206. Številka. Trst, v četrtek, 20. oktobra 1 SOS. Tečaj XXIII. „Edlaoat" izhaja rtvakrat na dan. razun nw1elj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj. Naročnina znaša: Obe izdnnji na leto . . . ghl. 21 •— Za samo večerno izdanje . „ 12"— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč,; ponedeljnke zjutranje Številke po 9 nvč. Izven Truta po 1 uvč. več. + EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. 870. 4 nvč. T edinosti Je mof l Oglasi ne računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuatom. Poslana, osmrtnic« in javne zahvale, domači offlasi itd. »e računajo po pogodbi. V«i dopini naj se poliljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema ii|iviivniAtro. Naročnino in oglase 1 je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. VpravnlStro, od-pravnlStvo in sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo Stv. 8, II. nadstr. T Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj 15*. Po poročilu ravnateljstva južne železnice se jo na progi Št. Peter-Heka vsled po-votlnji zrušil neki predor. Promet je zaustavljen. DltnaJ 19. Nagodbeni odsek je danes nadaljeval svojo generalno razpravo o nagodbenih predlogah. Dr. Mcnger jo rekel, da pomenja razdelitev izvoznih bonifikacij po resničnem izvozu iz obeh držav za Avstrijo 400.000 gold. škode. Za vsak meterski stot sladkorja, ki gro v Avstrijp mesto v inozemstvo, plača Ogerska 2 do 2 in pol gl. rnenj bonifikacije. Govornik jo govoril tudi o carinski in trgovinski zvezi in je obžaloval, da so še niso odstranile zapreke, ki ovirajo, da sc šo ni po-državila južna železnica. Nadalje se je izrazil go vornik proti vsakemu zvišanju neposrednih davkov, proti obdačenju sladkorja, žganja in piva. Konečno je rekel, da se bode nadaljeval oster in brezobziren boj proti vladi tako dolgo, dokler se ne razveljavijo jezikovne naredbe. Poslanec Peschka je rekel, da si želijo avstrijski poljedelci svoje lastne gospodarske osrednje h i po tečne banke, na kateri bi imeli kredita poljedelci. Nadalje želi govornik, naj se ustanovi osrednja zadružna blagajna po pruskem vzoru. Glede carinske in trgovinske zvezo jo rekel poslaneo Peschka, da ogerska tarifna politika zelo škoduje avstrijskemu poljedelstvu. Govornik so jo izrazil proti zvišanju neposrednih davkov in je nagodbo z Ogersko obsodil, da ne koristi obrtniji in trgovini ničesar, škoduje pa kmetijstvu. Poslanec A x m a n n je izjavil, da pomonjajo nagodbeno predlogo popolni propad avstrijskega poljedelstva in je očital vladi, da o pogajanjih z Ogersko ne skrbi tako kakor Ogri za interese ljud-sva. Govornik je govoril tudi o bančnem vprašanju in rekel, da se na predlogah kaže tendenca, da so PODLISTEK. 3 VAŠKA SLIKA. J. KOMAR. Peklo jo jo tako hudo, hudo... Potok je šumljal dalje,... vedno bolj skrivnostno, mehkejše, slajše. — Obrnila se je proti oni strani... Kam sedaj?...! Zvezde so igrale na azurnojasnem nebu kakor kresnice v poletnih večerih... tu pa tam je vzplam-tela katera svetlejše in svetlejše, a v hipu je zopet vztrepetala, potemnela, kakor bi jo kdo upihnil... Gostejša in milejša rosa je padala na cvetno poljano, na-njo, da se je stresla, zmrazila, vztrepetala. — Obrnila se je od potoka... Sla je domov... Pusta, prazna, temna je stala njena koča ob robu gabrove šume. Nič se ni ganilo v istej, ko je vstopila skozi polpodrta vrata v sobo! Bila je sama, čisto sama! Nikogar (nikogar) ni imela, komur bi potožila svoje gorjd, svojo neizmerno bol... Nikogar nikjer...! Mesec jo sijal skozi malo okno na njeno razmetano, nepostlano posteljo. Bele rjuhe so se sve- hoče še bolj podpirati ogerske kreditne razmere. Poslanec Axmann je pobijal vsako zvišanje u žit ni tiskih davkov in jo svaril prod eventualno izvedbo nagodbe na podlago i; 14. Na to sc je pretrgala soja. Prihodnja seja jutri. Iliiiliiiipcšta 19. Ogerska brzojavna korespondenca pisarna javlja: Danes so položili krsto z ostanki kralja Belo III. in njegove soproge na katafalk v cerkvi sv. Matija. Cerkev je bila o tej priliki črno pregrnjena. Zbralo se jo zelo veliko občinstva. (Meni cistercijskega reda, katerega je bil poklical na Ogersko kralj Bela, so položili na krsto krasen srebrn venec in opravljajo ob kruti svoje molitve do pojutrajšnjem ko bodo pogreb. Jtiol 19. Včeraj so prijeli tukaj 7 oseb, katerih je nekaj na sumu, da so prijatelji propagande čina. Kmicjii 19. Mesto je popolnoma mirno Turške rodbino zapuščajo otok. Kalifjn 19. Admiralom se je sporočilo, da je pripravljenih 8000 turških vojakov, da se vkrcajo na ladijo, katerih pričakujejo. Ifcrolin 19. »Norddeutsehe Allg. Zeitung« javlja : Iz gotovega vira sc poroča, da je določen kakor poslanik? pri papeževi Stolici poslanik v Bernu, baron Rottenhnhn, mesto dosedanjega poslanika Biilowa, ki pojde v pokoj. Alcksatidrlja 19. Preiskavo o zaroti nadaljuje italijanski konzulat. Policija je zaprla li") oseb. Peking 19. Po napotilu franoozkega poslanika je obiskal francozki zdravnik cesarja. Cesar ga jo vsprejel v spremstvu cesarico udove in jveč mandarinov. Cesar je dobre voljo in izkazuje cesarici skrajno spoštovanje. Zdravnik je cesarja preiskal in konštatiral, da je sicer slab, toda za sedaj se ni bati nobene novarnosti. tile v njegovi luči kakor živo srebro... Vse je bilo tiho, tako mirno... Ali naj leže in zaspi? Morda pozabi svojo bol, svojo gorjd... morda pozabi njega... pozabi svojo ljubezen v jedni sami noči, v jednih samih sanjah, in ko jutri zjutraj prisije žareče solnee skozi okno na rdeči, zopet življenja polni obraz, ko jo vzbudč njegovi zlati, poredni, radovedni, žarki... morda bo tedaj dobro... morda pozabi vse... vse... in začne zopet novo, svetlo življenje... Morda...?! Ah ne, ah ne! Ko bi bila ta noč večna, ko bi se ne nehala svetlim, zornim jutrom, potem... potom bi legla na posteljo... potem bi hotela zaspati, vsnivati sama sebe, saj bi se ne vzbudila nikdar več... nikdar več... Vedela ne bi več ne za-se, ne za-nj, ne za-njo ne za svojo varano ljubezen! Ali ta noč neha, sc umakne solnčnemu dnevu, in če bi ona za par hipov v slepilnih sanjah morda pozabila na vse, — vzbudila bi se jutri, in bdi in gorjd bi se začelo iz nova!... A ostati ji tudi ni več doma, tu v njegovi bližini !... Pregledala je še enkrat vso sobo, preiskala vse kote, pretaknila še enkrat vse omare, vso predale... V najspodnejšem jo našla zadnji spomin na rajnko mater —. Veliko, v rjavo usnje vezano molitveno knjigo, ovito z velikim, debelini vencem... Še nekoliko pripomb. O tem torej — kakor smo že povdarili — ni da bi govorili dalje: vsaki vladi je dolžnost, da skrbi za varstvo tujih podanikov, živečih v dotični državi. Tako zahteva mednarodno yravo. Pa saj zahtevajo tako najprimitivneji zakoni navadnega vsakdanjega življenja: čim smo koga vsprejeli pod svojo streho, moramo skrbeti za njegovo varnost kakor da nam je svojec. To se umeje samo ob sebi in to je povdarjal tudi gospod Ivan Nabcrgoj v svojem odprtem pismu do gospoda ministerskega predsednika. Na to stran torej ni trebalo grofu Thunu, da bi si ubijal glavo, ko je sestavljal svoj odgovor na interpelacijo poslanca Gambinija. Kar se umeje ob sebi, ne potrebuje posebnega utemeljevanja. Ali na drugo stran bi se dalo prigovarjati marsikaj. Vlada mora braniti tuje podanike, ona mora braniti ono, ki so tu ! To stoji! Ali nam se zdi poleg tega dejstva važno še neko drugo vprašanje: ali vladi ni pravica in celtf dolžnost, da omejuje pritok tujih življev, torej skrbeti za to, da jih no bode toliko tu?! To se nam vidi jako interesantno vprašanje, ki pa postaja uprav poreče, ako vidimo, da ti tuji življi značijo veliko gospodarsko in socijalno kala mi te to za domače prebivalstvo, ako vidimo, da ti tuji življi v prvo rušijo ekzistcnčno pogoje domačinom, v drugo pa po svojem narodnem bitstvu in svojem temperamentu stavljajo v nevarnost mirno medsebojno življenje v deželi. Mi nočemo usiljevati grofu Thunu svoje sodbo o ogromni večini italijanskih podanikov, živečih in hranečih se v teh naših krajih ter uživajočih našo gostoljubnost; no zahtovamo, da bi kar verjel le našemu menenju, da se ti tujci navadno kažejo nevredne zagotovljenega jim varstva in naše avstrijske gostoljubnosti; toda želeli bi — ker vemo, da »Tu dobiš pomoči in tolažbe, kadar ti bo sila najhujša...« Zdi se ji, da čuje še enkrat tihe, proseče glasove umirajoče matere... Tam na oni postelji jo ležala, ko je umirala, ko jo je zadnjič oklepala svojimi suhimi, koščenimi rokami... Zdrznila se jo. — »Ah mati, mati, mari bi bila jaz umrla takrat...! Mari bi bila...!« Vso je preiskala, vse pobrala, kar se ji je zdelo dragocenega... kar je bila prihranila mati v svojih svetlejših dnevih, kar je shranila sama... Kani je hotela? Sama ni znala, kam, a iti je morala, morala...! Proč... le proč od tu... tu ji ni več obstanka. Zaprla je polpodrta vrata za sabo; zacvilila in zaškripala so, da se jo skoro zgrozila... In sedaj... ? In sedaj kar po cesti, dalje — le dalje... Hodila je vso noč... Zvezde so blestele in ji kazale belo cesto, ki se je vila pod griči ob robu ravnine, ki je vodila preko siromašnih vasij, katerih lesene, slamo krito koče so se videle od daleč kakor kopa zlih duhov, prezebajočih v mrzli, bledi mesečini. In prodno se jo utrnila zadnja zvezda, žarna jutranjica, bila je v mestu... (Pride še.) lahko stori tako — d« bi se grof Thun dal obve-Btiti pri pomočjo zanesljivi!) in vestnih ljudij o okolnosti, katero mora poznati, ako hoče umeti naše razmere, naše boje in vnebovpijočo krivico, ki jo trpi slovenski živelj materijalno in moralno v teh naših pokrajinah. Vprašanje, s katerim se absolutno mora seznaniti naša vlada, pa bi bilo: kakov živelj je to, iz katerih plasti italijanskega naroda prihaja ta živelj, radi katerega je toliko viharjev v deželi in kateremu mora zagotovljati varstvo tudi grof Thun?! .le-1 i na korist države, da v tolikem številu prihaja ta živelj na nafto zemljo?! To je tisto usodno vprašanje. So-li to mar ljudje iz boljih slojev ? So-li mar ljudje, ki prinašajo sem kapitalov in ki oplodujejo našo trgovino in obrtnijo? So-li to mar podjetniki, ki prinašajo zaslužka v deželo? Sploh: so-li to ljudje, ki upli-vajo plodil no v gospodarskem 111 blažilno v socijalnom pogledu ?! Odgovor je kratek ali odločen : u e ! A žal, ta odgovor ne more biti le negativen glede onega, Cesar smemo zahtevati od tujcev, ako hočejo isti, da so nam dobro došli. Odgovoriti moramo marveč na gornja vprašanja tudi pozitivno, ali v nasprotnem zmislu! O ogromni večini italijanskih podanikov moramo trditi namreč — ne da bi bilo nevarnosti, da zajdemo v navskrižje z dejstvi —, ne le da uatn ne prinašajo koristi, ampak da nam donašajo pozitivne velike škode. Neovržen dokaz za to so — vskadanje skušnje, žalostne razmere, ki so se razvile v teh pokrajinah, srditost in ogorčenje, ki je postala tolika, da je jela odpirati na stežaj — vrata zaporov! Jz Italije prihajajo semkaj ljudje iz najnižih slojev, življi, katerim doma ni bilo več obstanka. To so sami dclavei, ki iščejo — kruha! A tu treba pomisliti, koliko našib domačih rok je brez dela. Kjer se je uril Italijan, tam ni zaslužka za roko domačina, a ob roki brez dela vise navadno — lačni želodci! Lačni želodec pa je najhujši so-cijalistiški agitator in je, ako ni drugače, tudi napadalce in anarhist. Res je sicer, da Italijan dela za vsaki denar, ali mnogo njih služi vendar mnogo denarja, a ves ta denar odhaja iz dežele. Italijanski podaniki služijo tu, ali ne porabljajo ničesar, ker se glede vsakdanjih potreb omejujejo tako, da lazijo v resnici pod človeškim dostojanstvom. To je gospodarski moment, ekscelenea grof Thun, ki mora vzbujati pomisleke in tudi jezo in ogorčenje med ljudstvom. Iz gospodarske kalamitete se mora porajati navadno socijalna kalamiteta. Zato smo rekli in ponavljamo, da mnogoštevilnost italijanskih podanikov v Avstriji znači gospodarsko in socijalno bedo!! To pa so stvari, kakoršnib ne smejo prezirati državniki in so rana, ki se gnoji dalje in dalje tudi ob najlepših teorijah in frazah o svobodi in človekoljubju. In k vsemu pa se še pridružuje moment, ki znači neprestano nevarnost za mirno življenje med ljudmi. K dejstvu, da so to po ogromni večini najniži sloji ljudstva, brez omike in vzgoje, prihajajo še splošna uarodna svojstva Italijanov : vroča kri, nagla jeza, osvetljivost, zavratnost, kipeči temperament. Naši ljudje so že često morali okušati vso britkoBt teh italijanskih svojstev. Navadno ti ne gre nikamor tak italijanski delavec, da le ne bi pustil novčiča v deželi, ki ga je vsprejela gostoljubno, da le ne bi dal novčiča zaslužka ljudem, katerim odjemlje zaslužek. A če se vendar kedaj primeri slučaj, da si je privoščil kaj ta ljubi naš gost, tedaj moraš biti zagotovljen v 00 od 100 slučajev, da sc stvar -avrši s — pobojem! Gospodu grofu Thunu smo že rekli, da se lahko obvesti o resnici, ako ne veruje nam. Potem pride gotovo do spoznanja, da ne zahtevamo preveč, ako zahtevamo od vlade, naj upotrebi ves upliv svojega aparata v to, da se kolikor le možno omeji prihajanje tacega nevarnega življa v deželo!! To more vlada, ako le hoče. V Trstu n. pr. so vsa veča podjetja več ali menj odvisna od državne uprave. CW> o magistratu smo uverjeni, da bi izdala vladina grožnja, ako bi bila izgovorjena primerno zaresnostjo. Le hoteti je treba, resno hoteti. Posebno pa opozarjamo vlado in naše poslance na nova dela, ki se izvrše v Trstu po požrtvovalnosti države za ta trgovinski emporij. Že pred nekoliko dnevi je preludiral »Indipendente«, da na ta dela se mora pritegniti same delavce iz Italijo, one iz drugih avstrijskih pokrajin pa odrivati dosledno. Vrzite torej doli zatvornioo proti tej nevarni preplavi. Ono malo pa, kar se utegne vendar pre-riti v naše dežele, pa naj vlada ščiti kolikor hoče, tudi v pavolo naj jih povija, ako hoče. Mi vemo, da ne zahtevamo preveč. Ako je svobodna in l>ogata Amerika, kjer so odprte vse poti za konkurencijo, zaprla svoja vrata kitajskim delavcem, ki so po vsem jako slični italijanskemu delavcu, zakaj naj ne bi storila takisto tudi Avstrija ?! Vsakemu je dolžnost, da skrbi tudi za-se; ali stokrat veča je dolžnost državniku, da skrbi za — svoje! Politični pregled. V TRSTU, ilne 20. oktobra 1898. K položaju. Z Dunaja nam poročajo: Po-loženje se je zboljšalo za malo znamenje. To je provzročil zadnji veliki govor finančnega ministra ; izjava njegova, da odstopa od povišanja davka na užitninc, je ublažila nekoliko nasprotstvo marsikaterega poslanea na desni proti nagodbi. Sosebno pa še, ko je zatrdil, da mora priti do povišanja kvote na ogerski strani. Kakor včeraj in predvčerajšnjim, tako se nam dozdeva tudi po današnjih poročilih, da se razmerje polagoma boljša med Slovansko krščansko-narodno zvezo in vlado. Grof Thun je menda nekoliko premenil svoje nazore o »pretiranosti« slovenskih in hrvatskih zahtev. Znakom, da se razmere nekoliko boljšajo, smemo smatrati sosebno današnja brzojavna poročila v »Slovencu«, torej v listu, ki je glasilo onega krila v »Slovanski kr-ščansko-narodni zvezi«, ki je najodločneje nastopalo proti vladi. »Slovenf-eva« poročila pripovedujejo, da je včerajšnjo ministersko posvetovanje veljalo zahtevam Hrvatov in Slovencev. Ministerski svet da je pritrdil — kakor se čuje — najnujnejšim zahtevam »Zveze«, a za druge, ki potrebujejo več časa za uresničenje, je obljubil storiti takoj potrebne pripravljavne korake. Tudi »Slovenskemu Narodu« brzojavljajo z Dunaja, da so se razmere v naši »zvezi« znatno zboljšale in da pride gotovo do s p o r a z u m 1 j e n j a z vlado. Vederemo. Učinek temu sporazumljenju se bode moral prav kmalu pokazati tudi v Trstu. Poal. 8transky za Slovence. V svojem lepem govoru, katerega smo že omenjali tudi mi in ki je toli razburil nemške nasilneže, je rekel moravski Ćeh dr. Stransky, omenivši dogodke na višem deželnem sodišu v Gradcu, nastopno: »Komaj je možno verjeti, da bi bilo zabranjeno kakemu narodu v svojem jeziku iskati svojo pravice na svojih instancah. Je-li*kaka pokrajina v Evropi, kjer ne bi domačinec mogel iskati v svojem jeziku svojega prava pred svojimi sodniki ?! Stranka, ki jemlje v svoje varstvo take odnošaje, ne more sc imenovati svobodnostno in napredno, se ne more imenovati niti narodno. Ako se slovenski odvetniki ne dopuščajo k razpravam na višem deželnem sodišču, jo to toliko, kakor da jo izbac-njen njih jezik. Slovenski goldinar na davku pa je vendar dober za to, da se žnjim plačujejo ti višega deželnega sodišča svetniki v Gradcu«. To je bila krepka beseda, na kateri moramo biti hvaležni govorniku. Isti je tudi res dobil brzojavnih zahval iz Ljubljane, Celja in Trsta. Niso bili vsikdar taki! Pred par dnevi smo ožigosali državnike avstrijske, katerim je moral še le državni poslanec Vitczič — leta 1H73 — odkriti veliko tajno o ekzistenoi Hrvatov in Slovencev v Istri. To je bil jednostavno velik škandal. Ali resnici na ljubo moramo konstatovati tu, da avstrijski državniki niso bili vedno taki. Ko je v letu 1813, v Napoleonovih časih, šlo za to, da se Istra zopet pribori tej državi, obračali so se zaupljivo do Slovanov v Istri, a v letu 1848 (fi. julija, podpisan: Piccoli) je pisala oblast v Kopru župnim uradom, da je vojaška oblast sklenila, »da hoče nabrati dobrovoljcev po onih občinah Istre, po katerih bivajo Slovani, v katerih lojaliteto, zvestobo in udanost stavlja vlada vse zaupanje svoje.« V istem dopisu vspodbuja oblast v Kopru nastopno: »Kaj more biti dražjega na svetu, nego je domovina, kaj lepšega in hvaležnejega nego obramba domovine po lastnih, poštenih in hrabrih sino- vih?! Slovan istrski more in mora biti vrhu tega ponosen na to, da državna oblast ravno V njega stavlja svoje posebno zaupanje, da se prav njemu nudi prilika, da iz svobodnega nagiba po stane braniteljem in reiiteljem domačih tal in posredno vse države. Ali se ne bodo Slovanu više dvigala prsa v ponosni zavesti, da so njega državnopravna vrednost, njega patrijotizem, njega kakor skala trdna zvestoba in udanost do konsti-tueijouclnega gospodarskega gospoda pripoznani popolnoma in najčastneje ter da se v dnevih nevarnosti računa trdim zaupanjem na njegovo srčnost in njegovo roko.« Tako so pisali avstrijski državniki v letu 1848. Tempora mutantur. Oasi so spreminjajo in 1 — avstrijski državniki žnjimi. Leta 1813, 1814, 1848, 1H49 so dobro vedeli, da nas je in so tudi cenili vrednost, zvestobo, junaštvo in poštenje Hrvatov in Slovencev v Istri! Potem so jeli pozabljati na nas, a leta 1873 se jim je videlo, kakor da se je razkril nov svet, ko so izvedeli, da v jedni avstrijskih pokrajin biva oni rod, kateremu so državniki od leta 1848 v navdušenih pozivih nadevali najčastneji naslov — rešitelja domovine. Po tem senzacijonalnem razkritju je minolo tudi v Avstriji nad 20 let. Saj se menda ura dogodkov premika daljo tudi za to državo. Prišel jo nov rod državnikov, menda moderneji rod, in ti so nam te dni Jposlužili — menda v odškodnino za Vitezičevo razkritje prednikom teh državnikov — z novim senzacijonelnim razkritjem: da morajo še le študirati naše tožbe, da se morajo š e l e. u v e r i t i, da-li rea trebamo onega, brez česar ne more dihati tudi najpri-m i t i v n e j e ljudstvo. Vsakako pa so ozirom na razmere avstrijskih državnikov do nas Jugoslovanov velezanimive etape to: 1813, 1848, 1873 — 1898! Obfiinaki avet ljubljanski sa slovensko vae učili ide. Občinski svet ljubljanski je v zadnji seji svoji vsprejel nastopno resolucijo: »Mestni zbor ljubljanski javlja svoje vznemirjenje na odgovoru, ki ga je dal Nj. ekscelenca ministerski predsednik, grof Thun, deputaoijam odvetnikov in notarjev, odklanjajočem za sedaj ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Mestni zbor ljubljanski izjavlja slovesno, da smatra ustanovitev vseučilišča, kakor je je predlagal deželni zbor kranjski, za najnujnejšo potrebo, da se osigura slovenskemu narodu in južnim avstrijskim deželam za bodoče dobra in zadostna uprava, za katero že danes primanjkuje naraščaja. Mestni zbor ljubljanski poživlja svojega državnega poslanca, naj se poteguje ukljub temu z vso močjo za ustanovitev vseučilišča in naj, ako se pogajanja odklonijo, iz tega izvaja politične konsekvence. Gospodu mestnemu županu se pa naroča, da osebno Nj. ekscelonei gospodu minister-skemu predsedniku in eventuvaluo drugim ministrom tolmači in podpira gorenjo izjavo«. Vest o namerovanem anarhistiikem napadu na nemikega cesarja se potrja. »W. Tagblattu« poročajo o tem iz Aleksandrije : V četrtek zvečer je prijela tukajšnja policija tri anarhiste in po noči še šest druzih oseb; vsi so Italijani. Prvi, katerega so zaprli, je neki kavarnar v Moharronu, ki je policiji dobro znan kakor anarhist iu širitelj anarhistiških spisov. V njegovi hiši so našli dve jako nevarni bombi, ki sta bili napolnjeni krogljami in močno poviti z žico. Policija je dlje časa opazovala anarhiste in je bila stopila v zvezo z italijansko policijo. Vsi zaprti so policiji znani osebno razven enega, ki je menda novinec. Kakor se kaže, so nameravali anarhisti uporabiti bombe najprvo v Abbinovi palači v Kajiri proti cesarju Viljelmu in morda tudi proti kedivu. Ker je cesar premenil svoj načrt potovanja in ne pojde v Egipet, so spremenili tudi anarhisti svoj načrt. V četrtek je prejela aleksandrijska policija brzojavko od italijanskega generalnega konzula v Kajiri, da sta dva nevarna anarhista odpotovala iz Kajire preko Sueca v Port-Said. Isti večer je prijela policija imenovanega kavarnarja, ker je izvedela, da je isti podkupil krmarja na neki ladiji, ki je imela odpluti v petek iz Aleksandrije v Port-Said, da vzame seboj jeden zaboj z bombami. Oba možka iz Kajire še nista zaprta, toda atentat se je preprečil. Pri zaprtih so se našla pisma, iz katerih je razviden načrt za atentat na nemškega cesarja. Domače vesti. Imenovanji. C. kr. trgovinsko ministerstvo je imenovalo pravnega veibenika Jurija To-nelli-ja v Roveredu in poštnega vežbenika Josipa Krauth-a v Gradcu poštnima koneeptniraa vežbenikoma v Trstu. Iz odprtega pisma g. Nabergoja grofu Thlinu prinašajo bistvene odstavke tudi češki in mnogi liberalni in naeijonalni listi nemški. Je pač bila beseda na pravem mestu. Usodno naključje. Našemu rojaku, uglednemu igralen g. Borštniku se je dne 18. t. m. zgodila v Zagrebu nesreča med gledališčno predstavo. G. Barbaričje imel namreč kakor Te-rentij »ustreliti« Fjodora, katerega je predstavljal g. Borštnik. Ne ve se pa, kako je prišlo, da je bila puška res nabasana šibrami in je zadelo stre-Ijivo g. Borštnika naravnost v obraz, ranivši ga težko. Vendar je, kakor poročajo iz Zagreba, upati, da ozdravi g. Borštnik v kakib 14 dneh. Policija je uvela preiskavo. Našega rojaka obžalujemo iz srca in mu želimo, da ozdravi v kratkem. Še nekaj z okrajnega sodišča v Sežani. Pod tem naslovom smo objavili v zadnji pondelj-ski številki dopis iz Kozine, v katerem se pritožuje naš dopisnik, da gosp. adjunkt sežanski, dr. Ahačič, sklicuje stranke točno ob 8. uri zjutraj brez razlike, ali so od blizo ali od daleč, da morajo potem stranke čakati do pozne ure popoludne ter vračati se ob 11. uri zvečer, ne da bi se smele oddaljiti le za hip, ker da zgube pravdo, ako jih kličejo v isti hip. Imeli smo priliko informirati se na licu mesta ter smo se prepričali, da g. adjunkt dr. Ahačič sploh dosedaj ni še razpisal nobene razprave ob 8. uri, nego da razpisuje iste najbolj zgodaj ob 9. uri zjutraj. Kar je bilo teh dni razprav, razpisanih ob 8. uri zjutraj, bile so le razprave, ki so bile razpisane že pred prihodom istega g. adjunkta, ki jo prišel v Sežano še le pred kratkim časom. Tudi smo se prepričali, da nobeden dan, odkar je g. dr. Ahačič v Sežani, niso trajale razprave do 11. ure zvečer, nego le enkrat do 4. ure popoludne ter da je bilo razpisano od poprej, ko še torej njega ni bilo v Sežani, več razprav na jeden dan, ki se niso moglo opraviti vse zjutraj, za kar ne zadeva istega gospoda adjunkta nobena krivda. Slednjič smo sc prepričali, da se v tem času ni pripetila nobena kontumacija na škodo navzočne stranke. Radi popravljamo torej omenjeno notico v tem smislu, ker nam je na tem, da dajemo vselej in povsodi čast resnici. Gosp. dopisnike pa prosimo, da naj no pretiravajo v svojih dopisih in naj nam prijavljajo le to, kar zamorejo dokazati in kjer vi-, dijo res slab uamen. Sicer bi si bil g. dopisnik lahko pomagal, ako se mu je godila kaka krivica, s tem, da bi se bil pritožil takoj pred g. svetnikom in načelnikom sodišča, o katerem sam trdi, da nima nikakc pritožbe proti njemu. VpraSanje do gospoda d.ni Vcrzegnnssija in tovarišev. V svoji sloviti interpelaciji ste trdili, da so duhovniki hujskali slovensko ljudstvo proti Italijanom. V dokaz te trditve ste sc sklicevali na neke besede, ki jih jo bajo vskliknil vikar z Gorjan-skega, ko so eskortirali izgrednike v Komen. Kolpa je sedaj dokazano po sodni preiskavi, d a g. vi k a r ni storil onega vs*klika in je bil torej po krivem o b d o 1 ž e u in se mu je dogodila velika krivica po oni interpelaciji, vprašujemo sedaj interpclantc — zlasti pa oba interpclanta-d u-h o v n i k a — kaj mislijo storiti, da poravnajo storjeno krivico ?! Rekli bi, da jo sosebno duhovniku dolžnost, da popravi storjeno krivico! „Manija za poslovcnjevaiije!" To jo res grozno. »Grazor Tagespost« je prišla na sled res groznim stvarem in njene solze sc pretakajo tudi po predalih »Piccolovih«. Celd centralna komisija za konsorviranje zgodovinskih in umetniških najdeb je šla sedaj med — slavizatorje! Ali ni to grozno? Čujte le ! V zadnjem izvestju te komisije je zasledila jadna »Tagespost«, daje profesor Moser našel okostnico — v »Moserjevi jami« pri Nabrežini! Da, tako stoji črno na lmlcm: »Moser ova jama«. Strašna in grozno! In sam ta Moser je krstil tako ono jamo. To je drznost, to je zločinstvo, ki vpije po — kazni! In »Grazer Tagespost« in »Piocolo« — blagi duši — sta šla hitro na roko oblastim, da bi iste čim prej mogle zalotiti zločinoa. Kar adreso sta napisali blagi duši — na državnem gimnaziju v Trstu službuje ta jadni Moser! Sedaj vedo oblasti, ako hočejo malo — pomassreglovati! Zakaj je vendar dal slovensko ime tisti nesrečni jami ?! Tako vsklikata obupno »Tagespost« in »Pieeolo«. Ali se je tudi rečene centralne komisije polotila manija po slovenizovanju ?! Tako vsklikata dalje. A mi slišimo dobro, kako odmevajo ti vskliki od dola do brega in od brega do dola .... da so že smešni ljudje, da so harlekini, da niso resni ljudje oni, ki dolže profesorja Moserja in rečeno komisijo nečesa, česar ne moreta storiti ne ona, ne nikdo. Gospod prof. Moser in centralna komisija imate menda pametnejega opravila, nego da bi se ukvarjala poslovenjevanjem krajev, ki so — že slovenski od pradavnih časov. Mi se prav radujemo, ko vidimo, kako nervozen postaja »Pic-colo«, čim je zapazil, da kje leze žarek resnice na dan o pravem narodnem značaju naših pokrajin. Hudo je, hudo. A kdo more za to, da je tako! „Kako se slovenlzuje!" To se godi tako-le: Najprej se dela pod roko na raznarodovanju italijanskih ali nemških krajev, dokler molče ,k temu Italijani in Nemci; čim pa poslednji kaj store, da bi zaustavili delo raznarodovanja, pa jamejo Slovani jokati, kričati, pritoževati se na vladi kakor uboge žrtve. Kakor izgled, da se res tako godi, navajata »Corriere« in »Piceolo« tudi — Gorico. Ali so ti ljudje res že zgubili vso razsodnost? Mora že biti tako, sicer ne bi izbirali tako nesrečnih izgledov — namreč z njih stališča nesrečnih. Zvok besede »gorica« menda ne dokazuje tega, kar bi hotela dokazati »Corriere« in »Piccolo«, marveč nasprotno. Ako v mestu z imenom »Gorica« gospodujejo Lahi, je menda to dokaz, da sc tam ni slo-venilo, ampak — i t a 1 i j a n č i 1 o!! Sodbi »Piccola« in »Corriera« o gusnosti nasilnega raznarodovanja ne oporekamo marveč jo podpisujemo obema rokama in v polnem obsegu; torej nimamo omenjenima glasiloma očitati druzega, nego to, da sta svojo sodbo odposlala na krivo adreso, mesto da bi jo bilo obdržala za domačo hišo, v pouk in svarilo dragim svojcem! Usmilite se jih ! Kdor ima srce v sebi, ^ toga je gotovo piesunilo, ko je izvedel o nezaslišanem činu uprave mestne plinarne, ki je odpustila tri delavce radi tega, ker so pričali na sodišču neugodno za italijansko tuje delavce. Po tem nezaslišanem činu so vržene na cesto tri uboge nesrečne družine, ki so se hranile jedino le od bornega, krvavega zaslužka svojih glavarjev. V jedni teh družin je eel<5 4 nedolžnih otročičev. Storili so se potrebni koraki, da bi ti siromaki dobili košček kruha kje drugje. In nade je, da ga dobe, ali trajalo bode dostej kakih 14 dnij. A oni so brez vsega. Prihranjenega seveda niso imeli — od kje neki ? — na ceRto pa so bili vrženi hkratu, nenadoma. Obračamo se torej do dobrih ljudij, da bi pomogli za prcživljenjc v teh dveh tednih. Pokažimo, da poleg trnja trdosrčnosti klije na skrivnem tudi cvet usmiljenja! Meden teh siromakov biva v ulici Settc fontane štev. 425 in se zove Rok Sturman. Za družine radi volilnih Izgredov zaprtih okoličanov v Barkovljah nabral je »Narodni eksekutor« o priliki pevskega večera v »Narodnem domu« dne 2. t. m. 4 krone. Odbor pevskega društva »Hajdrih« na Prošeku je poslal 5C> kron, kakor del čistega dohodka Proseškc slav-nosti. Omenjena svota se je in se bode še deloma delila po resnični potrebi nesrečnikov. Vsem blagodušnim darovalcem prisrčna hvala. J. Po rt o t II. R a ž e m. In zopet: Podgradska posojilnica in hranilnica. Ne samo sodne in politične oblastnije, nego tudi veliki prijatelj narodnega napredka Hrvatov in Slovencev — deželni odbor istrski — obrača svojo pozornost na imenovano zadrugo. Kakor pred 2 leti Jelšanski tako je ukazal sedaj tudi Podgradski občini, da svojega denarja ne sme vlagati v imenovani zadrugi in da mora takoj odpovedati vse hranilno vloge, katere ima do zdaj v Podgradski posojilnici in hranilnici. Da vidimo, kako se ta z vrši. Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda je nabrala gospa Terezija Metlikovič na svatbi g.čne Cerkvenikove pri gosp. nadučitelju v Povirji 13 kron 10 »t; gosp. [Anton Zlobec povodom krsta pri Mihu Atoku nabral 1 krono in 40 stot. „Zveza slovenskih posojilnic*4 v Olji pozivlje vse one posojilnice, katere so prejele od nje povabilo na redni oljčni zbor, kateri se bode vršil prihodnji četrtek dne 27. t. m. in katere ne nameravajo od poslati na zborovanje zastopnika, da izpolnijo prejeta pooblastila na kogar-koli, ki bode navzoč na zborovanji ali pa na imena odbornikov »Zveze« in nam pooblastila vpošljejo takoj. V ta namen naznanjamo imena odbornikov. V Celji stanujejo: Gg. Mihael Vošnjak, dr. Fran Dečko, dr. Josip Sernee, dr. Josip Vrečko, Fran Lončar in tajnik Franjo Jošt. Zunanji odborniki so : Za Koroško g. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celoveu, za Kranjsko Ivan Valenčič, veleposestnik v Ilirski Bistrici in za Primorsko g. profesor Josip Kožuh v Kopru, kateri bodo najbrže tudi navzoči na zborovanji. Ranka „Slavlja" jc podarila dijaškemu društvu »Radogoju« 150 gld. in odboru za nabi-biranje prispevkov za Prešernov spomenik 50 gld. Akademlčno društvo »Slovenija« na Du* naju priredi v soboto, dne 22. oktobra 1H{)S. svoj I. redni občni zbor v LX. tečaju z nastopnim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Triglava«, 3. Poročilo odborovo: a) predsednikovo, b) tajnikove, c) blagajnikovo, d) knjižničarjevo, e) gospodarjevo, f) arhivarjevo. 4. Poročilo preglednikov. 5. Poročilo klubov. G. Volitve: a) predsednika, b) šestih odbornikov in dveh namestnikov, c) treh preglednikov. 7. Sprememba poslovnika. K. Slučajnosti. Zborovanje se bode vršilo v restavraciji Robitsehek, I. AVipplingcrstrasse 37. Začetek točno ob 7. in pol uri zvečer. Slovanski gosti dobro došli! Od sv. Alltotia pri Kopru nam pišejo: Mi-nole nedelje je bilo razglašeno pred cerkvijo, da bode v soboto dne 23. o k t. javna dražba zgradbe šole pri sv. Antonu pri Kopru. 0lijem pa tudi, se misli to delo oddati pod roko. Ne treba praviti, kateri bi se radi na mastili. Opozarjamo torej konkurente, zidarske mojstre-podjetnike, naj pridejo v soboto v jutro na županijo v 1) e k a n i, kjer se bode vršila dražba za zgradbo rečene šole. Kavcije je položiti nad 700 gld. Načrti in pogoji sc izloženi na županiji v Dekani. »Andcmo del sclilavo«! Pišejo nam: Nekega večera šel sem k Vodopivou na četrt »vipavca«. Pred gostilno sem opazil tri laške gospodiče, ki so stali in gledali notri. Ko sem dospel blizo njih, so odšli, toda zadnji je rekel: »Pojmo k ščavu«! Pomišljal sem, kaj Btoriti in domislil sem se grofThunove izjave, v kateri pravi isti, da se bodo strogo kaznovali vsi oni, ki bi napadali ali žalili Lahe. Tu so bili žaljeni Slovenci, ali Bog ne daj, da bi se Slovan spozabil ter reagoval na tako nesramno žaljenje! Zato je menda bolje, da vtikamo v žep vsa žaljenja, prihajajoča od laške strani! Ni-li tako, kaj mislite ? ! Zanimiva razprava. Iz Nabrežine nam pišejo : Dne 10. t. m. se je vršila na sodišču v Komnu, kazenska razprava proti prečastitemu gospodu Slokarju, vikarju v Gorjanskem in gospodu Buda, bogosloven, tudi iz Gorjanskcga. Tožil ju je g. Findorle, orožnik v Koprivi, češ, da sta se ume-šavala v uradne posle ob priliki, ko so orožniki in vojaki ekskortirali kakih 40 delavcev iz nabrežin-skih kamenolomov v ječe v Komen. — Tožil je ta orožnik, da sta vsklikala različnih besed napram ekskorti, kakor je bilo pisano tudi po nemških in italijanskih listih. Gledč tega je tudi državni poslanec italijanski, g. dr. Verzegnassi, interpeliral v državnem žboru ter omenil, da je rekel gospod vikar, snemši klobuk z glave: »Blagoslavljam vas trpine, saj tudi Jezus Kristus je trpel itd.« Sodna preiskava in razprava, ki je trajala več časa, je pa dokazala, da ni bilo res, kar so poročali ti listi in za kar je tožil g. Finderle, kajti priče so izpovedale pod prisego, da omenjeni prečastiti gospod vikar ni tega govoril! Baš tako so govorile priče o g. Budi. Vsled tega je preiskovalni sodnik, g. adjunkt Pavletič, rešil obtožbe oba zatoženca. Sedaj znate, kako resnične so te laške interpelacije! Gospod Finderle je nekaj »flnderlal«, da bi nekaj »findal« (našel) — Fiat! Koledar. I>anes v četrtek 'it), oktobru: Felicijan, m.; Vital, Sk. Jutri v petek 21. oktobra: UrSula, dev. inuČ.: Hilarijon opat. Solnčni: l.unin: Izhod ob ri. uri 3ti mili. Izhod oh 12. uri 41 min. Zahod „ 4. n 53. „ Zahod „ H. „ 10 „ Ta je 4.1- teden. l>anes je 202. dan teg;i leta, imamo torej Se 73 dni. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) I>unuj L'0. {Zbornim poslancev.) Seja Ke jo pričela ob 1!. uri ;K) min. Med došli mi spisi je interpelacija, poslana o