koristi delev-luv». Delev-limvittii do i kar producirajo. r ta devoted interest» of th« nfolase. Wprk-•nt 11 led to all I they produce. J " ^ Kji /2 "oon^-^aM mau-r, Dm. 6, 1M7, at tU« post of Ho« at Chicago lil. uadai ihm Act of Coagr«»« of March ltd. 1M7S Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se' 81 PAZITL! «* na številko v oklepaju, ki ae nehale poleg ve. ¿ena naelova. prilepile" nege epodal ali na ovitku. Ako (178) |e številka tedaj vam e prihodnjo številko natege lieta poteče naročnine. ProaJ-mo ponovtte |o tako). ►tev. (No.) 177. inja slrajkarjev ►mogarjev v W. Ireland Co. Pa. Chicago, 111., 31. januarja (January), 1911. i i Leto (VoL) VI. VSAKDANJI HIPNOTIZEM d uredništvo! tit»*, «Ia »t' zopet obrača-isi n«- radi, potom lista v t, t» prošnjo za pomoč, o vam je, da smo še vedno ju za našo sveto stvar, za večji, košček kruha, kteri nam po pravici sliši od strani tistih, ki imajo vsega z izobilju, Iived tem ko mi, naše ženč in o-troei zmnmjemo ob lakoti v raz-lotorih. V West Mor vladajo Bossi in njih hlapci oboroženi od nog do glave v šikanirajo ljudstvo v imenu >n kona. Ni nam treba opisa vat i vsa xis, ktera smo že prestali in ktera so ie pred nami v tem dolgem «trajkn. Razvidno vam je iz poročil iz listov, da »e se vedno junaško držimo svojega eilja in da le nismo zgubili poguma, dasi traja naša borba že deseti mesec; *to je, od kar smo pokazali našim kapitalističnim pijavkam hrbet. Vsaka stvar pa i mi enkrat svoj konec: tako ga je imela tudi ta. Zahtevamo od-njih priznanje unije; skrajšanje del$»vhit«a Časa in plači^* za ene vrste d za ktero natr^do zdaj niso pl ni centa. Niso se zmenili do ' za nas, dasi so vsak čas pošiljk nad nas deputije in kozake, da^, nas preganjajo kot stekle pse. Nk ta način namreč mislijo, da nam bodo prišli do živega. Toda je vse zastonj! Mi se jim ne udarno po nobeni ceni, dokler nam ne^ privolijo naše opravičene zahteve. Da pa bomo mogli v našem boja vzdržati, se obračamo skupna društva S. N. P. J. v W. More-lsnd Co., do vseli naših sobrats-kih društev in tudi posameznikov s prošnjo, da nam priskočijo na pomoč. To je edino, kar nam pre-ostsjs, če hočemo, da nam bo mogoče zdržati. Vsled tega, dragi nam bratje, kterim je ta štrajk pri srcu in pri srcu tudi tisti, ki ga bijejo, priskočite po vaši zmožnosti na pomoč. Če bo kdaj slučaj nane-sel, da bodete vi na našem mestu, se Vas bomo vedno hvaležno spominjali. Vse svote bodo točno izkazane in objavljene. Zahvaljujoč se v naprej vs^m prispevateljem. Vse srčno pozdravlja ODBOR Vsi doneski naj se pošiljajo na posebno v to izvoljenega blagajnika Josip Hrovat, Manor, Pa., Box 118. ZA ODBOR: Mihael Jerala, predsed.; John Mlakar, tajnik, Jos. Hrovat, blagajnik. Dclavcc omamljen po kapitalističnem časopisju, je klada, na kteri se oddihuje kapitalist. Za Wwt Union, O., pride sedaj na vrsto Danville, 111. — dom zloglasnega "strijca" Cannona — ker se tiče veletrgovine z glasovi ob volitvah, Sodišče ima že polne roke dela in prizadetih bo nemara psr tiaoč volileev. V Illinoisu imamo pa "fleten" zakon, po kterem se kaznuje prodajalca glasa — kupca pa ne. To je res imenitno! Veliki politični lopovi, republikanski in demokratiški, kteri zakrivijo vsako volilno sleparijo, graf t in korupcijo, smejo kupovati glasove kolikor jim drag«, kazni za nje ni — zakon drži le »iromake, revne delavce, ktere zapeljejo politični lopovi, da jim prodajo svoje glasove za par uši-rih dolarjev ali za glaž smrdljiva piva! In ko pride stvar pred *>di*če, nastopajo politični lopovi kot "priče" proti žrtvam, od kterih so pokupili glasove. Naravno da tak švindlerski zakon sa-morejo fabricirati le graftcr.ji frtffl pridejo s pomočjo kupljenih Klasov v postavodaje. Jcdno j« | Trsti trenotek, ko so kapitalis t ffotovo: pri vsaki stvari dobi le spravili Warrena v ječo, zatlačili delavec po grbi * H0 vro* krom'Pir v ZBOR PRBMOOARJEV - WHI-1 TE PREDSEDNIK. Zgodilo se je kakor smo priča«. kovali. T. L. Lewis, dosedanji predsednik premogarske organizacije, je poražen in na njegovo mesto je izvoljen John P. White iz Oskaloosa, Iowa, s 26.743y2 glasa večine. Lewis je dobil 72.1901A glasa, White pa 98.934 glasov. Tozadevno poročilo števcev o volilnem rezultatu je bilo razglašeno na zboru premogarjev v Colum-busu. O., zadnji četrtek. Mednarodnim predsednikom- je izvoljen Frank »T. Hayes iz Col-linsville. 111., in tajnikom - blagajnikom Edwin Perrv iz Oskaloosa, Iowa. Lewis se je zelo potegoval za ponovno predsedništvo in skoro do zadnje ure je trdil, da je izvoljen. Njegov poraz je pripisovati največ njegovemu mešetarjenju s kapitalisti — ker je hotel ustreči obema strankama — ob časn zadnjega illinoiškega štrajka. Lewis se je torej sam pokopal. V petek se je konvencija bavi-la z zloglasno National Civic Federation, ktere član je tudi John Mitchell, bivši predsednik premogarske unije in sedanji podpredsednik ameriške delavske zveze. Predloženih je bilo več resolucij, naperjenih proti Mitcheilu, kteri kot delavski voditelj se druži v N. C. F. z Belmontom. vodjo ce-stoželezniškega trusta v New Torku, Morganom in drugimi kapitalisti in odprtimi sovražniki organiziranega delavstva. Jedna resolucija je zahtevala, da premo-garska organizacija izključi vsakega člana, kteri bi bil obenem tudi član N. C. F.. Seveda, bili so delegat je, ki so zagovarjali Mi-tchella kot "poštenega delavskega vodjo", toda končno je konvencija drugi dan v soboto z veliko večino sprejela resolucijo Adolpha Germena. ktera ostro obsoja N. C. F. kot privesek kapitalističnih trustov v izkoriščanje delavcev. S tem odločnim nastopom je premogarska organizacija storila lep korak napredka, kajti pokazala je svoj razredni duh. Konvencija se je spomnila tudi chikaških krojačev na štrajku in soglasno je bil sprejet predlog, da se jimmednarodne blagajne premogarske unije da $.">000 podpore. - ' Zborovanje se najbrž konča še ta teden. SOCIALISTI NA DELU. — Sodr. James H. Maurer, zastopnik v pennsylvanski postavo-daji, zbira gradivo za temeljito poročilo o barbarskem rogoviljen-ju državne policije ali konštabler-jev v Penna., ktero predloži v zbornici. Maurer bo napel vse sile, da se odpravijo konštablerji, ki so prava sramota za ameriško ljudovlado in pravi bratci ruskih kozakov. — Prvi slučaj nasilne smrti, s kterim je imel opraviti novi socialistični koroner v Milwaukee, je bih« ponesrečba nekega delavca, kteri je bil vposlen pri Gase & Coke Co. Parna lopata, ktera iz-klada premog, mu je zmečkala plavo. Ponesrečeni ni imel nobene priče pred mrliško ogledno poroto, toda socialistični okrožni pravdnik je pri navskrižnem izpraševanju izvlekel iz nasprotnih prič, da ni mela Gase & Coke Co. nobenih varnostnih znamenj ne luči na tiru in vsledtega je zakrivila smrt delavca. Koroner je nato naložil poroti, da izreče razso-dek proti družbi, kar se je tudi zgodilo in izročil je celo zadevo kriminalnemu sodišču. Še par takih razsodb in kapitalistom v Milwaukee bo prihajalo vroče. — Prešnji republikanski šerif v Milwaukee je po starem sistemu dobival 14V1» centa za jedilni obrok vsakega kaznjenca v okrajnih zaporih. V resnici je pa izdal za hrano kaznjencem samo pet centov za obrok, ostanek je baje šel za pijačo političnim gonjačem. Sedaj je naravno drugače. Socialistični šerif nima nikakoršne pogodbe; za hrano kaznjenke^ skrbi direktno county. Kaznjenci imajo" boljšo hrano kot kedaj poprej in county bo prihranil denar. BLAZNI SISTEM. — Milionar W. A. Clark v New Yorku ima stanovanje, ktero ga stane sedem milionov dolarjev*. Samo za srebrno namizno posod-je, ktero obstoji iz 900 komadov, je izdal $120.000 . ... V neki zapuščeni bajti v Passaicu,, N. J., so pa te dni našli policaji delavko Kate Michelvitz napol mrtvo vsled gladu. K sebi je stiskala dva otročička. ktera sta bila že mrtva vsled lakote. — Bogataš Walsh - Mc Lean v Washington!!, kteri je pravkar ¡»orledoval par milionov, je na novoletni Večer priredil sijajno privatno veselico v poeast svojim prijateljem. Nje4ova mati je pri tej priliki oblekla krilo, za ktero je izdala $100.000. Na njej so se lesketali diamantje v vrednosti pol miliona dolarjev . . . Ravno-isti večer je pa policija- v Pitts-burgu aretirala delavca Antonio Klfa radi vagabundaže. Elf je stanoval pri neki revni rodbini z dvanajsterimi otroci, ktera se je preživljala .z $1.40 očetovega dnevnega zaslužka. Da se izogne za par ur prisotnosti bedej odšel je Elf na ulico, kjer je bil aretiran radi postopaštva. — Dveletni sin milionarja Lch-ra v Newportu je dobil od očeta za božično darilo krasno izdelanega in s srebrom in zlatom prevlečenega konjička, kteri je stal par tisoč dolarjev. Lehr je svoje-<*asno t»troku priredil tudi pojedino, pri kteri je prisostvalo krdelo opie .... Vdova Edith Wil-ber, kteri je soprog umrl za jeti-ko pred jednim letom, je zadnji teden v Albany. X. Y. trkala na vrnta treh 'dobrodelnih'' otroških zavodov, kamor bi bila rada dala v oskrbo svojega petletnega dečka. Nikjer niso marali otroka, ker mati ni mela niti centa. Prijel jo je obup in peljala je dečka ven iz mesta na samoten kraj, kjer mu je dala izpiti glažek kar-bolne kisline, prevarivši ga, da je voda. Otrok je na mestu umrl; mati je pa sedaj v zaporu in najbrž bo obsojena na smrt radi u-mora prve vrste. Hudodelski sistem je najprvo umoril otroka in prof. Korolanka umrlo popolnoma po nedolžnem. "Mrtvi te pozdravljajo, o car!" V Adams Countv, O., kjer je čez dva t i«oč volileev zgubilo volilno pravico radi prodajanja glasov, je bilo dosedaj oddanih najmanj socialističnih glasov, kakor v kterem drugem count.vu do-tične države. Za socialistično stranko ni nihče kupoval glasove-Med ljudmi, kteri prodajajo svoje glasove, je sploh vsaka propaganda brez uspeha. Socialisti apelujfejo na izobrazbo in zavednost volilea, a kdor prodaja svoj glas, nima ne jed nega ne drugega. Kakor je roparju potrebna puška, tako je kapitalizmu potrebna oborožena armada. Sedaj šele vemo, zakaj je živež tako drag, oziroma vedno dražji. Prišlo je na dan, da je v nekem ogromnem skladišču — takozva-nem "eold storage" — v Chicagu "počivalo" na ledu na milione funtov masla, jajec in perutnine. Ta zaloga, ktera je bila na ledu najmanj par let, bila je namenjena, da pri ugodni priliki užene trg z živežem v kozji rog in dvigne cene. Dobra lanska farmerska letina je pa to preprečila; ljudje so se z domačimi pridelki izognili ■T" CrJWiy\UUr* "T; roparskim cenam špekulantov, in zdaj hoče umoriti tudi mater, da ^Ea je prišla, da je moral bo zločin popolen. — Sodnik Blair v West Unionu, O., kteri je obsodil že blizo dva tisoč oseb v Adams County ra^i veletrgovine z glasovi, pravi, da okrog 150 volileev je prodajalo svoje glasove pri vsakih volitvah radi potrebe — revščine. Pretre-sujoče so izjave teh žrtev zločinskega sistema. Jeden je izpovedal: "Pet dolaVjev, ki sem jih dobil za svoj glas, sem dal zdravniku, kteri je bil pri porodu moje žene." Drugi: "Kupil sem krilo ženi in otrokom čevlje; sam sem ostal raztrgan." Tretji: "Da povem resnico — bil sem lačen in na volilni dan sem se še le po«teno najedel." Farmer jeva žena: "Moj mož in sin sta dobila vsak $5.00, To je bil prvi denar, ki sem ga videla v hiši od zadnjih volitev." Itd. — ProfeBor Korolanko, ruski statistik, poroča, da je v Rusiji tekom zadnjih dveh let 3000 oseb, tnož in ženA, umrlo na vislicah. Osem odstotkov teh žrtev barbarske ruske vlade je po mnenju trust pred par tedni svojo zmrznjeno zalogo vreči na trg po primeroma znižanih cenah. Trust špekulantov z živežem se je torej enkrat pošteno urezal, ljudstvo pa ima zopet priliko, da spozna, od kod prihaja draginja. Ako ropar z revolverjem v roki ustavi vlak, natlačen s potniki, tedaj se tak ropar imenuje zločinec in pošlje se ga v ječo, če je prijet. Ako pa trop kapitalistov ustavi vse prebivalstvo Zedinjenih držav in jih oropa za gotov denar iz žepa potom umetno zvišanih cen na živežu, tedaj se kapitaliste nazove "dobre patrijote" in poSlje se jih v zvezno zbornico. Imeniten je res ta sistem! Sodrug Josip Bratkovič potuje za "Proletarca" po državi Illinois. Pooblaščen je pobirati naročnino in nabirati oglase za "Proletarca" ter ustanavljati socialistične klube. Sodrugom in čitateljem priporočamo, da mu gredo na roke. Odbor J. D. T. D. Sodrugom! Kapitalisti priznavajo v svojih časnikih, da se socialistične čete množijo z vsakim dnem. Kapitalisti niso slepi in nezavedni, med njimi ni treba agitacije, da bi spoznali, da so njih interesi v nevarnosti. Kapitalisti občutijo, da bo za kapitalizem prišel tem hitreje konec, čim hitreje se socialistični nauki razširijo v produktivnih slojih v foKki meri, da bo večina zahtevala, da se današnja kapitalistična družba preosnuje v socialistično. Kapitalisti se zavedajo! Ali se zavedajo tudi delavci, da se lahko (»svobodijo, ako hočejo t Ali se delavci zavedajo, da so sužnji kapitalistov? Mar so delavci na jasnem, da so vstvarili vse bogastvo, ki je danes privatna lastnina kapitalistov? Ali so delavci že prišli do zaključka, da imajo iste lastninske pravice do tvornic, železnic, parobrodov in naravnih zakladov kot kapitalist? Mar delavci občutijo, da je vnebovpijo-ča krivica, ako jih kapitalisti postavnim potom oropajo za dve tretjini njih izdelkov? Manjšina delavcev se zaveda in občuti; veČina pa živi v duševni temi in smatra kapitaliste za dobrotnike človeštva, ker milostno dovolijo delavcem, da smejo delati za nje in ponižno pobirati drobtinice, ki padajo s preobložene kapitalistične mize. Resnica je, da se število nezavednih delavcev krči. Ali število nezavednih se krči še hitreje, ako izrabimo vsako ugodno'priliko za agitacijo in skrbimo, da socialistični nauki v živi ali pisani besedi pridejo v vsako delavsko družino. Še tri mesece in prvi majnik, delavski praznik b? zopet tu. Praznik, ki ga niso proglasili kapitalisti, cesarji, kralji in papeži, marveč zavedni delavci 1889 na pariškem kongresu, da protestirajo enkrat v letu solidarno proti krivicam, ki jih uživajo delavci v kapitalistični družbi. Na prvega majnika protestirajo delavci vseh narodov, ker tudi kapitalisti izkoriščajo delavce vseh jezikov. Prvi majnik je tudi prilagoden za agitacijo, za vzbujenje duhov v delavcih. Vsled tega je sklenil upravniski odbor jugoslov, del. tisk. družbe, da bo za prvi majnik zopet "Proletarec" izšel v posebni obliki in z izbranim gradivom. Cene bodo zopet znižane za vsakega, ki naroči deset ali več is-tisov. Sodrugi! Odzvali ste se pozivu za petletniško slavnostno izdajo. Agitatorično delo ste zvršili v takem^ ogromnem obsegu, da danes strmimo nad vašo vzt raj n ost jo in agitatorično silo, in izreksmo odprto, da o takem vspehu, ki ga je rodilo vaše delo, Se sanjali nismo. Zdramili ste slovenske delavce v krajih, v katerih so bili do danes socialistični nauki nekaj tujega, zopet drugod ste pa zanetili,splošno zanimanje za socializem. Raz-orali ste ledino povsod in zasejali seme socializma. Sodrugi! Zdaj je pa treba skrbeti, da razorana ledina postane rodovitna poljana in seme rodi sad. In to zvršite najlagje, če naročite in razširite slavnostno maj-niško številko v isti meri in obsegu, kot ste petletniško izdajo. Sodrugi! Mi upamo, da se odzovete našemu pozivu, da pojdete zopet požrtvovalno na delo za raz-širenje socialističnih idej. Sodruge, ki hočejo kaj napisati za slavnostno tnajniško izdajo, prosimo, da dof>oaljejo rokopise do 15. aprila t. 1. Za socializem Odbor J. D. T. D. Čitaj, premišljuj, naobrazuj in organizuj sel V znanju in organizaciji je naša sila, nsša moč, naša zmaga! MOLIT AMC CJST ZA 1NTKUSB DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOHBK. LMtmik ia i*U)»UlJ: Janitotuiki ddivika tiskovna dratba v C Slcaf o. III. MaročaJaa: X» Amirico $1 SO sa calo leto. ISc sa 901 i«U. XaEvropo U aa celo l«to, $1 sa pol lata. «ftarf p« 4*oo9*rM /v< tpr*~>mbi MvaUit* mrniu§ *o*f na»m*niU STARI ntlot. PROLETARIAN Owned «ad pabliahed Evaar Tussday by Soo t k Slavic Workacfl's Publishiog Com pas y Chicago, îiliaoU. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. yrauk l'ödlTpoc« I'reald T John I'atrlch. I'realdeut; Secrftari ______ . *TU Krank Jaoeilf, Treaai k i»«.-«iptiom hates! United States and Caaada. .50 a year, 75c lor half yaar. Foreign conntriei $2 a year, $1 (or half year. aovbitisimo rates on agreement. NASLOV 'ADDRESS): "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, III. PROGONI NA JAPONSKEM Na Japonskem se zdaj vrši, o komur nam pripoveduje zgodovi na socialističnega grbanja, da se je zvršilo že drugod. Po pariški komuni je hotela strahopetua francoska boržuazi ja s silo zatreti idejo socializma. Kdor ni padel pod točo krogelj iz mitraljez, je šel v ječo ali pa v prognanstvo, kjer je kmalu u-mrl vsied nezdravega podnebja. "Železni" Bismark je vstvaril z izjemnimi zakoni v Nemčiji izjemno stanje za socialiste. Tudi v Avstriji je v 80. letih vihrala reakcija proti socialistom. Slovens ke socialiste so gnali težko vklenjene kot največje hudodelce v Celovec, da jih je sodila nemška boržuarzija, ki vsied narodnega boja -že itak ni bila uaktonjeua Slovencem. Sodmg France Želez-nikar je bil obsojen na deset let težke ječe za tako malenkost, za kakeršno Jw dandanes ne dobil niti 24 ur zapora. Obsojali so socialiste v Avstriji, ker so zvršili hudodelstvo, da so javno priznali, da so socialisti in širili socialistične nauke med ljudstvom. Tudi ameriška republika je imela svoje socialistične jirogone. O tem priča krasen spomenik na pokopališču Waldheim v Chieagu, ki so ga postavili "delavtei odkritosrčnim zagovornikom delavskih pravic, ki so morali umreti na veša-lih,' ker je strahopetna buržoazi-ja mislila, da bo s takimi podlimi sredstvi uničila idejo, ki je pričela prodirati v širše ljudske sloje. In koliko zagovornikov in oz-nanjevalcev socializma je tekom zadnjih let umrlo v Rusiji na ve-šalih ali pa v Sibiriji? Težko je našteti imena vseh vrlih ljudi, ki so dali svoje življenje za ideje, ki imajo ljudi rešiti bede in gorja na svetu. Ogromno je število žrtev na žrtveniku za splošen ljudski blagostan. Vsaki veliki ideji, ki poseza globoko v živlenje narodov, ki trga in uničuje stare nazore, šege in navade, nove pa ustvarja, se najprvo posmehujejo. Ko mogočneži opazijo, da posmehovanje ne doseže povoljnega. vspeha, pa prično s krutim preganjanjem. A ker s proganjanjem dosežejo le nasprotno — število pripadnikov se množi hit ni — prično razgo-varjati in pisati o ideji in se čudijo, da so bili kratkovidni in niso takoj v začetku zadeli pravo. Socializem je še jok o mlad na Japonskem. Socialistični tedniki izhajajo konskem zopet zvršila brezstid-no hudodelstvo, ki bo zapisano v zgodovini človeštva s črkami sramote. Zavedamo se, da hudodelstvo japonskih sodrugov ni nič dru-zega kot zgodovina vladajoče klike na Japonskem. Vsak sodrug je moral pričakovati, da lyo tragedija končala tako, da bodemo doživeli veliki petek, da bodo kramarji, pismouki, farizeji, mikadi, generali, kapitalisti zopet križali resnico. Ne plakajmo in ne žalujmo! Umorjeni sodrugi nas kličejo na delo, na agitatorično delo. Njih opomin se glasi: "Socialisti širom sveta v vrste, na delo! Ne žalujte in ne plakajte za nami. Bodrite in učite trpeče sloje, da se čim prej uveljavijo socialistični nauki v človeški družbi, da prideta za vse vstajenje m odrešitev. Ne maščujte se nad našimi morilci, marveč učite in zopet učite — --agitirajte za socializem, za edini znanstveno vtemeljeni gospodarski nauk, ki zamore prinesti vsem ljudem na zemlji srečo in blagostan." Sodrugi! Vpoštevajmo zadnjo voljo naših umorjenih sodrugov --pojdimo na delo. J. Z. OSEBNOST. Vsakemu je znano, da je ravno med delavskem ljudstvom največ vsakovrstnih bolezni. Zakaj pač ni treba veliko povpraševati. Vsak mora vedeti, da delavci, kteri morajo vedno trdo delati v zaprašenih tvornicsh. v rudnikih in drugih krajih, ne morejo oata- kot postopači, kteri živijo od delavskih žuljev. Poleg drugih bolezni, ktere.hu do razsajajo med delavci in jim naravnost škoduje v njih napred ku za strmoglavi jen je kapitali stične družbe, je osebnost. Večkrat mi je bila že prilika dsns. ko seu^bil v družbi, ter se je kateremu delavcu prigovarjalo, naj pristopi v socialistično organizacijo. A če ni mel druzega izgovora, je pa rekel: radi te in te osebe nočem pristopiti v organizacijo. Prigodilo se je tudi, da je dober, delaven sodrug radi katerega druzega sodruga, kteri ga je mogoče slučajno nevedoč raz-žalil — iztopil iz organizacije. Žalostna istina je, da smo sodrugi v tem slučaju jako površni, ter čisto mirno pustimo, da se do-tičnik od nas odstrani; ali se pa sliši govorjenje: ta sploh ni noben socialist. To pa nikakor ni pravilno. Cs ima kdo kako Mesno bolezen, jo gotovo skuša ozdraviti. In ravno tako je ta - le osebnost ena najbolj nevarnih bolezni med delavci, ker nas zadržuje v našem napredku. Torej jako potrebno je, da se ta bolezen iz naših delavskih vrst iztrebi. Povedati u razložiti je vsakemu treba, da se mi sploh ne združujemo radi osebnega prijateljstva, pač pa •radi ideje same. Da se skupno bojujemo proti krivični kapitalistični družbi, ter propagiramo za svobodno socialistično družbo. Gotovo Kode kteri rekel, da* en prepričan sodrug radi osebnosti sploh ne bode odstopil iz organizacije. To je istina; vendar pa radi tega druge, manj prepričane sodruge ne smemo pustiti, da se od nas odstranijo. Prepričati se jih mora, da je ena oseba !e ena malenkostna stvar v tein velikem boju za strmoglavijenje kapitalistične družbe. Oseba pride in prej ali slej izgine iz naše vrste in ni je več. Le še kratek spomin in pozabljena je, seveda z malimi izjemami je njih spomin večen. Radi t*ga je nespametno, ako se delavci radi kake osebe, branijo pristopiti k politični organizaciji. Ker ta ide ja za socialistično družbo bo ostala, dokler se ne bo ures-ničiln. Mi delavci, se od naših sovražnikov kapitalistov v tem času lahko še veliko naučimo. Ti ne poznajo nobene osebnosti med *eboj, ako se gre, d» izkoristijo ubogo delavsko ljudstvo. Zatorej je tudi nam delavcem potreba, da to bolezen popolnoma odpravimo, ako hočemo, da bodo naši boji izdatni. Mi ne smemo poznati nobenega osebnega sovraštva. Drug drugemu nekoliko spregledati v napakah, ki jih najdemo med se-hoj, je pametneje. Alj pa dotiene-ga na to napako naravnost opozoriti ne pa, kakor je v navadi, dofično osebo za hrbtom obreko-vati Ravno s tem si mi med seboj več škodujemo, kot si morda mislimo. Dolžnost naša naj bo. da ako nam kteri o drugem kaj napačnega omeni, da se to takoj prepričamo, koliko je na tenn resnice. Ce je pa dotičen še tako neveden, je pa naša dolžnost, tla ga o stvari, katere še ne razume — podučimo. Na ta način nam bode mogoče to osebno bolezen ozdraviti in naša delavska socialistična organizacija bo napredovala krepkeje. Pa tudi veliko preje nas bo pripeljala do našega zaželjenega cilja iz kapitalistične sužnosti — v svobodno socialistično družbo. France Podlipec. Dopisi. Božično kavsanje. Sodrug iz Svgana, Pa., nam piše: Brata Fr. in John Starman sta po barabsko napadla dva sodruga Matevža Kavčiča in Johna Levca. Zadnja sta vložila tožbo, toda slovenski notar Matija Skender ju je pregovoril do sporazuma, da stvar ni prišla pred poroto. Napadalca sta plačala $70. Mirovni sodnik je vzel $10, notar pa $20; sodru-goma je torej ostalo še $40 za rane, ki jih morata trpeti, da ne omenjam^Se škode na novi obleki, ktera je bila vsa raztrgana. Dobitek imajo torej posredovalci in zdravnik. Priporočati je sličnim petelinom, da si ošabne grebene nekoliko porežejo. Pač 1c|h> zrcalo klerikalne vzgoje in "olike"! last Oonamaugh, Pa. Predmet, o kterem želim govoriti, je velike važnosti za zavedne Mane S. I). P. Z. v Conamough, Pa. Pred dvemi leti se je ustanovila S. D. P. Z. v Conauiaugh zgolj iz dobička želnostsi par oseb, katere gospodujeti in vladati♦ pri njej. l)a je bil to očividen namen dotičnih oseb, dokazujejo dejstva, katerih se poslužujo, ko se hočejo proglašati za voditelje zveze. Po ustanovitvi zveze se je vršil štrajk pri Cambria pivovarni v Cambria City za pripoznanje unije. In ta štrajk je stal življenje ednega unijsta. Da se pa štrajk ni takoj končal, je uzrok sledeči. Predsednik navedene zveze se je poprijel skebskega dela, ter raz-našal pivo na okolu po privatnih stanovanjih, ter ljudem stvar tolmačil povsem drugače, kot je bila v resnici. Bil je ob enem voditelj skeb-ske mase in po preteku par mesecev je bil izvoljen predsednikom S. D. P. Z. Slov. Del. Podp. Zveza! da, ti si S. D. P. Z.! A čemu se ponašaš s tem imenom, saj ga tvoji voditelji ne razumejo. Oni ne poznajo nikake zveze, mar več zasebnost. Oni ne ločujejo skebov od zavednih delavcev in obratno, nih -delavcev in obratno. Res je, da se včasih spominjo bednih sirot v Westmoreland Co. in to je pokazal sam Ivan Pajk, tajnik S. 1). P. Z. o Božiču pretočenega leta. Tisti čas mudil se je tukaj znani G. O hodeč, skeb iz \Yestmorelaiid-a. Seveda, prva stvar je l>ila, da j<» obiskal I. Pajka, kod člana S.D.P.Z.,ker pa ni v Westmoreland Co. ni kakega društva, ki bi spadalo k S. I). P. Z., je Pajk, tajnik zveze, mu osobito priporočal, da naj ustanovi tam kaj društvo, seveda med skebi, ter naj pazi na to, da se isto priklopi k S. D. P. Z. In tako je imel O. O. to zadevne informacije. Po končanem opravilu je G. O. zapustil stanovanje I. Pajka, ter se podal k sodruu J. Briceljru. ter tam obiskal dva znanca in ?o-druga Frana in Josipa Pavioviča Ko je G. O. vstopil v stanova je «od. J. Bricelj-na. se je razvil naslednji govor: Ilallo Jožef! Hallo Frank! Kje pa delaš? V West moreland ('o.; prav za prav New Alexandria! Ali ni tam štrajk? \e, pri nas ga ni. Kje pa delaš prav zaprav? Tam in tam; bil je odgovor. Toraj skebaš. O. O. je zarudel, ter stem priznal, da v resnici skeba. Našteli so mu jih prav pošteno,x ter k sklepu Fr Pavlovčič pripomnil, da bode izobčen iz S. N. P. J., ako ne zapusti Westmoreland-a. A G. O. se ni zmenil za očitano mu skebsko delo in izključitev od S. N. P. J. ()-junačil se je, ter hladno odgovoril. Nič ne de; ako me izobčite iz S. N. P. J., bodem pa ustanovil društvo, katero bomo priklopili S. D. P. Z. v Conamaugli in zato imam od I Pajka že potrebne informacije. Ko je uvidel, da tukaj nima več zaupnih ljudi, jo je popihal zopet v Westmoreland. Izključen oziroma izobčen je od S. N. P. J. in žnjim tudi Nick Mesec, oba bivša člana S. N. P. J. Kar se pa tiče o zadevi tistega društva, mi ni znano; ali se je u-stanovilo ali ne. V slučaju pa. da se ustanovi, upam, da bodo druga društva v to protestirala in protestirala tudi proti judežem voditeljem S. D. P. Z., ker agitirata za razvoj Delavske Zveze po skeb-skih taborih. Proče valeč. torn podlago «a prlčetok bralnega Aru At v a tor uatano ritov knjižnice Uspelen napredek vsakega druitva jo pa lo mogoč, aso Jo ono samo gospo dar na lastnih tleh, tor ao mu ni bati, da ga la (tujoga stanovanja) mofseo v dobi najlepšega proč Vitanja postati-jo pod kap. Zato ao sklicala vaa društva, kojih delovanje ln aojo ao vrtijo na Franklin, Cgh., da al postavijo avoj lastni dom. In sicer Pevsko Izobraževalno drult. "Bled"; dr. Danica, It. 44. 8. N. P. J. dr. Zavesnlk, it. S. 8. D. P. Z , poeta ja dr. av. Barbaro, It. 66; lansko dru-Itvo Zorlalava, 8. N. P. J. ln aoclali-stični klub it. ft. V ta namen so bodo sklicala dne 6. februarja ob 2> url popldne na Franklin Cgh., 1* v an redna aeja v prostorih, kjer ao vršijo sedaj sojo vseh podpornih druitev. Člani vseh druitev se torej vabijo da se kolikor mogočo polno itevllno udeleie omenjene aeje. Sklopi, ki ao bodo lsvrilli U dan, bodo aa na-io naselbino Izredne vainostl; le 60s desetletja nam bodo hvaleinl nail potomci in novi naaolnlkl — rojaki, če jim bomo postavili varno savetiiče sa ono urico, ki jih pusti težko delo v borbi sa obstanek; ako jim oosldamo dom, v kterem bo vo&k član dobil poleg teleanega okrepčUa v prvi vrati du-ievno razvedrilo ln • apopolnjevanje svoje izobrazbe. Zato pa cenjeni rojaki, katerim je mar napredek, razvoj ln blagor druit-venega življenja, pridite val k imenovani ao ji, katere sklepi no bojo važni samo za aedanjoat, ampak tudi za bo dočnost. Ureduiitva slovenskih ameriiklh listov pa prosimo, da blagovolijo pona tlsnltl pričujoči dopis v celoti ali pa vsaj v posnetku. Odbor pevskega in izobraževalnega druitva "Bled", kot pripravljalni odbor. deli med tiste štrajkarje, kat so najbolj potrebni, ker mi v nosili ne vemo, kje in v kat okraju je največja revščina glad. Denar naj se razdeli Jugoslovane: Slovence, Hrvate Srb«'. Denar smo pripiavljeni po-slat i takoj, kakor hitro se naznani tak posredovalni odbor Odbor naj se naznani javno v "Proletarcu" "Radnički Straži" ali v "Glasilu" H. N. P. J. Pozdrav na vse štrajk ar je zavedne sodruge! Za odbor: J. G. Radovan,' |S 113 Milwaukee Ave. Josef ftimec, Peter Markovič. Op. uredništva : Ta odbor je objavljen na prvi strani današBjs številke. — Carnegie Steel "Co. v Sha-j ronu, Pa., je odprla več tvornic.' .'>00 delavcev je dobilo oziroma se I 1 ti tako zdravi in lepe polne rasti, je povrnilo na delo. Franklin, Cgh. Pa. Cenjeno urednlitvo: — Z velikim zanimanjem ln vereljem opažAitfo, da so se pričeli ameriški Slovenci probujatl tudi na polj ti izobrazbe; vsaj čitamo skoraj vsaki dan v tem ali onem slovenskem listu, da so je ustanovilo, ali se ustanovlja tu pev-rko, tamburaftko ali izobraževalno društvo, tam zopet se polaga temelj za zidavo doma, v katerem se bo zailgalo kadilo Muzam umetnosti ter se gojilo dtiftevno m telesno razvedrilo. Tudi v naiej naselbini amo se pričeli probujatl. Imamo sicer veliko podpornih druitev; toda namen vsacega podpornega druitva Je le, v alučaju bolezni ali smrti podeliti odikodovalcu, oziroma zaostalim rr"o najnujnejlo gmotno pomoč ln podporo. Dniltvo, ki bi bilo moglo z vspehom riti med naiim ljudstvom izobrazbo, pa dosedaj le nismo imeli. Zato si Jo "Pevako ln dramatično" ali kot se sedaj imenuje: "izobraževalno drultvo Bled", al jo postavilo nalogo, da začno delovati tudi na tem polju. Ustanovilo je polog "pevskega oddelka" v drultvo io "literarni oddelek" ter dalo a Chisholm, Minn. 20. jan. Cenjeno uredništvo 1 Prosim uvrstite par besed i j v naš delavski list "Proletarec." Rad bi se namreč malo ozrl na Sojarjeve stvari o naših čitalnicah. On namreč pri|>oroča dobre čitalnice, ne pove pa. kakšno čti-vo tlela slabe čitalnice. Kaj je dobro, to se njemu ne zdi vredno razlagati, ker baje vedo o temu družine, s katerimi se začenja človeštvo (!) Pri družini je pa oče boss; kakšne vrste čestokrat, So-jarju zopet ni treba povedati. Ce je človek oče, je to že dovolj z& Sojarja, da ga smatra za odločujočega, kaj dobnjrčtfrBr, in~kaj ne. Pameten človek lahko pač za-popade, kako je treba deliti ocet-njavo in dmiiustvo; namreč, da se je vse razvilo stopnjema. En oče, ki je živel pred sto leti in bil prepričan, da je trska najbolja luč, je pač v veliki razdalji s sedanjim očetom v mestu, kjer je elektrika, plin itd. Oče stare mode bi brezdvomno trdil, da je trska bolja, med tem ko bi mu oče mod« rriega časa posvetil z elektriko. Vsaka doba ima pač svoje ljudi: istotako tudi ideje. Kar je bolje, je povsod bolje. Sojar je za dobre čitalnice, mi smo pa za bolje: to se pravi, najtnoderneje. Svet se ne vrti nazaj, ampak naprej. Nazaj se vrti le v taki glavi, ki si želi nazaj blaženih časov. Ti se pa ne povrnejo. Kakor pri vseh stvareh, tako bo tudi v tem oziru, kaj je dobro ali bolje, odločal le človeški um, ne glede na to. ali ga iščemo pri očetih, sinih, hčerah ali materah. Ant. Mahne. Kenosha, Wis. 24. jan. 911 Slavno uredništvo! Goto že mislite, da vsi spimo tu v Kenoshi, ker se ne sliši nobenega glasu od nas. No, pa temu ni tako; mi smo le nekako dremali, in sedaj smo se prebudili. Ker prihajajo vsako vrstne prošnje od strani štrajkujoČih sodrugov in bratov iz Pennsylvani-je, smo že večkrat priskočili na pomoč tem siromakom, ali revščino in štrajk traja še dalje. Zaradi tega se je apeliralo .v Kenoshi na vsa Jugoslovanska podporna in politična društva slovenska, hrvatska in srbska, da si vsako društvo izvoli dva moža v izvanredni odbor, kar se je tudi zgodilo dne 16. januarja. Prišlo nas je 16 odbornikov skupaj, da se kaj ukrene za korist štrajka, nakar smo soglasno zaključili, da se priredi dne 22. jan. skupna Jugosl. veselica, katere čisti prebitek je namenjen Jugosl. štrajkarjem in sodrugom v West Moreland Co. Pa. in krojačem v Chieagu, 111. Veselica se je vršila dne 22 jan. in konštatirati moram — v najlepšem redu. Udeležili so se vsi zavedni sodrugi in sobratje, kar že dokazuje to, da je nad stotsk čistega dobička. Sedaj smo mi pripravljeni poslati denar vsak čas, samo da se nam naznani en odbor v W. Moreland Countyju in krojačev v Chicagi, 111. Priporočamo, da se denar raz- C le ve lan d, O., 25. jan. 911. Cenjeni urednik! Ne morem si kaj, da bi se tudi jaz malce ne oglasil glede g. Pirca. Kar je res, je pa res. Kdor pravi, da g. Pire ne zagovarja ske- barijo, pa nočem ničesar. Čudno se mi zdi in prašal sem samega sebe že večkrat: ali ne vidi Pire Črk v "Proletarcu", ali jih pa noče videti. Najbrže jih ne vidi. ker sicer bi ne vabil ljudi tje, kjer je štrajk. Upam, da je v njegovi glavi poleg sirotke še nekaj možganov. Porabi jih torej v bodoče Mr. Pire. Poglej v štev. 174 "Proletarea'*, kjer se ua prvi strani v zadnji koloni čita, da je v Buffalo in VV. Scneca izbruhnil štrajk. Če bi jaz slučajno čital samo "Cl. Ameriko", bi bil šel gotovo tje za delom, dasi ravno ne z namenom, da bi skebal in jetnal kruh borečim se delavcem. Kdo hi bil temu kriv? Ali ne uredniki ^CTA me rile "T—" Tako ne bo šlo dalje. ¿T^ioče-te, da so "botega" prav v krat-» kem ne zapre. Če je pa "01. Amerika" tako na malem, da mora že sprejemati skebske oglase, potem pa adijo z vami i ia vašo sirotko. Bolču Pepe. i Collin wood, O. 1 — Cenjeno uredništvo! Iz tukajšnje naselbine ne Čita ta nobenega dopisa v "Proletarcu", Kaj je temu vznik? Človek bi mislil. davni nobenega slovenskega socijalista tukaj. Pa so. Slovenski soeijalist bi moral biti vendar naročen na edini slovenski socijalističen list v Ameriki. Kakor je vojak brez orožja ničla, tako bi bili tudi socijalisti brez Proletarea, ki je njih orožje — ničla. Ako hočemo vst raja t i v boju, ki je neizprosen in tudi absolutno neizogiben, tedaj moramo 0-striti orožje, povzdigniti " Proletarea", da bo njegova ojstrina hujša in izdatneja. Bojevati se nam je treba, to lahko zapopade vsak človek, kdor količkaj pozna vsakdanje razmere med delavci. Če ne bomo vživali mi sadove naših bojev — uživali jih bodo naši otroci, kteri so naša kri, naša bodočnost? Tukajšnja Lake Shore je ob novem letu dala svojim delavcem posebno voščilo. Odpustila je namreč večje število delavcev — ker ni dela; ostalim pa skrajšala delavni čas. Taka sigurnost kruha je dandanes. ' Pozdrav vsem zavednim delavcem l D. B. Ročk Springs, Wyo. Cenj. urednik Proletarea! Priloženo vam pošiljam $1.50 za zopetno naročnino na list, 25 c. pa še posebej listu v podporo in sicer s tem-le besedilom: zato, ker je g. Pisljer pohvalil list. k n teri zastopa kapitalizem; to se pravi, ker je obliznil in poljubil bič, kateri ga tepe; tisto ščcue, ki zagovarja humbug n blati poštene delavce v Ameriki — "G. N." Fej! Prijatelj soc. časopisja. Oumberland, Wyo. Cenj. sodrug urednik! Da so delavske razmere v Ameriki v resnici nad vse žalostne, naj bo že v tem ali onem kraju, sem se prepričal zadnjič sam. V (Dalje na zadnji strani.) tran Kp> program straake v ChicaiH. »tnmka v Chicagu ob program, na kterem te-gl* kampanja za municipalne !f aprilu 1911: varno, da se oanuja nov me in da ima mesto moč, \ sti svoj« zadeve. Zahte-n>*»to popolno samovlado v Jaih stvareh, dalje iuiriati ptaduin in preklic. ji in neomejena volilna ionske. ieipalna (občinska) last in i v neb podjetij, ki slutijo v bo, kot so: poulične in pod-fteleznice, telefon, plinarne trarnr v najhitrejšem času. » časom na, dokler iu> «losi* __I»l«lnn last, morajo korpora Ksre posedujejo omenjena pod ^H^rbeti najboljšo postreftbo 'niijili eenah in delavcem pri delu morajo dati oaemurni de Jfuni.i*ke odnosa je. EEraniti vsak zdravju ikodl.ii stanovanja, mesto kterih se imajo ^Japod»-rii:t stanovanja in odda Lf »k/»1 P° Ce®** ^^^Htrojilrv da \ velike korporaeije 111 bo jlljeni plačati svoj upraviče-iiriHkih- davkov. ,_va mestnega kontraktnega ^^^^ Mi li»'•< ino nadomestiti ' direktnim vpoidevaujem od mesta z HEein delom, linijskimi ju poldoevnim praznikom ob sobotuh. ^^Bietni vsluiben.-i |E organizirati n strokovne um je. I, Ustanovitev "douMe • platoou si- l.rambo. J>. Apropriacija zadostne svote denarja za mestni zdravstveni oddelek, da samore vrAiti brez ovir potrebno delo Sedanja apropriacija se inora jk> dvojiti v svrko boljše protekeije de-lsvcev pred boleznijo in nesrečami v tvornieah in delavnicah; boljših zdrav-stvenfh razmer zh Aolsko mladino; v svrho omejitve in zmanjianja grozno naraščajočega umrtja otrok v delavskih okoliših mesta; za nastavi jen je za dostnega Števila inšpektorjev v avrho stroge painje napram ponarejenim ti vilom in nezdravim stanovanjem ter podvojitve boja zopeT tuberkulozo in eatale nalezljive bolezni. 10. Apropriacija zadostne svote de narja za oddelek za izobrazbo. Pouk kflfnBtors raztegnit t tudi «a ekonomijo is telovadbo za krepki telesni razvoj Jiludihe. -- f 11. Prosta poraba javnih *ol za dru i*bne, izobraievalne in i>olitične se «tanke in uhode. • 12. Boljši parki, zabavišča in javna kopališča. ' 13. Delo za brezposelne potom grad sja novih modernih hiš za delavce, no vih In boljftih šol; potom tiskanja in izboljšan.)« ulic in alej ter potom po veča vanja in olepšavanja parkov in .zabavišč. Vresničenje tega programa bo veli ko pomoglo k izboljšanju razmer in pojačanju delavskega razreda. Storiti pa moramo več, ako hočemo odpraviti izkoriščanje, krivico in kapitalizem. Kapitalistični industrielni sistem mora se uničiti s korenom. Na njegovo mesto mora priti demokratični kooperativni industrielni sistem, kteri bo v korist vsemu ljudstvu. Chikaški delavci ne morejo doseči svobode, ako si osvojijo samo Chicago. Mi se moramo zdrniiti z našimi tovariši delavci povsod in izvojevati kontrolo nad držav ao in zvezno vlado. Poživljamo vse delavce v Chiengu. da se nam pridružijo v ti in vsaki drugi volilni kampanji; dn se pridružijo ameriški veji internacionalne socialistične stranke, svetovnega gibanja, kteri je na strani delavstva vseh civiliziranih dežel. Na ta način, in samo na ta način zamoremo ustanoviti pra vo industrielno demokracijo. Na ta na čin, in samo na ta način zainoremo pridobiti sebi in našim otrokom svobodo in zavarovanje, kulturo in blago stanje. pravico, hoditi na eeje in voliti pri «hiranju kandidatov za volilno kampanjo — če m okrajne ali dr-lavne organizacije « tem strinjajo. Pazite torej, da ne bo zmešnjave. o Koncem tega tedna ae na vae klube razpošljejo nova, obširneje in natančneje mesečna poročila. Tajnike ae opozarja naj pazno prečitajo priloženo navodilo, kako postopati pri izpolnjenju poročil. Klubi, ki so že poslali imeva ountiljev, so že dobili Chartar; mnogo jih je pa še, ki še niso poslali tozadevnega poročila. ■Članarina je 10 et. od člana, knjižice so po 2 ct. Z vsakim novim Članom je treba priložiti pristopnico in 2 et. za knjižioo posebej. Kteri klub še ni preskrbljen s pisalnim papirjem in štambiljem, naj nam to poroča in se mu po naročilu preskrbi. Pozor torej! I. .Odbor Jugosl. Socialistične Zveze. —- Jones and Laughlin Co. v VVootllavvnu, Pa., je zaprla svoje tvornice za mesec dni radi popravkov. 3000 mož je začasno brez dela. KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM NAZNANJE. Pozor tajniki! X Predzadnji številki "Proletarea" smo svetovali našim organizacijam, z ozirom na to, da bi imele v slučaju, ko se izbirajo kandidatje za volilno kampanjo, tudi volilni glas, pridružijo County — okrajni organizaciji, kjer le te obstoje. To naj se stori takole: Delegat ali delegata, ki hodita na seje okrajnega odbora, Central Comite — (kjer ni teh delegatov, mora to izvesti tajnik kluba pismenim potom na tajnika'okrajne ali državne or-ganizaei je^ in na prihodnji seji o-italim delegatom razložita, da dobi njih organizacija članske marke in knjižice skozi Jugoslovansko Socialistično Zvezo (South Slavic Socialist Federation) in ne več »kozi tajnika okrajne t. j. County aH državne t. j. State organizacije. Vendar pa da žele jugoslovanski organizacije nekaj prispevati napr. 50% od tistega, kar se je plačalo preje, in da imajo zato pravico hoditi na seje okrajne organizacije ter biti v zvezi kot pre- J* Vse organizacije, ki žele spadati k skupki stranki in obenem Jugoslovanski Socialistični Zvezi naj si zapomnijo, da mark in članskih knjižic ne morejo dobiti drugod nego direktno skozi Jugosl. Soc. Zvezo. Za tisti denar, ki bi ga plačali County organizacijam ne dobe ne mark niti knjižic, temveč li Na podlagi Čl. 17 skupnih pravil Socialistične stranke, je organizirana jugoslovanska Socialistična Zveza, Ta člen se glasi: TUJEOOVOREČE ORGANIZA OLJE. § 1. Neangleske organizacije, ki se raztezajo , po republiki, imajo pravo pridružiti se k socijalistični stranki, kakor je tukaj določeno. § 2. Te organizacije morajo imeti najmanje vsaka 500 članov, ki morajo priznati ter se strinjati s konstitucijo in izjavo socialistične stranke. § 3. Na orsednji urad morajo plačati "per capita" (t. j. od vsakega člana) pet centov, za kar dobe v izmenjavo članske znamke, slične onim, ki se izdajajo angleškim organizacijam. § 4. Vsaka taka organizacija ima pravico izvoliti enega tajnika prevajalca, kteri mora poleg svo jega, govoriti tudi angleški jezik ^kterega naloga b*>, v osrednjem. toradu pismeno posredovati med njegovo organizacijo in socialistično stranko. Plača tajnika - pre vajalca ne sme presegati $25 na teden, plača ga osrednji, gl. urad socijalistične stranke. Plače dolo či osrednji zvrševalni odbor soc. stranke. § 5. Vsaka neangleska organi zacija ima pravico poslati na strankine zbore ali kongrese po enega delegata; tak delegat pa ima le posvetovalen glas. § 6 Člani neangleških organizacij nimajo pravice do splošnega glasovanja, ktero se razprostira na splošne države v republiki, niti do glasovanja pri volitvah za člane v osrednji odbor, izvzemši, če glasujejo kot člani državnih organizacij. § 7. Vsako politično akcijo, kte ro zavzamejo neangleske organizacije, mora prej odobriti državna organizacija socialist, stranke, in pričeti se ne sme z nobeno propagando, ktera bi nasprotovala državni soc. organizaciji. J 8. Člani neangleških organizacij imajo pravo do besede in do glasovanja v krajevnih in državnih angleških soc. organizacijah le pod pogoji, kakršne si že določijo sporazumno z državno organizacijo. Razno z delavskega polja. v— Illinoiska senatna zbornica preiskuje krojaški štrajk v Chi cagu. Takoj prve dni j<* preiskava dognala, da ima "Nationa Wholesale Tailor's Association' zelo prefrigan sistem "črnega i raenika" (bla-cklist) potom kte rega je delodajalni urad kroja ških bossov zavrnil mnogega u nijskega krojača, kadar je zapro sil dela .Naravno, preiskava ne bo dosti koristila. — Ameriška Delavska Federa cija (American Federation of La bor) je 10. t. m. dovolila charter Zapadni Rudarski Zvezi (West ern Federation of Miners). Ru darska Zveza, ktera šteje dane« čer 50,000 članov, postave vsled tega del Federacije in obenem se za more združiti s premogarsko organizacijo. — Surovega železa se je izdelajo 1. 1910 v pittsbnrških jeklar-nah 27 milionov ton, poldrugi mi-lion ton več kakor prešnje leto. — 20,000 chikaških krojačev je še vedno na štrajku. Ravno tako Čevljarji v Brooklynu in premo-garji v Westmoreland County, *a. V Washingtonu, Pa. je na novo zaštrajkalo 200 premogarjev. Kompanija je poatavila v jame nove večje kare in premogarji za-itevajo več plače od večjih kar. J500 premogarjev v Tuscarawas-Sherrodsville, O., tudi štrajka že osmi mesec. — Mladeniško društvo Danica št. 44 S. N. P. J. v Conemaugh, Pa., je pred kratkim izključilo svoja dva člana, ker sta skebala v westmorclandskih premogokopih, «jer je štrajk. Dotična skeba sta Jos. Modic in Nikolaj Mesec, liravo tir. Danica! Pri poštenih društvih ne sme biti mc«ta za tace garjenee. na painet, kajti "nevednost v zakonu ne oprošča nobenega prestopka!" Končno: to «e pravil 16.000 zakonov je tukaj za — delavca! Koliko jih je pa za kapitalisti11 V New Yorku je te dni zborovala vsekapitalistična organizacija Civic Federation. Gospodje kapitalisti so navdušeno ukrepali, kako bi se okrcale delavske unije, kako bi se pozločinil ali sploh zatrl štrajk in o drugih stičnih stvareh. In med temi "prijatelji" delavstva sta sedela tudi dva "velika prijatelja" in "slavna" voditelja delavcev — Samuel Gom-pers in John Mitchell. Bila sta tam kot simbol prijetne "sloge" med delavstvom in kapitalizmom! Mrliškooglodna porota chikaš-kega koronerja je razsodila, da ni nikdo odgovoren za požar v Mor-risovi klavnici in konaekventno ni tudi nihče kriv tragične smrti 26tti ognjegascev, kteri so končali v plamenu. To se razume! Ako ima koronerjeva porota opraviti z velekapitalistom kot je Morris, potem sploh ne more drugače soditi. Za požar, kteri je uničil 26 življenj, ni torej nihče odgovoren. Kriv je menda jedi ni — bog! Socialistična stranka je jedina stranka, ktera se ne bo nikoli izneverila delavstvu. Zakaj * Zato, ker socialistično stranko tvorijo tfe4avW sami. Jvdino mesto za t eJ delavec, je torej v socialistični stranki. ^ Socializem raste, napreduje tudi med sloveakim delavstvom — in to presneto jezi "cajtengarje" v Clevelandu. Sodrugi podkurite jim, agitirajte še bolj , tako da "cajtengarji" počijo od jeze! Vsepovsod se ustanavljajo novi socialistični listi. Volilne kampanja za spomladanske volitve je že v polnem tiru. Pazite na rezultate. V New Jersey pripravljajo zakon, po ktertm bo moral vsak oženjeu mož vedno nositi poročni prstan na prstu. Zakaj bi ne bil sprejet zakon, po kterem bi morali kapitalisti nositi zvonce na oogahf Nek potrpežljiv človek je izračunal, da v Zed. državah imamo povprečno 16.000 mestnih, okrajnih, državnih in zveznih zakonov. In vsakdo mora znati vse zakone Z rezultatom petletniške izdaje "Proletarea" smo za enkrat lahko nad vse zadovoljni. Novi naročniki prihajajo od vseh strani kar v "bunčih". Nismo več daleč, ko bo imenik naših naročnikov štel dvatisoč imen. In socialistični klubi, novi klubi se sedaj ustanovljajo najmanj v petih naselbinah, kakor poroča naš osrednji tajnik. Dobro se giblje, sodrugi! Toda naprej' Mi hočemo se boljših rezultatov. Prihodnji pok, ki zopet zagrmi, bo prvomajniška izdaja. ■ POZOR! Slovenski socijalistični klub v Sygan, Pa, št. 13 priredi dne ¿25. februarja 1911 veliko predpustno veselico, na ktero se vsi rojaki s Sygana in soseske najuljudneje vabijo. .. Veselica se bode vršila v dvorani sodr. L. Kaučiča. Igrala bo pa dobroznana češka godba z Bower Hilla. Ustopnina za moške je $1.00. Ženske so vstopnine proste. Zače. tek bo ob 6. uri zvečer. Za zabavo vse vrste bo preskrbljeno. ODBOR (4x) POZOR ROJAKI V MILWAUKEE. Delavsko izobraževalno društvo priredi v soboto večer dne 4. februarja zabavni večer v čitalničnih prostorih s sodelovanjem tamburaškega zbora "Adria" in socialističnega pevskega zbora "Naprej". Med zabavo bodo tudi kratka predavanja o pomenu izobrazb« in socijalizmu. Ker se je dognalo, da število naročenih knjig z daleka re zadostuje več, in ker večina članov Čitalnice zahteva, naj se narc nove, a odbor tej želji radi finan-cijalnih razmer ni mogel ustreči, se prosi cenjene rojake, da se te veselice kolikov možno obilno u deleže, da bo mogoče vrlo napre dujočo čitalnico opremeniti z novim čtivom. Odbor. Vabilo na domače zabavo! t t t t T T t ? f T Y T t t t katero priredi Društvo Francisko Ferrer, št. 131. S.N.P. J. v Koetkori dvorani, vogel Avers Ave. in 26. cestn v soboto, dne 18. februarja t. 1. Začetek točoo ob 8 url zvočor. Na veselici bo godba, petje, ples in prosta zabava. Vsa bratska društva, se uljudno vabijo. Odbor. t t t ? t ? ? i t y ? ? ? t T If Skladišče čevljev za dame, moike in otroke Domača, tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vaa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila ae priporoča si, občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave., ClHcag?. 111. NAJBOLJŠA KUHINJA! Billiards» Pool Table» PrenočlMa za potnike. M pripravljena p« domača. Odprto po dnovi in po noči. P. PeriČ, 1412 18. St., Chicago, 111. âiiiÉiÉièiÉ ÀièiA Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. KRANK ZOK NM AK, 1*37 Xu (Viitre ave., Chicago, 111. ■ffffffffffff Importiran starokrajski tobak vsake vrste .a cigarete, pipe in žvečenje, lin-portirane cigare in eigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. ¡VAČ. KROUPA, 1226 W 18th St. OhioMto. HI. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th 8t. Chicago, Dl Ima večjo saJogo ar, veriftis, prêt» nov ia dragih drago t in. Iavrèojs twU vsakovrstna popravila v tej stroki m selo oiski ObiMiU ga I POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 221-1st An., Milwaukee, Wit. lina n»|6«l)e uijfttc tu v.«lnu pripravljen pri-«k, po *ia«rnlti o«Qfth.-Lokalo! to potu foil ki dobrodoilt! griiek, rolakl Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Zdravnik sa notranje bolesni la ranocelnlk. Isdravniika preiskava bresplafoo—pte» čati je U adavila, 1924- 26 Bitu Island Ava. Chicago. Za dne ure: Od 1 As • popol. Od 7 do 9 svečer. Isve« Okleege ti reči bolniki naj piMo «lov« " Velika razprodaja! Za $s6.000 blaga, oblek, sukenj, hlač in potrebščin za moike, moramo razprodati po tvomidkih cenah najkasneje v 30 dneh, da naredimo prostor za spomladansko zalogo. Razprodala se začne 2 V. dec. 1910. Nikar ne zamudite velike prilike, ki ____se vam nudi. Pridite prvi, da z berete naibolj&e blago, ki ga je dobiti na zapadni strani mesta. Nasa p roda-jalsa je unijska. 1853-55 Blue Island Ave. Ust. 1886 Chicago, III Za dobre fotografije dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne ln najflnej&e slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON C AN AL 287. USTANOVLJENO 1SSS Izdelujemo oblcke po meri po $20. $22, $25. otove obleki 10, $12, $14, ¿15. Imamo veliko zalogo .modernih klo-lUlalllU bukov v najraznovrstnih bojah. Prodajemo ftOTe obleke po V 7*)|Affi imamo tudi veliko zalogo srajc, kra-f /jili| M/I Mri/' PRVA HRV. TRGfVINA ZA OBLEKE J t KI iTl/ilfltK, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. ..................................... Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele £ms,ranjb Oadravim vsaeega, kdo» trpi na Varieoeeli, 8trieturi. DU> ozdravim n^lealjivo sastruy'anje, ftivčns nezmoinoati, nieo hi bolezni tičočih ee molkih Ta prilika je dana tiatim, ki ao isdali ie velike sva« zdravnikom ne da bi bili osdravljeni in moj aamea je, p» kasati vsem, ki ao bili zdravljeni od tueatov adravaik«* brezuspešno, da posedujem la jas edino sredstvo, s kteri« zdravim rspetao. Za nevipetao zdravljenje nI treba plačati—la sa v speta* Oadravim positivao ielodečne bolezni, pljučna, aa jetrih in ledvicah ne glede kako atara je bolezen. Tajne molke bolesni sdrsvim hitro, za stalno in tajno, tirčene onemoglost», elaboet, zguba kreposti, napor, zaatmplenje in zguba vode. Pljuča, aadrl.. Bronchitis, arčne bolesni ia pljučne sdravim s mojo najnovejio metodo. .... ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge sdravim za stalno. —Zastrupljanje in vse druge kotne bolema i kakor priUe, ture, garje, otekline.—Močni tok ki druge bolezni. Preiiče in svetuje sastonj. Govorimo slovansko. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST. between Randolph an I Lake Sta. CHICAGO Uradu je: od 8 ure sjut. do 8. ure svečer. V ne*»)>» »d 9 ura sjat. de 4 ara p ALOIS VANA — izdelovstelj — sodovicc. miieralne vode la raznih neopojolh pijač. 1887 Bo. Fisk Et Tel. Oanal 1406 Jako važno vprasaa|e? "Ali sem 2e poslal zaostalo naročnino na " Proletarea "f fis nef — -± Splošen pregled. . _ V nedeljo, dne 22. jan. to protestirali socialisti na Pruskem, ker ni bilo v preatolnem nagovo-. ru uiti beuedice o volilni preoanu-vi. Sklicali so več ato shodov. ,V Berlinu ae je vršilo 73 shvdov, ki so bili vsi dobro obiskani. • . • — Is Ceibe, Honduras je do&la vest, otnikoma. • ' Ti vspehi dokazujejo, da so do-tični nazadnjaški duhovniki laga- • 1|, ko so trdili, da je bog proti zrakoplovbi. • . • — Samuel A. Griče je dokazal pred njujorškim sodiščem, da ima pravo oderuško 3ree iz kamna. Tožil je nekega Ernesta G. Weller-ja, ki boleha za jetiko v hrbteniš-kem mozgu, da mu je poneveril majhno svoto.' Obtoženca, ki živi* morda zadnje tedne, so prinesli v sodno dvorano. Obtoženec je prosil sodnika, naj ga nikar ne pusti umreti v ječi. Za tožitelja je delal sedem dni v tednu od 8 ure zjutraj do 9 ure zvečer za sedem do-- larjev na teden. Povedal je, da so njegovi prijatelji nabrali po-neverjeno svoto, a tožitelj jo je odklonil, češ, da mora v ječo. Sodnik je izjavil, da je Griče jako trdo8rčen človek. Prosil ga je, naj odpusti obtožencu, Orice je izjavil in zahteval, da mora Weller v ječo, ne glede na to, Če leži na smrtni postelji. Sodnik je odpustil obtoženca s suspendirano obsodbo. Sodnijski vslužbenci so pa oa tega siromaka hitro nabrali svotico denaj-ja in mu jo izročili, ko so ga nesli iz dvorane. . • • * — Švedski socialisti so v volilni bitki v tretjem volilnem okraju Stockholma za državni zbor izvojevali zmago. Sodrug Winberg je dobil 2489 glasov, njegov nasprotnik liberalec Nilsson pa 959. Zmaga je radi tega pomembna, ker je mnogo "delavcev izgubilo volilno pravo, ki niso plačali davkov vsled gospodarskega položaja. v s • — V Mainz u so trije učitelji . odklonili odlikovanja, s katerimi jih je hotel osrečiti heški veliki vojvoda. Izjavili so, da so preres-ni možje, da bi imeli veselje nad svetlimi igračicami. Ako bi vsi evropejski učitelji mislili tako in imeli pogum svoje misli povedati javbo, bi v Evropi kmalu zrastel svoboden rod; kralje, cesarje in vojvode bi bilo videti le proti grošu vstopnine v šotorih sejmiških komedijantov. * — Predsednik francoske republike je pomilostil na smrt obsojenega delavskega strokovnega tajnika Duranda, na sedem let lahke ječe. S pravnega stališča je za na smrt obsojenega človeka tako pomiloščenje res velikansko. V resnici je pa v tem slučaju krivica. Vsakdo je prepričan, da je I>u-rand popolnoma nedolžen. Kdor pa nedolžnega človeka zapre le za eno uro, ko je njegova nedolžnost dokazana jasno kot beli dan, pa zvrši vnebovpijočo krivico. Mi smo prepričani, da francoski delavci ne bodo odnehali, dokler z zakonitimi sredstvi ne iz-vojujejo svojemu tovarišu Duran- du popolno zadoščenje; • • • — Pruska policija je radi izgredov v Moabita zopet dobila pri * drugi sodni iski obravnavi poštene brco. Priče so izpovedale, da so policaji kot divje zveri napadli mirne pasante. Naskočili so čas nikarske poročevalce in nekega mirnega gledalca pa vbili. Sodišče je izreklo, da je policija prekoračila svoje meje in da ima vsakdo pravico braniti se, Če ga kdo na- *k«Jči brez najmanjšega povoda t orožjem. • _Trgovci s denarjem, bankirji so izdelali fin načrt. Ako se jim posreči izvesti ta načrt bo denar kot prometno sredstvo izginil iz prometa. Pravi denar hočejo nadomestiti s takozvnniiu "kreditnim - kurantnim denarjem, v delavnicah bi pa ustavili kovanje zlatega denarja. Državni finančni tajnik je že stavil to zahtevo. In najbrž bo v kratkem zasedanju kongresa tudi sprejeta. Za vzroke bodo najbrž navedli, da gre mnogo ameriških zlatov v inozemstvo, od koder se ne vruejo nikdar. Obenem bi pa vlada z hranjenjem zlatega prahu prihranila kovanje in s tem stroške. Res fina vtciueljitev. Zlati prah ni zakonito veljavno prometno sredstvo. Zakonito veljaven je le kovan denar. In kovanje zakonitega prometnega sredstva hočejo vstaviti, ki je teoretična podlaga našemu denarnemu sistemu! Kovan denar bo morda ostal v prometu do prihodnje volitve predsednika. Potem bomo morda vtihotapili v kongres zakon, ki dovoli državnemu zakladniku prenehati s kupovanjem zlatega pradiu, ker ga imajo že več v zalogi, kot ga potrebujejo. Po tem bo pa denar tam, kot je bilo srebro po "hudodelstvu 1. 73". "Kredit - kurant" zavarovan po bondih, potepuhih in srečo pripovedovalcih, zavarovan s podpisom banke, ki je žev morda bankrotirala, — bo dozdevni denar, ki ga bo ameriško ljudstvo rabilo v trgovskem obratu. In ker, se bondi in drugi vrednostni papirji popolnoma pod nadzorstvom bančnih trustov, tedaj lahko gospodje trgovci 2 denarjem skrčijo ali pa razširijo poljubno denar v prometu. Trusti so že danes močni. Vse gospodarske sile vseh danes obstoječih trustov bi bile nič proti baučnemu trustu, ki bi poljubno razpolagal z denarjem. Ameriško ljmlstVo! Pazi, bodi na straži! Še je čas, da se vb raniš največjega, najmočnejšega trusta, ki kot ogromen polip že izteza svoje sesalke po tebi, da te vsesa s kostmi, mozgom in krvjo v se. imeniten matrimoniški (lenitni) agent. V Rusiji velja pregovor: "Mu-žiki plešejo tako kakor jim gode car." Jedin posel za brezposelnega carja bi torej bil, da potuje od sela do sela, od mesta do mesta in na ulicah obrača "vergele". Sedanji turški sultan zelo ljubi sladkarije. Cuker ali gum mu je vedno v ustih. V slučaju, da v kratkem sledi svojemu predniku Abdul Hamidu, je najboljše zanj, da gre naokrog z ročno kramo sladkarij. /- - Žalostni urednik "Cl. Ani ' ke", kteri se po "svoje" peča s socialisti in socializmom, je r* založil žlico vroče kaše v usta. Kako bo zalogaj pogoltnil, je njegova stvar. (Z druge strani.) Kakšnega dela so zmožni sedanji kralji in cesarji, ako izgubijo krone. Naj se zgodi, da naenkrat vsi kralji in cesarji zgube svoje krone, kakor se je pred kratkem primerilo portugalskemu kralju Ma-nuelu, in da vsi obenem zgube tudi svoja privatna imetja, kaj naj počno ? , Na to odgovarja francoski satirični list "Assiette au Beurre" v Parizu. Omenjeni list prinaša zbirko karikatur, ktere predstavljajo evropske vladarje opravljajoče 4elo, kakršno bi se jim po mnenju francoskega kartunista z ozirom na njih dosedanje izkušnji» in njih temperament najbolj podalo. Španski kralj Alfonzo je kakor ustvarjen za natakarja v gostilni ali strežaja v revstavrariji. Njegov obraz z dol visečo spodnjo ustnico, kteri se vedno reži na smeh, bi silno kratkočasil tudi najbolj čmeme goste. Za portugalskega ekskralja Ma-nuela, kteri-je znan kot velik oboževalec lepih dam, bi bilo najboljše, da gre za "puri*" v kakšen hotel ali kavarno. Predvsem bi odpiral vrata damam in jim delal poklone kakor on zna. "Assiette au Beurre" mu priporoča, da takoj nastopi to službo, ko drugega posla zdaj itak nima. Kakšen posel bi pristojal uem-škemu cesarju Viljemu, je ps že po celem svetu znano. Kot klovn v cirkusu zaslužil bi lep denar, in cirkus, kteri bi njega najel, pridobil bi si slavno ime. Angleški kralj Jurij I. je v mladosti služil v mornarici in še da- j nes je ves neumen za "dr«ul-naughte," Zato se mu priporoča,' da ko zgubi preatol, prevzame službo kramarja z otroškimi čol-nički v kakšnem londonskem parku. . Stari avstrijski cesar Fran Josip ima bogato izkušnjo v reševanju zakonskih sporov in prepirov. Nikjer na svetu ni monda bilo toliko rodbinskih prepirov, lju-himskih spletk in škandalov kakor na dunajskem cesarskem dvoru. Fran Josip je večino teh sporov in afer ugodno poravnal in pomiril. Stari cesar bi bil torej preteklem letu sem na i ur tir skojv polovico časa iskal dela. k bi bil rad sprejel, samo če bi tr: !>il dobil, a ni ga bilo moči dobiti po nobeni ceni. Ampak tako se ni godilo satm z menoj, marveč tisočerim drugim, katere se danes od strani ljudi, ki ne poznajo sedanje družbe, nazivlje s postopači in lenuh"' Teh "postopačev" je vedno več: kar rastejo trumoma in vedno ve' jih bo, dokler se enkrat vsi ne uprašajo, zakaj, čeiuu vandrainr iz kraja v kraj za delom? — Debeli Taft bi rekel Bog nam pomagaj! Jaz pa pravim, por1 gajmo si sami! f'itajmo dobro delavsko časopisje, da bomo zmožni voditi ob vsaki priliki boj pre ti sedanjemu kapitalističnemu »•' stemu. Citajmo "Proletarea ki je edini socija!istični slov. list v Ze4' Springs. ki kvasi v skebskein "G. N." človek naj se raje malce uči, in premeša koruzni sok v svoji glavi. Delavske razmere v naši naselbini so prav za nič, kot povsod. Dela sploh ni mogoče dobiti, ker je vsepolno trpinov brez posla. Pozdrav vsem zavednim delavcem ! J. T. Cleveland, O. 23 jan. Sodrug urednik "Proletarea"! Hočem zopet nekaj poročati stslrugom po širni Ameriki. Ako zagleda kdo ta moj dopis v Pro-letarcu, naj si ne misli, da nasprotujem stvari o kateri omenim tukaj. Znano je našim sodrugom, da smo v Clevelandu zelo bogati z društvi, dasiravno imamo Slovenci že okrog 30 društev, a ustanovlja se jih vedno več. Kmalu bomo imeli zopet jedno društvo in to bode: šolsko društvo. To bo skrbelo, da se prej ko mogoče nabere svota $20.000 za novo slov. šolo. Da se nekateri rojaki zelo zanimajo za katoliško šolo v Clevelandu je dokaz to, ker so nabrali na božični dan svoto $1653.39. Na šolskem poslopju kaže kazalec, da je že nabranega denarja v ta namen $14.000; tam imajo namreč napravljeno nekako uro, katero pomika menda mežnar ali kteri drugi, kolikor je že nabranega denarja. Na imenovani uri so zelo pomembne ,besede zapisane. Čujte: Za vero, narod, domovino! kazalec nre do vrha navimo! Razume se, da to zelo vleče Slovenska šola je v resnici potrebna, ako hočemo našo miladino v materščini poučiti; in če je to tako potrebno, čemu ne bi ustanovili svobodno slovensko šolo in dobili kakega slovenskega učitelja. Lahko tudi dva; saj pobožne 4 nune tudi toliko pojedo, kot p* 7 moških; — in tudi plačene so. Ampak pri nas je že tako, da se radi ravnamo po starem kopitu. Mi socialisti doiskala pred kratkem Cleveland. Imela je tudi par govorov, v katerih je bičala sedari krivični sistem. Zanimivo je. da se je elevelandski Pavliha to i zavzel zanjo. Kot se razume njegovem Članku, jo je posln/il • odprtimi ustmi. Žal, da ima ta gospod preveč pokvarjene možen ne, da bi se ga vsaj to prijelo kar bi se dalo tolmačiti za dobro. Ampak mož je trobil tje v en dan, naj mu bode odpu<č< razume drugo, nego "božj digo v cerkvi. V svoji cajtengi kaj rad napada svobodomisle Fr. Ferrerja, ki je padel kot žrtev nazadnjakov na Španskem. Tak-le so ljudje, kteri so strogo proučeni po receptu škof« Bona-venture. Slov. soc. klub v Clevelandu zelo lepo napreduje. Z veseljem priznavajo razredno zavedni delavci ta toliko koristni korak. Ampak dela nas čaka še veliko, predno si nabavimo socialistične brošure in več ko je mogoče soc. časopisja. V kratkem pričnemo prirejati debate. Takrat bodo imeli priliko poslušati oni rojaki, ki napadajo socializem. Seveda bode povabljen tudi znani vodja Backov v Clevelandu; na tega ne smemo pozabiti. Radoveden sem, kako se bode odrezal T Danes še marsikdo naših rojakov omahuje, ali ko se začnemo pogovarjati javno, tako da bode lahko vsak poslušal, potem bodemo že pokazali, kjez-jn^j^prvica. na naši ali na drugi strani. Dok-zali bomo, da brez socializma ni rešitve za nas delavce, iz pod jarma, v katerega nas uklepa kapitalizem in njegovi hlapci. Kar se tiče dela v Clevelr»ndu, moram reči, da se ni še nič sr menilo od zadnjega poročila. Delavce se farba v Clevelandu ta' kot povsod. Zato pa eleveladnski slov. delavci v naše vrste! svoje časopisje v roke, katero zagovarja nas in biča naše pijavke brez usmilenja; biča naše izkoriščevalce! kitajte "Proletarea" in druge delavske liste iz domovine. Ni nam potreba samo kričati to in ono, ampak biti mirni, resni tirati za svoje časopisje, da se razširja, s tem je pomagano nai» na izobrazbi s ktero se pomikamo svoji zmagi nad našimi izkoriščevalci. Soc pozdrav! A. K Ročk Springs, Wyo. Cenj. uredništvo "Proletarea!' Odstopite malce prostora, da okrcam dopisnika v "G. N." št. 10. V dopisu se spodtika nad našo stranko in socijalističneni časopisjem. Najbolj je reveža bolelo to, ker je plačal dne 5. novembra 1910, ko je bil tu sodr Debs 25 ct. za vstop, da je slikal njegov govor. Ustopnina je bila 25 ct. od osebe, ki pa pravzaprav ni bila vs topnina, kakor jo smatramo pi veselicah ali gledališčih, ker je " onih 25 ct. dobil vsak za 40 tednov list "Appeal to Reason." , Slovenskih delavcev žal,, ni bile toliko, kakor bi jih bilo želeti. Seveda, če bi bil prišel semkaj ljubljanski Bonaventura, bi bilo gotovo vse na nogah. V tem slučaju bi tudi vstop ne bil preplačan. p če bi zahteval celih $5.00. Naši ljudje so sploh slabi ' spodarji; za cerkvene lampe. zr atole in take reči mečejo ven de setake, stotake in stotisočake, zj izobrazbo pa. nič. Nič čudnem t potem, če smo še tako daleč > ozadju. Dotični dopisnik zabavlja tu čez socialistično stranko, dasi še ,ni nikdar prečital programa nit' ne pozna dela socialistov. Hvaliti zna le skebski list, ki je brer * tičnega značaja; enkrat za demokrate, drugikrat za republikance Kdor več plača. Uprašam: Ali je dopisnik že kdaj čital v "Proletarcu", da fje priporočal kakšno drugo nego (V lavsko — socijalistično stranko? — Nel To je list, katerega hi mo ral čitati vsak unijski delavec. Soc. pozdrav! Ant. JalovČan. Čudna barva v licu. Včasi vidimo človeka s Čudno barvo v licu. Obraz je bled in rumenkast, takorekoČ prsten. Na njem so dostikrat opahki ali rjav- kasti madeži. Taka barva obraza je očividno znamenje kake nered-nosti prebavnega ustroja, bodisi jeter ali Želodca ali drobja, ali vsega skupaj. V takih slučajih je najresneje priporočati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Užiyajte ga nekaj časa po navodilih, ravnajoč se pri tem po navadnih zdravstvenih zakonih in videli boste učinek. Vaša jetra in drobje pridejo polagoma spet do naravne delavnosti, zapreka s svojimi neprijetnimi težavami izgine, kri sy očisti in z njo. barva v licu. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino tudi okrepi živčevje, olajša razdraženost, potrtost, glavobol, Ščipanje in krče. V lekarnah Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincin-nati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Da-venport, Ia., Portland, Ore. Stara pavada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Ezpeller". Pravi Pain Ezpeller se dobi tudi v A meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. AVSTRO -AMERIKANSKA Črta. Na jpri pravne jia in najeenejia paro brodna ¿rta sa Slovence in Hrvate. Regalarna vožn|a med Nem-Yorkom. Trstom In Reko. Brai pofttni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina In Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na nro. gradijo.—Parni ki odplaje-jo iz New Yorka ob sredib ob 1 po poldan in is Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo brezžični brzojav, elektri ¿no razavetjavo in so moderno urejeni —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite ae na nafte zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. 6m'I Ajt's. 2 Washington St., Ne* York. J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, Čisti, lika in popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. Tel. Lanwdale 1761. C h cago LOUIS RABSEL moderno urejen aalun IA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, WIS. t Telefon 1199. Ako želite dobre čevlje po zmerni ceni, se oglasite pri Frank Dedek-u 38.0 W 26thSt., Chicago. III. ROJAKI v VVatikeganu! če kočete piti dobre pijače in ae zabaviti po domače pojdite k Be Mahnich-u, 714 Marke! Street, Naukegaa. Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. dobra, domaČa gostilna v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clstrave tofl vino. pivo In Iran j* prvo vrst«. Smodit* prvo kraJlt«t» no no prodaj Zo mnocobrnjon pow>t m pri poroto m j« kom v C1«v»londu, po potnikom Loatnlk. Po navodilu alovanaka *0gl«ika nice, tolmača iu aagL slov. slovar labko^ vsaki preprosti človek *agl ne, kakofvJo v navadnem tivljeaju priuči, kaA je v tej deldi nujno trebno ako We kak boljfti posel ia odvisno živeti. Knjiga v platno ▼< atane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA. 638 W. 115th St., New York. Nove JESENSKE obleki v vseh najnovejših krojih in barvah $7.50 do 825.00 MPRESTO" najnovejši patentovan ovratnik. po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke 86.50 do S30.00 I^^^ING^OUSI SW.Corncr 26* ¿Central PaikA* Rudolph Layer, lastnik. Jansky zaloga zlatnine ur In verljfclc F* Jansky, 3704 W. 26th St., Chicago, III. PUVA SLOVENSKA Vinarna In Gostilna v Kaliforniji,, kjor ao toil dobro vino io inportirono pilaonsfc» pivo. Prodajo vino na salon« in no drobno. Ant Schnabl, cor. Trvubull hi. ¡i 26. Str., Chien«, IN. Najboljše in najfinejše obleke to po nizki ceni na prodaj pri H. 8CHWABTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepie, če» vljev, perila in kovčekov. Kdor kopi za pet dolarjev, dobi darilo FRANK UOOVIC, EKSPRESMAN 1643 Blue Island Avenue. CHICAGO, ILLINOIS Prevaža pohiStvo, premog, drva in drug,o Oglasite ae pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. Angleščina ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, m je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. US St.. New York. N. Y. Največja zaloga alov. knjig. Pišite po cenik! POZOR! SLOVENCU POZOR! SALOON • modernim keglji&en 8veke pivo t sodčkih ia botaljkak ia druge raoaovratne pijače fear aaijake tmodke. Potniki dob« «iMe aa aiak» eesM. Poatraaba točna ia lal Vaem 8]oreeearn ia drugia Ums« sc topic priporoča MARTIN POTOKAR, 1620 So. Cratr« Ara. Chictf* Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. La Salle, III To« vaa, foatUai podrejene pijafts mm priporoča (»Jakoai aa obttaa M. A. Weisskopf, M, D. Iaknlen zdravnik. Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So Aahland Ave. Tel. Canal 476 Chieago, III. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana