornost, že z ozirom na to, da je zopet enkrat prišlo do izraza francosko sta-išče napram problemu evropskega in svetovnega miru. Senator de Jouvenel je izvajal med dragim:
Francija se zaveda, da mora v Evropi nastopiti mnogo več solidarnosti, kot je opažamo danes, in da ne bomo smeli vedno misliti na intervencijo Zedinjenih držav. Enkrat moramo začeti s tem, da pomoremo samemu sebi in v tem slučaju ne bo izostala tudi ameriška pomoč. Franciji je dobro znano, da je po vsej Evropi razširjena nezasiiš-na revščina. Vidi države s propadlo valuto, ki ne morejo več nakupovati svojih potrebščin in katerih gospodarski položaj je vobče skrajno slab. Ljudstvo je prišlo tako daleč, da ima blago v raznih deželah razne cene, in tudi de-
sovinizem je tu škodljiv, ker predno bodo izravnana nasprotstva, ki vladajo tu, bo preteklo še dosti vode po Donavi in Tisi in poteklo bo dokaj let, predno bo ta zemlja vsaj kolikortoliko narodno izenačena. Izenačenje pa bomo dosegli le ako bomo postopali skrajno previdno, z ljubeznijo in popustljivostjo, ne pa s sovraštvom in nasilnostjo, zato je postopanje nacijoualistične omladine v teh krajih zgrešeno in gotovo več škoduje nego pa koristi.
Zatopljenega v take in enake misli me je prebudil nenadoma klic »Novi Sad!« Pogledal sem skozi okno — in res, naš vlak jo bil ravnokar zavozil na veliko, dobro razsvetljeno novosadsko postajo. Naglo sem so dvignil, vzel svoje stvari ter hitel za drugimi ven, na presto, radoveden kako izgloda tip staro zgodovinsko mesto, središče srbske kulture — srbske Atene.
Sprejem v Novem Sadu ni bil tak, kakor smo pričakovali, to pa radi tega, ker je imel naš vlak par ur zamudo in so se ljudje, ki so nas čakali, razšli, ko je nastala noč. Čakal pa nas je na kolodvora predsednik novosadsko sekcije JNU, ki nas je po pozdravu odvedel na trg pred kolodvorom, kjer so čakali na nas avtomobili in vozovi, katere so nam bili Novosadčani brezplačno dali na razpolago. Posedli smo vanje ter se odpeljali v hotel »Slobo-da,« kjer smo dobili nakazila za prenočišča. Ker svo s tovarišem Golobom dobila skupno sobo v istem hotelu, sva se šla takoj utrnit in preobleč, nato pa po mestu, da na ta način vporabiva | čas do banketa, ki je. bil. napovedan za1
nar posameznih držav ima drugačno vrednost kot denar drugih držav. Padli smo na nizko stopnjo kulture, ki smo jo pač žo zdavnaj zapustili. Ta revščina je nastala vsled tega, ker je Evropa leta 1914 nastopila ei*o moratorijev, iz katere sedaj več ne najde izhoda. Tako misli Nemčija, da je, v .njenem interesu, če nič ne plača in na dragi strani imajo tudi ostale države več dolgov kakor jih prenese njihova plačina zmožnost. Nihče ne more izpolniti prvega predpogoja mednarodne obnove, to je napraviti bilanco, da na čelo moratorijev sploh opustimo, držimo pa se mednarodnih pogodb. K sreči nam ni treba revidirati mirovnih pogodb, če hočemo rešiti problem evropske obnove. Treba je le revidirati račune, ali s preprostejšimi besedami: treba je inrtti jasne račune. Kakor je že omenil lord Robert Cecil, moramo združiti problem reparacij s pr oble
ele la-
mom med zave zn i š k i li. dolgov, saj sta
oba problema navezana drag na dru gega in ne more biti rešen prvi, da ne bi bil rešen tudi drugi. Treba je uvaži ti, da bodo v bodoče tudi vse države med seboj v kar najožjih zvezah.
Treba je tedaj skleniti gospodarski mir, ako hočemo zajamčiti' politični mir. Evropa mora pripoznati za svojo glavno nalogo odstranitev vseh ostan kov prejšnje vojne, odstranitev ostankov invazije. Vse države si naj bodo na jasnem, da nobena ne najde pravi ce sama za se in da imajo voliti med dvojnim: ali bodo solidarne pri delu ze evropsko obnovo, ali pa jih’ vse brez izjeme čaka propast.
Za senatorjem 'Touvenelom ne go-
voril Fisher (Velika Britanija). Izjavil je, da se strinja z resolucijo senatorja Jouvenela in tudi s stališčem, da je problem reparacij zdfužen s problemom mednarodnih dolgov. Treba je, da evropski državniki zberejo vse svoje moči za rešitev obeh velikih’ vprašanj. Le tako bo moglo v Evropi zopet zavladati medsebojno zaupanje, le tako je mogoča sprava in mir. Noben Anglež ne taji francoskih pravic do reparacijske odškodnine in Nemčija jo je dolžna plačati. Pritrjuje pa Jou-venelu, da je v življenjskem interesu Evrope, če se stvar čknprej uredi na znosen in sprejemljiv način'. Popolnoma pravilno je tedaj, da se Zveza narodov posveti proučevanju in reševanju tega problema,
Fisher je nadalje obžaloval, da. se v trenutku, ko se evropska civilizacja nahaja v najtežjem položaju, Zedinjene ameriške države ne udeležujejo skupnih posvetovanj. Potrebno pa je tudi sodelovanje druge velike države, če hočemo doseči zadovoljivo rešitev reparacijskega problema:	namreč
9. uro v »Slobodi«. Čeprav je bila noč, sva vendar takoj opazila, da ima Novi Sad vsaj v glavnem, srednjem delu, docela velikomestne ulice in trge s tranmvajem in izborno električno raz svetljavo, pred katero se naša mariborska lahko skrije.
Novi Sad ima krog 40.000 prebivalcev, ki se dele na Srbe, Švabe in na Madžare, vendar pa imajo relativno večino Srbi. Mesto je kulturno visoko razvito ter je bilo dolga desetletja in jo deloma tudi še sdaj — kulturno središče Srbov, ne le prečanov, ampak tudi Srbijancev. Vsled tega je bilo tudi dobilo ime »srbske Atene.« V Novem Sadu je bila ustanovljena prva srbska književna zadruga »Srpska Matica,« ki že petdeset let deluje med Srbi v i-stem smislu, kakor pri nas naša Slovenska Matica, ali pa pri Hrvatih Hr-vatsika Matica. Srbska Matica ima v Novem Sadu svojo lastno palačo, v kateri se nahaja krasna ' in bogata knjižnica. Istotako je Novi Sad tudi centnum srbske gledališke umetnosti, kateremu jemlje sloves Beograd komaj sedaj, po osvobojenju in ujed in jen jo. Gledališko poslopje, jako lepa zgradba, se nahaja za hotelom »Kraljica Marija«. Tudi časopisje je v Novem Sadu zelo razvito; svoje lifte, tudi dnevnike, imajo poleg Srbov tudi Madžari in Nemci. Ta izhaja glavno nemško glasilo v 'Jugoslaviji »Doutsches Volksblatt«. Mesto je istotako kakor Subotica in Sombor, jako bogato, v njem prebivajo številni baški magnati Tudi industrija je doakj razvita, za promet pa služi poleg železnic tudi Sel
I Nemčije. Če zavezniški narodi j tro rešitev najvažnejšega vprašanja, i jo treba slišati tudi glas Neinčijo. | Končno je Fisher izjavil, da je načel-I no za spoštovanje mirovnih pogodu, vendar pa misli, da bi bilo treba izpto-meniti ono določbo mirovne pogoo.be, ki izroča reparacijsko vprašanje ^ na milost in nemilost reparacijeki konusu! Če bodo vlade hotele, da se bo svet meze narodov pečal z reševanjem tega te-« žavnega vprašanja, bodo morale odpraviti navedeno določbo.
Na to se je oglasil švicarski zvezni svetnik Motta in izjavil v imemi Švicarske svoje zadoščenje nad dejstvom, da pravica Francije do reparacij ni bila sporna, marveč so se le pojavi i različni nazori o načinu izterjevanja« Motta je ob veliki pozornosti pris-avi, da si mora kljub vsej svoji ljubezni e Francija staviti važno in resno vprašanje: Ali francoska resolu,cija_ne misj li pod državami, ki jih navaja, to Zedinjenih držav in Nemčije? Obza * je, da Nemčija ni vložila prošnjo i sprejem v Zvezo narodov in je le 'ieia‘‘ da to čim prej stori, če hoče sodelovat pri rešitvi reparacijskega vprašanj* 'ki bo poverjeno Zvezi narodov. _ ' kopra vnest Nemčije in Rusije je ltt\ veliko važnost za rešitev važni-i JP* šanj na tej konferenci. Z besieaa- * Zveza narodov na j združi v svoje a ^ krilju vse narode, da se ohrani to j je Motta zaključil svoj govor.
Nato je bila resolucija, ki jo j« P , ložil francoski senator de JouV ■ j soglasno sprejeta. .	'	'	*’
Politične vesti. ,
*	Razkol v Radičevi stranki ^
ževački županiji je imela Hrvz li kančka stranka največ pristaše ■ ^ dič je vedno s ponosom opozarj- ^ Križovčane. Izgleda, da bo ravno županije prišel oni val nezndovo J -d ki bo pokopal Radiča z isto nuj-kot ga je bil prinesel na površJ®-.^^ poslanci, izvoljenimi v križevsto -niji, je tudi hrvatski pesnik to 1 cist Karlo Hausler, ki je bil ecie cmeii
kih intelektualcev, kateri so
sine
vstopiti v Ra dičevo scljučko sta A
Hausler je opazoval vse faze Ra vSeg£|
demagogije, navsezadnje pa se J0 naveličal in se začel odkrito » fto* Nedavno je sklical brez Radičev®--vol jen ja sestanek seljakov v K11’’ ma katerem so ostro kritizirali ne.'lo.0to ne uspehe Radičeve politike in ^ “ajci osebno diktaturo v stranki,	^
so se izrekli za aktivno poh smislu tega sestanka, je Hausler ljeval svojo akcijo, včeraj pu ° to&di-' v zagrebških listih, da izstopa *	^
čeve stranke. V izjavi povdarja,
Donava, po kateri' plavajo nep . ’ vg večje in manjše ladje. Vsled	gg
ugodne lege čaka Novi Sad	jje-;
velika bodočnost, neprilike Pa#_ lali še dolgo narodnostni hoji-novosadske madžarske ih
kal.
iti
gva
bSB0;
ji—	. jjn
manjšine so kulturno visoko	zagri“!
kar moramo posebej naglasiti,
zeno nacijonalne. Boj ž njuni
vendar pa bo bodočnost pmnesla^^^
v tem pcmirjenje in izenačenj©- ^ ^ v vseh mestih po Bački, tako so bi' Novem Sadu prebivalci razdelj . di v verskem ozira na pravo^ ^je). katoličane, protestante in Žide. se po narodni vzgoji dele v _a g® med Madžare in Nemce, apl'ja-l,0 jgja jih’ priznava tudi za Srbe. Me& jp več velikih stavb, posebno kra veličastno poslopje je mestna krasne so tudi cerkve, pred ve toliška stolnica, zgrajena v S " -00 slogu. Lepi so neka-teri nasadi, . v6-oni ob Donavi, kjer se nahaja jp liko moderno kopališče.	^ do-1
srednje šolstvo je v Novem ‘ ^^aj-bre razvito; svoje šolo imajo tud*
sme.
po-
Zvečr ob 9. uri nam je prir® ^ vosadska mestna občina banke. ^ v®"1 tein »Slolioda«. Banket je Prl 0 selom razpoloženju, vrstili so 8.7jl0tV° veri, svirala je godba, teklo J° * vino in tudi šampanjca ni _	4
—	zmedo pa je povzi*očil	sto'
Orjunaši« ali fašisti. Nenadoi ^fli
di najboljšega razpoloženja so vfgil
Orjunaši v dvorano, kjer se_ JV'--
banket ter pričeli izzivati. "D0 1	$
nia jih je biajo napotilo
>ii> ■o^irxfiW>r-*«>»«^«nti»~>!n^'.v»:^.yx^l-t<Oy ur trrtt&fcatg-A.jCTarr-a>.~-*~-v_^.
i<5 izrabljal seljački narod v svoje ^abno koristi. Radič je socialni parali’ ki hoče živeti na stroške ljudstva.
zunaj se kaže socialista, v resnici Pa ja naj večji kapi talist. Hauslev pra-v’> fla Radič ni nikak republikanec. O *®lobodnem domu« piše, da je bil namenjen le njegovemu osebnemu kultu, tt&die je bil pravi tiran v tisku, svobod^ beseda ni dovolil. — Hauslerjeva 12java je povzročila v Zagrebu mnogo Pozornosti. Izgloda, dia mm bodo sledili t1® mnogi drugi, med njimi več radijskih poslancev. Po vsej verjetnosti j® bo tudi Radičeva stranka razcepila, stranke lx» stopil v aktivno poliitič-*-° borbo na pozitivnem državnem pro-• tramu. Poslanci te skupine se bodo napotili v Beo grad in tam vodili parlamentarno borbo. To bi seveda bil nov orak h konsolidaciji naših političnih
razmer.
*	Nemčija še ni prosila za sprejem f Zvezo narodov. Lord Robert Cecil je i ' t. m. iz Ženeve poslal Društvu naro-°y v Londonu brzojavko, v katar j. z žalovanjem povdarja, da Nemčija ni wila nikak ega predloga za sprejem , Zvezo narodov. Kakor je .sedaj v ■^®zi razpoloženje, bi bila gotovo sp-re-P®- Cecil izjavlja končno, da Nemčija j®®ko svetu dokaže, da stoji na strani ‘emokraeije in mira, ako čimprej sta-Predlog za sprejem v Zvezo narodov.
l * Bolgari sa avtonomijo Tračne. Iz Sofije
poročajo: V vladnih krogih se k Pojavil nov načrt za rešitev orijent-vprašanja. Proglasi se naj avto-°®ija Trači j e. Bolgarska vlada naprava v tem smislu podvzeti korake IM velesilah. Smatra, da bi izvedbo ■Gga projekta bila najboljša garancija •a rešitev akutnih vprašanj i v inte-Bolgarske i cele Evrope. Na ta 5ačin bi bilo rešeno vprašanje morskih ^ in ohranjen mir na Balkanu.
—	društvene- objave in da«
jr; Opozarjamo Sc. enkrat vsa, drn-Va i;i zasebnike, da se vse »Ii-n-6ne objave podvržene davku na o-ksc, Jc} snaša pri manjšem obsegu /Co 1 Mn., pri večjem obsegu pa laimanj 2 Din. Zato je treba priložiti u	vedno obenem z notico do-
Pristojbino, kor je jasno, da se ne za 1 a]J 2 Bin. pošiljati posebej Znesek je lahko priložen tudi Mamkah v pismu. Objav, pri katerih
1	obenem vposJan tudi davek, ne bo-?*° Prinašali. To velja za vsakogar izjeme.
. , “
tirajo v JNU tudi novinar ji ropu* ^skega in biološkega mišljenja , em°^ i'n Madžari, kar pa je sarao-fio i Uinovuo> ker je JNU strogo stalil organizacija, ki ne pozna raz-tel rQCl^ Političnimi mišljenji in na-ker jo ne smo pognati, kajti (jjiv0r hitro bi jo poznala, bi sploh ne L a več mogoča. Vihar razburjenja pa
»i. -	  -	—
Povzročila zahteva Orjunašev,
na.i Pričel
j^1 a zaigra državno himno.
^ lJ1'«Pir. Naši tovariši, med katerimi S0 nahajali stari in zaslužni narod-4rj lji| so	bodo	naročili
J^vno himno tedaj, kadar bodo sami L°'i ter da himne, ki nam mora biti
.io rabuka, pri kateri jo s strani
sveta, ne puste profanirati. Na-
^^Dašev padel tudi strel iz samokre te’.^ Pa je ranil v roko — tistega, ka-$[.*.} S a je oddal, predsednika novosad-3o ^rju-našev, Jevdjeviča. Nastopiti ^tttoTala policija, ki je s trudom konč-j.„ Vftndarlo iztisnila Orjunaše iz dvo-^qt'g; Prejšnje dobro razpoloženje pa ^ vrnilo več. v Naslednjega dne, v pondelijek, smo ^JPeatni posvetovalnici otvorili zbo-tsa sindikalne novinarske organi-^ katerga se je udeležil tudi v ^tici iz vol .teni novi predsednik L' J- bivši ministrski predsednik Sto-
^rotič, ki je dospel z jutranjim ni iz Beograda. Zborovanje je po-
mirno in stvarno, čeprav je radi ših 0n*a. prejšnjega dne vladala v na-&r,| i^^tflh precejšnja nervoznost. 0-W ia'n smo i’neh slavnostni banket v tj)« 1 »Kraliica Marija«, ki je večino-vamil prejšnjo dobro voljo, ki
— 'šesIdesetleiBiica Slemslrave smrti. ’
V	nedeljo dne 24. t. m. preteče 60 let, kar je umrl v Mariboru slovenski narodni buditelj knezoškof Anton Martin Slomšek. Njegovo ime je v naših krajih dovolj [popularno, zato mislimo, da ni treba posebej povdarja-ti, kaj je storil vladika Slomšek v onih časih in o-nilh razmerah za prtebujo obmejnih Slovencev. V današnji luči so njegove zasluge pač malenkostne, a promat rati ga moramo v tistih zgodovinskih ckol-ščimah, v katerih je pokojni vladika živel in deloval. Zgodovina se ne da popravljati; v dobi, ko je deloval Slomšek, jo bilo treba precej poguma in ljubezni do naroda, da je mož na njegovem mestu storil toliko za svoj takrat so še prebujajoči narod. Vladika Slomšek ni bil »AVeltmann«, kakor Strass-mayer, manjkala mu je StTossmayer-jeva silna inteligenca in velikopotez-auost značaja. Slomšek je bil produkt naših razmer, v teh razmerah pa je bil dalekovidnejši kakor njegova naslednika na škofovskem sedežu v Mariboru. No smemo pozabiti na Slomškovo literarno delo. Škofovo pesmi »Preljubo veselje, oj kje si doma«, »Že Griček prepeva« in dr. so postale narodne. A. M. Slomšek počiva v kapelici na starem mestnem pokopališču v Mariboru. Tekam šest desetletij so so razmere zelo izprenienilo tako v svetovne kakor v domačem oziru. Slomškov grob pa ostane Skupaj z njegov, deli časten spomin na dobo, ko je tudi Slovenec vstajal iz mraka zgodovine.
t Dr. Pero Magdič. V petek’ popoldne je v Varaždinu umrl, zadet od kapi, eden najodličnejših hirv. -politikov izza predvojne dobe. Bil je član brv.-snl>ske koalicijo in podpredsednik hrv. sabora. Po zlomu je prišel v navskrižja z bivšimi pol. prijatelji in je zašel v vode hrv. separatistov.
— Bezirks-Fischereivereln Ciili, Untersteiermark. Pred nekaj dnevi smo pisali o tem društvu, ki ima na svojih tiskovinah omenjeni kurijoani naslov ter pozvali takrat slovenske člane -!riištva, da odpravijo to celjsko sramote. Danes smo v stanu poročati iz •zanesijivepra. vira, d»-imnški petelini v tem društvu, ki imajo kakor se zdi prvo besedo, priznanih slovenskih ribičev sploh sprejemati nočejo. Prepričani smo, da bo g. policijski svetnik dr. Senekovič s svojo priznano energijo napravil kmalu red in če bo treba iudi razgnal to čedno družbo.
— Začetek dela narodne skupščine. Kakor znano, deluje že zakonodajni odbor in se peča z uradniško pragmatiko. Za prihodnji torek je pa sklican finančni odbor in odpotuje k tem sejam tudi narodni poslanec dr. Kukovec. Gre za izenačenje zemljiškega davka v državi
je vladala ves čas kongresa. Popoldan se je vršilo nadaljevanje kongresnega dola, ki je bilo krog 16. uro zaključeno. Posedli smo v vozove, ki so čakati na nas pred mesimo hišo ter se odpeljali na kolodvor, da se odpeljemo, nekateri domov, drugi pa v Sremske Karlovce, v pesot k patrijarhu.
Izza oblakov, ki so ves dan zastirali nebo, jo ravno posijalo toplo solnce, ko so jo pričel naš vlak pomikati s kolodvora proti Donavi, Pred nami jo ležal z zastavami okrašeni Novi Sad, zadnje mesto Bačke, katerega smo po-setili na našem kongresu, tam za široko Donavo pa so jo dvigala na strmem griču mogočna starodavna petrovara-dinska trdnjava. Toda že smo zavozili na most in hip na te v predor, ki reže hniib, na katerem stoji Petrrovairadin. Objela nais je tema, izginil je Novi Sad, izginila je Donava, izginila krasna, bogata Bačka, žitnica naše države. Naš vlak je drvel dalje in daljo preko slavonskih goric, idiličnih SremsOdh Karlovcev, sedež najvišjega poglavarja srbske pravoslavno cerkve, dokler nas ni objela, noč. Zleknili smo se po sedežih ter molče zbujali spomine na Subotico, Sombor in Novi Sad, na bogate in gostoljubno Bačkane, v te lepe spomine pa so se mešale tudi že misli na dom. Zdravstvu j plemenita, bogata Bačka, morda se vidimo še kdaj, morda bomo še kdaj občudovali tvojo nepregledne ravnine in morda bodo do tedaj že ublažena nasprotstva med tvojimi lindfstvi. Vivat, orescat flo-reat J:
V
ali z zSrttgimi besedami za povišan je, ki bi zneslo iblaau eno milijardo dinarjev. Splošno je zemljiški davek danes v (razmerju z drugimi cfodaebami nizek. Seveda bodo pa kmečki zastopniki, ki imajo veliko večino v skupščini, proti povišanju. Tako jo propadel finančni minister doslej še zmiraj s svojim tozadevnim. predlogom. Mnogi, ki so zadnje dni očitali vladi, da ne skrbi za poštene dohodke svojih nameščencev, •bodo zdaj, ko treba davke zvišati, spet vpili, da se hoče kmeta uničiti. Zato bode prihodnji teden zelo merodajen.
•— Preskrbite se % zimskim sadjem! Na dr. vinarsko in sadjarsko šolo prihajajo dan na dan naročbe za trpežno zimsko sadje.' Ker je omenjeni zavod vise odvečno sadje letos žo oddal, ja v-sako nadaljno povpraševanje popolnoma brezpredmetno. Niti dosedanjim priglašencem vinarska in sadjarska šola ne more jamčiti, da doibe vse, kar žele. Priporočamo torej, da ee zani-manei preskbrbe s potreimim sadjem drugod, morda potom, primernih organizacij, sa j ga jo dobiti letos povsod in dober fcup.
—	Centralna tajništvo napredno o« mladine iz Slovenije, s sedežem v Ljubljani, sklicuje to dni v večjih krajih Slovenije informativne sestanke naprednih akademikov in abiturijentov, da te pred odhodom na univerze informira o kulturno-političnem in ekonomskem položaju naših akademikov v posameznih univerzitetnih mestih. Tak sestanek se je vršil za mariborsko c-krožje 19. t. m. v Narodnem domu v Mariboru. Udeležilo se je sestanka lepo število napred. akademikov in abi-turijentov. Sestanek je vodil predsednik »Centralnega tajništva«, jurist Mejak, ki jo razložil namen in pomen CT in poročal o kultu mo -p ol it ičnem položaju jugoslov. liapr. »kad, omla-dine. Pri svojem izvajanju je pred vsem povdarjal dejstvo, da je kulturno delo napred. omladine pTi težkih bojih v ekonomskih društvih in pri reševanju gospodarskih vprašanj za akademike, skoro čisto zaostalo, da se bo pa temu žalostnemu pojavu v bodoče od-TrHirvn-fido. Kako se bo to zgodilo, je oo-razlcžil načelnik socialno-e^onemslte-ga odseka CT, filozof Hus v svojem referatu o ekonomskem položaju napr. akademikov. CT, ki združuje začasno le vso napTed. akad. društva in napr. srednješolske organizacijo iz Slovenije, je za napred. omladino eminentne važnosti tako v kulturnem kakor v gospodarskem oziru in pričakovati je od te organizacijo mnogo lepega uspeha v bodočnosti.
*— Ustanovitev nove lekarne v Ma. renberku je sprožil mag. pharm. Vladimir Tomič iz Maribora.
Radivoj Rehar:
UmeinšškS
Tretja umetniška razstava našega mladega in agilnega kluba »Grohar« jo pokazala tako moralno kakor tudi mate rij alno, da gro Maribor tudi v^ u-metniškem oziru, krepko in nezadržno po poti osamosvojitve. Časi, ko se je vse naše slovensko kult urno in umetniško delovanje koncentriralo v Ljubljani, so končali. Po osArobojenju Maribora, po novi preorijentaciji našega tukajšnjega narodnega življa, se jo pokazalo, da nam ni več mogoče naslanjati se samo na Ljubljano, ampak da moramo začeti tudi s svojim lastnim delom, kulturnim in umetniškem razvojem, kakršnega zahteva mesto, ki štejo s tesno združenimi predmestji krog 45.000 prebivalcev. Ta zavest nam je rodila naše Narodno gledališče, knjižnice, Ljudsko univerzo in končno tudi umetniški klub »Grohar«, Id jo priredil doslej že tri razstave. Prva »Grobarjeva« umetniška razstava je bila le nekak pregled vsega, kar imamo, brez kritičnega premotrivanja, druga je bila žo omejena na samo dva zastopnika modernejšo smeri, tretja, sedanja, pa je prva kolektivna razstava našega najboljšega, cvet naše u-metnosti. Zato komaj sedaj vidimo, koliko je v nas sile, koliko lepih izgledov za bodočnost. Ako hočemo biti pošteni, potem moramo priznati, da smo lahko ponosni že na to, kar imamo sedaj. Koliko pa bomo dosegli še v bodočnosti,
— Požar v StraSš&t V noči 21. na 22. sept. okoli Hi. uro je prebudil glas sirene prebivalce Strnišca, naznanjajoč jim, da je v taborišču ogenj. Gorela jo glavna delavnica Mizarske zadruge, ki je s stroji vred popolnoma uničena. Škode je precej nad 2 milijona kron, a je z zavarovalnino le deloma krita. Nesreča bi bila breizdvoxa.no še mnogo večja, ko bi bilo vetrovno in ko bi se ne udeležilo gašenja ljudstvo s tako požrtvovalnostjo, Posebno hvalo pa zaslužijo tu bivajoči Rusi. Le njih nadčloveškemu naporu je pripisovati, da niso zgorelo še sosednje barake in vrli kadeti so popravili to noč škodo, ki so jo povzročili posameznikom v svoji mladostni nepremišljenosti.
— BestiS&ien nrnor sta izvršila v, noči od 16. na 17. t. m. brata Barišič iz Medruma v Bosni. Iz zasede sta napadla s streli iz puške štiri braco Nuiče in vse stiki ubila. Vzrok: rodbinski prepiri. Ubijalca so prijeli in priznala sta zločin.
—• Dragi mternaeijon&lni demokratski kongres na Dunaju. Marc Sa--gmier, pariški mestni svetnik ter borec m mir, pobratenje in demokratsko sodelovanje med narodi je priredil v decembru lanskega leta v Parizu prvi demokratski kongres, na katerem, je bilo zastopanih 21 držav. Kongres je končal s splošnim sporazumom in velikim moralnim uspehom. Sedaj, od 26. t. m. do 2. oktobra pa prireja Sagnier drugi kongres na Dunaju. Dunajski demokratski kongres (bo imel sledeči dnevni red: 1. poročilo o demokratičnem in pacifističnem pokretu, 2. moralna in reliigijozna akcija — kirščan* stvo in izmirjenje narodov, 3. uloga o-mladine — problem vzgoje, 4, uloga žen —- žena in politično življenje, 5. propaganda v časopisju, 6. parlamentarna akcija —- Zveza narodov in parlament, 7. uloga strokovnih zver, — internacionalna dela, 8. resolucije in predlogi.
— Kongres italijanskega društva »Dante Aligh?eri« v Zadru. Italijansko društvo »Danite Alighieri«, .ki ima. približno isti namen kakor nemški! .^chulverom«, je imelo te dni v Zadru1 svoj letošnji kongres, na kaiterem. je bila službeno zastopana tudi italijanska vlada in sicer po prosvetnem ministru Anite. Kongresu so prisostvovali mmogobrojni senatorji in zastopniki ter preko 800 udeležencev iz cele Italije. Kongres je otvoril in vodil podpredsed. društva, grof Sanminia-telli, ki je v svojem pozdravnem govoru poveličeval italijanstvo Zadra te® naglasa!, da »bi Avstrija ne bila propadla, če bi bila podpirala širjenje i-talijanščine«. »Vi ste, Zadrani,« je re-i kal grof, »od italijanske države priča-
ako bomo šli nemtrudoma dalje po za-* početi poti!
Res je sicer, da je tudi ms£ertjaXa3 uspeh sedanje tretje razstave večji nego smo pričakovali ter da jo s tem. žo izdatno podprto bodoče delo naših u-metnikov, ali to še ni dovolj. ^NaSa u-metnost potrebuje veliko več, predvsem pa svojega lastnega doma. Kakor se v Ljubljani ni mogla domača umetnost razmahniti do zaželjenih višin, dokler ni zraste! v Ti volih Jakopičev umetniški paviljon, tako ee tudi pn-j nas v Mariboru ne bo mogla, dokler ne dobimo istotako paviljona, ^ ki bo posvečen edino in izključno boginji lepih umetnosti. Sedanje gostovanje IX) raznih tujih dvoran ali in telovadnicah jemlje naši umetnosti mnogo na njeni pravi vrednosti. Zato je neoib-hodno potrebno, da dobi naša umetnost svoj lasten dom, kjer se bo lahko svobodno in nemoteno razvijala in pro-cvitala.	^	#
Misel o umetniškem paviljonu v Mariboru se mi je porodila že pred več meseci, vendar pa nisem hotel stopiti ž njo piTed javnost prej, predno se ni o tvorila tretja umetniška razstava, od katere sem trdno pričakoval, da bo pokazala, da naša umetnost, takega paviljona ni le potrebna, ampak tudi vredna. Moje pričakovanje se je uresničilo v polni meri in zate smatram sedanji trenutek za najugodnejši, da o-pozorim našo iavnost na to zadevo. U-metniški paviljon, kakor sem si ga zamislil jaz. bi naj bil obenem razstavišče in atelje, kajti naši umetniki ne potrebujejo le prostora, kjer 1>I prire*
S£ran 3.*	.
ve S b d it«
' r-narVDof. s*. septembra
19 vi
kovfili mnogo, a v velikem de/u se vedno pričakujete (in bodo pričakovali op. tur.). Toda Zadar se ne sme smatrati kot nekak italijanski ^ biser, izgubljen v jugoslovanski zemlji, Zadar je' dedič in sedež dalmatinske italijanščine, ki je od rimskih časov dalje neprestano živela na teli obalah. Kar pa se tiče življenja italijanščine preko mej Zadra, po ostali »neodreše-ni« Dalmaciji, bo storilo društvo »Dante Alighieri« vse, bar bo moglo«. Na koncu je grof pcsval Zadrane, naj delajo neumorno za čimvečji kulturni anpredek, ki bo delal čast italijanski Dalmaciji ter zaklical Zadru in dalmatinski italijanščini krepek »evvi-va«. Iz tega je razvidno, da je društvo »Dante Alighieri« ob prisotnosti in pod patronanco italijanske vlade obljubljalo zadrskimi Italijanom pomoč za italijansko propagando v nasi državi. Kaj poreče k teinu naša vladal
— Ponesrečeno poštno letalo pri Aspernu. Iz Dunaja poročajo 2L septembra: Na letališču v Aspernu je danes padlo z višine kakih 50 metrov poštno letalo, ki je dospelo iz Prage in se je nahajalo na potu v Budimpešto. Francoski pilot Richard je debil težko pretresen je možganov in so ga nezavestnega prenesli na rešilno postajo. Letalo je popolnoma' uničeno. K sreči ni imelo s seboj nobenih potnikov.
— Požar Smirne. »Daily Mail« od pondeljka je prinesel z datumom od 17. t. m. izvirno poročilo svojega dopisnika o požaru Smirne iz katerega posnemamo .sledeče: Razen v turškem predmestju, gori Smirna na vseh straneh
■ in kmalu je ne bo več. S križarke »Iren Duke« gledam ta strašni prizor požara, ki se je razširil že na širino dveh milj (skoro 4 km.) in katerega jeziki švigajo preti nebu kakor ogromne kače. Skozi plamene požara se vidijo v ozadju zvoniki grških cerkva in tanki minareti mošej. Že v petek so se vkrcali skoro vsi člani britanske kolonije in zapustili mesto. Istega dne je v spremstvu dveh angleških častnikov in turškega komandanta mosta, generala Kiazima-paše, prišel na neko obrežje v bližini mesta tudi dopisnik »Dki-ly Maila«. General Kiarim-paša mu je rekel ob tej priliki: »Poskušali smo zadušiti požar s tem da smo metali v zrak bližnje hiše, toda pravega uspeha ni bilo. Po našem splošnem mnenja so mesto zažgali Armenci. Cela tolpa Armencev je pobegnila v neko cerkev sredi mesta, kjer je zbrala tudi orož.ie in municijo. Ko so pa videli, da ne morejo pobegniti, so zapalili cerkev ter tudi še razno druge stavbe v drugih delih. Dvaindvajset teh (požigalcev smo ujeli.« — »Med tern, ko vam to te-.legrafiram,« pravi dopisnik, »se požar vedno bolj širi. Računa se, da bo. okoli ,100.000 ljudi umrlo od gladu vsled ne-možnosti prehrane. Situacija je uprav obupna. Italijanski admiral Pepe organizira evakuacijo italijanskih kolonistov iz Smirne. Prvi parobrod s SCOO begunci je že na potu proti Italiji. Kakor angleška, tako delata tudi francoska in italijanska mornarica s polno
paro, da kolikortoliko pomagamo nesrečnikom. V okolici Smirne se postavljajo šotori in barake za namestitev onih, ki so ostali brez strehe. V mestu vlada kaos, mnogo je mrtvih, še več pa ranjenih in opečenih. Francoski admiral Dumesmil je rekviriral vse francoske ladje, ki se nahajajo v vodah Male Azije, da na njih prepelje na Grško kakih 20.000 Grkov in Armencev, ki so se zatekli v francoske azile.«
ITALIJANSKA DVOJNA MERA.
Prošli teden se je vršil v Pulju kon-: greš italijanskih fašistov, na katerem je bilo sprejetih tudi več resolucij, med njimi tudi ena, v kateri se kongres iz-1
t Potovanje maršala Pilsudskega v : Romunijo je bilo njegovo drugo P° ° vanje v inozemstvo, a namen nja je bil, učvrstiti še bolj prijate > odnosa je med obema državama, Pos no pa najti tesen sporazum ^in
Nar ato-
dsed*
Od v e. Kako se vjema to s častjo | drž. profesorja? Prof. mariborskega u-čiteljišča V. hodil je, ko je njegov brat, presrečni kaplan v Ormožu bil prestavljen na Pohorje se hladit, v ormoški okolici od župana do župana, da so mu podpisali prošnjo na konzistorij, naj bi se zasluženega kaplana pustilo na mestu v Ormožu. Zapeljal je župane, ki so morali v naglici brez seje podpisati.
Zidanbnosi. V sredo smo pokopali 20-Ietnega železničarja Dragotina Freja. Železničarji progovnega odseka, g- načelnik inž. Peteržela, vsi uradniki ter železničarska godba so se udeležili pogreba. Na grobu se je ginljivo poslovil od rajnega g. kaplan Vekoslav Pihler iz Loke. — G. inž- Ciril Peteržela, načelnik prog. odseka, je prestavljen v Celje Bil je v .vsakem oziru spoštovan in priljubljen.
Radeče. Pri nas so otvorili telefon, kar je toplo pozdraviti. Pač pa ne moremo pozdraviti. da se je prekinila vozna pošta iz Radeč v Zidanimost. Poštni sel, 60 let stari možak, ne more vseh zabojev tovoriti na svojem hrbtu, radi tega dobimo zaboje večkrat jako pozno, česar seveda ni kriv niti poštni urad niti .sel- Upamo, da se bo to spet uredilo, kakor je bilo svojčas.
Loka. Pri nas stavba gasilnega doma dobro napreduje. Zahvaliti se imamo za to različnim sosednim gasilnim društvom, ki so nam priskočila na pomoč-
Rcpeftoire:
Sobota 2, septembra: Hlapci. A. premij era.
Nedelja. 24. septembra: Prodana nevesta. Izven ab.
Pondeljek, 25. septembra: Zaprte.
Torek, 26. Izven ab.
septembra: Car in tesar.
jali javne umetniške razstave, ampak tudi kraja, kjer bi lahko delali. V sedanjih časih stanovanjskih kriz in neznosne draginje ni noben naš umetnik v stanu postaviti si svoj lasten atelje, brez ateljeja pa se težko izhaja. Javen atelje pa bi bil važen osobito še radi tega, ker bi so v njem lahko otvorila ■umetniška šola. Kake važnosti bi bila taka šola za. naše mesto, mi menda ni treba posebej povdarjati, omenim naj le, da bi se v njej lahko naobraževali v umetniških vedah vsi naši nadarjeni mladi ljudje, izpopolnjevali bi v javnih šolah pridobljene temelje o slikarstvu in kiparstvu, v kolikor bi to potrebovali zase, oni pa, ki bi se mislili popolnoma, posvetiti umetnosti, bi. se v tej šoli lahko pripravljali za vstop v akademijo. Poleg tega pa bi taka šola dvigala tudi med širšim ljudstvom estetično umetniški čut ter širila razumevanje in zanimanje za lepo domačo umetnost.
Paviljon bi po mojem mnenju bilo treba postaviti v mestnem parku, ker bi bilo tam zanj najprimernejše mesto in prepričan sem, da bi občina bila brez nadaljnega pripravljena (odstopiti brezplačno primeren prostor za zgradbo. Seveda mi bo kdo ugovarjal, češ,
»Prodana nevestam, V nedeljo, 24. septembra poje vlogo Marinke v »Prodan''. nevesti'« novoaogažirana članica mariborskega gledališča gdč. Gajeva.
Predstave. Ponovno opozarjamo c. občinstvo, da se vrše predstave v tuk. gledališču točno ob 19% in ne ob 20. tiri. Cenjeno občinstvo naj blagovoli vzsti to na znanje, ker s prepoznim, do-hajanjpm moti in vznemirja pravočasno dospelo občinstvo kakor tudi igralce.
mjtaig)	rwrwii	mm	anmtimmrt
ideja sama na sebi je lepa, a kako jo uresničiti, za tako zgradbo je treba denarja in zopet denarja. Dobro, tudi na to sem mislil. Organizirati je:.reha najprej odbor, ki bo prevzel nalogo zbiranja potrebnega kapitala ter grajenja paviljona. Načinov, kako dobiti denar, jo več, deloma bi so zbiralo prostovoljne donose naše javnosti, prirejalo v ta namen cvetlične dneve, koncerte in druge take prireditve, deloma pa bi se skušalo dobiti nekaj denarja pri naših javnih oblastih, pri mestni občini, pokrajinski upravi ter pri naši centralni vladi v Beogradu. Ako vzamejo to akejo v roke pravi ljudje, gotovo ne bo ostala brez uspeha. Treba je samo malo dobre volje in [požrtvovalnosti, pa bo šlo in Maribor bo čez leto dni že imel svoj umetniški paviljon, na katerega bo lahko ponosen.
Radi tega apeliram na vso našo zavedno javnost, naj se te dni, ko bo prejela poziv na sodelovanje pri realizaciji te lepe ideje odzove v polnem in častnem številu in naj pokaže, da je Maribor res sposoben postati drugo kulturno in umetniško središče slovenskega naboda.	•
.... ,	sednik Pilsudski in njeg
janeiu nacionalisti, da se spremene z 1&} >0yg,ld zmiaalji minister
zakonom garantirane ustanove. Nada- yricz tei, rom,umfci ministrski prec Ije zahtevajo y posebni resoluciji služ-! ^ Bratianu in romuuski zunanji Dobeno postopanje proti protiitalijanskim . tat Duca kouferkali o sledečih tiett elementom, kar pomeni v fasistovskem j 1Trašaujyi;	''
žargonu ravno isto kakor postopanje; 1	*	.	„	,	■	f]ržav.
proti vsem neita lijanskim elementom v ; V prvi vrsti o stališču o , •	_
Italiji. Resolucija Zahteva, da naj se ( napram sovjetski Rusiji. J\nO|aj0 odvzame takim elementom vse konce-; sko-ruske in romunsko-raske c-^	^
sije, talko trgovske kakor tudi «Wr Ob koncu zahtevajo tudi,
strani vse one duhovnike, ki uvajajo j aiji u-raiuau	.nt)een«
»proti volji naroda — slovansko litur-j (1921.), reproduciran v »JiiSt v
gijo.«	_	{{št. 5. DL) ima_ proti zaaiada ^ter^
Tako fašisti napram. jugoslovanske- 1 sanltne meje. Poljska je obmeje^ mu življu v Italiji, a istočasno posve- to določeno v —	.,
čajo pažnjo tudi Nemcem v Južnem Ti- \ Besarabijo kot rusko pokrajino,
„ ______„ obrtne. ■ karakterizira cel niz kontrastov*
li, da naj se od- I katerih navajamo tu samo dva. _o^ • ike, ki uvajajo! nji uradni zemljevid sovvje.suce *
RSrzate pa prikaz
ko pokrajino, a
rolu. Fašisti so nedavno pričeli s proti- f muni ja začenja po tem zemlj^vr-
onstran Pruta. Potemtakem t or*
smškimi izgredi v Bocnu, a sedaj so; maj -rmulirali tudi zahteve tamkajšnjih i pri z
f Q_________ _	.	_	.	T-UJM—
Italijanov. Fašisti zahtevajo odstop j ko-poljsfco mejo, ne priznava pa '	^
nemškega župana v Bocnu. To pa je ] romunske. Pred velesilami pa 3^ ^
priznava sovjetska vlada, sedanjo^-^
nrevec celo nekaterim izmed njih, zato] obratna: zavezniške velesile so
riški pogodbi z dne 28. oktobra trdile sedanjo m sk o -.romunsko
do odločilnega zaključka ni prišlo. — Tudi italijanski službeni politiki te zahteve fašistov niso pogodu, ker išče na zunaj ravno pri Nemcih pomoči proti Slovanom. Tako je bilo tudi v bivši avstro-ogrski monarhiji in da se
_ Rusiji kar akte rizirajo z ene st ra ^ politika Italijanov ni napram Nemcem! davni Litvinovi dogovori v Varsa_
uojiijiu	—	,-vravO-
dočim še do danes niso priznale i . veljavnosti riški pogodbi. Direk n. nošaje obeh držav napram soVJ.
nikakor spremenila, a isto tak o tudi ne napram nam Slovanom, se vidi najbolj po odredbi italijanskega vladnega poverjenika v Boenu, da se morajo saino-•nemški napisi zamenjati, ne kakor v Primorju s samoitalijanskimi, ampak z dvojezičnimi. Nemci se za ta uspeh niso mnogo borili, dosegli so ga zlahka; drugače pa je seveda v Primorju, tam ne pomagajo vse prošnje po dvojezičnih napisih nič, vlada ima v tem j oziru gluha ušesa.
Vidi se,, da,so-se Italijani naučili od stare Avstrije ddbiro politiko dvojne mere napram svojim manjšinam. Slovenski primorski politiki so se vsled tega z vso ogorčenostjo obrnili na rimsko vlado, zahtevajoč, da preneha s to
izjave poljskega zunanjega n11'-Narutowioza, da je napetost v iraških odnošajih popustila; ® strani pa večkratni brezuspes111 -jgi k-usi direktnih pogajanj med Ro01 in sovjetsiko Rusijo. Radi tega, J ^ eden glavnih zadatkov poljska-1 , j2 skega sestanka v Sinaj i najti i® te razlike odnošajev.
Drugo vprašanje rezultira 1 ga, a tiče se praktičnega rešsva11' j0 ve ruske ponudbe za razorožit^* bila tokrat dostavljena neposrea1 g0 di Romuniji in ki predlaga, na? vj tozadeven sestanek vršil, v Mos.‘ Odločitev glede te ponudbe še m P
Ako pa bo ponudba sprejeta in
bo PT1“
itJL&
šlo res do moskovskega obstan^^^
dvojno mero. Koliko bo to pomagalo ni ^ ^	^	vdeležili	tudi
mogoče reci, najbrze pa bo rezultat tak , de]ega^_ Tretja ffniipa ^raŠanj
tira iz okolnosti, da vežejo R°iri"
kakor vedno, nazunaj vse polno ob-
,	.	Tl*	L '1 | '1'ira IV.i Vjtt_OLlJAJ»L.L, U <X>
ljub naznoter pa nadaljevanje starih istotako ka]tor p0ijigk0 interesi meLOcl-	|	važnosti tudi z drugimi nasl®1dst^'L
ZVEZA MED POLJSKO IN ROMTj -1 državami. Ako se vizame, da j® ^ NIJO.	I nija kot zaveznica Poljske ^obeac^^^^
Pred par dnevi smo poročali o raz-;di članica Male antante, je 2 ^ jno*. govorih med poljskim "predsednikom • na današnji položaj jasno, da se. Pilsudskim in šefom romunskega ge- J ralo na sinajskem sestanku ^ ^ nera.lne.ga štaba glede sklenitve polj- 1 jati tudi o odnošajih Poljske nfi
.-romunske vojaške konvencije. Ker j dragima dvema clanicama^ &■*.
Si£0-j^uu.,.w	    ,	v	.	.	r
sta obe državi članici Male antante,; tam te, Ceskoslovaski in kateri pripada tudi naša država, je po- \ Poljsko-romunska vojaška kon v' ^ 1 relmo da se tudi naša javnost seznani in ožja zveza je mogoča komaj malo podrobneje s poljsko-romunskimko so temeljilo rešena vsa ta vi
razmerjem.	*	nja,	 —
——     •----------------------------------'    1 “ ' . "
zastopan edini Kavur. Bolje z®
Zmariborske razsl«.«. ... .	..	m	,.na
so nasi kolarji (Bratina, * - ^er,
Ozrli smo se doslej na nekatera pa-j nik, Podkrižnik, Borstner, \e
nogo našega narodnega gospodarstva: Stajnko, Pečar, Lešnik itd. Zani
in naše umetnosti, ki so pokazale na je vzbujala tu zlasti avto-karo* r.
- — • s o o %,
razstavi svojo moč in.
sposobnost. Ne Podkrižnikova. Tudi izdelki
bilo bi
jiaf
&
pa prav, ako bi ne podali vsaj jev delajo vso cast tej panu^ .jemalo zaokrožene slike vsega, kar se je; obrti. Sodi, naravnost umetniško ^ na i-azstavi nudilo.	j lani, tvrdk Marčec. Škripec, Dvor
Najbogateje se nam zdi na razstavi j Stendte so vzbujali veliko P°*	,^r.
A1.' r\ In eo /irm on i TVi	Zfl.
Ako tu še omenimo tovarno za ske kline, smo absolvirali oni
del
stave, ki ima kolikor toliko zvez
zastopana naša
lesna industrija,
rod katero prištevamo predvsem m i- šo lesno industrijo, zarstvo. Pohištveni in drugi izdel-j široko polje zavzema tudi ki, ki nam jih nudijo na razstavi tvrd-(	v , ,	,	. .
lce »Drava«, Vintgar, Tesarska lesna j	****** ln stro*™ mdU ^ &
industrija, Marušič, Sagadin, Rojko, .Tu vidimo zlasti bogato zastop® ^ Nudi, Edelstein, lesna in kovinska za- j še ključavničarstvo, n« ‘ z jz-druga Strnišče, Klančnik & Kompara, | navadnimi, ampak ponekod ce np-Paitz, Koter, Zupanič, Staudingor, Be- j redno umetniškimi izdelki, da °sl^o-lina, Šafarič itd., so brez dvoma prvo-, mo tu le razne blagajne -e tvrd' vrstni. Dokaz temu je dovolj že dej- J ve, hidtavlično stiskalnico za stvo, da je na velikem delu razstav Ije-j ke Si rak, razne telinice tvr«	fr
nih predmetov najti listke z napisom! in Ussar itd. Kumerc. Sternber ^ »pa^odano«. Posebno zanimanje so zlas-j drugi ne zaostajajo. Ne zdi 86k»f ti pri Mariborčanih vzbujali pohištve- j grešno, še v zvezi s tem bmei^ ^ ni izdelki tvrdke Šafarič iz lesa staro- j že tudi naše kotlarje, ki s°^ r^čii ga dravskega mostu (kmetska obedni- j stopanj menda samo po Oma'^-}^ ca, kmečka zibelka). Tu sem moramo j ko v a č i imajo samo enega zarbinj0 žfi' djati tiudi naše strugarje, ;zmed(v Veselku iz Središča. Izdelek katedih na je,— kak.or ge nani z4.i “ -1 q z a i ja. blagajn ifflS x
»IK0VMM
Prav dobro zastopstvo. Industrijo za ko s e zastopa Ivieffer iz Sv. Lov-.v8’8’a^anterijsko kleparstvo JeUek ter Wenbnik in Karba. Strojit1 a 111 dustrije je precej dobro za-j 0'pana in moramo tu zlasti omenjati
11	Predmete, ki j.-o vzbujali veliko po-Orncst: Rudlovo stiskalnico, ki jo je _T. ala tvrdka Dernovšek, umetni •p.1?, ^rtnaritschev, kmetski mlin ^eiferjev. Tudi Ježek in Pučko sta Pokazala velik napredek strojne indn-‘ ni° z v o n ar s t v o reprezeaitiva mariborska tvrdka Buhi.
Stavbena industrija J® stopama po tvrdkah Hitrozid, Kiff-ip3^11’ i ^timger, Rojs in S,pes. Želeti ia bi .£ini pr6-> tudi v naših krajih a Prihajati do večje veljav.?.
Tiskarsko industrijo
J* litografijo zastopajo Mariborska ti-^rna, Cirilova tiskarna in Slanic. V Bi«"1 s.+r>ra i® trudi knjigoveška in pa-ikJif ^^^ija. zastopana po prvih »p 1 J" tvrdkah Weixl, Benčina-tonaXn ™ ^ abtar, istočasno tudi kar-
nam je preiti kar na
8 Carstvo, podohavstvo in fotogrftfsko stroko.
o	Pcsr>,^ne	Groharjeve razstave,
Ho? .e+^ Smo P^sa^> najdemo ša siiko §1 , „ °.ve> Ambrožičeve in Pistovjeve. Brco11:11 ™a 2ve®in® Portrete, dobro po-So>>'eiiM Taznn one&‘a g. Šoštariča. — Jatini ai-S^vo *n črkoslikarstvo z a s! o-“iljPP in Horvat, podobarstvo tar C^ ni? in P1’* katerem zlasti ol-tc Boka vzbuja veliko pažnio; fo-lo v, “ stroka jo dobro zastopana *ich«u, Mayerju, K is er ju in Peri-
Glasbena industrija
j-a f1dinega zastopnika v znanem gra-glasbil Brandlu.
Mlinska industrija jjj *a®t°Pana tudi samo po eni tvrdki, in ';8 ?a znana itak po celi Sloveniji lzven nje: g. Zadravec iz Sredi-
ftaj
^•st,
V	oblačilno skupino
nam bo dovoljeno uvrstiti
^ ,0 najrazličnejših naših obrti: ima-Diort-Sn ^ a r ' e ^ai'čiča in Butolena, 6ter 181 i n j e Stauber in Arrnbru-C ’v1 odne salone Bračič, Miiavc, jte Setina, Tanz, Fass\vaid, ?oma-ifn ,.ailTer* Belee, Naveržnik, Kitzltr, flič, Kokalj, Kelc; čevljarje žtof^ Knlka, Roglie, Gabršček, Kri-tUv ?drič, Združene čevlj. mojstre, ja T|rsek, Sulič, Globan, k 1 o b u č a r-3av TSa’ tovarne za perilo Dur-8t a’ %"0njrl> Magerl, tovarno za .^®znike Reps, krznarja Holy-ll? končno še dajmo sem tudi sed-
V1	•! 6 Schanwettra, Bezjaka, Borka, wjV?s5. Majcena. Tovarna za pevilno J>jS/I‘? Turinova ter gumbarna v SI. rici spopolnjujeta to sliko.
Živilska stroka kče^^1-7 °ddelek za brano in oni za pi-
C^ampanjsko industrijo zastokata .5 in Bouvier, likersko Druš-Diehl ter Hutter - Elsbaclier,
T> i vC’	ter
0	v a r s t v o Gotz, sadne izdelke industrija sadnih izdelkov, k&n elCarstvo zastopata Rajšter in Peli-lj0 ’ *CftVRo industrijo Pahor, mlečne
pCrve Eisenmann.
1ie<!stajaio nam še nekatere st roke, katerih je med Slovenci menda ^aas> zastopano puškarstvo. — vil je samo Sternad. Svečarstvo Cvilak, gačenje živali Pajtler, k vrf.ga skupina lisičje družine vzbu-tgjj v‘ko pozornost in je bila menda že jnd,0l7.PTvih dneh prodana; električno
l	zast°lPai0 Elin, Volta in A-u^ator, pasarstvo in pordatarstvo kovinsko indnstrijo Sorlini in it! ^esr> steklarsko industrijo Kristal ?vačič, cementno industrijo Roli^, 111 Predilno in vrvarsko industrijo PuOV6c in Adamič, pletarsko obrt
dušika v Eušah. Naša industrija mineralnih voda ima zastopstvo samo v izložbi zdravilišča Rog. Slatina. Ako končino še omenjamo eden najlepših delov razstave po umetniški vrednosti izdelkov, oddelek za narodne vezenine, dalije vinsko razstavo, o kateri smo že obširno pisali, končno kmečko kočo, katero smo tudi opisali, smo — mislim dali nekakšen pregled naše letošnja razstave.
Povdarimo lahko, da je razstava vzbudila, v vseh krogih obiskovalcev izredno zanimanje in občutek zadovoljstva. Brezdvommo je, da nam Tazstava niti še oddaleč ne nudi celotno slike našega narodnega gospodarstva, niti ne naše obrti, zakaj pogrešali smo mnogo, mnogo naših dobrih in znanih tvrdk. Ne dvomimo pa, da se bo razstava od leta do leta izpopolnjevala, saj vidimo že od lani velik napredek. Sicer še pa o stvari spregovorimo.
»ar'5.
• M iL&
lo
.j	~	1X1. xxuallllVJ,
,VJll';^rTla v Strnišču, Perič in Antloga, Pekrsko Herioko, Filipič, to	ru obenem omenjamo zna men i-
Deg Qajdbo Kolmana iz Slov. Gradca, 5os’hV kateri se kuri z žagovino na fl6tljeen način, ki ix>meni veliko prište-Zn |^Ha knrivu. Izdelovanje umetne-^rrio' - ’e zastopano edino po tvrdki ie	T' T-a§kem. Kemična industrija
2asto:
:Cana t^i i^Uu6DQ.Po tvoniici
STaribor 23. septemb a 1922.
m Smrtna ko?a. Po dolgi in težki bolezni je umrl dno 22. t. m. v tukajsni bclnici g. Ante Iveša, pestmi kontrolor. Pogreb se vrši 24. t. m. v nedeljo
o	15. uri na pobrežkem pokopališču.
m Mmfster Marko Tiifkovie v Mariboru. V četrtek popoldne so ;je usta-•v il ra svojem potovanju iz Dunaia v Beograd v našem mestu minister za konstifcuanto g. Marko Trifkovič. 0-gleda.1 si je z velikim zanimanjem mesto in okolico ter obrtno razstavo in bil zvečer v gledališču. Iznenaden je bil, da je čul v »Običnem čoveku« nastopiti naše igralce v srbščini. V petek je napravil izlet na Falo. V pogovoru z dr. Kukovcem je povdarjal svoje posebno zadoščenje, da je narodna skupščina in vlada napravila Maribor za sedež velikega župana in oblasti. Na teh zakonih in naredbah je imel minister Tirifkovic glavni delež. Dr. Kukovec je opozarjal ministra, kako pametno bi bilo, če bi se beograjski kapital angažiral v tukajšnjih industrijah, ker bi se s tem dvignilo medsebojno zaupanje in bi se omejil sčasoma uvoz rebe iz tujine Minister'TrHkovič je radikalec, bil je že ponovno ministrski predsednik.
m Odlikovanja na obrtni razstavi-Razstava, katero je obiskalo doslej nad 70.000 ljudi, se bliža koncu. Včeraj 22. t. m- je bila na razstavi cenilna komisija iz Ljubljane in Zagreba, ki je priznala
111	zlatih, 54 srebrnih in 12 bronastih kolajn za najboljše razstavljene predmete. Imena odlikovancev objavimo. Sinoči 22- t. m. je pel na razstavnem prostoru na vrtu Dij. doma zbor Glasbene Matice in poje zopet jutri (nedeljo) zvečer ob zaključku razstave.
m Mleko iz Maribora vozijo v vagonih ra Dunaj. Od tega nima koristi kmet, ampak prekupčevalec, meščanom pa tega domačega živila v primerni kvaliteti primanjkuje. Preko zime bo še mnogo hujše.
m Dunajski češki otroci na povratku iz letovišč. Danes dopoldan je^pasi-ral Maribor vlak z 960 češkimi šolskimi otroci z Dunaja, ki so se nahajali na počitnicah v Daru varu	Otrobi fo
ootovali pod nadzorstvom 41 spremljevalcev.
m Ljudski knjižnici je daroval nek mariborski denarni zavod, ki noče biti imenovan, 1000 K. — Stalni knjižnični podpornik, g. Lepše Ganter, plačilni natakar, sedaj v kavarni Beograd, pa je kupil knjižnici celo zbirko elegantno vezanih Dumasovih romanov za 1400 K. Plemenitim darovalccm, ki naj najdejo vredne posneinalce, iskrena hvala.
m Cercle francais otvarja 3. oktobra tri francoske kurze in sicer začetniški, nadaljevalni in konverzacijski kurz. V-pisovanie v te kurze se vrši v torek ?<5. in v petek 29. septembra v društveni c' talnici (drž. gimn-, pritličje na levo), pozneje pa začetkom in koncem vsa!, francosko ure; kurzi bodo, kakor lan’, dvakrat na teden, ob torkih in p e tja h cd 18. do 19. ure na moškem učiteljišču, II. nadstropje. Društvena čitalnica bo odprta ob -po^delikih, sredah in petkih od 17. do 19, ure. članom so tam na razpolago: Le Tejnps, Le Jorunal des Debats, Le Journal. La Revne des Deux Mon-■ 1"'-.	L'i>!’is;ndi"':'!,	Temina,	Ledures
jjcnu T.ous ia v.o.c clPtin. moclejniu ir.^.
coskih knjig, ki si jih člani lahko izposodijo na dom. Da goji posebno tudi francosko konverzacijo, bo društvo prirejalo vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 17. do 19. ure prijateljski sestanke v svoji čitalnici. Člane pa prosimo, naj se prav v velikem številu udeležijo teh prireditev. Za prihodnje mesece je tudi že priglašenih več zanimivih francoskih predavanj. Šolnina za vsak kurz je 15 din. mesečno. Redni člani plačajo članarino letnih 12 din-, novi člani razen tega enkratno vpisnino 6 din.
m Društvo iugoslovenskih akademikov v Mariboru javlja sl. občinstvu, da se že javljeni zabavni večer s plesom vrši SO. t. m. ob 20. uri v vseh pirostorih Narodnega doma. Gmotno stanje akademske omladine je letos tako otežkoče-no, kakor še ni bilo nikoli. Ne samo za one akademike, ki študirajo v inozemstvu, tudi v domovini v bližnji Ljubljani jim bo življenje težko in marsikateri bo letos rnofal opustiti študij, če ne bo pravočasno podpore. Podporno društvo v Ljubljani je v razpustu, državne štipendije še niso regulirane, najbrž jih še ,v doglednem času ne bo. DJA v Mariboru šteje preko 60 članov, med njimi je polovica takih, ki se z lastnimi sredstvi nikakor ne morejo vzdržati. Navezani so na podporo. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen revnim članom se obrača DJA na vso, akademski omladini naklonjeno občinstvo, da s številnim obiskom pripomore h kar najboljšemu gmotnemu uspehu prireditve.
m Trgovska nadaljevalna šola. Vpisovanje se vrši v nedeljo 1. oktobra od S. do 12. ure- Predložiti se ima zadnje šolsko izpričevalo. Na novo vstopivši naj prineso krstni list in zadnje šolsko izpričevalo ter imajo položiti sprejemni izpit, ki se vrši isti dan od 2. do 4. ure. Redni pouk se začenja 2. oktobra. .Vodstvo šole-
m Shod žena državnih nameščencev zoper draginjo. V pondeljek dne 25. t.
m. se vrši ob 8. uri zvečer v Narodnem domu shod žena državnih nameščencev zoper draginjo. Na shodu se bo orisal obupen položaj državnih nameščencev in njihovih družin. Med dirugim poroča pisateljica gospa Bar.tc3-Nad-liškova iz Ljubljane. Žene, udeležite se shoda polnoštevilno! Sklicateljice: Beti Tominškov®,, ravn. soproga; Antonija Pirčeva, ravn. sopr.; Alma Muleje-va, sopr. sod. sv.; Dora Štefinova, sopr. postajenač.; Milka Pirnatova, sopr. drž. viš. živinozdir.; Antonija Francetova, sopr. davč. upr.; Klementina Vršcojeva, sopr. ekse-k.; M. llu-mekova, učiteljica; Zora Ribarieeva, sopr. prof.; Marija Hartnerjeva, sopr. straž.
m Ce se razvnamejo stara srca.
Pred par dnevj. smo poročali, da je na nepojasnjen način in neznano kam izginil Mariborčanom dobro znani 84-1. prodajalec klobns. Zmaher. O njegovi zagonetni usodi se je mnogo govorilo in ugibalo, gotovega pa seveda ni vedel nihče. To govorjenje pa je dalo povod policiji, da se je pričela zanimati za zadevo in posrečilo se ji je res izvedeti zanimive podatke. Pogrešani Žmaher jo bil, kakor se je ugotovilo, kljub visoki starosti vendar — srečen ženin in bi bil, ako bi ne bil izari.nil, postal kmalu tudi »mlad« zakonski mož. Smolo pa jo imel v tem, da je njegovo izvoljenko, seveda tudi ne več mlado, ljubil še nekdo drugi, 60 letni Miha Šetar. Kjer sta dva tekmeca pri eni nevesti, tam je seveda tudi ljubosumnost, tako je pri mladih in tako je bilo tudi pri teh starih. Šetar je bil silno ljubosumen na Ziruaherja ter mu ie nedavno celo pred pričami obljubil, da ga bo vrgel v Dravo, ako ne opusti namere poročiti se z njegovo oboževanko. Zmaher pa se 'e-ga seveda ni ustrašil in ni opustil svoje namere, kajti ljubezen je ljubezen, ia on ne straši ničesar, tudi Drave ne. na že kakor bilo — Zmaher je res '1 ir. policiji je prišlo na misel, da ,	'	:■■■	rnegoče, da ga je^nje-
i	“ ■	■	spravil v Dravo, zato
:.;a je aretirala ia izročila državnemu pravdništvu radi nevarne grožnje in v nadi, da bo morda le vedel povedati, kje se nahaja Žmaher, oziroma kaj se je ž njim- zgodilo. Morda bomo torej v kratkem poročali še kaj. več o taagedi-ji te stare ljubezni.
m Cirkus »Drina.« V sinočnji rokoborbi .ie premagal Maril)t>t»os ^ohjir-
m Koncert v parku tukajšnje godbe jutri v nedeljo 24. t. m., ki se vrši od 11. do 12. ure, ima sledeči program: 1. Binički: »Kraljeve garde«, marš. 2. Parma: »Pozdrav z Gorenjske«, valček. 3. Smetana: »Ouveriura iz opere: Libuša.« 4. Heitzen: »Slovanski svet«, potpuri. 5. Saint Saens: Fantazija iz opere: »Samson m Dali-la.« 6. Fučik: »Triglav«, marš.
m Pečnikov učni zavod za ritmično gimnastiko in modeme plese otvori svojo letošnjo kurzno sezono v pon-deljek dne 20. oktobra. Podrobnosti eo razvidne iz današnjega oglasa.
m Cirkus »Drina«. V soboto dne 23. t. m. rokoborba. 1. par: Tscharre proti Druženovič. 2. par: Tom Sajea* proti' Semič do zmage. 3. par: Stokič proti Starman. 4. par: amerikanska rokoborba: Stanley proti Popovič. —- Boksanje DenussieT proti Efanodi. — Vi nedeljo dne 24. t. m. popoldanska predstava. Rokoborba: Zanelatto proti E-fendi. Boksanje Derussier proti De St. Bruno. — Večerna predstava. Rokoborba:!. pa.r: Stokič pToti Stanley. 2.. par: Tshairre proti Tom Sajer. 3. par: Druženovič proti Semič. 4. par: amer. rokoborba: Popovič proti de St. Bruno,, Boksanje: Rcssano proti Starman. Sodnik: Lebedinslcy.
m Velika kavarna. Najmoderneaša kavarna v Sloveniji. Na razpolago, tu in inozemski listi. Eleganten Bar. Dnevno koncerti.
m Hotel Halbvvidl danes nedelja 24. septembra predpoldanski in večerni koncert, sveže Gotzovo prvo, prvovrstna vina in izborna kuhinja. .	j
Gremiju trgovcev v Mariboru.
Po dolgih in težkih bojih si jo priboril Maribor svojo nacijonalno pra-vioo, otresel ee je dolgoletnih suženj-, skih vezi ter tako postal last naroda« od katerega je bil od nekdaj. In sedai je naloga nas vseh, ki se zavedamo ko^ iikega pomena ima za nas ta nacijo-* nalni mejnik, da ga skušamo prepojiti] s čim večjo nacijonalno zavednostjo in ga dvigniti na čimvečjo kulturno stopnjo.	,	.	t	••	'*
Ena najvažnejših kulturnih institucij je za vsak narod brezdvomno gledališče, ki je po treh letih svojega delovanja dobilo naslov: Narodno gledali-
šoe.	, „
Uprava Narodnega gledališča st je osvojila načelo, dvigniti sedanji nivo' te institucije do višje umetnosti in ga dovršiti do enakovrednosti prvih gle^ dališč naše države.
Da pa je možno doseči ta cilj, potare* bno je sodelovanje vseh slojev mesta Maribor in dvigniti gledališče na isti način, kakor je ob prevratu dvignila Ljubljana svoj hram umetnotsi, oaigu-rati mu je treba s pripomočjo vseh onih, ki čutijo smisel za umetnost injki se zavedajo, bodisi po svojem staležu# bodisi iz ljubezni, te svoje dolžnosti.
Znano je, da absorbira oprema dram« skih, opeanih in operetnih del ogroin-ne svote, kateidh naše gledališče, tako fundirano kakor je danes, ne zmore. Zato je nujno potrebno, da priskoči narod tej svoji edini umetniški instituciji na severu naše domovine v na j izdat* nejšo pomoč. Podpisana uprava si uso-ja zatorej zaprositi tudi p. n. giremij trgovcev v Mariboru za blagohotno pomoč in sicer v tem smislu, da bi pr> svojih cenjenih članih trgovcih in in-dustrijalcih mesta in okoliša Maribora na primeren način podpirala naso prošnjo, ki obstoji v tem, da bi vsak izmed omenjenih p. n. članov po svoji moči prisipeval materijelno s predmeti svoj^ stroke, ki so vporabni pri opremi gledaliških iger. Tako bi bilo za gledališče velike važnosti, ako bi g?i trgovci podarili upravi ostanke manufakture? nemodne obleke in oprave, železninske predmete, papir, barve, les itd. Vsaka stvar je pri gledališču vporabna in ob pomanjkanju iste rastejo stroški režije ter ogrožajo nadaljni obstoj.
Podaritev takih predmetov sigurno ne bode obteževala našlii p. n. trgovcev, nasprotno se m damo, da bodo, u-videvajoč položaj gledališka. iadevoTj< priskočili po svoji možnosti Up/avi ■* pomoč in s svojimi doprineski pripo mog.j k lazvitk i slovenske Talije > M.£tril:< r;:.
S?wm B
* T A B D K i
ssplemtra 1922._
Spori.
r< V Temnis-turnir za prvenstvo Maribora. Za današnji turnir, ki se vrši na športnem prostoru »Maribora«, so do-šle naslednje prijave: I. za igro gospo-dov-poodincev: gg. dr. Blanke, Felbor, Kostial, Leyrev, Paternolli, dr. Robič, Rogiie, Skrbinšek, kap. Šuput, Wies-tbaler, Žunkovič. M. Igra dame poa- j dine: dame dr. Kraus, Kren, "Masivurg i dr. Ravnik, Stergar. III. Gospodje v
že 74 let starega očeta Janeza Zelenika st. Žena Ana in oče Zelenik st. nista imela torej povoda se ga bati. Dne 8. manj t. J. ;jo naznanil občinski svetovalec Janez Brmež v Paeinju na orožniški stanici v Ptuju, da leži posestnik Janez Zelenik ml. v Paeinju v svoji postelji umorjen. Poizvedujočim Orožni-| kom je takoj priznal obdolženec Ivan Zelenik st., da je imenovanega dne zjutraj okoli 5. ure udaril s sekiro za ; vrat svojega sina Ivana Zelenika ml. i ki je trdno spal v postelji, im sicer s ta
dvoje: Pari BlankeAViestbaler^Kosti-j ko ^ ^ ^ nj. yeg ganiL obdolženec
"	'	!	je	vzdržal	tudi	pri	sodišču	popolno	pri-
ail-Zunkovič, Leyrer-Felber,
Šuput. IV. Mešana igra v dvoje: pari j
g. dr. Kraus
iU	f	“	*	.krl.tU5no
... , ,v cu it u:„i	c. ,i„ |	jutro	najprej	prepričal,	ce	spi n;iogo\
tlialer, gde. Stergar-Kos^ 1,	g. .	^	stopil	na to v	klet	po težko in ostro
Ravnjk-Roglic. ferebani so do danes	sina 2a
sledeči gg. igralci:	dr.	Robič	eontra	^
Kostial; Paternolli kontra	Pelber;
Oba sta premožna. Roparji so se zbrali v Iršičev! koči, četrt ure od glavne hiše. Oboroženi so bili z vojaškimi puškami, bodali, sekiro in palico. Zvečer ob 8. uri žo je šla Iršičeva rodbina k počitku. 0 polnoči so navedeni strli vežna vrata in vdrli, v hišo. V obrazili so se vsi popačili, da jih ni bilo spoznati.
Obtožen je' Josip Ja godič, .dola v ec, io jen 1. 1867. v Stranjah, nazadnje biv o joč v Košnici, vdovec, da jo požuga ■ goljufal. Dne 21. febr. t. 1. 30 fctat -_• ure potrkal nekdo na okno poseso Amalije Arzenšek v Št. Vidu pri_1 ' belnem in prosil za prenočišče, n ga pa ona ni mogla datL Ko je A minut pozneje šla Araeiisekova^^
Skozi vežo so vdrli v prvo sobo, kjer,  *•-—,„mnatl
so spali vsi domači razun gospodarja j dat v mlin, jo opazila na .	,	je
Ivana Iršiča, ki jo spal v sosedni sobi, ni strehi plamen, S pomot j Šli so takoj nad njega, mu nastavili na j bil ogenj hitro pogasen su	.j	%
prša puško, katero je pa Ivan Iršič za 1423. ure je današnji o	•	..s
cev pograbil in se boril za njo s F rjav
Žunkovič eontra Leyrer, Stergav-Ko-RtiaJ kontra Kren-Wiesthaler. Pričetek ob 9. uri predpoldne.
:	Svoboda :Rap?d. Prvenstvena
tekma se vrši v nedeljo ob pol 16. uri na »Mariborovem igrišču v Ljudskem vrtu. Ker so po dosedanjih rezultatih’ jesenskih prvenstvenih tekem s točkami vsi klubi enaki, je pričakovati ostrega boja od obeh strani.
m V nedeljo dne 24. t. m. ob 8. url otvoritev razstave! Vsi na Glavni trg! Razstava samo dopoldne!
Porotno sodišče.
Maribor, 22. septembra.
Svojega sina umoril,
Janez Zelenik st., provžitkar v Paeinju pri Ptuju, rojen 1847 v Loškem vrhu, je obtožen, da je dne 9. maja t. 1. sina Janeza udaril v spanju dvakrat s sekiro za vrat in ga umoril. Obtožnica, pravi:
Pokojni Janez Zelenik ml. jo živel do pusta 1922 v srečnem zakonu s svojo ženo Ano. Bila sta pridna gospodarja. Od pusta naprej pa je začel Janez Zelenik popivati, tako da je bil skero vsak večer pijan, v pijanosti razsajal
jem. Očetu je priskočil na pomoč sin Filip; oče je hitro skočil v svojo sobo po samokres, pa ni upal streljati na roparje, ker se je bal, da zadene koga izmed domačih. V tem je pa že drug ro-vrat v spanju, tako da je bil pri priči j par nastavil Iršiču na prsa puško z ba
mrtev. Motiv in namen pojasnjuje cb- j jonetom. Gospodarjeva žena je s kri-dolženec s tem, da jo bil njegov sin u-j kom. »Jezus! Jezus!« priskočila možu dan pijači ter v pijanosti grdo ravnal s na pomoč. Roparji pa so med tem tepli sina Filipa s puškinimi kopiti in sekiro, da jo dobil težko poškodbo na glavi. Vendar se mu je posrečilo pori-
svojo ženo Ano in grozil njemu in nji s smrtjo. Bal se je, ker se sin ni brigal več za posestvo, da bo posestvo zapravil in pahnil tudi svoja dva otroka, ki niti enega roparja za peč in pozvati sta še v nežni starosti, v bedo. Da na- 1 očeta: »ate, vstrelite tega bandita!« pravi temu konec, jo sklenil spraviti j Oče je tri ali štirikrat pritisnil na pe-svojega sina s sveta.. Toda kakor že o- j telina, vendar se strel ni hotel sprožiti. menjeno, temu ni bilo do pičice tako,■ Zato je skočil po drug samokres. Med zlasti se mu ne more očitati, da bi za- \ tem pa so se roparji že umaknili v vepra vi jal in vse žalostne prizore v dru-j žo. Tja pa Iršič ni upal streljati, ker žini zakrivil sam. Preiskava je dogna- j go mu je v temi zdelo, da jo med rola, da je bila mnogo kriva tudi njego-j pavji njegova žena. Med tem je pa raz va žena. Tako je ona v noči 4. 5. 1922 zunanjih stopnic počil strel in Marija v spanju napadla svojega moža s seki- Iršič se je kmalu nato zgrudila mrtva. to, ga dvakrat udarila in lahko ranila j Roparji so odšli, ne da se jim bilo po
n.a zatilju in desni rami in zamahnila tretjikrat proti njegovi glavi, radi česar se bo morala zagovarjati pred sodiščem
srečilo kaj odnesti. A ni jim bilo dovolj. Šli so k 20 minut oddaljenemu sosedu Simonu Švabu, tudi tam vdrli, šli nad gospodarja v sobo, kjer je ta
Kar je zagovornik obtoženca zabite- gpal z ženo in dvemi S in 11 let starimi val zaslišanje vseh prič pred poroto in j vnuki. Simon Švab je skočil iz posteljo, ker je dalje sodišče smatralo z ozirom! a že je zamahnil proti njemu en ropar na izvanrednost slučaja, da je oče ubil ’ s sekiro. Švab pa je udarec prestregel, sina, da treba vsekakor preiskati obte- > Previl se je nato z roparjem iz sobe v ženčevo duševno stanje, je bila razpra- j vežo, tam pa sta ga žo napadla dva drn-va preložena do prihodnjega zasedanja, j a',a in ga vrgla na tla. Prvi je nato v
Maribor, 22. septembra.
Roparska 'družba.
.»■-Danes so se imeli mariborski porotniki baviti s slučajem, ki spada v kom-
'.leua) vi' trs ih
gostilni Naratov! v Št. Vidu na. Prosil je tudi prenočišča, pa „ dobil in jo zato zabavljal. Eno •* znoj e pa je potrkal na okno s < u a. Vinka Narata, brata gostilnmrji1 N * ta, v poslopju Bevševe gostiln ^ sil za prenočišče. Narat nra e •
Pol ure nato pa je izkrukniKiu poslopju posestnika Antona. 1 upepelil gospodarsko posloPJ« " pridelki. Sum jo padel na ^ h, .h po obdolženca, ki se je tisto noo	^
Vidu, da jo zažgal iz jeze, ■
St.
V se ckol nesti S°‘,
dobil prenočišča, vse »'•"“'‘"T k do* krivdo, dasi on s*v •
za njegovo
P0ILU<V
kazati, da je šel tisto noc na „ j g in oditam v Lemberg k braUl',.ln: Ane isti večer obdolženec pil v gos 1 . ,jsal, Cmok na Grobelnem, pa jo j® (]hlcjOiž0H ne da bi plačal zapitek 56 k. v,il la6^ je tudi tatvine smodnika, ki J . okr. zastopa celjskega in ki se v njegovi posesti.	0
Porotniki se niso mogli prei . jo Jagodičevi krivdi glede požiga jasoVi! bilo tozadevno vprašanje z 1 ” trdilii izmed 12 zanikano. Pač pa se .« j0 vprašanje glede goljufije. ,po/i' bil na podlagi tega glede on'i°r0ija{ije ga oproščen, obsojen pa radi an 6 mesecev strogega zapogi
Gospodarstvo.
ročila*
drl nazaj v sobo ter pobasal iz omu.ro denar in hranilne knjižice. Roparji, ki so nato izginili, so odnesli 4049 K gotovine ter dve hranilni knjižici po SOO in j	iirir_T.
2090 K. Ostali obtoženci, katero ji -;0 J* i manda Dravske divizijsko	Uj	li
1919 doletela zasluzena kazen, so /jaloz- ro5a> da g8 hcde dne 9. okt. 19f ^ er-
TiKMISTj J •
IV. javno tržno
N ii r n b e r g, 20. 9. 1922. gr£jC-liaji
prodanih, prima nespremenjen, pri nazadujočih cenah. L Nabava moke za vo;
]s.o'
spn-
povzročitelja	predpoldne	v	intendantu^
ija 1922 ni bilo
ga iz-
mijsko oblasti v
Zagrebu
čil® 'dobaf
njim ini prenočiti pri sosedi Marija To-' je ljubljansko višje bijasevi. Vzroka, zakaj se je ranjki u- j legiralo oba slučaja v sodibo maribor-dal pijančevanju, preiskava ni dovolj; ski poroti, in hrezdvomno pojasnila. Domneva se,
__ ,	Tr f': javna ustmena licitacija gleao	_
Vrbovcu na Krvat-|moke {brašna) za garuizije:	-
skem, kjer je bil osumljen da je urno- Lj;uWiaila Maribor, Celje in OsU -
i	iqoi cnPn. ro TPrancfl •.	!.	..	___
lil'
j moke (hrašna) za garnizD®
..... „	:	Ljubljana, Maribor, Celje in _
-ril mesca aprila 1921 seljaka. I ranča > jfatondBieji pogoji so	razvidni	■
Obtožen je Franc Založnik,	samski,	Škrinanča in si mto njegovo zeno pn-. tendanturah Dravske,	Savske m
itanju, rojen	leta!	dobl1 Ka Beležnico. T\ endar se mu u-, ko diviaijske 0iMasti.	_	. 0a<J'
ssrsrtop,ss «10•«*»^
in Janez Petrovič. Ta razlog bi potem i Broška izvršil roparski^napad_na Iva-njegovo početje opravičeval in bi se na in Filipa Iršiča ter Simona in Mari-nikakor no smelo trditi, da je bil on jo Švab. Na treh kraljev dan popoldne kriv domačih prepirov. Nikdar pa so ’ so jo z navedenimi dogovoril, da^ i zvrni lotil niti žene, niti svojega očeta, bil; še roparski napad na Ivana Iršiča in je slaboten mož, slabejši od svojega Simona Švaba in jima odvzemo denar.
iave 9.000 1
iv	■	•	hiCij,c
rov volnenih nogavic in 4.000 v o
ofertalna licitacija glede dob^QQ{) p®'
parov bombažastih nogavic,
šalov.
—o—
Maribor, 23. sept.
Požigalec.
Tudi današnji slučaj je delegiran v j Glavni urednik : Maribor od celjske okrožne sodnijo. —i Odgovorni urednik;
Radi voj
Rudolf
Bernhard Kellermann:
4.
PREDOR
»Mi smo zadnji!«
»Kaj ste?«
»Zadnji!! Mi smo zadnji!«
Roman.
(Dalje.)
Može z onesnaženimi žoltimi obrazi, ki so dospe-. vali iz predora, so obstopali ter zasipavali s tisočerimi,	množico usula „
.vprašanji, na katera niso. vedeli odsovariatl. Stokrat ^ ^ ^ SSK,	TSSSUF««**’
toč®
so morali praviti, kar jim je bilo znanega o nesreči, pa ^^^0^sencih°kakor ch'”o zaded v°glavo ! bi bilo povedano z desetimi besedami. Žene, ki so našle rokatni ob sencitl> kakor ™.s0 zaactl v gk
(56)
j svojega moža, so ga objemale in svojo radost kazale do ;
i t   J..	„	^	1	t-i	r<n	nn	ftlrt	r	r	etrolintn?
sost■	p»io°
minut no štirit, iirroiavi,'	S	klS pa °o° pel
tera ie brzojavka prestrcsla v spalnem vo- I mirno stale in z vprtimi očmi Bledalc po progi navzdol,
»Zadnji!! Ti so zadnji!!«	ntroci	s°
Ženske so se grudilc na tla in so javkale^o jfl pa
Allanu; le
zu Newyork-Buffalo; AUan je odgovoril, da se naglo vrne s posebnim vlakom, da je eksplozija izključena, ker streliva v ognju le zgorc, tudi je količina razstreliv v stroju samem zelo majhna. Rešilne viake! Na vse postajnice inženjerje! V goreči rov povodenj!
Allanu je lehko govoriti. Saj je povsem nemogoče, zdajle v predor spraviti vsaj en vlak. čeprav je Harri-man takoj odredil, da naj vlake pravilno kretajo na tirnice. ki drže navzven.
Nikdo več ni telefoniral, samo v petnajsti, šestnajsti in osemnajsti postajnici so še bili inženjerji, ki so javljali, da so mimo šli vsi vlaki.
Čez nekaj časa pa so bili liri prosti in Harriman je poslal v predor zapored štiri rešilne vlake.
Množica jih je gledala grdo, a jih je pustila mimo sebe-
Poedine ženske so ozmerjale inženjerje s prostaškimi psovkami. Razdraženost je bila iz minute v minuto hujša. Potem pa, okoli desetih, so prispeli prvi .vlaki z delavci iz »vic«.
Zdaj ni bilo več nobene dvojbe, 'da je katastrofa strašnejša, nego bi kdo mogel slutiti.
Dospevalo je zmeraj več vlakov in zdaj so prihajala moštva, ki so kričala: »V zadnjih trideset kilometrih je mrtvo .vse!!«
dokler jih ni strah jel pojati na novo.
Še zmeraj se je upalo; zakaj da je » v zadnjih trideset kilometrih mrtvo vse,« je bilo, kakor se je pokazalo. pretirana trditev.
mah se je začela vsa ogromna množica pomiKai njo je plul oblak vpitja in hrupa.	.	.	hT^{	s®
Tcmnopolten čokat Poljak z marciialmon ^ je vzpel na skalo in je zarulil: »Mac jih inia) mišnici — v mišnici! — Na osveto za sodruge- y sje' Množica je vzbesnela. Ko bi trenil, 3® r1 ,-e l# herni roki kamen, ljudsko orožje, in kamem ve' tod zadosti- (Eden izmed vzrokov, zakaj ceste
Končno je navzgor prispel tudi vlak. katerega je i"j,estih radi tlakaio z asfaltom')	«kiF
zadrževal inženjer Barmanu, dokler ga niso ustrelili. a Kme-shh rao t aka , z , ‘	.	•' ... g ni c"°
Ta vlak je pripeljal prvega mrtveca,, nekega .Italijana. | posJpja So
»Harriman, vun!«
Toda Harriman se ni več pokazal.
daK
Po telefonu je naročil milico, zakaj^peščica^
Ali temu Italijanu življenja m	vzela	katastrofa. /. rojakom, ki mu je bil amico, sta	se	v	obupni borbi za
nrostor na železničnem vozu spopadla na nož in v tej
borbi je rojaka zaklal. Gradeči	se	amico mu je raz-	nr„dn_.Icpcr_ ■	t	ie	hiI	brez	m0£j.	zda
oaral trebuh ta Italijan ie m Volaji ir.notrtac »tur . fh]^'£fv ni v‘cC m0K| mteltti- 5o
za Edison j	Psovali	so	Ka	in podoba	je	bila,	da	bodo h'®, gaj
! skočili. V tem pa je Poljak snrožil nekaj dr°^-.-a b* so krivi prav vsi inženjerji! Naj sc jim zaPa
Vsekako je bil to prvi mrtvec. Fotograf Bio je sukal ročico svojega aparata.
Ko so mrtveca nesli v postajno poslopje, se je v množici zgodila duševna eksplozija! Razjarjenost je vzplamenela! In nenadoma so vsi jeli vpiti (prav kakor oni v predoru); »Kje je Mac? Mac mora poplačati!«
V tem sc je prerinila skozi gnečo histerično veka-joča ženska in je zdirjala za mrtvecem. Hiteč za njim, si je šopoma pulila lase in razcunjavala spalno haljino.
»Ččzare! čezare —! Da, bil je njen Cesare.
nad glavami ter sežgo babe in otročad!«
»Tisoči, tisoči so mrtvi!«	_	jd	i1
»Vsi morajo poginiti!« je vreščala TtahFC ’ rjak je bil mož zaklan. »Vsi! — Na osveto za z je pred njimi, živa furrja ivl cunjan
Drevila se šenimi lasmi.
v sN
Množica se je valila črez graditvene sfp£. moti0’
Ko pa so razdražena delavska krdela Barmann-ovega vlaka (vcčjidel Italijani in črnci) povedala, da! dež, vsenaokoli je bučal divji hrup ne pride več noben vlak — je .vse. potihnilo . , «	j	redniki, očetie mrtvi — pomanjkanje
. .»Noben .vlak več?«1	“"	■*
Zakonski m
IKame	,.x\
(Dalje prihodi
S©n© in krmilno sla«
dobavlja v najboljši kvaliteti franko vagon 6 tl B W ANTON BIRQMAYER, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 77.--- 1774
dolske torbls® \
10 tudi druge na izbero!
pn Iv. Kravos, Aleksandrova
^3, na vogalu. Istotam se
kURjjo stekleni nastavki z
°Porami vred za izložbena okna.	1715j
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
a b o
oznanila.
Trtjovski uradnik, 24 let
»'•ar, slovenščine in nemščine ' K°veru in pisavi vešč. govori tudi hrvaško, v vsem kontoiskem delu itvežban, po-se-'f) računa vanje delavskega a“0bja, išče o.l 1. oktobra ‘talno službe Pismene po-■Udbe pod BSposoben“ m uPravo.	17rf4
^Sovodjo(k!n]o), izv. žba-0 '-anesl|ivo moč, sprejme za
°Pektrno
puš y
v Račju dr. R. Pi-
Manboru. 1780 3—1
tkifinec se sprejme pri krojaču
'.Ro Zotler, Maribor, Pristan St. 61.	1777
T
rei;en, ?ane'ljiv naohraženee, 21 J' n Štirih jedlrov. i5če lusba v pisarni ali trgovini, '■nadbe pod ,1600 kron“ na "Piavo lista,	1767
za '.'u‘I'!Ife in me
ss? 8 So'e podučuje nem-no. Naslov . pove uprava »‘abora“.	1760 2-1
tl?0 (laboranta) za takoj išče ■ l&rnn „Pn sv. Arehu*. 1754
Vo dn'\riwhranjer,o posest-| , T bližini Maribora se proti ^ojSnjeniu plačilu K 300.000 \ue v nakup. Ponudbe pod * 'ikojžme plačilo* na ur-ravo »‘»bera*.	1770
g{*®ka garnitura na proda.
f*J9r6ičeva 16-1.	1749
^ntiabor otročji voslčsk na aaJ- Naslov pove uprava. 1776
Sodčki
«r:a na »lica 2.
in velike stekle-prodaj. Lekarniška 176S
K
^platna politirana postelja Zii 0 ,° °marico re proda ali v m°oja za drva in premog. Usl°v v upravi.	1766
V|
sod, vsebuje 1SG0 lit. PnVPr°^ai. Očka, go-ti!na „Pri °horcu“j Tezno 98.	1771
NtObSiST.no SO"JO, Če
:loX6Ce ■,	_____________
kuhinje, z Stedil-Ponudbe 1772
rirn""uaJ omara, mula orna-- 1 ‘s Stala za ko. e. Jezdar-1--------------------------- 1782
»Ti
1 uporabo . Pimear tudi sobo kom, izVeu m e,ta.
P d »Takoj 333*.
riCar®dal »mar
»C , ?• ®tala za ko. e.
1 “Uca 8-20 c. d.
van7 .Studencih z 4 stano-Robi',ln vrlom se proda. Dve 8ti p11 kuhinja sta takoi pro-v ■ osredovalci uk!jučeni. — slov v upravi. 1787 2-1
1 iSft 2—3 gospode ali
hou= ."r,e na hrano in sta-
Uui. QnJ®' — Naslov pove
"Prava.	1788
®Jieinik Hermann Frisch
pot*tle« Hofmanna) začne zo-0i>i t>?dučevanje v glasovirju. uii..?a.lti se je v Trubarjevi
Posestvo z hišo se lahko takoj naseli pri Makolah-Polj-čane, 4 in pol oralov kron 120 000. Realitc-tna pisarna ,Lkapid“, Maribor, Gosposka ulica 28.	1775
Odda SS velik lokal s stanovanjem. Uporabi se lahko za pisarno črkoslikarstvo in ta-petarstvo. Naslov v upravi.
1781
Ubiranje in popravljanje
giasovirjev prevzema z ga-rancjo A. Hallecker, Židovska ulica 1.	1779
Suhe gobe, lipovo cvetje, brinjevo oije in poljske pridelke plača najbolje tvrdka Sir c-Rant, Kranj, telet int. št. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim za ponudbe gob z vzorci, 1463
Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št, 22 se priporoča.	3
Jedilnica z mramornatimi ploščami, pli-ast divan, spalni divan, 4 po-ameine postelje, komad 200—350 D, kompi. postelja z žimnico, kompletna spalna garnitura za 1 osebo, viseča sveiihka, posteljna pregrinjala, plišasta jopa, površniki z svilo podloženi, komad 400 D. Vpraša »e: Rotovžki trg 8, I. r.adst., levo. 1763
Kupim pianino, kratek gl asovi r in oi kestrion. Hotel Halbvvidl soba št. 5.	1757	2—2
lupim lahki enovprežni voz šivalni roj in kuhinjsko omaro. Hotel Halb-,vidi, soba št, 5.	1756	2—2
Iščem K 20.000 posojila za
trgovsko podjetje proti 15% obrestim. Varnost zajamčena. Ponudbe na upravo lista pod „št. 32*.	1758	2—2
Priporočam brivnico .Union
na Glavnem trgu s prvovrstno postrežbo. Roškar, poslovodja.
1750
Motor 3—6 ks (za bencin) se kupi. Dopis in cena posl „Mo-tor“ na upravo.	1752	2—2
Stanovan?e, dve sobi, kabinet, velika tnihmja, vse snažno, z električno razsvetljavo, zamenjam za enako z manjšo ku hmjo v bližini Aleksandrove ceste. Naslov se izve v uprav-ništvu.	1742	2—2
Pohištvo zs spalne in jedilne sobe iz trdega in mehkega lesa po znižanih cenah. Tovarna za pohištvo. Koroška cesta 46 1734 6-5
Nova trda spalnica m e no
proda. Aleksand.ova c. 203.
RIST1NJO
veščo slovenskega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja, sprejme za 1. oktobra Anton Birgma-! yer, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 77.	1773	j
C@§t|£ss@ dasne
tsi
Poskusite in prepričale se boste, da dobite najceneje klobuke pri modistinji Marica Savnik, Mlinska ul. 9. Sprejemajo se vsakovrstna popravila in preformanje starih klobukov.  -------------------------------------1783
v, sSasss©, drea, psr®m©ff, Sito, te@B8sg88j', sa^Ie in eSrasso «$©S©l8i© prHiSteSIse kupuje in prodaja M M © R E 5 ©SiT, M a r I ^ 9 r, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88.	1328
FlaMovomi auto IV2 ton Perl-tovorni auto 3—4 ton
Pharaomohi! z dvema sedežema, 12 konjskih moči.	1738	3-3
Vprašati pri
Viljem Liirainger in drug. Maribor, Cankarjeva 1.
BZJAVA.
Podpisani J. Ravnik obžalujem vse, v Jugoslaviji št 47 z dne 24. II. 1921 in štev. 127 z dne 31. V. 1921 pod naslovom „Tudi eden iz Koroške* proti g. J. PoSinger naperjene neosjiovane napade, za katere nimam dokazov. Zahvaljujem se g. Pošingerju za odstop od zasebne tožbe.	1765	S.	ESavMfe-
USni zav©«! m ritmično gimnastiko
in modeme plese.
LasEiaaSi! Sts3i©b PatešM, poklicni plesalec ter bivši plesni učitelj kraljeve vojaške višje realke v Mariboru. ^sisSenSSrsla s ggeJžL, MssSvjšfsa P*Efešiso5fs, učiteljica in plesna učiteljica samostanske Sole v Mariboru. Otvoritev dnevnih plesnih kurzov za začetnike in vnapredence se vrSi dne 20. oktobra t. 1. Posebni kurzi za plese 1. 1922. in moderne plese 1. 1923., otroški kurzi za exercices preparatoirs, porta de bras, ritmično gimnastiko po sistemu Gustava Erigelhardta, učitelja na visoki šoli za pouk plesne umetnosti v Berlinu In Lipskem. Učna lokala: dvorana Plzenske restavracije v Tattenbachovi ulici, za zaključene družbe in pouk posameznikov pa Krekova ul. 8, pritličje. Pouk posameznikov dnevno od 10. do 17. ure.
BCorafflS! pirisS©3Mma sa €@S®Sss© sesal® ziraaša K, za sa&SiMfeme cSraaSfe© 'm	p©»
S3^esraak©n7 po eaog©w©ru. 1769
ProdaSaSka
vešča
nem. in slov. jezika, se sprejme takoj v večjo trgovino.
aeflekfira g® I® na san®-sBJiv© s vež!@fn® praks© d<sbs*© Izisrl©n© m©ž»
Naslov pove uprava. 1790 4-1
Poštna pomočnica
se sprejme takoj pri poštnem uradu v Ja-renini. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru.	1729	6—6
Tovarniška zaloga češkega In angleškega
se dobi po najnižjih cenah pri
i. 'ffRPSM, MARIB©S
| Glavni trg št. 17. — 1473
isssssiKiraestaaBB
Les«no peliištvo ŽeSazno pohištvo Tapeto, paliišivc Pisarn, pohištvo i?!Postgljoa oprava! j
Zaveso SMp zapoMlt^o Posteljno psn®
izTsuraSati mzka c« ¥ Kdogt pohižtv*
POSESTVO
¥ bSBSEnS H^ribora, krasna lega iilavssš €©sfs,	S®
@ral©¥s arosiidšrasi©, S@pa wm®m nlive,
©pr®B^U@Bia stanovanjska hiša, gospodarska poslopja s fnndus©^, s?i©tor S HP, s@ takoi ^ €©iiiira	prid®§-
proda. HasSo¥ v uprava.
^!!3BSB3BI3IS3SiroflC8SiSESiPBBSlSPSlB8anBHBBBBPBBS^aSWBSBKWBHBŽWSCT8B5H^
KS5T5
Oi
co
jN.
p lUnrllNir
I) Gosposko ulicn ftfc -SO Pir«h«MT»
SvoSKKten ogted} CoiiEk.1 b razpleteno*
vseh vrst
traverze, cement Devino, žice
n-4
lo*
Vrtnarstvo
IGNAC VAUDA!
j
v Ptuju se priporoča. 1740 ;
po naj nižji cent priporoča
trgovina z Se* leznino na de* belo
Maribor, Aleksandrova 23.
Talefon liitmrban 31 S«	Telefon	inSerufban	318»
in Koralila,
Iraptio Bsgtit, Mia rt li. I Kitili!
Komisijska	ps*i	Betki	Lešnik,	Gosposka	uB.	14	|	varstvena	snamka
Danes knisk
Za£et@k točno ©!fe 14. una ©dfaod vSsta 3x kol. ob poi!
ur
HALO!... KAM PA PO DIRKI?,
W gostiBno „PRB LEPS“ v Kss2wasiJ@,i kjer se vrši
koncert ši
brez vstopnine. Izborna kuhinja, specijalna vina.
K obilnemu obiska vabi
AnderSe.
Saida ksentist
•e «pr#jw« takoj v večjsm tovarniSkam podjetja v Mariboru. — Podrobne ponudbe pod šifro ,.Zmožna delavna moč“ na upravo tega li*ta.	1745	2—2
Usdjate Mm
ragSarae, pelerine, izgoSovBjjsne obleke za gospode in eiežice priporoča po po nizkSh cenah
Franc Zw@rl!n
Maribor Aleksandrova c. 28.
NarotiBa po meri se izvrie 3764	—	hitro	in eieganftno. —	3-1
AMERIKANSK
fn angUeSB;! v a
»pr sii!
Sls^sei' igla In
nadomestni deli.
Lastna mehanična delavnica.
SUsger Šivalni stroji Dourns
Sasiger olje, nSii, svila itd.
Prodala
na
obroke.
Ca., fS©*»yOrte.
Podružnice: MAR S BOR, Šolska ulica Stav. 2, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, ICruŠevac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. 341 gara« Zastopstva so v vseh večjih mestih. ===
SIBiBi
Obiščite trgovino A. VESEL, Maribor, Glavni trp 5 Tu dobite v največji izbiri težke emajl posode la. znamke Goliatli kakor tudi lahko čežko blago in vlito železno emajl posodo razno stekleno, porcelanasto in majolieno posodo. — Pri event. nakupu se bo Jote prepričali, da je v trgovini blago dobro, trpežno.
Na debelo 1705 10—2 Na drobno
S ISSISBBSBSHSifa^m
Na ,»vinski razstavi ^
objekt B „Pokrajinske obrtne razstave® od 8. da	vz®rce’
se prodaja od dane? naprei po zelo znižani ceni nr> tndi cele hutelike vina in sicer:
po 28'
, 34-— K , 40’- K . 46-— K ■ 52-- K . 58‘— K , 64-— K . 70*- K
K komad (vzorec Vio Mfa P°
dtto. dtto. d (to. dtto. dtto, dtto. dtto.
poleg
3’" $
4— K)
5— K)
6— K> K)
8— K) a— K)
»o-«.
braz steklenic (za steklenice je založiti K 16-— za
v točilnici se znižajo cene za K S’— pri	^
Vinarski in sadjarski odsek kmetijske Siovenijo v Mariboru
Razstava pohištva
w vseh prostorih velite trgovsSt© h§š@«
NaSfSnelše vrstno in S&sSssmik® p^Ssištvo, kates* priproste @pr@^e asa as ra d tns Iška 8n - - delavska stanovanla - -
Jedilne, spalne, gosposke, stanovanjske sobe in sobe za dec©, salonsko, kuhinjsko m predsobno oohlštvo, pisarniška oprema, železno pohištvo. tapetniško pohištvo kakor kiub-garniture, divani, otomani itd. Vloge m žimnice, podobe, ogledala, umetniška ©brfcna dela. -- Preproge, zagrinjala* posteljna in mizna presriniala, blazine in vsa posteljnina. - Tapetniške potrebščine*
e
r#1
i
BS 85
ES
Prosti ogledi
Smerne cene!!! Cenik bresp-Sažsi©! Poiilianfe na dežeBoS Nobena kupna dolžnost!
iia&teik ia ts&Ljr^U:;
PV *"• Eteka?	tietara*	d.