Letnik 2.
Maribor,'četrtek 29. maja 1919.
Štev. 121,
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. a .	četrtletno	K	16'50.
si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
MLivftdn5	'7	Knnaiiške ulice)
lltll vUill uviu y* *»w v, - — t   
Delavec in ljubezen do domovine.
Ves svet nestrpno čaka, da bo mirovna konferenca vendarle enkrat iz-pregovorila ter nanovo očrtala svetovni zemljevid, ustvarila nove države ter stare nekoliko obrezala. To čakanje učinkuje na vse naše javno življenje. Pa tudi gospodarski razmah je nemogoč, ker nimamo še jasno in točno očrtanih mej, ki so deloma ali popolnoma zaprte za vsak izvoz in uvoz. In to jako slabo učinkuje. Brež izvoza ni prave produkcije, ker se bo danes vsak producent premislil, delati velike zaloge. Sicer pa primanjkuje mnogim tovarnam, ki so zopet navezane na uvoz, surovin. Posledica tega je, da tovarne ne delajo in da torej ne morejo delavcev tako in v taki meri zaposliti, kakor bi bilo potrebno. To so vzroki, da imamo danes toliko brezposelnih, ki so navezani na državno podporo. V Nemški Avstriji je brezposelnost prava katastrofa za državo. Podpora brezposelnim zahteva milijone in milijone, ki jih pa z davki nikakor ne morejo pokrivati, ker nimajo ljudi, da bi te davke
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Green.
(Dalje).	(5)
Videla sem, kako ie odnp«si»l	*
*u-e, ki je stala blizu vhoda v £	* T'
skodelici za kavo. Ker se ip . n’ dve obnašanja jasno videlo, za koga je^S namenjeno sem bila namah pomirjena inTko sem popolnoma mirno sedla za eno izmed mizic, ki so stale v jedilnici, ter sem radevolje vsaj par minut poslušala poklone iu dobrikanje gospoda Foxa. Potem sem pa vso svojo pozornost obrnila drugam.
Nisem se ganila s prostora, tudi nisem obrnila pogleda od prizora pred menoj — na-va*lne slike dobro obiskane jedilnice, in vendar sem miela občutek, kakor da bi gledala skozi ni^gfc>, o kateri nisem vedela, kdaj je n.stala, Jfaj tujega in nenavadnega Zdelo se mi je . o daleč, kakor nekaka fantastična prikazen vendar se mi je zdelo tako določno v obns h, da sem dobila nedvomen vtisk ja^n' ga ctverokota, sedi katerega je stal neki mož Precej i udrii poziciji, ki se je ne morem dobr Predstavljati, ki je pa tudi ne morem opisati.
Vse to se je zgodilo v enem trenotku nedela sem mirno, gledala y okno, ki je bilo
o
plačevali. Če tovarnar in obrtnik ne proizvajata, če trgovec ne more dobiti blaga, da bi ga prodajal, tedaj tudi ne more imeti sredstev, da bi plačeval visoke davke, ki so posebno v Nemški Avstriji dosegli neverjetno višino.
Vse to povzroča splošno nezadovoljnost. K .temu pa pride še okoliščina, da nimajo ljudje jesti. Domačih1 zalog v Nemški Avstriji ni, dovoz živil iz Amerike in drugih antantnih držav pa nikakor ne more zadostiti vsem zahtevam milijonov in milijonov prebivalstva.
In mi verjamemo, da se nemško-avstrijski državni kancelar dr. Renner boji industrijskih središč, kjer je brezposelnost dosegla višek in kjer nimajo sredstev, da bi napolnili prazne želodce delavstva in ostalega prebivalstva.
Duhovi, ki so jih klicali ravno dr. Renner in tovariši, postajajo nevarni za njih same. Ideje, ki so jih zanašali med ljudi, začno izvajati praktično. In kaj se to pravi, smo videli v Nemčiji in vidimo še danes na Ruskem in Ogrskem. Užigalica v roki previdnega človeka ni nevarna, v roki nepremiš-
Telefon žt. 242.
ljenega otroka je pa že marsikaterikrat povzročila požar.
Ravnotako je s socialnimi idejami in teorijami, ki naj korenito preobrazijo človeško družbo. ]edro teh idej in teorij je večinoma zdravo. Ker jih pa zastopajo ljudje, kateri hi je glavnksmoter svoj lastni jaz in ki vsled tega‘ ha de-magošk način zanašajo to teorijo med nerazsodno maso, ki ne more ao dobrega prebaviti vsega, se navadno še tako lepa teorija izpremeni v žalostno prakso.
Če ima socialnodemokratična stranka, čije hčerka je tudi boljševistična stranka, še tako lep program, se je vendar izkazalo, da velik del strankinih pristašev , ne razumeva teh idej in da jih večinoma v praksi izvaja na način, ki je nevaren za obstoj človeške družbe.
To so spoznali tudi voditelji social-nodemokratičnih strank. In če se dr. Renner, priznani in eden najboljših in i najresnejših voditeljev te stranke, danes trese pred industrijskimi centri, je to znamenje, da ni vse tako, kakor bi moralo biti.
Slovenski narod je po veliki večini agraren narod. In kar imamo industrijs-
na nasprotni strani, in zdelo se mi je, kakor da bi videla strah. Vendar sem pa takoj pozabila ta dogodek, ko sem se s strahom vprašala, kje da je gospod Durand. Gotovo se je kje prav dobro zabaval, sicer bi me prav gotovo poiskal. Niti videti ga nisem mogla. In tako sem se kmalu naveličala brezkončne vrste jedi in neumnega klepetanja mojega soseda. Ker sem vedela, da mi ne bo ničesar v zlo štel, sem vstala od mize ter se približala skupini znancev, ki so stali ravno pred vhodom v jedilnico.
Ko so rac pozdravljali, sem instinktivno še
nafč1 po§,eJa,a proti alkovnu. Neki mož — natakar — je prjtetej v (era hjpU razburjen
z a kovna. Z njegovega prestrašenega obličja se je bralo slabo poročilo. In ko je zagledal gospo Ramsdell, ki mu je hitro prišla naproti, je skočil cez stopnice ter zakričal, da se je namah obralo mnogo gledalcev okoli njega.
Kaj pomeni to ? Kaj se je zgodilo ?
Razburjena vsled strahu nisem dolgo premišljevala, marveč sem hitela med množico, ki se je zbrala okoli natakarja, kjsr sem v svoji razburjenosti vprašala drugega za drugim, kaj da se je zgodilo. Naenkrat pa je izginilo vse izpred mojih oči. Onesveščena sem se zgrudila na tla.
Nekdo je glasno zaklical;
„Gospa Fairbrother je umorjena. Ukradli so ji diamant 1 Zaklenite vrata I"
Drugo poglavje.
Nekaj časa sem ležala onesveščena. Kajti ko sem se zopet popolnoma zavedla, sem videla, da je bila jedilnica prazna. Dvesto gosto/, ki sem jih še prej videla sedeti pri mizah, so stali razburjeni v skupinah v predsobani. To sem najprvo opazila. Še le potem sem se zavedla svojega položaja. Ležala sem na blazini v nekem oddaljenem kotu iste predsobane, in pred menoj je stal, ne da bi me pogledal, gospod Durand.
Nisem vprašala, kako je izvedel, da sem se onesvestila, ter me poiskal v naj večji splošni zmedi.
V tem trenotku sem bila zadovoljna, da sem ga videla v svoji bližini. Tako zelo olajševalno je učinkovalo to na me, da sem mu nehote ponudila roko, da mu pokažem svojo (hvaležnost. Ker pa ni tega opazil, sem se dvignila ter stopila poleg njega. Tedaj se je s zbudil iz svojih sanj. Pogledal me jc s pogledom ki me je zelo pomiril, navzlic temu, da sem bila zelo radovedna, zakaj jc- bil tako bled in nekako v zadregi, česar nis.‘m prej nikdar opazila pri ujem.
(Dalje prihodnjič.)
kega delavstva, se to večinoma ali pa popolnoma rekrutira s kmetov. Našemu kmetu je pa vcepljena ljubezen do grudne, ljubezen do domovine. Naša dolžno.st je torej, da ne dopustimo, da bi ?;e delavcu, ki je prišel iz kmečke hiše v mesto, iztrgala ta ljubezen. Negujmo torej v našem delavstvu predvseim ljubezen do domovine, do lastnecja
naroda
Vojno stanje v Sloveniji.
Naredba ministrskega sveta, s katero se za območje deželne vlade v Ljubljani odrejajo izjeme od obstoječih zakonov.
Ker je v ozemlju, ki spada v upravno območje deželne vlade v Ljubljani, proglašeno vojuo stanje, se za to ozemlje v smislu zakona od 5. maja 1869, drž. zak. št. 60, vsled sklepa ministrskega sveta, storjenega na podlagi člena 20. državnega osnovnega zakona o splošnih državljanskih pravicah od 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, začasno suspendirajo določbe 12 in 13 člana tega zakona.
Vsled tega nastopajo te-le postavne posledice:
1. Naredbi poverjeništva za notranje zadeve, št. 134 in 135, o društvenem in shodnem pravu, objavljeni v Uradnem listu od 28 novembra 1918, št. XIV, se začasno razveljavljata.
2. Nova društva se brez oblastvenega dovoljenja ne smejo več ustanavljati. Ako oblast tekom enega mesca ne zabrani najavljene ustanovitve društva, je smatrati, da je ustanovitev dovoljena.
Politične oblasti smejo iz državnih interesov ustaviti delovanje že obstoječih društev, zlasti prirejanje društvenih zborovanj, ali predpisati posebne pogoje, pod katerimi zamvrejo društva nadaljevati svoje delovanje oziroma prirejati zborovanja.
Politične oblasti imajo pravico poslati k vsem društvenim zborovanjem svojega zastopnika, ki je opravičen zaključiti oziroma razpustiti zborovanje, ako se razpravlja o stvareh, ki ne spadajo v statutaričen delokrog društva oziroma ki ogrožajo javni mir in red ali so protizakonite ali državi nevarne. Tudi smejo politične oblasti sistiiati izvršitev sklepov, s katerimi društvo prekorači svoj statutarični delokrog
3. Shodi, katerekoli vrste, bodisi splošno pristopni ali omejeni na povabljene goste, bodisi v zaprtih prostorih ali pod vedrim nebom, se smejo prirejati proti predhodni prijavi politični oblasti Shode pod vedrim nebom sme politična oblast iz razlogov državnega interesa ali javnega miru in reda zabraniti.
Na vse shode smejo politične oblasti poslati svoje zastopnike, ki imajo analogne pravice, kakor na društvenih zborovanjih.
4. Upravna oblast je upravičena, da ustavi izhajanje ali razširjanje tiskovin, da izda zanje poštno prepoved in da začasno ustavi obratovanje obrtov, kateri razmnožujejo literarične in artistične proizvode ali z njimi trgujejo ter s tem ogrožajo javni mir.
Prestopki predstoječih določb kakor tudi odredb, ki so jih v svrho izvršitve ,-teh določb izdale oblasti, dalje prestopki policijskih odredb, ki so se izdale na podlagi § 8, zakona od 3. maja 1869, drž. zak. št 66, se kaznujejo po § 9. tega zakona.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
  Političen pregled. H
Agrarna reforma. LI)U. Beograd, 26. maja. Pri današnji seji agrarnega odseka Se je vršila debata o rešitvi agrarnega vprašanja v Bosni. Stavljeni so bili trije predlogi: 1. Predlog socialistov, da se dosedanjim posestnikom zemljišč sploh ne plača odškodnina; 2. predlog
dr. Hrasnice, da se plača popolna vrednost poj katastnlnem zakonu, ki je v Bosni v veljavi odj leta 1917; 3. predlog dr. Marinkoviča, da se plača 27% vse vrednosti, ker zemljišče ni več vredno. Z večino gla ov je bil Sprejet predlog; dr. Marinkoviča, da se posestnikom zemljišč ne plača popolna katastralna vrednost teh zemljišč., nego le gotovi odstotki. Poiskati je treba še točnih ekonomskih, političnih in statističnih podatkov. Za predlog dr. Hrasnice je glasoval Šuljaga Salihagič (radikalec), doj m so glasovali vsi drugi radikalci za predlog dr. Marinkoviča Za referenta agrarnega zakona predlaga odsek Danita Si mo vica.
Japonski poslanik v Pragi Hirayama za udejstvovanje Čehov in Jugoslovanov na vzhodu. Japonski poslanik Hirayarna v Pragi, o katerem smo že večkrat pisali, je imel razgovor z urednikom »Venkova«. Med drugim je rekel: japonska je dandanašnja voditeljica držav pa vzhodu in v interesu vsake evropske države je, da išče ž njo dobrih stikov. Gotovo je, da je Nemčija izgubila svoj vpliv na vzhodu. Namesto Nemcev bi se mogli gospodarsko razviti na vzhodu Čehi in pa Jugoslovani, kat re poznamo za najboljše pomorščake na svetu. Japonci so zavezniki Rusije in Čehi in Jugoslovani so Slovani, kakor Rusi, ter najbolj razviti i od njih, zato pa bi se mogli eni in drugi politično, kulturno in gospodarsko uveljaviti. Japonci poznajo iz Amerike Cehe in Jugoslovane, da so inteligentni, morajo pa svojo iteligenco dokumentirati z dejstvi in intenzivnim sistematičnim delom. Končno je da! Hirayama Čehom še ta-le nasvet:	Čehi	naj	pomagajo Jugoslo-
vanom v boju z Lahi, katere Japonci poznajo za neodkritosrčen in zahrbten narod vedrio in povsodi, kajti ta spor bi se utegnil razviti do odprtega boja in je tudi v interesu Čehov, da se Jugoslovani ne odpahnejo od Jadrana.
Odgovor zaveznikov na nemško noto. LUU. Versailles, 26. maja. (Dun. kor. urad). Clemenceau je odgovoril nemški delegaciji na obe noti, ki se tičeta m; mikih zanadnili-jnei in saarske kotline V tem odgovoru povdarja, da se bodo vpoštevaie želje prebivalstva zasedenih pokrajin. Modalitete se bodo sestavile z vso skrbnostjo. V pokrajinah, ki so se odstopile Belgiji, ima javno mnenje popolno prostost in se more prebivalstvo izjaviti v roku še-tih mesecev. Kar se tiče Šiezvika, se bavi mirovna konferenca s tem vprašanjem na prošnjo danske vlade in danskega ljudstva. Glede saaiske kotline srno izvolili posebno obliko povračda odškodnine; ker je bilo razdejanje rudnikov v Severni Franciji zločin, ki zahteva eksemplarično kazen. Dobava določene ali nedoločene množine premoga bi ne zadostovala. Popolna in takojšnja oddaja v bližini francoske meje nahajajočih se rudnikov je najpriprostejša in najučinkovitejša rešitev problema odškodnine za razdejane rudnike Da se izognejo pomotam in težkočam, so aliirane in asociirane vlade sklenile, da to določbo deloma izpremene. Predlagajo, da dobi zadnji paragtaf omenjene določbe nastopno obliko: »Obveznost Nemčije, da izvrši svoja plačila, bo razmotrivala odškodninska komisija, Nemčija mora dati prvo hipoteko na svojo glavnico in svoje dohodke na način, ki ga bo od škodninska komisija odobrila. Ako Nemčija v enem letu potem, ko mora ta plačila izvršiti tega ne stori, bo komisija skrbela, da reši to vprašanje po določilih zveze narodov, ali, če bo potreba, potom likvidacije dela omenjenih rudnikov.
Vročitev mirovnih pogojev Avstriji.
Pariz, 24. maja. »Chicago Trtbune» javlja, da bo mirovna pogodba, nanašajoča se na Nemško Avstrijo, izgotovljena v • torek ter v sredo popoldne izročena avstrijskim delegatom. Avstrijski delegaciji se dovoli rok 8 dni za odgovor. LDU. Lyon, 27. maja. (Brezžično.) V krogih ameriške delegacije pri mirovni konfet enci vlada vdiko razočaranje in nezadovoljstvo, ker se je izročitev mirovne pogodbe nemško-avstrijskim delegatom že zopet odgodila na nedoločen čas.
Ako Nemčija ne podpiše miru. LDU. Berlin, 26 maja. (DunKU.) „V<>rwarts" javlja iz Versaillesa: Kakor poroča „Dui.y Mail" iz Koblenca, so razpravljali angleški in
ameriški annadni poveljniki o ukrepih za primer, da Nemčija ne podpiše mirovne pogodbe. Pripravila se baje stalno obstreljevanje večjih nemških mest po letalih, predvsem Berlina iti Monakovega Veliko število letalskih častnikov se je že zbralo ob Renu. K tej vesti pripominja „Vorwarts", da Nemčija ne namerava nikakih vojnih korakov, tudi ako mirovne pogodbe ne podpiše. Zato bi bilo obstreljevanje mirnih nemških mest zločin, ki bi ga svet ne mogel iz pregledati. V Nemčiji bestijalno žu-ganje „Dai!v Maila" gotovo ne napravlja nameravanega utiša.
Razočarana Nemška Avstrija. LDU. Dunaj, 26. maja. (ČTU). Nemško-avstrijski uradni krogi so v veliki zadregi zaradi tega, kako v Parizu ravnajo z nemško-avstrijsko deputacijo. Ta zadrega je najbolj razvidna iz dunajskega časopisja. »Wiener Zeitung« je vedno obetala najrazličnejše kompenzacije, ki da jih bo dobila Nemška Avstrija. Obetala je, da dobi Nemška Avstrija novo ozemlje in financijelne ugodnosti. S svojimi teritorijal-nimi zahtevami pa Nemška Avstrija ni uspela, in »Arbeiter-Zeitung« danes sramežljivo priznava v brzojavki iz St. Germaina, da ni šlo za drugo kot za zahodne ogrske komitate, v katerih prebivajo Nemci. Ne more se torej govoriti o teritorijalnem odstopu v korist novo nastalih držav na bivšem ozemlju monarhije. Vrhu tega pa so Nemški Avstriji samo neobvezno obljubili nemške ogrske komitate. Kar pa se tiče financijelnih ugodnosti. trdijo današnji dunajski listi, posebno »N. Wiener Tagblatt« in »Neue Freie Presse«. da hoče ententa Nemško Avstrijo ščititi pred financijelno katastrofo s tem, da bo ne samo del predvojnih dolgov, marveč tudi del vojnih dolgov naložila novonastalim državam-To je menda edina in zadnja tolažba dunajskih politikov, nemškoavstrijski delegati se ne morejo pohvaliti z nobenim drugim uspehom. £ntenta se tudi na sobotno noto dr. Rennerja ni ozirala in ni odgovorila nanjo; »Neues wrerrer Taguiart« tuzt, ua partshi »sit niti objavili niso dr. Rennerjeve note.
- - 	:—		 				
H K*	Dnevne novice.	H
Zaupni sestanek mariborske okrajne organizacije JDS se vrši v nedeljo dne 1. junija 1919 ob 10. uri dopoldan v Narodnem domu v Mariboru. Radi važnosti dnevnega reda vabimo vse zaupnike, da se sestanka gotovo udeležijo.
Zlobnost „Mnrburger Zeitung." To glasilo nemških’ nacionalcev hoče na vsak način postaviti našo državo v najslabejšo luč. S tem hoče pridobiti razne omahljivce na svojo stran. Kar niso dosegli razni Ornigovi letaki, to naj dosežejo spretno zavite notice v tem časopisu. Tako poroča ta list, da znaša deficit naših železnic navzlic zvišanju tarif 12 milijonov kron mesečno. Železniški minister Vulovič je ris poročal o deficitu železnic, toda trdil pa je, da znaša deficit ju ne železnice 12 railjonov kron, vsied česar se ji je dovolilo zvišanje tarif, ki se pa bodo vsled posredovanja našega Dtmokrat.skega kluba znižale. Ne vemo, ali je ta nam sovražni list hote izpustil južno železnico, ki vozi tudi po Nemški Avstriji, ali je pa namenoma to storil, da navduši ljudi za Nemško Avstrijo. Ravnotako zlobno je zavijanje iimice, ki jo je prinesel „Naprej." „Marburger Zeitung" pravi, da mesto Maribor pri eventu-einem ljudskem glasovanju sploh ne pride v poštev. S L-m hoče namreč trditi, da se v mestu Mariboru sploh ne bo glasovalo, ker menda že itak spada k Nemški Avstriji. Resnica je sicer, da je „Naptej" precej slabo stiliziral ta stavek. Značilno pa je, da „Marburgef Zeitung" čaka, kakor lačen pes na kost, n» vsako najmanjšo notičko, ki bi j<> mogla i*' rabiti v svoje nečedne namene. Upamo, da bodo naši listi nekoliko bolj previdni v svojerfj pisanju m da ne bodo po nepotrebnem daj*11 hrane raznim nemšKonaoionalnim lističem.
Naše mestno zdravstveno vprašanje
rfii prir dnevi smo že omenili in ožigosali ene stransko postopanje mestnega zdravnika dr Leonliarda, ki so mu slovenski časniki nek( zl°i ki je le nerad vpošteva. Zopet st ^ zgodili namreč slučaji, da naš list n °ob'l notic, ki jih je priobčila »Marburgei ^eitung«. Nam je sodelovanje gospoda dr. Leonharda popolnoma nepotrebno in se zanj ‘Udi lepo zahvaljujemo. Gre pa za dobrobit in z javje našega slovenskega prebivalstva. V tem oziru pa ne smemo poznati nobenega strankar-s va. In mi le želimo, da se napravi tu red aj se za slovensko prebivalstvo nastavi slo-en» ega mestnega zdravnika, ki '00 imel tudi zraisel za naše ljudi.
„	.j”0' Koroškem imajo strah pred
‘/° so nemške roparske tolpe zasedle si m6 -° koroško ter ropale in morile, so p .ern£* mencali roke ter se smejali. Danes > ko nočemo pomagati svojim rojakom iz k •“ nemškega suženjstva, je vsa Nemška .	,!a	Pokonci, češ da vdiramo v tuje
n , |e' Polastil se jih je strah, ki je popol-n , a razumljiv, kajti nikakor ne smejo ostati nol^0vaPa grozodejstva, ki so jih izvršili tnški vojaki nad našim ljudstvom. Danes ..*?», M bi storili, da bi se izognili tej j ‘fni ^zni. Bobnajo in bobnajo ter kličejo Če« Nemške Avstrije ljudi pod orožje, za k6 st.ore razne zbiralnice in agenture npmsi ranJe Prostovoljcev, to naj store bMmw°nac'onaln* Nemški koroški deželni ip po.VeIiuje podpolkovnik Hiilgerth, ki Pn^el preplavljati koroško deželo s van n?	obrambo Koroške proti	jugoslo-
k t	vseh teh Pozivov zvenita	obup in
ah. Tako objavljajo celovške »Freie Stim-sledeči oklic tega podpolkovnika: >, klic:. *Borba za osvoboditev Koroške, norošci na plan! Vesti, ki nam v zadnjem v temPri a’a'° 0 naših sovražnikih, soglašajo Srhi i	So.jugoslovanske čete nadomestili
prihailLSme^ Liubljane, Celja in Maribora b hJ' P VSa^ nova ojačenja, ki sestoje t»-ohfCe	zanesljivih čet. Računati	nam je
a v najbližji bodočnosti z velikopoteznim napadom na vso koroško fronto. Da odbijemo uspešno ta napad, je nujno potrebno, da smo popolnoma pripravljeni in oboroženi. Brezpogojna naša dolžnost je torej, da se vse alarmne stotnije in organizirane dobro-voljske formacije dado na razpolago deželni obrambi in da se vsi letniki 1896—1899 brez odlaganja odzovejo vojaškemu pozivu. Ako bo nas sovražnik videl pripravljene, je mogoče, da	se	bo pod	vtisom in-
ponirajoče bojne naše pripravljenosti premislil napasti	našo	deželo."	Na	drugem
mestu čitamo v „Freie	Stimmen"	tale	poziv:
„Tik pred odločitvijo na mirovni konferenci, ki nam Do donesla v ogroženih krajih plebiscit, moramo računati s poslednjim bojem za drago nam rodno grudo.	Strahopetci se	naj	skrivajo
po spodnja krila in naj ostanejo doma, možati m hrahri Korošci na u j j >•
deželnega poveljnika ter n x° ° ^ P°Z1VU bili zu puško Žav.lt l0Čn° Z n°Va Zgrl' čiti di hi c. 1	a^°	ceno moramo prepre-
Menib dnr J“S°slovani zopet polastili osvo-va i noH lnv.JUŽno od Drave in se tam mašče-•, nasim prebivalstvom. Ako bo Tsak 0	1 svojo doižnost, bo v kratkem zasijalo nad
osvobojeno in, nedeljivo Koroško solnce miru •n svobode." Mi pa pravimo: delajmo z vsemi in očmi na to, da bo v najkrajšem času naša Koroška rešena izpod nemškega jarma. Proč z malodušnostjo 1 Če smo se prej bojevali za Veliko Germanijo, se ne bomo branili zdaj prijeti *a orožje, ko gre za našo grudo, za našo do-m°vino.
Mestna plinarna. Kakor se nam poroča, So biie vse prošnje tuk. oblasti pri premogovni centrali v Pragi dosedaj brezuspešne in radi tega je obljubljena pošiljatev premoga za mesec maj na tuk. mestno plinarno izostala. Ako 1)1 ne prišel še v zadnjem trenutku obljubljeni premog, bi bila mestna plinarna primorana ponovno ustaviti celo cestno razsvetljavo.
Gospod Franc Ogrizek, trgovec v Mariboru, je podaril ^Mariborskemu Sokolu" za zletm fund 5G K., zi kar se mu društvu naj-»skrenejGe zahvaljuje. — Posnemajte!
'kakor Alfreda Bohm itd. Niedo 'hlapec je ukradel mašno obleko, oblekel in se tako norčeval. Še c svečar Pacher se je oblekel v žensl; ter se kazal po ulici kot ]ugesl trgovcu Majdiču, kjer je bilo za 37 aprovizacijske moke, je župan Ni isto zaplenil. Drugi dan po prih : lotili slovenskih kmetov v okolici, poli papirja imeli so zaznamovane venske kmete. Ta načrt za ropa.i, pravila župan Niederdorfer in D ■
Qfa Kila 7,aHniJ	«»	r
v <1	<	>	m	j
nepremičnine) na ozemlju vsega kraljestva, pripadajo podanikom ali družbam ali podjetje neprijateljskih držav, istotako podjetja in im vinski objekti mešanega značaja postavijo pc poseben nadzor in sekvester firme, ki so la neprijateljskih podanikov ali ki jih eksploatira neprijateljski podaniki na ozemlju kraljestv postavijo pod poseben nadzor in sekvester t< podvržejo likvidaciji, kakor tudi blago, 1 jim pripada Denar, ki se dobi iz realizacij vsle likvidacije po točkah I. in 2., se tudi posta\ pod sekvester. 3. Da izgube svojo veljavnos vse svoboščine in koncesije, osnovane na spe cijalnih zakonih, ukazih, dekretih ali pridobljene na kakršenkoli način od države, dežele (po krajine) in drugih pravnih administrativnih enot (okrožij, okrajev, občin) glede raznih podjetij za gospodarsko in industrijsko eksploatacijo, ako so ta podjetja popolnoma ali deloma na ozemlju kraljes'va Srbov, Hrvatov in Slovencev in ako pripada kapital podjetja (delniški ali nedelniški) docela ali deloma podanikom ali podjetjem (tvornicam, bankam itd.) neprijateljskih držav. K tej naredbi je izdala deželna vlada za Slovenijo izvršilno naredbo, s katero se izroča nadzorstvo posebni državni komisiji. Bankam in vsem denarnim zavodom je prepovedano, izplačevati neprijateljskim podanikom vloge na vložne knjižice ali kontokorentni račun ali jim izročati deponirane vrednostne papirje. Izvršitev vseh poslov, ki so potrebni za popis, sekvester in likvidacijo imovine podanikov neprijateljskih držav, izvede v imenu ministra trgovine in industrije oddelek za trgovine in obrt v Ljubljani.
Mariborski dijaki priredijo v soboto, 31. maja ob pol 20. (pol 8.) uri v „Narodnem domu" igro ,/Divji lovec." Cisti dobiček je namenjen akademski menzi v Zagrebu. Ker se igra ne ponovi, se slavno občinstvo prosi, da si o pravem času preskrbi vstopnice. Sedeži po 8, 6, 5, in 3 50 K. Stojišča 2 K. Dijaške in vojaške vstopnice 1 K. Predprodaja vstopnic v Cirilovi tiskarni. K obilni udeležbi vabi Odbor.
Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan" se zove brošurica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisal jo je profesor Matija Pirc. Cena 1 K. Manj kot 10 iztisov se ne pošilja. Brošurica je Pvsebno pripravna za šolsko mladino. Vsebina brošurice je zanimiva: izvor Zrinskih in Frankopanov, zarota, usoda zadnjih Zrinskih in Frankopanov ter prevoz zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana v domovino. Biošurico toplo priporočamo.
Nemška tolovajstva v Železni Kapli. Odboru koroških beguncev se poroča:	Ko	so
prišle nemške tolpe v Železno Kaplo, jih je najbolj pozdravljalo podivjano nemčutsko ženstvo. Takoj po prihodu se je pričelo ropanje. Kopalo je tako vojaštvo kakor tudi civilno prebivalstvo. Med slednjimi so se najbolj odlikovale gostilničarka Kušej, Ana Bohm in njena sestra, učiteljica Moser, Zeemann, Prepot-nikovi ljudje, posebno pa Belschan pl. Mildenburg in Niederdorferjevi, koje je županja sama priganjala k ropu; dalje Tomaž Malovršnik, Marija Terplak, Urban Vrhovnik in drugi. Vse oropano blago so spravili k Nieder-dorferju. Tudi gostilničar Gašpar Weitzer in posestnik Parte sta ropala. Župnikovega prašiča je kupil mesar Domnigg za 50 K, živino župnikovo pa je župan zaplenil. Izropali so popolnoma župnišče, Rt pičevo trgovino in privatno stanovanje. Trgovko Pap, njeno 95 let staro mater in Brigito Jurač so oropali in zaprli Spioh so prizadeti vsi Slovenci. Domačini so imeli silno veliko orožja skritega. tako da so oborožili vse moške od 14* leta naprej, da, celo 11 letne šolarCke,
• :rferjev
7. njo si ari obleko ■Pri )0 kron
• dorfer so se
veliki slo-sla na-iiog, ki
- 1------------------  I-"
Dne 7. maja so prišli tudi iz Celo V Weitzerjevi gostilni so se pog j jaki med seboj, da bodo gereni . njegovo ženo, kaplana Skrinarja in Miro Piskernik obesili, šolskega vora pa ustrelili. Tudi liletnega u bija so povsod iskali, da bi ga usi e oltarja so ukradli kip Marije, mu leko in potem na sredi trga klofni opozarjanje v bližini stoječega,, da ne gre, so rekli, da so v Šmai svetniki kurili.
ropat, ali vo-obniča,
: teljico o Kia-ca Mulili. Iz kli oblili; na ve*.dar celo s
H Zadnje vesti. N
(Posebna telefonska in brzojavna poročila „A'i , ioorskemu delavcu").
Nemška Avstrija in Koro ':; >.
LDU Lyon, 27. maja 19i9. (Uu , . t>. Brez-zično.) Južne meje Nemške Avstrij* š iso določene, ker so nastale nove tc:žk	c	Hede
Koroške.
Nemci na Koroškem'zopet ; d .jo.
Ljubljanski dopisni urad p: e 27 maja poluradno: V odseku Sloven i	!ec je
delovalo nemško topništvo. Odd ,'	eč kot
100 strelov na naše čete. Sovražn-:	:	de so
prekoračile štajersko demarkaciis1 ■	in napadle naše predstraže. Bile so odbit	/	, nmo
je pri tem, da Nemci nadaljujejo	o
na naše čete v času, ko se na . rer ci odločuje meja med Nemci in	-jj,,.
vino. Ker je vprašanje .naših meja	. od-
ločilno stanje, je upati, da se b.... sporne točke mej mirnim potom rešile.
Izreden trimesečni kred;;:.
Belgrad, 27. maja. Finančni odbor je včeraj odobril izredni kredit zn t-i ce v-znesku 320 milijonov dinarjev in 16' jjonov kron. — Proračun za 1919|20 jo orni žen finančnemu odboru v razpravo.
Ententa zasede vse obmejne tolke Avstrije.
LDU Frankobrod ob M* vju 7 maja. CTU Dunajski poročevalec list:: . 1 j b; ter Zeitung' doznava iz zanesljivega v:	1 ;.ouo
tekom tega tedna zasedle ententn:	i 1 se
obmejne postaje v Nemški Avtri;: mi d/bodo izvrševale najstrožjo kontrolo K	b in
blaga. V Brucku ob Litvi že poslu,- i ka komisija. Baje je namen tega n.id»nr- a -n, preprečiti, da bi se živila, ki jih do‘ e ,’u‘nta Nemški Avstriji, izvažala preko
Podpisujte drž. p. :M
  m
Novi tečaji za stenografijo, stroje-1 pis, pravopis in trgovskot pismo, ra- j čunstvo in navadno knjigovodstvo. j dvojno in amerikansko knjigovodstvo, lepopis, slovenski in nemški jezik, primejo 2. junija 1919 in trajajo 4 mesece. 3rospekti brezplačno. Zasebno uči-išče Legat v Mariboru, Vetrinjska ilica 17, I.
Korašpondentmja
možna slovenske in nemške korespondence, steno-vafije ter strojepisja, se takoj sprejme v tovarniškem odjetju na Muti. Refiektira se le na boljšo moč. Po-udbe pod »Železnarna na Muti (Dravska dolina)*.
ferdo
\ MALA OZNANILA. ^
lizarske pomočnike mojster Novak na
:getthoffovem trgu 3.
tenka
iši.
3—1
se sprejme v pletarni Valburge Oman, Maribor, Šolska ulica štev. 4. Hrana v
5—1
VUUja.
Vojaško oskrbovaiišče v Mariboru kupi večjo anožino
trdega in mehkega Besu
ja kurjavo po jako ugodnih cenah. Ponudniki naj se osebno ali pismeno obrnejo direktno na vojaško oskrbovaiišče, Eisenstrasse 16.	2—1
VOZNI RED
osebnih vlakov na Južni železnici v Jugoslaviji
veljaven od 1. maja 1919.
Maribor g9. kol.—Ljubljana gB. kol.
37	85a		39		
5-35J 6-21 7	4t 8	38 1016	10-13 11-04 12-25 1-14 2-51	1-25 2-14	4-:S0 5-06 6-30] 7-151 8-54]		taj Maribor	A • Pragersko	1 Celje	 Zidanmost	J >r Ljubljana	(jj
36	36a
911
8-40
712
6-29
4-43|
3-04 2 33 1-10 1228 10-41
228b	42
5-32 4-55 9 27 8-15
1031I 9 58! 8 291 7-35j 5-55
Maribor gl. kol.—Gradec (Dunaj).
50	34	40b	52	32			51	35	61 b	31	
5-33| 6’05 •	5-231 5-51| 800 335	110 1-46 3-15	4-47 519	9-141 11-37| 7 00	jVlaribor gl. k. . ‘ Spilje	 Gradec	 v Dunaj		k I	9-30 8-58	7-53 7-01 5-291 9-40|	12-23 11-52 10 25	CO CC | . . 6- UL j ■MM 1	•
Maribor gl. kol.—Ljutomer.
1801
523
6-15
7-50
8-46
1803
4-47
5-29
6-561
7-52
K ^taribor.......................*
Spilje...............
Radgona .............
Ljutomer ....
1802 1826
*
9 30 8-53 7-33 6-22
8 461 8-01 6-47| 5-31
Maribor gl. kol.—Velikovec (Sancavas).
415	419					416	414			
5-051 7-44 9-21	3-29 5-20 6-44|	*	•	•	| Maribor	+ f Sp. Dravograd .... 1 j Velikovec-Sinčavas . . j	9 04 7-26 610	6 14| 4-35 3-16	•	•	•
Maribor gl. kol.—Ptuj—Čakovec—Kotoriba.
36b
8 33 905
205
9-20
10-01
11-36
12-24
229	207
6-551
7-3ČI
8-17
10-25!
11-03
12-49, 1-53J
Maribor gl. kol. Pragersko . . .
gtuj..............
Čakovec .... Kotoriba . . .
224	270	36a	228b	
6-59	9-11	5-32	5-37	
6 22	8 30	4 55	4-48	
5 43|	7-57	. .	4-09	
.	4“3|		2-20	
•	307|	•	105	
504
5-351
729
750
508
7-38
9-45
1005
Zidani most—Zagreb.
502
MO 3 15 3-38
510
7-40; 9 9
507
J Zidan most Zaprešič . . . Zagreb . .
I
7 39 5 21 4T5i
509	503	511	
1150	3 45	9-03	
9 33	1 36	6 32	
8 59	1 1()	6-05	•
importna in eksnortna trgovina
Maribor, Koroška cesta št. 21
prodaja po nizki ceni:	5—1
©S ntoko ks-ušn© moko ktsreszno moko kuruzni zdrob pšenične otrobe fino toaletno milo pralno milo ©set (lesih) kremo za čevlje slivovko
cxxxxxxxxxxrrrrrn
cn:xxxxxrarirrrrxTi
Kupim vsako množino
rezanega, otesanega in okroglega smrekovega in jelkinega lesa. Ponudbe na tvrdko	,4_9
Drago Kobi
Maribor, Franca Jožefa cesta 15.
gnxnixzrgxin
»Mariborski delavec"
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J.,_	„	„
Czadnik L., Stolna ulica Specialna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar.,	„	„
Schifko Terezija	n	n
Schon, Tegetthoffova cesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „
Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., fDagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „	„	„	„
Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor
Raznašalci časopisov
Invalidi, dolss Sep zaslužek. Zglase naj so v &s$>rav. Jšivu ..Mariborskega delavca1'.
I.sdsia: Tiskovna zadrug*.
0:J?ovc»rni nredniV • Fr. Voglar.
Tiskarna: Karl Rabitsch v Maribora