PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE f:ITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne >Utlr« OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1940. ■alta, Dn. «, 1MT, »I Um pm* «HIm (I be Um Act «t Co«i<«m ol M.rch 1 UM CHICAGO 23, ILL., 15. NOV EMBRA (November 15), 1944. •.•hiiHbod Wt.*idy at 2301 S. Lawndal* Ave. ete LETO— ruL. XXXIX. SKUPINA VOJAKOV ŽIDOVSKE VERE is Chicaga, ki sluii pri tnarinih na Pacifiku. Slikana je bila, ko se Je na židovsko novo leto udeležila verskih obredov. Anglija si ne želi združitve balkanskih dežel POLITIKA MOSKVE JE Z OZIROM NA BALKAN S POLITIKO LONDONA V PRECEJŠNJEM NAVSKRIŽJU. — PRVA SKUPŠČINA V SVOBODNEM BEOGRADU Hitler je prvotno trdil, da je ta vojna nastala zaradi krivic, ki se gode Nemčiji, Italiji in drugim od prirodnih bogastev odrezanim deželam. Torej za olje in rude, Za gozdove, za žitna polja, za luke in trge. Vsi naj imajo dostop V odgovor na to nravi en Rooseveltov proglas, da naj bodo naturni zakladi dostopni vsem za blagostanje vseh, kar je bilo med idealisti z vzrad?-ščenjem sprejeto, ne pa med realisti, ki vedo. da dokler bo kapitalistični sistem in njegov brat imperializem, bo tako, kakor je bilo. Neglede, kako si Roosevelt res predstavlja, da naj bodo zemeljskega stvarstva v blago-dar vsem ljudem, so pa karteli, ki jih kontrolirajo, pa tudi la-stujejo, povsem drugačnega mnenja. Kjer so oljni vrelci, tam je profit za nekoga; kjer so rude, prav tako; kjer ogromna žitna polja, pa pristanišča, recimo za primero, šangaj na Kitajskem, tudi. Prirodni viri ne bodo nikdar služili v skupno dobro, ,dqkler bodo posest kapitalistične družbe. Niti tiste dežele, ki jih imajo največ, nimajo koristi od njih, ker se prof iti stekajo v glavna mesta privatnih karte-lov. N. pr. do sedanje vojne vzajemno v New York, London, Pariz in Berlin. To lahko posebno dobro potrdi Mehika, pa vse druge dežele na svetu, kjer je kaj olja, ryd in drugih prirodnih bogastev. Rusija se odločila za tekmo • Sovjetska vlada, o kateri pri- znavajo, da gleda ves razvoj realistično, se je tudi odločila pogledati za prirodne vire v druge dežele, čeprav jih ima v svoji v izobilju. Ko je vprašala Iran (Perzijo), da naj ji da, seveda proti odškodnini, oljna polja na severu, je vlada v Teheranu aplikacijo zavrnila, češ, da dokler bo vojna, se o tem ne bo menila. Ob enem je zavrnila slično prošnjo angleškega oljnega kartela — a menda le zaradi lepšega, kajti Angija je v Perziji na oljt£h poljih že dolgo utaborjena. Sovjetski vladi je bila ta odklonitev toliko zoprna, in ponižujoča, da je izposlovala "pp# dec" iranske vlade. Vse to radi — olja. Kdo ga kontrolira? Sovjetska revija "Delavstvo in vojna", ki velja za nekak ventil, iz katerega izpuhtevajo misli sovjetske vlade, pravi, da kontrolirajo Zed. države 57 odstotkov svetovne oljne produkcije, Anglija 27 odstotkov, a Rusija pa samo 11 odstotkov. Lani je ameriška Standard Oil kompanija dobila v najem (Nadaljevanje z 2. strani.) Delavci v Italiji uvidevajo da jih kompromisi potiskajo v predfašistične razmere Socialisti in komunisti v Rimu sc imeii \2lik shod, na katerem so voditelji obeh strank ponovili zahtevo za takojšnje socialne reforme in za republiko Udeležilo se ga je 25,000 ljudi Od teh zahtev so po osvojitvi Rima na pritisk Anglije in Amerike odnehali, ker sta obe vladi izdale odlok, da se s takimi preuredbami mora počakati, dokler ne bo vsa Italija osvobojena Niso pa hoteli odnehati od zahteve, da se mora dinastijo, ki je fašizma v Italiji toliko kriva kakor Mus-solini, odstaviti in proglasiti republiko. Sele ko se ie vrnil iz ubežništva v Moskvi komunistični vodja Palmira Togliatti in komunistom dejal, da sedaj ni čas govoriti o monarhiji ali republiki, kajti ves narod se mora osredotočiti v boju za izgon Hitlerjevih čet iz Italije, je zahteva proti dinastiji padla v vodo. Vlado so sjcer dobile v roko demokratične stranke, toda je brez moči, ker mora poslovati po starem modelu in v družabnem sistemu kakršen je bil prej. Socialisti so upali, da bo nemška armada iz severne Italije kfrialu izgnana in potem bo čas izvršiti iz-premembe, ki jih imajo v svojem programu. Toda nemška armada svojo fronto v Italiji močno drži, medtem pa se v od zaveznikov okupirani Italiji na-gloma utrjuje monarhistična klika in pa posedujoči sloj, dočim živi proletariat v bedi. Novo italijansko armado imajo v rokah monarhistični, protisocialni oficirji. ' Winston Churchill igra v tem procesu veliko vlogo On ne zida svoje politike na idealistična gesla, kot jo Roosevelt, ampak odkrito izjavlja, da je za ohranitev dinastije v Italiji in pa kapitalističnega reda In v vrhovnem zavezniškem poveljstvu v Italiji imajo Angleži vodilno besedo. Vse to je zelo po volji hierarhiji, ki je tradicionalno reakcionarna Plemstvo in druga bogataška gospoda pa prireja gostije višjim zavezniškim častnikom in jih pridobiva na svojo stran. Tako je končno tudi Togliatti uvidsl, da je najboljše, če se socialne spremembe delavcem in kmetom v korist izvrši takoj, ne pa z njimi čakati v nedogled. Toda zavezniško vrhovno poveljstvo bo nedvomno vztrajalo pri prvotnem odloku, da naj ostane vse tako kakor je, dokler ne bo vsa Italija osvobojena. Dobički, cene in davki naraščajo, a mezda zastaja V New L/adru je notica o zaupnem poročilu OPA (Office of Priče Administration) o silnem naraščanju dobička jeklarskih družb. L. 1943 je dosegel vifiino 370 odstotkov. Omenjeni vladni odbor je mislil podatke o tem držati zase, pa so se vseeno is-vedeli. Več ali manj so se na račun vojne dvignili profiti drugih industrij, čeprav je Roosevelt v pričetku vojne dejal, da sedaj ne bo dopustil roja novih mi-lionarjev, kakršen je nastal pod Wilsonom v prejšnji vojni. Sedaj, ko je volilne kampanje konec, se lahko pove tudi to, da ne demokratska ne republikanska stranka nista v nji udrihali po vojnih dobičkarjih, kajti'od njih so jima prišli glavni kampanjski prispevki. Delavec je najbolj prizadet, ker mu zvišanje mezde, ako ga zahteva, ovira WLB po Roose-veltovem navodilu, ko jih je "zamrznil'*, in pa vsled višanja cen in davkov. Drugače v kapitalistični ured-bi sploh biti ne more, neglede kaj vse obljubljajo kandidati, kadar se potegujejo za politične službe. KONCERT ZARJE NA ZAHVALNI DAN - Zahvalni dan je v Clevelandu ob enem praznik soc. pevskega zbora Zarja. Vsako leto ga praznuje s prireditvijo koncerta in tako ga bo imela tudi letos v četrtek 23. novembra. Poleg koncertnih točk bo podana tudi spevoigra "Čevljar baron". Koncert se prične ob 5. pop. Vstopnice so v p red prodaj i po 75c in 80c pri blagajni. Vstopnina samo na ples, ki se prične po koncertu, je 50c. Igral bo Vadnalov orkester. Kvota šestega vojnega posojila je štirinajst milijard dolarjev V pondeljek 20. novembra se prične kampanja za šesto vojno posojilo v kvoti štirinajst milijard dolarjev. Od posameznikov se pričakuje, da bi>do kupili najmanj za pet milijard vojnih bondov, ostalo pa banke in kor-poracije. V zakladniškem departmentu menijo, da se bo treba v tej kampanji zelo potruditi, ako se jo hoče uspešno za vršiti. Mnogi ljudje baje smatrajo, da je zmaga blizu in sedaj ni več tolikšne potrebe kupovati bonde kot prej. Ravno nasprotno je resni- ca. Vojna bo še dolgo draga stvar in vlada rabi denar. Zelo veliko ljudi svoje bonde proda skoro takoj potem ko jih kupijo v tovarni ali kjer so upo-sleni. Tako mora vlada veliko denarja izdati takim kupaem nazaj in ima s tem le delo in stroške * Apel vlade /e, da naj vsakdo svoje bonde hrani, in proda pa jih le, če denar res potrebuje. V kampanji za peto vojno posojilo se je v časopisju porabilo $10,160,000 za reklamo in vlada na oglaševalce apelira, RELIFNA VSOTA NARASLA NA $67,000 Iz urada vojnega relifa južno-slovanskih Amerikancev v New Yorku poročajo, da znašajo prispevki v gotovini do 1. novembra $67,114.35. Med prispevate-lji je tudi precej slovenskih društev in posameznikov,. Sedanji urad tega relifa je na 465 Lexington Ave., New York 17, N, Y. Skladišče, kamor je pošiljati obleko in druge potrebščine za odvoz v Jugoslavijo, pa je sedaj na 161 Perry St., New York, N. Y. Prirodni zakladi tudi v tej vojni sporno' vprašanje SOV. VLADA POSEGA PRVIČ V SVOJI ZGODOVINI V TEKMI ZA OUE TUDI V DRUGE DEŽELE. — KRIZA V IRANU RADI ODBITIH KONCESIJ. — BOJ ZA RUDE Balkan je v "zapadno civili-ranem svetu" veliko opravljan. Toda prav iste 'zapadne civilizacije", z Anglijo na čelu, so storile vse v svoji moči, da se bi narodi v tem goratem kraju sveta, ki je strategično, pa tudi gospodarsko toliko važen, nikakor ne mogli pomagati. Zahteve za federalizacijo V prejšnji vojni je propagiralo pravo rešitev balkanskega problema JRZ, toda v Londonu in Parizu so rajše podprli Niko-la Pašiča in mu dovolili ustvariti temelj novi Jugoslaviji na srbski prevladi namesto na demokratični zvezi Srbov, Hrvatov in Slovencev, dočim Bolgarov sploh niso marali zraven in Macedonce pa so porazdelili med tri dežele. Tako je ideja za iugoslovansko federativno državo bila na mirovni konferenci kratkomalo odrinjena. A potreba zanjo pa je živela dalje. Jugoslavija taka, kakor so si jo zamišljali srbski šovinisti, ni mo-?la na trdna tla. Niti ji niso kaj prida pomagali v boljše toke hrvatski nacionalisti. Skušnje uče Sele v tej vojni se je dogodilo, da so se med Jugoslovani posebno tam — ne v inozemstvu — pognali kvišku oni, ki vidijo bodočnost v federalizaciji države. In prvič se je dogodilo, da vključujejo tudi Bolgarijo zraven. Tako ideja JRZ zmaguje, čeprav šele po dobrih 25. letih. Osvobodilna fronta, ki ji stoje na čelu čitateljem tega lista že dostikrat omenjeni ljudje, je od vsega začetka zapisala na svoj prapor federativno Jugoslavijo, torej tako, kakršno smo v Proletarcu propagirali v prejšnji svetovni vojni. In tudi bo federativna, s priključitvijo Bolgarije vred, ako ne bo pritisk starega imperializma, ki mu pr- naj pomagajo zopet sedaj. Mnogi listi, med njimi Proletarec, pa objavljajo to oglašanje zastonj, kolikor jim dopušča prostor. Ta kampanja bo trajala do 16. decembra in treba bo veliko zbiranja, da bo določena kvota do tega dne dosežena. vači Velika Britanija, toliko močan, da bo tudi sedanja zmaga za človeštvo zapravljena, kakor je bila prejšnja. Churchill na stari poti Znani žurnalist Edgar Ansel Movvrer, ki je veščak v poznavanju namenov posameznih velesil in spletk njihnih tajnih diplomacij, pravi v svoji koloni, da Anglija nikakor ne želi edin-stva na Balkanu, posebno pa ne takega, ki bi bilo naklonjeno Sovjetski uniji. To je razumljivo. Anglija živi od imperializma. Doma je za demokracijo, a če ji je v prid, jo drugod zatira in ovira socialni razvoj. Temu ni le Indija primer, ampak tudi Balkan, kjer ni angleški imperializem še nikdar gojil druge politike kot "razdvajaj in vladaj". To je opisal v posebnem članku tudi prej omenjeni žurnalist, ki v glavnem glede Balkana tole izvaja. Sovjetski prihod v Bolgarijo ie potisnil ruske interesne sfere daleč na zapad in ob Jadransko morje. Anglija tega ne vidi rada, pa je pohitel Churchill spet v Moskvo, od kjer je odnesel obljubo, da se bo balkanski problem reševal skupno med Rusijo in Anglijo. Amerika je torej izvzeta. Suši j a se, da je Churchill na zadnjem obisku v Moskvi pridobil Stalina za zagotovilo, da se balkanske federacije za enkrat ne bo ustanovilo. Ampak dejstva govore glasneje kakor besede. Tito noče biti orodje Anglije Nekega dne je Tito nagloma zapustil svoj otok na dalmatinskem obrežju ne da bi o tem obvestil koga izmed svojih angleških podpornikov in se pojavil 18. sept.'v Sofiji, da je skupno (Konec na 3. strani.) Socialisti v Franciji imeli po 5. letih privi zbor Cleveland* O. Koncert "ZARJE" no Zahvalni dan 23. nov. v SND. Pričetek ob 5. pop. Na programu spevoigra "ČEVLJAR BARON" Bilo je dne 4. julija 1936, ko je po pariških ulicah vzklikale na stotitoče delavcev.. "Blum! Blum! Blum!" In Blum je postal po Želji ljudske fronte in pa Harriotove stranke predsednik francoske vlade. Po Franciji so savalovtla sedeče stavke, s katerimi je Blum bil v stanju is-vojevati v zbornici socialne reformo, bogataši pa so hiteli vlagati svoje zlato v tujezemstvu, da si ga obvarujejo v slučaju, da se dogodi popolen socialni preobrat. Ni ga bilo, toda Francija je bila rasjedena c«d razrednega boja in v glavnem od pose-dujočega sloja, ki je paktiral s Hitlerjem.. Ljudska fronta ni dolgo živela.. Stari, vladajoči sloj se je povzpel nasaj na svoje mesto. Nastala je vojna... In potem veliki poraz Francije. Blum ja "Mital doma, dasi bi bil lahko pobegnil, kakor je komunistični voditelj Thores, ki je ob enem tudi dezertiral is vojne službe. No Blum. Nasprotoval je kolo-Horatorjem, ki so hotoli mir tpravo s Hitlerjem. Vlada v fhyju ga je na zahtevo Be tirala pred sodnike kot k ta vstop nepripravljene Francije v vojno s pripravljeno Nemčijo. Obravnav* je bila ftasko. A Bluma je vlada v Vichyju vseeno obdržala v zaporu in ga potem izročila Hitlerju. , Blumov . borbeni, duh pa je ostal v Franciji... Minuli teden je spet javno talarel, na kongresi francoski . socialistične stranke, ki je bil prvi po petih letih. Udeležilo se ga ja, kakor poroča Helen Fitzpatrick v čl-kaških Dally News, stotine do-legatov is vseh krajev države. V predvojnem, francoskem parlamentu je bilo 169 socialističnih poslančev. 54 izmed njih je ostalo v stranki in kljubovali vsemu. Osem drugih je v nemških koncentracijskih logarjih. Nekaj jih je umrlo.. Precej je takih,., ki niso mogli prenesti nemške okupacijske more in ne Vichyja, pa so kleenili. Toda kar jih je ostalo, so na tem svojem kongresu dokazali da je to stranka, s katero mora računati vsa Francija in ves svet. Zborovale! so imeli pred seboj težavne probleme.. Francija Je bila pohojena, izdana in degradirana. In francoski socialisti so tudi Francozi, ne samo mednarodni socialisti. A vendar, sklenili so delati sa socializem, ki pa ga bo mogoče zares ustvariti le če se saj vsa Evrop« izreče sanj. Francozi vedo, kaj je medna- rodnost. Tudi vprašanje glede odnošajev s komunisti je bilo važno. Socialisti bi radi, da bi se komunistična stranka osloni-la na samo sebe, ne pa počela, kar je storila 1. 1939, ko Je kar iznenada s osirom na pakt med Moskvo in Berlinom izjavila, da je to imperialistična vojna, ki ni vredna delavske podpore. Zato je Thores pobegnil in šale nedavno dobil od de Gaullea dovoljenje, da se sme povrniti v deželo, katero je zapustil v najkri-tičnejši uri. Ako se bo francoski proletariat obeh strank sedinil, bo reakciji vslic pomoči, ki Jo ima od angleškega in ameriškega kapitalizma, težko spraviti Francijo v stari sistem, in francoski socialisti so na tem svojem sbo-rovanju sklenili, da se to nikdar več ne sgodi. Časopisi in radio v volilnem boju zelo —-veliko "zaslužili" Koliko stane predsedniška volilna kampanja, se nikoli točno ne ve, ker poročajo o potroških samo odbori posameznih strank in pa odbori v posameznih državah. Ceni se, da se je v minulem volilnem boju potrosilo v agitaciji za predsedniška kandidata demokratske in republikanske stranke ter za druge njune kandidate precej nad dvajset milijonov dolarjev. 'Zelo veliko od tega so dobili vsi tisti časopisi, ki sprejemajo politične oglase od kogarkoli, ki plača. Bogato žetev pa so imela posamezna radijska omrežja in enako vse posamezne postaje. Celo en takozvan unijski list v Daytonu je dobil od republikancev okrog $15,000 in njegov urednik pa še posebej par tisočakov. Več sto tisoč dolarjev je izdal časopisom in radio postajam odbor politične akcije CIO. Tudi en hrvatski list v Pittsburghu je dobro služil. Kar se tiče "uredniškega stališča" je izmed 1,324 listov agitirala večina za Deweyja, namreč 68.5 odstotkov, 17.7% pa za Roosevelta. V volilni kampanji I. 1932, ko je bil prvi! izvoljen, je ogiti-ralo zanj na svojo roko 40 odstotkov časopisja. V Chicagu sta v minuli kampanji agitirala zanj dva dnevnika ("Sun" in 'Times"), trije pa za Deweyja. Silno strastno se je udeležil boja proti Rooseveltu R. McCormick s svojo Tribuno, in- pa Hearstov dnevnik. Proletarec, November 19, !t44. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ii4aj« Jnioilovanika D«Uvib Tilkotu Drvlbt, Ckicag«, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drtavan sa celo leto fS.Ou; sa pol WU $1.1»; sa četrt leu $1.00. Inozemstvo; sa celo k*to $3.59; sa pol leta |2.00. rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega ledna. PROLETAREC PuMished every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. fiatabliahed 1906. Editor_______________ Bujiness Manager.. .........Frank Zaits .Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year 14.00; Siz Months $1.7»; Three Months $1.00. Forni nestrpno čaka, kdaj ga njegovi podaniki pokličejo na Dunaj. Ta mladi Habsburžan, ki se e s svojima bratoma potepal po Ameriki ne da bi jim bilo treba v armado, misli, da jv tedaj čas tu, ko se mu je treba potegniti za "vladarske"- pravice. Ali verjemite, on ni edini, ki se mu sanja o prestolu. V svojih arobici-ah ima mogočne podpornike in to ne samo v Vatikanu. Newyorski pomožni odbor apelira na JPO-SS Odbor jugoslovanskega relifa v Nevv Yorku je v resoluciji, datirana 7. novembra, apeliral na JPO-SS, da naj priskoči s svojim relifnim skladom Jugoslaviji takoj na ponroč, in omenja, da je to storila HBZ, ki je določila. da bo šlo iz njenega relif-nega sklada za $180,000 potrebščin v Jugoslavijo s prvo ladjo. ljen pobahal: Ampak nekoliko svetu in da ^ sem pa Mjčka le nacesal, čeprav tekmovati ne samo po starih kara i je ušel.... pitalističnih - imperialističnih Morali bi videti očetovo žilo pravilih, ampak da ji bo v tem na čelu, kako se mu je napela, tudi socialna propaganda dobro "Na živalih se boš vadil strelja- služila Kadar pade vlada v Ira-ti?" je zakričal. "Prav. Tu imaš nu zato, ker ne dovoli kaki tuji našega psa. Odpelji ga in ga državi oljnih koncesij, si lahko ustreli" predstavljamo, kako so še ve- Pres trase ni smo se spogle- dno tu vsi taki vzroki, ki povz-dali. Ali se očetu meša? ročajo vojne. Ne moreš0 kričal dalje. "Smili se ti. Zato ker je naš, tvoj! Zajec ni naš. ni tvoj, zakaj bi se ti smilil?! Naj se muči, saj je samo zajec. Z nožem bi ga ne hotel raniti, pa ga nato spustiti. S flinto pa? Mar od flinte ne boli?" * Mati je hotela posredovai. Pa se je oče še bolj ujezil. "Kar jaz vzamem na cilj, pade!" je grmel. "Jaz se nisem nikoli vadil na živih živalih. Jaz ne sprožim nikdar, če nisem do kroja siguren. Po meni ni ranjenih živali. Videl sem pa takih rev več. Na kalcih sem našel srno. Ležala je, vse štiri od sebe. Vzdigniti se je hotela, ko me je zagledela Pa ni mogla. Okrog nje je bilo vse prekopano, nobene travice več nikjer. Suha rebra so se dvigala in padala* Dihala je težko in stokala, ko človek. Oči je imela odprte, ali udrte in pod očmi vse mokro. Stopil sem bliže. Zdaj šele sem videl. Obstre-ljena je bila na križehh, pa se ji je zagnojilo. Črvi so se plazili po nji in mravljinci in kaj znam, kaj Še vse poleg roja muh in obadov. In na stegnu je imela še eno debelino. Z luknjico v koži. Pri sebi sem imel samo britvo. In..." Odmahnil je z roko, pa odšel -na dvorišče. Nismo si upali pogledati v oči, pa smo gledali za očetom. Mati se je oglasila: "Ne, ne, niso vsi jagri enaki Nekateri pustijo srce doma, naš oče ga pa vzame s sabo. Sin, uči se po njem! Ali pa se puške ne dotakni več." Mislim, da mi ni treba več dostaviti. Kraljevski in cesarski presto i morajo res biti .nekaj silno privlačnega, ko človek gleda to razno kraljevsko svojat, ki je raztrešena po svetu in sptetkari ter ruje, kako bi spet zlezla nanje. Teh prizadevanj za krone tx> še precej v Evropi. Pri nas V četrtek 2. novembra je ob-državala postojanka št. 5 Sansa v dvorani SNPJ v Chicagu shod ki je bil v naglici sklican. Odzvalo se je komaj kakih 75 oseb a rezultat je bil dober. Nabralo se je v jugoslovanski relif nekaj čez $600, kar je zadovoljiv začetek. V nedeljo 5. nov. pa se jc moja malenkost udeležila skup nega shoda Hrvatov, Srbov in Slovencev v Milwaukeeju. Bil ie dobro obiskan in rezultat nad vse dober. Nabralo se je za omenjeni relif čez sedem tisoč dolarjev. Govornik je bil neki jugoslovanski mornar, čigar imena si nisem zapomnil, potem ena ženska, zelo dobra govornica, ki je uposlena pri HBZ, Ma-ry Mrnjec, in moja malenkost ki je nadomeščala s. Franka Zaitza. On se zaradi zaposlenosti pri koledarju ni mogel odzvati. Bilo je v resnici lepo gledati, kako so padali petstotaki. tri-stotaki, stotaki in manjši zneski. Ljudje so vedeli, da je čas pomoči sedaj. Nabiranje živil in obleke je tam v polnem zamahu. Da. Milwaučani so lahko ponosni na svoje delo. Tudi pri nas v Chicagu se dela s polno paro. Denar in obleka prihaja. Naše ženske pridno šivajo in pripravljajo stvari za pošiljatev. Kot izgleda, vemo sedaj vsi. da je čas besed minil in je treba dela in akcije. Kdor more naj gotovo prinese kaj obleke. obuvala ali toplo spodnjo obleko. To ni miloščina, temveč naša dolžnost. Sprejema se vse: otroško obleko, perilo, površnike, suknje, ženske lahke in tople obleke, milo, kavo v kositrnih posodah, enako druga konzervirana živila. Zbiralni prostor v našem okrožju Chicaga je na 3936 W 26th St., na Jugoslavija Titova osvobodilna armada dela počasi in sistematično. Korak za korakom potiska fašistične razbojnike s svoje zemlje. Beograd, Bitolj, Dubrovnik, Split — drugo za drugim padajo mesta, vasi in trgi osvobodi- I sproti Sansovega urada, v po-teljem v roko. V tem načrtu ni slopju Atlantic teatra. samo osvoboditev Jugoslavije, kajti rdeče armade se razlivajo daleč tja po ogrskih ravninah. Do Dunaja ni več daleč. V zadnji številki revije Life je zelo zanimiv ilustriran opis napada in dinamitiranja litijskega mosta preko Save. Članek je spisal in ga opremil s svojimi fotografijami vojni poročevalec John Phillips. V njemu slika pohod petnajste brigadi, v kateri so bili Slovenci. -Phillips ima v svojem članku precej slovenskih izrazov, ki so vsi pravilno zapisani. Pohod te brigade v od Nemcev zasedeno ozemlje je trajal več dni. Začel se je 19. sept. in končal 23 sept. Resolucijo z apelom so pod-, •• i i * pisali člani n*wyorškega po- V °P,m tud. nekatere možnega odbora v Br^ktynu 1 vaM ?r Sm*rtno Je Joseph Zavertnik, Mike Pirnat, BrookKnu K JCB ike Pirnat 1 borila nem4ka Postojanka, in Jennie Padar, Hedy Pellich, Ja-!tr* Litijo Blizu n'e ^ tisti most' cob Cerar, Thomas Bertok, Anna P. Krasna in Ignac Mu-sich. Slednji dodaja, da čimprej se bo ladjo napolnilo, manj bo stroškov, ki bi znašali zanjo, dokler bo v pristanišču tisoč dolarjev na dan. * Odbor JPO-SS. na kateregrf nawyorčani in drugi apelirajo« da bi iz svojega sklada takoj pomagal, je imel s^fojo sejo 19. oktobra. a ni prišel do soglasja, ker jih je bilo polovico za in polovico proti. Drugo sejo o istem vprašanju Je imel v torek 14. novembra. Nozodovonje porok < Septembra t. 1. se je v mestih z nad 100,000 prebivalcev poročilo 42.000 parov, ali 13 odstotkov manj kot septembra lansko leto. ki je bil pognan v zrak. Mene je ta opis posebno zanimal, ker je moja rojstna vas Sv. Križ pri Litiji, nedaleč od pozorišča tega boja Omenjena je tudi vas Klanec, ki je v bližini moje rojstne vasi. Ampak klancev je veliko pri nas Na sliki je tudi skupina precej starikavih nemških ujetnikov, ki so jih ujeli partizani. Phillips pravi, da so bili zack>voljni, ker zanje je bilo vojne konec, čeprav so jim partizani pobrali njihove čevlje in uniforme in jim v zameno dali svoje strgane cape. V tem oddelku partizanov se je nahajal tudi ameriški stotnik James Godwin, ki je bil pozneje v Litiji ranjen v nogo. Ta uspešen napad je bil izvršen s pomočjo zavezniških/ bombnih letal. > Dunaj Ker sem že prej omenil to mesto, naj še dodam, da njego- Rezultat volitev Volilni govori skozi cele tedne in potem poročila dva dni o izidu volitev so hvalabogu utihnila in človek spet lahko odpre radio ne da bi mu bilo treba poslušati slamnate jeremijade kandidatov. Dewey je poražen in precejšnje število drugih re-akcionarjev. V Ohiu je bil izvoljen za governerja Slovenec Frank Lauschc. (Nadaljevanje na 4. strani.) :- :m - Tole mi ne gre v glavo? Zakaj je od delavstva legije dobiti denar za kapitalisti*»o kakor pa sa delavsko stranko, to mi nikakor ne gre v glavo. /v POVESTNI DEL france bevk: IIKi; PIIEU SENiO (Nadaljevanje.) Previdno je tipala mojo notranjost, da bi odkrila globočino mojega nagnjenja do Lojze, a ni mogla do dna. Iskala je besed, s katerimi bi bila brodila po Loj- zini preteklosti, ni jih mogla najti. To stanje je bilo za gospo neznosno. Čutil sem, da si je pogosto želela, da bi ji ne prišel več pred oči. In vendar se je vz-radostila nad srečanjem z menoj. Zdelo se mi je, kakor da se šele sedaj nahaja na razpotju vsega dosedanjega. Bil sem krut. Na dnu mojega žolča se je tresel droben smeh in trepetal v vsem drobovju. obljubo, nama je bilo težko. V enem hipu ni bilo mogoče vsega razvozljati. Odlašal sem z vprašanjem, Lojza ni spregovorila prva. Odlagala sva katastrofo, ki sva se je bala. Turobna megla je ležala v dolini in dušila prsi, nisem se mo- se bom in gledal bežeče besede, ki sem jih moral ujeti za življenje. Ko je prišla Lojza, sem se je-, . , ,, , ,, dva dotaknil njene roke. jedva Kel premagat. Ustav, a sva sem izrekel besedo. Čutil sem. P°U'^2a Je zatrePeU,a; da mi bije srce in da se je nekaj j *>^Pj^ ^ izpremenilo v meni, ko sem jo i ^ J,sem ,Ja' P01. s e, zagledal. Vendar je bilo grlo za- j n0 Ne £Usajva! Povej .n la- prto. Vsega nisem mogel pove- zv nama DO- Kolikokrat sem želel ljubezni. Pisma, ki mi jih je pisala Lojza. so bila redka, popisana z veliko, poševno pisavo na treh Vsebovala so mrzla kakšno straneh. Vsebovala so upanja. Nič drugega. Malo toplote. manj ljubezni, kot sem je želel. Takrat sem pisal svoja najdaljša pisma, svoje najtežje besede. Ne vem, ali so bile besede napisane nji ali kateri drugi, ki je je želelo in pričakovalo moje duševno stanje. Katerikoli drugi ženski, ki sem jo srečal pozneje, ali ki je nisem srečal nikoli. Ta pisma so bile roke, ki so molele iz potopa gnusobe, iz tihega natolcevanja moža. iz mojega krutega ljubosumja. iz cinične laži, iz krivih priseg moje ostarele ljubice. Zdelo se mi je, da so na moja pisma tudi Lojzina pisma drugače zavonjala. Pozimi je bilo, ko mi je poslala v pismu stisnjeno cvetico, ki je zavonjala še tedaj ,ko sem pretrgal zavitek. Iz južne Italije je bila. Beseda, ki je spremljala cvetico, je bila žarka. Ko je nastala pomlad in niti ena steza ni nudila počitka mojemu nemiru, je prišlo pismo: "Tvoja sem. Vrnem se. Misli name!" Stal sem na soškem mostu in bral pismo tretjič. Nato sem trgal lističe in jih metal v vodo, kakor da držim ivančico med prsti. Zakaj se je odločila zdajle? Ali se je ta hip nekaj pretrgalo med njeno preteklostjo in sedanjostjo, da je njeno srce padlo na moje rame? Priklical sem iz spomina vse, kar je bilo, vse besede in daljne misli in sem prišel bolan domov. V enoličnosti, v hrepenenju in tihih mukah je minevalo leto. Bil sem naveličan mesta, ljubezni, greha, laži in knjig, vsega, vsega. Celo polja in Soče, jasnine in lepote zemlje. Zahotelo se mi je nekaj drugega. Od-počitka željna duša bi bila objela Sibirijo kakor svojo rodno sestro. Učil sem se. Tiste dni sem pozabil na vse. Lojza mi je pisala, da se vrača. Celo na to sem pozabil. Vse hladne večere in vsa hladna jutra sem preležal pod ne- dati; tudi njena usta so bila za-K jepobledelo in pogle- k len jena in niso razodela niče-^al° na r4^"® pot. S konico sar * j desnega čeveljčka je brskala po * pesku. Človeška modrost je majhna, i M°j * t? komaj za pritlikavca jo je Ko I*™ spoznalponjen. besed, in stoji človek pred prepadom. sejP0 "Jen,h "stmh' kl trePetale mu zdi straino velik, ko je pre- ™e.no, x . . „ . pad za njim, se mu zdi smešen ™j Beseda ni bila izgovorjena. Lojza jo je poznala v glavnih obrisih do konca in se je zaši-bila pod njenim bremenom. Zastokala je: "Vprašuj, saj ti bom povedala ... Saj ti ne mislim prikriti ničesar ... Sama ne morem govoriti..." Pričel sem najgrenkejšo službo izpovednika ženske. Hotela bi, da je že vse povedano in se beseda ne more iztrgati iz grla ... Brskanje po življenju kakor po krami, stikanje po preteklosti ... Kakor da bi hodili v temni noči z nogo tipaje čez prepad. Odgovarjala je počasi, zlog za zlogom. Iz njenih oči in z njenega obraza sem bral muko. Bila je vseeno manjša, kot da bi povedala vso resnico hkratu v obraz. Iz razbitih zlogov njenih besed sem jedva mogel razbrati nravi zmisel njene izpovedi. Človeku, ki jo je izbral za ure omame, je bila rddila otroka. Nato se je vrnila domov. Ko je prišla v drugič v Italijo, je bil otrok že mrtev. Vez. ki jo je spajala s človekom, ki je bil oče njenega deteta, je bila pretrgana. Izpljunil jo je, da se je morala vrniti. (Dalje prihodnjič.) SOC. PEVSKI ZBOR "ZARJA" PRIREDI 11 na Zahvalni dan v četrtek 23. nov. KONCERT S SPEVOIGRO Čevljar baron" VR$I SE V S. N. D. NA ST. CLAIR AVENUE (LEVELAND, OHIO Pnčetek ob 5. popoldne Vstopnina v predprodaji 75c, pri blagajni 80c (samo za ples zvečer 50c.) Igra VADNALOV ORKESTER VABLJENI VSI, IN VSI DOBRODOŠLI! PRIR0DNI ZAKLADI TUDI V TEJ VOJNI 'SPORNO' VPRAŠANJE (Nadaljevanje a 1. strani.) z ruskimi zastopniki prisostvoval pogajanjem za premirje z Bolgarijo. Radio Sofija, ki je popolnoma Dod sovjetsko kontrolo, pa od tedaj dalje kliče narode v "jugoslovansko federacijo". Dokler ni šel Churchill v Moskvo, je sofijski radio klical celo grški del Macedonije v jugoslovansko federativno državo. Taka tvorba nove jugoslovanske države bi potisnila Srbe, ki se ne ogrevajo za Tita, v manjšinsko narodnost. Dosedaj so bili v Jugoslaviji prevladajoč narod. Nekaj pregleda zgodovine V Ameriki je malo znano, kako potekajo stvari na Balkanu. Junija je Bolgarija, uvideva-joč, da je tepena ne da bi bila faktično v vojni, vprašala Angleže in Američane za premirje. Dobila je povoljen odgovor in avgusta je odšla v Kairo bolgar ska delegacija na podrobna pogajanja. Anglo - Američani so zahtevali med drugim, da Bolgarija pretrga diplomatične zveze z Nemci in požene Hitlerjevo armado iz Bolgarije. Premier Bogrianov je odvrnil, da vse, kar je Bolgarija pripravljena storiti, je proglasiti nevtralnost. Ker ni uspel, je odstopil in novo vlado pa sestavil Konstantin Muravjev, ki je ob enem odobril zavezniške zahteve. Moskva je bila o vsem tem točno obvešče- na ne da bi kaj ugovarjala proti pogojem, A kar iznenada pa je od Bolgarije zahtevala, da naj napove vojno Nemčiji. In potem, ne da bi obvestila London in VVashington, je napovedala vojno Bolgariji in po 99 urah je bila zasedena od ruskih čet. Bolgarija se je podala in Stalin je sprejel njeno prošnjo za mir, pogojno, da si ustanovi novo vlado. Uboglivo je bila tik nato v Sofiji izvedena "narodna revolucija" in od tedaj se stvari kar gladko razvijajo. Bolgarija kakor zaveznica Rusija z novo bolgarsko vlado ravna kot da je ta dežela (Bolgarija) naša zaveznica Bolgarske čete so inkorporirane v sovjetsko rdečo armado in radio Sofia poudarja ne le jugoslovansko temveč tudi balkansko federacijo. Tako je zavezniška vloga na Balkanu prešla misterijozno v ruske roke. čeprav Sovjetska unija ni bila v vojni z Bolgarijo do zadnjega dne, ko se je hote1; podati Angležem in Američanom. Ameriški uradniki, ki mo-notonično ponavljajo, da po tei vojni ne sme biti sfer vpliva, molče. Angleži, ki so zavrgli Mi-hajloviča v prilog komunista Tita. se čutijo užaljene. In to je bil vzrok, čemu je Churchill pohitel v Moskvo Na en ali drug način je Ruse odvrnil od zahtev po grških teritorijih za Bolgarijo in pa za odložitev proglaŠe-nja federativne države. Irv ob enem pa. da se bo balkanski problem reševalo sporazumno med Londonom in Moskvo. Ampak zdi se, da se bo federacija kmalu uresničila. Tako Movvrer. Da-li se bo vera v ustanovitev jugoslovanske federacije zares uresničila, torej odvisi od Rusije. Kar se tiče Anglije, ni zanjo. In še manj pa Vatikan in drugi reakcionarni, imperialistični krogi. Tudi v VVashingtonu nima opore. čilih iz Stockholma nespremenjen. Socialdemokrati si ohranijo vlado v naprej, bodisi s sodelovanjem agrarcev, komunistov, ali pa obojih. je vlada v Stockholmu ugodila, ob enem pa Londonu in Wash-ingtonu, ter enako Moskvi neuradno pojasnila, da je to stori- _ la pod pritiskom sile. _ Švedski skozi to vojno ni šlo stavil, da bo morda vsled tega slabo. Pravzaprav je ona edi-križa na glasovnici treba enega na Skandinavska in edina balti-lesenega križa na bojiščih manj ška dežela, ki ji je šlo pravza-in eni materi bo prihranjena tu- prav dobro vseskozi te vojne, ga, ki bi jo prežela vsled pad- Vse švedske politične stranke lega sina. so tradicionalno pacifistične. £ Švedska že dolgo dobo ni bila v V Ameriki imamo sedaj tako vojni. Ko je izgledalo, da se bo ogromno zalogo zlata in srebra, morala zaplesti v sedanjo, je da ga hranimo v kentuckvjskih rajše uredila svoje gospodar- bije in bo veljavno dokler ne hribih. To zlato tele in srebro stvo tako nevtralno, da je po I nastanejo take razmere, da bo v stražimo z oboroženo silo. Pazi-1 mednarodnem pravu ne bi mo- njih mogoče izvesti regularne mo nanj kot na največji zaklad, gel nihče grajati. volitve. Zaeno z županom je bil a vendar le ni toliko vreden kot Ko so naciji — po zaslugi ru- j imenovan mestni svet. Njim je takrat ko našega zlata še nismo skih zmag, na vzhodni fronti za-1 izročena vsa civilna uprava v zakopavali v Kentuckyju. S čeli izgubljati, se je švedska mestu. Mladi prostovoljci so se srebrnim dajmom ne dobiš niti vlada kaj hitro pobrigala vstati priglasili za čiščenje ruševin z dobre cigare več. Kaj je vzrok na svoje noge, prepovedala pre- mestnih ulic. Delavci poprav-temu? Preveč srebra in premalo važanje nacijskih vojakov pre- ljajo poškodovane hiše, ali pa cigar. Ako ne bo vojne kmalu ko svojega ozemlja in zahtevala grade nove namesto onih, ki so konec, bodo milijonarski sinovi za vsako tono svoje železne ru- bile v nemškem in potem v za-rojeni namesto s srebrno žlico z de od Nemčije takojšnje plačilo vezniškem bombardiranju čisto dobro cigaro v ustih. v premogu, v živilih, strojih, i porušene. V začetku novembra ^ ali v kakšnem drugem blagu, so prišle v mesto prve večje po- Beograd ima novo V • I • • življenje Beograd dobiva po osvoboditvi (od 20. oktobra) povsem novo življenje. Za župana je bil imenovan Mihajlo Ratkovič-So-lar. Imenovanje je izvršil narodni odbor za osvoboditev Sr- zadcva, da dobi svet mir ln obeta, da bo sedaj trajen, ne pa le nekako premirje, kakšno je bilo po prejšnji vojni. Da-li bodo sedaj boljše uspeli, dvomim. Ampak zagotavlja, da se vojna ne sme več dogoditi. Ko sem naredil pred mojim kandidatom križ, sem si pred- Thomas toži Tobino za $500,000 Norman Thomas je v minuli volilni kampanji vložil tožbo proti predsedniku unije-prevoz-nikov (International Brother-' hood of Teamsters) Danlelu To-binu, ker ga je v glasilu omenjene unije uvrstil med pomočnike fašizma in ga primerja k Hitlerju, češ. "dva socialista (Thomas in Hitler), ki gledata na svet skozi s krvjo zapackana očala." Thomas pravi, da bo tožbo gnal do konca, kajti takih očitkov in napadov, kot so bili v glasilu Tobinove unije, ne more požreti. Tobin je tudi urednik glasila in je zato direktno prizadet. Thomasa je napadel zaradi njegovih govorov v volilni kampanji proti Rooseveltu. Nekaj drobiža Chicago, 111. — Politična akcija CIO je bila v minuli kampanji za unijsko gibanje nekaj novega med nami. Pred tedni sem dejal, da spadajo s tako politiko v kindergarden. V prihodnjih štirih letih pa bodo morali iti v šolo, da se v nji nauče agitirati za svoje namesto za druge kandidate. Upam, da ko bodo graduirali, se bodo lotili organizirati svojo delavsko politično stranko in s tem za ljudske koristi. Prepričan sem, da če bi oni imenovali Henryja VVallacea za svojega voditelja, bi dosegel za delavsko maso v Ameriki v nekaj mesecih več kot pa sta Norman Thomas in Earl Browder v 20 letih. * Od kar sem državljan, mi je bila še vselej dana prilika, da sem volil za kandidata, ki je zagovarjal delavske principe. Tudi v letošnji kampanji sem pa-zno sledil razpravam o programih vseh strank, od leve na desno in z obžalovanjem ugotovil, da letos ne bi mogel načelno voliti. Torej mi ni preostajalo drugega kot glasovati za tistega, ki je na krmilu. On si največ pri- nad SO,000 apelov, da naj ga Ljudje, ki se pečajo s patenti,! Taka Je bila situacija letoš-študirajo, kako iznajti tako past, nJe8a septembra, ko so se vr-ki bo privabila vse podgane va- šile na Švedskem volitve v par-se in jih pokončala. Z likvidira- lament. Najjačja švedska stran-njem podgan ima največ sreče ka socialdemokrati. Do teh Josef Stalin. Rad bi, da jih bi volitev, pa od prejšnjih, so ime-tudi ostali narodi tako pokon-čavali. Tak konec želim tudi diktatorju Francu v Španiji in še enemu takemu fašistu. Ima latinsko ime, ki pa sem ga mimogrede pozabil. No, seve, da mi manjka ljudsko-šolske izobrazbe. Podganski zarod dela v mestih ogromno škodo. Upam, da ko bo ta vojna končana, jo bomo oričeli proti podganam. Pričnimo takoj s še eno, in ta naj bi bila res zadnja, v kateri bi .likvidirali ves podganski rod, bodisi na štirih ali pa na dveh nogah. Mogoče se motim, a zdi se mi, da je OPA pozabil določiti pod-stropno ceno za hiše. Cene regulira zato, da se deželo varuje pred inflacijo. Toda cene hišam so dvignjene toliko, da to res lahko povzroči inflacijo in končno velik polom, kakor 1. 1929. Ljudje so primorani plačevati za domove dva do štiri tisoč dolarjev več kot pa bi jim morala biti resnična vrednost. Cena stanovanjem je zamrznjena, toda lastniki hiš pa jih smejo svobodno prodajati po visoki ceni, ker stanovanj primanjkuje. Tako se vsled tega proda veliko hiš. Upam, da jih tisti, ki jih kupujejo, ne bodo izgubili. * S to notico ne mislim škodovati stavbinskim in posojilnim društvom. Je ravno obratno. Upam. da mi bo o tem dana prilika pisati, n. pr. zgodovino Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva, pri katerem sem bil eden izmed ustanoviteljev. * V končanem volilnem boju se je republikanska stranka posluževala tako nizkotnih laži, da bi jih lahko tudi najbolj neveden državljan zlahka z roko pobiral. Med vsemi političnimi govori, kar sem jih slišal po radiu, je odnesla krono Dorothy Thompson. Kdorkoli jo je čul 6. sept., in potem isti govor 29. okt., ve, da je zadela v živo. Demokratski kampanjski urad je dobil šiljatve premoga in živil. Nad polovico električnih naprav je že popravljenih in funkcionirajo in tudi del ulične železnice že obratuje. Posebni oddelki ko-lektajo med kmeti živila v Ba-natu in drugje v pomoč gladne-ga prebivalstva v osvobojenem mestu. Dnevnik "Politika" spet izhaja. Kino-gledišča so tudi odprta. V njih predvajajo sovjetske filme prvič v zgodovini, ker so bili pod prejšnjo jugoslovansko vlado vsled njene sovražnosti do boljševiške Rusije prepovedani. Iz poročil radia Svobodna Jugoslavija je razvidno, da ima v Beogradu in vsem ostalem delu osvobojene Jugoslavije vso upravo narodni osvobodilni svet, ki mu načeljuje predsednik dr. Ivan Ribar in pa maršal Tito. KONCERT PREŠERNA Chicago.—Moški pevski zbor France Prešeren priredi svoj jesenski koncert to nedeljo 19. novembra v dvorani SNPJ. Prične se ob 3. pop. Na sporedu bodo pevski nastopi, šaloigra v enem dejanju in več drugih zanimivih točk. Vstopnina je 50c. Učitelji slabo plačani Iz podatkov, ki jih je objavila National Educational Associa-tion, je razvidno, da so učitelji izmed poklicnih strok še vedno najslabše plačani. Samo v treh državah dobivajo vsi učitelji $100 in več dolarjev na mesec, J in v eni državi dobiva polovica učiteljev le po $50 na mesec, ali celo manj. L. 1941-42 je znašala povprečna plača ameriških učiteljev $1,500 na leto. Kako je s vašim tnancem, sosedom, prijateljem? Ste mu kdaj priporočili, da naj si naroči Proletarca? Poskusite, morda ra pridobita! spet ponovi. * V svojih 30 minutah je z ozirom na kampanjo razkrinkala boj in analizirala oba kandidata veliko boljše kot ves ostali demokratski štab skupaj. Ker ljubim resnico, vem, da ji gre to priznanje. — John Chamazar. Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR, KFKNOVO "ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO" "English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Naročila prejema PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE^ KOMENTAR J l| ................»M V Franciji so obsodili v smrt dobra poteza. Jako močan apel. , neka i urednikov, ker so v času Nebraska ostane med mokrimi okupacije lomili kopja za naci- državami. je. Eden izmed njih je v svojem |x Rima poročajo o dezerter- ragovoru dejal, da je Anglija za jih iz zavezniške (ameriška in \ <4rorožitev Nemčije storila več angleške! armade, ki pobegnejo, kot kdorkoli, ker je hotela v pro- da se posvete zločinstvom. Naj- tiutež Rusiji mogočno armado. Več jih je v Neaplu in Rimu. i Tisti urednik je bil veliko v pra- Vojaška policija ima z njimi nič vcnv Lahko bi omenil še druge koliko opravka, še več pa tisti, intrige, pa pakte med fašisti in ki jim ti nepoklicani osvobodi- poroti fašisti, tekme za oljna po- tel ji jemljejo reči, ne da bi pla-» lia. za rude in trge. Ampak je čali zanje, in še denar hočejo po , že tako. da kdor je na vladi, ob- vrhu. Vojna v Italiji torej ne soja. tisti, ki moč izgubi, pa je vpliva tako, da bi dvigala mo- na dnu. i rak). Saj je pred tedni celo pa- Ttidi Belgija čisti. Poročajo, P«* potožil o moralnem propada je bilo do 9 nov. že 1,913 | <*anju v tej zibelki krščanstva in Belgijcev usmrčenih, ker so po- odredil eno nedeljo, da se bi mo-magali nacijem. Kaj. če bi vse M odpravo pregresnosti. krivce likvidirali? Prav gotovo Zato so naši "M P. ' pridno na bi bilo prebivalstvo silno izred- 1u' da take vrednosti v vec-^^ i nem mestu in drugod po Italiji V Sloveniji se bo tudi našlo £,.!v°je ^P™^0' aU ^ urednikov in drugih ^^^ P* l FRANK PODLIPEC i SNPJ darovala $8,500 za WRFASSD loboratorjev, / proti katerim uporniki že sedaj zahtevajo Chicago, III.—Zopet se je poslovil iz naših vrst eden izmed onih, ki jih v našem delavsko političnem, podpornem in unij-skem polju označujemo za pionirje. Pokojni Frank Podlipec je bil sicer eden mlajših izmed njih, toda ko se je ob priselitvi jednota ie SANSu izročila ček v Chicago seznanil z njimi in z za $8,500, da ga odpremimo v njihovim delom, se jim je pri- glavni urad vojnega relifnega družil in pomagal v raznih ak- fonda Amerikancev južnoslo-tivnostih prilično let. Iz arhiva vanskega porekla. V tej vsoti ie JSZ je razvidno, da je bil Frank uključenih $3.500 preostanka Podlipec nominiran v njen od- neizplačanega denarja, ki nekaj novega I P* vanJ Pre<*j dopisoval. slovenskih listih sami poročajo, j kov se bo v civilno življenje vr- sovraštvo mea rj • M ^er. |arej ločite se I Svojemu delavskemu prepriča- , ,____^ -Tli! 1 .. tni>__izvirajoče iz starin carsKin ca 1 . , . , ' »«„ uu lrnnnfl da jih bo nad 40,000 izmed njih j nilo v takem stanju, da bodo pokončanih prvo noč, ko prene- ljudski varnosti stalno nevarni izvira joe« sov. je ogromno. A vendar, ker ha nacijska oblast in nastane Nu, da. v vojnah lahko posta- < £ ™> nekaj ur anarhija Potem šele, I nejo s.abi tipi *e slabši in potem . ko bodo vse zaznamovane žrtve v miru morda doma nevarnejši siomoo, » ■ poklane, nastane red in mir kakor pa so bili na bojišču so- ^" ^ M.Jkv. ,« Vojna povzroča mnogo grozot. | vrainiku. Kajti tam so bili pod i *** £ posebno sedanja, ker pritiska v disciplino. Doma niso, razen po- * 1 socialne preobrate. tem ko se jih po storjenih zloii- vanj zapore, ah pa v rcF" itd Poudarja se )e v velikem, Zanimivo je, kakšna napetost Dva 2ida, ki sta v Kairu ubila n. pr. v zadnji vojni za ligo na- In se lahko ustvari v ameriški volilni kampanji, posebno ko se vv* ♦■«■«. »t« v ^'uuui.d rodov kdor ^ ^ spominja gre za zgodovinske odločitve. Inj^a Moynea. v ven da s tem j ^ M načrte kakršnih v vsaki volilni kampanji pri- j protestirata proti Veliki^Bnta-, ' predlo_ mer jajo vodilne kandidate Wa- niji. ker ne dovoli, da bi Palesti- ženih na b- inesli čiovc. shingtonu. posebno pa Lincolnu, j na P°stala neodvisna židovska. ^ ^^ mif in blaKOStanje. in Jeffersonu in pa še komu, ki ( država, sta aspiracijam zioni- ^ ^^ naj QflUne kakor se je proslavil v zgodovini. Vsi, zma prejkone škodovala vec kot ti ljudje so kaj pomenili, zato Pa nnarsikak fašističen režim je čudno, čemu se ob enem ko j "Židovski teror" v Palestini, in se njih hvali, poudarja, da le sedal v Egiptu, je v Angliji dis-" sedanje'' volitve so najvažnej- kreditiran, in to je dobro za še od kar obstoji Ameriška uni-. Arabce ki so proti podelitvi Pa- (k)movina" Sedaj v Slovenijo ja! Vse volitve so bile važne lestine Zidom xa njlhno domo- J mo£ nc more ker je ^ več ali manj — in v vseh so do-jvmo- Vse druKe bolj odgovorne slej odločevali interesi, ki po- Vdovske organizacije atentat na Moyneja obsojajo, a ob enem se na Anglijo vendarle zgraža- da prufrte v Slovensko šolsko ! niu je bil zvest do konca. udarjajo danes "free enterprise'', prej pa "svetost privatne svojine". In skozi ves ta proces smo tu pa tam dali masi, ki voli, nekaj koncesij, včasi pa jih ji tudi odvzeli. Tako bo, dokler bodo na vrhu ljudje z milijonskimi imovinami, oni, ki delajo v fabrikah, v majnah in obdelovalci zemlje pa le volili in šli potem zopet na delo. Kandidati, zmagoviti kot nezmagoviti, ki so iz bogataških slojev, pa na oddih. je bil. Stare tekme za dobičke, stari vzroki, ki vodijo neizogibno v voine. Narod doma bo dobil pomoč, kadar pride čas. pravi "Am. Hitlerjem Ako pa gredo naše pošiljatve drugam v Jugoslavijo. ne bodo Slovencem nič has- W , Tako ugotavlja "A. D ". 10, ker se vsled obzirov do Arab- , , . Z . , . _ uu -na »• j i_» "O, da! O tem bi se moglo V Nebraski so se razen o vprašanju, kdo naj bo bodoči predsednik, tepli tudi zaradi alkoholnih pijač. Vprašanje prohi-bicije je bilo na glasovnici. In tisti, ki so za "močne'' pijače agitirali. so zmagali s pomočjo apelov vojakov, češ, ne napravite nam tega, kar ste v prejšnji cev i Irnn. w» • « v *« « . . dvorano sv. Štefana v nedeljo 26 novembra ob 2:30 popoldne. Za program pazite slov. časopise drugi teden — Johu (aottlieb. tajnik. NE POZABITE 10. DEC. DRAME "NOREC' >11 rec zajetih od začetka do konca Kako je zvijačen prijatelj oženil nekoga, kateri ga )e imel za svojega najboljšega prijatelja, z dekletom, da se ga je iz-nebil in njenega Uer ob enem Pogreb se je vršil v soboto 11. novembra na pokopališče Wood-lawn ob obilni udeležbi dru-štvenikov in drugih prijateljev. Bil je upepeljen. Pokojnik je bil star 63 let in svojega) otroka. Kako potem te- j doma iz Blatne Brezovice pri ga sina sovraži mati in njegov pravi oče in kako se dotični prijatelj po več letih povrne in Vrhniki Zapušča ženo. dva sinova (enega pri vojakih) in dve hčeri. Vsem iskreno sožalje. se zaljubi v hči svoje prve lju- \ pogrebnikovi kapeli je gobice. Svojega sina. ki je dekle- vorij slovensko pokojniku v tov brat. pa kani kot zdravnik s|ovo Krank Zaitz in na pokopa-MJ-,4S"W —loti Uhču pr^edniii društva št. 449 in "družinski prijatelj" poslati v norišnico. Toda 'norec" ni take pameti kot mu jo pripisujejo in ko se opogumi, udarja po vseh, ki so krivi. Skozi vsa tri dejanja se vrše prizori, ki p»iklenejo gledalca nase do konca. vojni storili našim očetom! Zelo don in Washington, se zdi, dela- PRISTOPAJTE K ^ ^ ■ Ta sijajna drama bo sedaj v poslalo tja, je sedaj podpora vse- Amcriki četrtič igrana Dvakrat mu njenemu prebivalstvu. Ce- y clevelandu x velikim uspe-sar umorjeni kralj Aleksander hom in y pimburghu pa so jo ni zmogel, je 'dosegel Hitler, M clevelandski igra»ci vprizo-ki je prebivalstvo te dežele sil- rUi y easu zadnje kanvencije no premešal. Glavno je, kdo bo c^pj podporo delil Pisec te kolone je Chlca u jo videli na v kritiziranju akcije slovenskih ^^ SNpj y nedclj o 10. decem- župnij zatrjeval, da pod škofom bra y njj )>asiopi Milan Med-Rožmanom ne bo tako nepri- ye§ek kl ^ tudi teilTifl ^ stranska kot zatrjujejo, ker v Ma Omahen-Mohar, John delitvah pod cerkveno oblast jo | ou Angela Zaitz, Ann Zim-se nikdar ni bila A na katoliški. mcr Ernestine Mohar in John strani pa sedaj Titu ne zaupajo, Tako je šla tista "sloga ", uatvar- j Ker SQ slovenske predstave jena ali pa le teaterako pred-) ule y na!^ibini zeio stavljena ki smo jo slavili na rpdke ne ^^^ le priložno-prvem slovenskem narodnem | gti, Vstopnice se dobe pri čla- SNPJ Anton Slabe. Pokojni Frank ima za napredek veliko zaslug in v organizacijah, v katerih se je udejstvo-val, je njego\o delo trajno zapi sano. Ohranjen mu bo časten spomin.—Z. Cerkve v Rusiji Protestantski krogi v VVashingtonu cenijo, da je v Sovjetski uniji okrog milijon babti stov in evangeljskih kristjanov, med katerimi bodo ameriški misijonarji, če jim bo dovoljeno, spet uvedli bogoslužje. Konfe renca v ta namen se je v Moskvi vršila koncem oktobra. SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI f/M USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET i V j kongresu, ie vsa k vragu. Bc-'^m srde so eno. Gesla tudi. Ampak ko se gre za dejanja, za progra-me in za preobrate, pa je povsem druga stvar. Takrat 'sloga" izgine hitreje ko kafra. ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO £ m NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA ZELO VAZNASEJA 99 Naročnina sa Zdr«ii«n« drlava (i«*an Ckicaga) In Kanado $6.00 na lato; $3 00 pol Ulnj )1M aa 4«tr» Utaj M Chicago in Clcaro $7.50 sa celo leloj $3.75 sa pol lata; sa inosamttv« $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 2H57 So. Lawndale A ven ne Chiru^i 2X Illinois Chicago. |1|. — Prihodnja seja podružnice št. 8 JPO-SS in SANS št. 60 se bo vršila v pon-deljek 20. novembra ob R. zvečer pri Tomažinu, 1902 W. Cer-mak Rd. Važno je, ^a se te seje udeleže vsi zastopniki, ker moramo vse potrebno ukreniti glede prireditve v korist ameriškemu Rdečemu križu, ki se bo vršila v nedeljo 26. novembra. Ob enem opozarjam vse rojake v Chicagu in okolici na zgoraj imenovano prireditev. Ako omenjam, da bo ves čisti prebitek Izročen ameriškemu |IZ I Rdečemu križu, potem ni potre-8jba nobene dtuge reklame. Kaj £ I je Rdeči križ in kaj so njegove zasluge, ve vsakdo. Toda vseeno mi moja vest ne da miru, da bi ne omenil, da bo program tako lep. da bo vsakemu Žal, kdor se ne ho udeležil. Poleg slovenskih pevskih zborov In nnšlh domačih pevcev nastopi I nih in prijateljih kluba, pri P. Bergerju in v SDC. Odbor. PODRUŽNICA ST. 32 JPO-SS APELIRA Podružnica št. 32 JPO-SS v So. Chicagu, 111., je na svoji seji dne 31. oktobra sklenila apelirati na glavni odbor JPO-SS, naj se pridruži novoustanovljeni jugoslovanski pomožni akciji, ker bo uspeh na ia način večji, pomoč izdatnejša in pa lepše soglasje * narodom. Dopisa v celoti zaradi prostora ne moremo priobčiti, ker je bil list, ko smo ga prejeli, že napolnjen. Apel te podružnice JPO-SS so podpisali Franci Košič. predsednik, Louis Kosele. tajnik in Jacob Brljavec, blagajnik EKSEKUTIVA SOC STRANKE BO IMELA SEJO Od 16, do vštevšega 18. novembra sa bo v New Yorku vršila seja eksekutive socialistične stranke. Na nji bodo razmo-trlvali o minuli volilni kampanji in možnosti za njnčnnje soc mladina ! stranke. $28. Ta naselbina je obenem nabrala in odposlala v New York 10 zabojev raznega oblačila. Slovenska narodna podporna tajnik podružnice štev. 15 v Springfieldu, 111., brat Goršek st., je poslal vsoto $294 65, katero so nabrali John Goršek st., John Goršek ml., Blass Strukel, Julia Krmelj, Anna Ovca, John Močnik, Antonia Church in Ro-sie Zaverl. Dalje so v tej naselbini nabrali in odposlali v Nevv York 8 zabojev razne obleke in 1 zaboj čevijev. Stroški za po-šiljatev teh zabojev . znašajo $52.57, kar bo plačalo društvo št. 47 SNPJ. Rojak Andy Papesh iz Dillo-na, Mont., je poslal $10. John Kosec iz Eatona, N. Y., pa $20 Sestra Mary Omejc, Valley, Wash., je poslala $20, od sebe $5, za mrs. A. Justin pa $15. Tajnica kluba Bled v Chicagu, sestra F. Medizer, je poslala $10 kot darilo kluba. Na južni strani Chicaga pa je brat Peter Ver-hovnik daroval $10. Njegova soproga je tudi zbrala in oprala precej dobrega oblačila ter izročila SANSovemu tajniku. Mrs. Frances Prosen in mrs. Geo. Kokal iz Alix, Ark., je poslala že tretjo pošiljko blaga; med tem dva funta šivank in sukanca. V Clevelandu, O., je ustanovljen poseben odbor, sestoječ iz zastopnikov naših podružnic, JPO-SS postojank ter Progresivnih Slovenk, ki zbira denarne prispevke in blago za staro domovino. Do sedaj so se najbolj odlikovale Progresivne Slovenke, ki so odposlale že več tonov blaga. Nič manj ne zaostaja čikaška naselbina, kjer so naše žene pridno na delu. Te dni odpošljejo več ton blaga. Enaka poročila dobivamo iz mnogih drugih naselbin. Nemogoče je omeniti vse naselbine, ki so aktivne v naši relifni akciji, še manj pa vse posameznike, ki so prispevali ali pomagajo pri nabiranju in z delom. Lokalne odbore prosimo, da to storijo, če le mogoče sami katero je SNPJ poklonila relifni akciji v tej kratki dobi. SANSova podružnica št. 25 v Chicagu nam je izročila $1,100 za WRFASSD. V tem prispevku je uključena vsota $235, katero so poklonili sledeči upravni odborniki, uslužbenci in delavci v glavnem uradu SNPJ: Vincent Cainkar $50, Mirko G. Kuhel, Lavvrence Gradišek, Anton Tro-iar in Anton Garden vsak $25 Peter Bernik $10, po $5 pa Filip Godina. Louis Beniger, Milan Medvešek. Anton Slabe.. John Rak in soproga. Louis Zor-ko. Vinko Ločniškar. Marva Mohar, Frank Bizjak, Stanley Žele. Frances Cirar. VVilma Grat-sener. Joseph F. Nachtman. Va-elav Luža in Michael Prazak. Ostala vsota sestoji iz prispevkov. ki sta jih nabrala Donald Lotrich in Louis Zorko ter na shodu nabrana vsota. Istočasno nam je blagajnik oodružnice št. 2 v Chicagu. Ludvik Katz, prinesel $220 na račun že nabranega denarja v sever nem delu^Chicaga. Blagajnik podružnice št. 36 v VVauke-qanu, IU.. brat Math. Jereb, nam je poslal $800 ter obljublja poslati večjo vsoto prihodnjič. Marko Peshel iz Brookly-na, N. Y., je v imenu podružni- « it. 63 poslal nadaljnih $2a ^tom člankov v naših listih Prispeval, so mrs A Cretnik »~Do 9 novembra t. L je SANS $15 .n mnr FJ5tup.ca $5. Se- ^ ^ za pomožno akcijo stra Marv Kr.zmancic nova taj- Z(^SA $13.496 5l, a skupni pri. niča in pridna delavka pri po- slovencev znaiajo «23 . družnici št. 39 v Clevelandu, O., ^ 33 WRFASSD je prejel do nam je poslala $200. Polovico 7. novembra nad $115,000 za nakup zdravil in drugih nujnih potrebščin za staro domovino. Mirko G. Kuhel, tajnik. te vsote je daroval brat Feliks Strumbel ter tako pristopil v krožek darovalcev po $100, drugih $100 pa je nabral br. Herman Grebene. (Anton Janša je prispeval $50. drugi darovalci NOV NASLOV na »bili: Janko N. Rogelj $30 SKLADIŠČA V NEW Frank Sodnikar $10, po $5 vOPkll Louis Maver in Benedikt Zde- šarJ Vse SANSove podružnice in Za podružnico št. 53 v John- druge skupine ter posameznike stownu. Pa,, je poslal tajnik obveščamo, da se je naslov skla- Frank Chuchek ček za $153 26 Vsoto je pomagala nabrati tudi sestra Mary Červ iz Tire Hilla. Pa. Anton Rednak od podružnice št. 104 v North Braddocku. Pa , je poslal ček za $248 Uklju- dišnice v New Yorku spremenil. Radi boljših in večjih prostorov je najeto skladišče na naslovu 161 Pcrry Street, Neu York. N. Y. Vsi zaboji z obleko in sploh čuje $50 za SANS, $23 za zve- vse blago namenjeno za ladjo, zdice ter $175 za našo pomožno ki bo odpeljala nabrane stvari akcijo. V Duluthu, Min., je na-, v Jugoslavijo, se naj pošiljajo kolektal Carl Gerlovich vsoto; na ta novi naslov. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) Agitacija Ker v predzadnji številki ni bjlo izkaza prispevkov v sklad Dvestoterih, bom pisal o tem prihodnjič. Ruski relif V nedeljo 5. novembra sta mi za ruski relif prispevala brata Jože in Louis Tesovnik vsak po 10, kar je lepa vsota. V imenu relifA obema iskrena hvala. Zadnji izkaz U. okt. $1,414.80, se-daj m._*fcupaj $1,436.80 TRINERJEVO GRENKO VINO PONOVNO IZVOLJENO! * Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l je bilo ponovno-izbrano kot najbolj priljubljeno želodčno zdravilo in lahko od-valalno sredstvo v Zed. državah. Čast komur čast. Trinerjevo grenko vino je na trgu 57 let, pionir v svoji stroki. Popu-!^**.........................Mil............ larnost tega zanesljivega zdra- j; yjA UČNE TISKOVINE VSEH VRST vila Je neprestano rastla in je še ;; pQ 2MERNIH CENAH SE VEDNO danes v ospredju. Vedno zvesto < ► addmtt« vr a »rvm«^ „ in zanesljivo, Trinerievo gren^ ! I OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ko vino 7 vitamini H I uživa za služeno priznanje. Poskusite ga' Jemljite ga po navodilih na steklenici in se prepričajte tudi vL V lekarni vam bodo postregli z njim, če ga pa ne morete dobiti v vaši okolici, pišite na Jos. Tri-ner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, 111. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Stfeet CHICAGO 8, ILL Fina postrežbo — Cene zmernt — Delo jamčeno TELEFONI i CANAL 7172—7173 4MtH»MMtMMMMIMM>WlMMMMM»»MIM>W ** i > | ADRIA PRINTING CO. T«|. MOHAWK «707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ..................................n i minimum Romani, povesti, črtice ifi opiti Poučne in znanstvene knjige KNJIGARNA "PROLETARCA 2301 South Laundale Aveuue, Chicago, Illinois 99 iT-. Pesmi, poezije, igre Angležlce knjige socialne in znanstvene vsebine Romani, povesti, črtice in opis« .15 25 .25 .45 .36 .20 .35 .15 .50 .40 Ameriške povesti, zbirka črtic slovenskih pisateljev v Ameriki .............................. Babilonska šena. (Joe Hocking), zanimiv roman v dveh delih, 62» str., bros. $1.75. vei......... 2.35 Beatin dnevnik, (Lujiza Pesja- kova), roman, broi. .50 Brff is tem«, (ruski postelji), bro*. 50c, vezana......... 1.00 BrdaWova irpovcd. (Aujf. Strind-berg), broi. $1,25, ves......... 1.85 Besi, (F. D. Dostojevski), roman v dveh delih, 758 strani, broi. $2.00, ve*............................. 2.60 Bclfrajski biser, povest iz davnih dni, broi.................. Boy. (L. Colonia), roman, broš. Božična jtiem v prosi, (Charles u.ckeas), broi......... Bele noči—Mali junak. (F. M. Dostojevski), povesti, broi. Bilke, (Marija Kmet), povesti ia črtice. broi.......... Blagajna velikega vojvod«, (Frank Heller), roman, broi, 1.00 »res carje, (Milan Pug-elj), -. broi. 75c, vez......................... 1.25 Cvetke, (H. Majar), iopek pravljic za stare in mlade, broi . .................. Cvetina Borograjska, (H. Majal), povest, broi. -------------- Ciganova osveta, povest, broi.. Črni demanti, (Maurus Jokali), broi. $1.25, ves....................... 1.7a Črni panter, (Milan Pugelj), povesti in črtice, broi...... Daj nam danes nas vsakdanji kruh. (A. Cerkveaik), povest, broi. .............. Darovana, (Alojzij Dostal), zgodovinska slika iz dobe slovanskih apostolov, broi..........30 Dalmatinske povesti, (Igo Kaš), bros. ...............J........................ Dedek j« pravil, (Julij Slapaak), pravljice in pripovedke, broi. Devica Orleanska, (S. K.), slika iz preteklih časov, (bros......... Domač« živali, (Damir Feigal), vez........................................ Drobiš. (Fr. Milčinski), povesti- ce. broi,....................*............ Dva svetova,. (Ivan Molek), povest slovenskega priseljenca, broi. .... ............... Don Corea, (G. Keller), roman broš....................................... Dve sliko, (K*. Moiko), broi. Dvonoiec, (Kari E\vald), naravoslovne pravljice s slikami, vez................. 5. lisa beta. hči sibirskega jetnika, broi............... Filosofska sgodba, (Alojz Ji- rasek), vez.............. Francija in francoske ljudstvo, (C. Petelin), sploien zanimiv oris Francije in njenega Iju4» stva, broi..................................50 Fran Baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov, (G. Pandurič), broi......................................... Glad, (Knut Hamsun), roman broi. 75c, vez. ...................... 1.25 General Lavdon, oče vojakov imenovan, (M. Molek), broi. Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milanski ), vez................ Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broi. .........................._........... Hiša bres oken, (Tone Seliikar), socialna povest, broi. Hadži Murat, (L. N. Tolstoj), roman, broi............................. HrjK.meroB, (Marg. Valoiska), povesti, broi.............. Humoreske, groteske in satir« (VI. Azov in Teffi), broi. .. Igračke. (Fr. Milčinski), črtice, vez.................................... Iz modernega sveta, (F. S. Finžgar), roman, 280 strani vez......................................... Jeromkin krog, (A. Koievnl-kov), povest za mladino s slikami, iz ruščine prevel I. Vuk. broi............................... J»« (P Chocholoušek), zgodovinski roman iz Balkana, fil4 strani, vez...................... 1.25 Juan Miseria. (P. L. Coloma), povest, broi........................... .75 Jurkica Aglčeva, (Ks. šandor-OJalski), zanimiva povest, 338 strani, broi. 69c, vez. Konfa.ije literate, (J. M. Ma-ohar), sbirka spisov, broi. vez............................ Kasalri (L. N. Tolstoj), aavka- •k* do v asi. broi.................... Kraljev vites, (M. Zevaco), sgo-dovinski roman, 374 strani, broš. $i .®o, vez....................... 1.50 Kreutserjava sonata, etela), povest, broi. 65«, vas.............. 1 14» Med potniki in mornarji, (B*ut-ko Krtft), zauiinivi potopisni fragmenti, broi........v........... Moj« iivljenj«, (Ivau Cankar), broi. 65c, vez.................... .75 100 .35 .45 .65 .35 .40 .75 .50 .40 .75 .20 .35 .45 .15 .80 .35 .15 .25 .25 .35 .40 .25 1.00 65 ■ brasgotino in druge novele. (Jack London), broi.. Napoleon |. (Ig ruičine prevel Ivau Sto'%laaa), zgodovinski opis, broi................................ Naša vas. (Anton Wovačan), broi. $1.00, v«s..................... Narod, ki isuinira, ali iivljenje Eskimov, (Po Nansenu Ivan Beinik), broi. \................... Novele i« črtice, (Milan Pugelj), broi ............................. Orači, (A. Cerkvanik), povest is delavskega iivljenja, broi.....65 Otroška leta. (Maksim Gorki), povest, broi............... Ogle niča, *li hudobija in nedol-nost, (Fr. Zakrajiak), povest. broi......................................... Pariški sla ta r, < Silvester k), povest, broi............... Pasti ia sank«. (L. S. Orel). kriminalen roman, broi..... Paberki is fteia, t Ivan Al-breeht), venčak mičnih pove- stic, (broi............................... Ping vinski otok. (A na tole France), broi. $1.00. ves....... 1.50 PUt svena. (Le<>atd Andrejev), nov«)«, vas............ P« soleč ni Španiji, (M. A. Ne-xo), potopis b slikami, broi... Pravljic« in prip«v«dke. (8. Ko-iutnik), brui.......................... Pravljice, (Oscar Wild*>, sbirka mičnih po vest »c, ves. .......... Pravljice, (Frank Milčinski), ilustrirane, ves.................. Pevestl, (Fran Erjavec), vez. Poper in paprika, hudomušne krstkočaanie«, broi................ Prihajač, (Dr. Fr. Detela), po- veat, broi. ............................. Povesti s potovanj« In Korotan-ske povesti, (Ana Rehakova Gabrijela Preisova). broi. $1.00, ves.............................. Pripovesti o Patru Velikem, (A. Petruškovski—I. Steklasa), ves......................................... Prelepa Vasiljica in drug« m-sk« pravljic«, (Cvetko Go-lar), broi........... Pov«stice, (Rsbindranath Ta- gera), broš.............. Požigalec, (K. S.), broi...... 25 Povesti, (Lovro Kuhar), broi. Predor, (B. Kellermann), socialen roman, broi. 7®c. vez. Eaane povesti, broš. ................. Rek« Andreja Podlipnifte, (Tone Seliikar), socialna povest, broširana ............................... Rinalde RissUisi, zanimiv« roparska povest, broL............... Romance i« satire. (M. A. d« Voltaire), broi...................... Si« ugank, (Oton Zupančič), ve*. ....................................... Savičev pesimisem, (Etbin K*i- stan), novela, broi................ Sonca prek« pota, (Ivan Jon- tez), mična povest, broi........ S pena ki testament, (Arthur Koestler), opis civilne vojn« 1 25 .40 .40 .50 Vites la rdeč« hiš«. (A. Duma*), roman it časov francoske revolucije, 499 strani, broi. 75c, vez................. .... Včeraj j« bilo, jutri bo, (Her-mvnia zur Muhlen), pravljice s« mladino, s slikami, broi.,... Vladka ia Mitka. (Zofka K ve- j der, vez................. .75 Vrtnar, (R. Tagore), sbirka mič- nik črti?, ves......................... 1.501 Zapiski la mrtvaga dama, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, broi. $1.25, ve«................ 1.75 2el«sne reka (A. SerafimoVič), roman it civilne vojn« v sovjetski Rusiji, bri. $1.00, vei. 1.50 Zekeaaa peta, (Jack London), socialen roman v dveh delih, broi................. Zgodovina papeiev, (A. Pat uiti). v dveh delih, 852 strani, broi. $2.50, vez................ Znamenj« štirih, (A. Conan lH>yle), londonska povest, broi. ............................... Življenje in eksperimenti Jakova, (M. Tichenor), broi...... Zlato tel« in drug« sgodb«, (Janez Samojlov), broi.............. Zmot« in konec fospodiču« Pavi«, (Ivan Zoreč), broi.. 'Znanci, (Rado Murnik), pove- | sti in orisi, broi.................... 2«ninl naše Koprnel«, (Rado Murnik), ^^tinčen roman, broi.^T. .7\............ ZlatarjeVo alatej (Avgust S«-noa). zgodovinska povest it 16. stoletja, vet. ................... Zabavna kajiinica. vsebina: Zločinci. Madež. Mojat«r Roba, ia Mladih zanikarnetev lastni iivotopisi, ves. ........... IZbraaT spisi. (Dr. Hinko Do- | VI. in VII. knjiga skupaj, ve«. 2.50 Ali spolna vsgoja ras ai po VIII. knjiga, broli. 75c, vet:.... 1.251 trebna? (Franjo Igeč), broi. IX. knjiga, broi. 75č, vet.....,1.25 Angl«ško-slov«nsko beriio, (Dr. F. J. Kern), vez..... 2.00 .35 Budhisem (Joseph , VIII. in IX. knjiga skupaj, broi. 2 25 X. knjiga, Isprokod v Belo Krajino, broi. $2.00, vet. 2.50 Jarčii Josip: Zbrani spiti, vezani: II. tvezek: Spomini starega Slovenca. Tihotapec, Juri Kobila. Dva prijatelja, Vrban Smukov« ienitev in Grad Roj in je, vez..... V. zvezek: Sosedov sin, Sin kmetskega cesarja, Mej dvema stoloma. broi 85c, vez........................... .80 3.50 .65 .65 .50 .25 .75 .25 .75 1 25 Janko Kersnik, tbrani spiti, vet. (Uredila dr. Ivan Prijatelj in dr. VUd. Leveč) I. xv.. Agitator, broi . ...... V. tv. I. in II. tei.: Berite novice, ialotgra v enem dejanju, Kritike in Komentar, broi. $1.35, vet. VI. tv. i. sei.: Leta mladosti in učenja, broi. 75c. vet. 1.26 II. in III. sei.: Nov«list in politik, broi. $2.00, vet. 2.76 65 1.85 Spisi Andreičkovega Joi«ta: U HI . IV.. VI . hi in VIII. tvetak po ....................... .30 .65 .40 .15! .60 1.20 .66 .40 leajec), broi............ Zbrani spisi, Val. Vodnika, broi........................................ .35 Zv«r s« i« prebudila, I Liani O'-Flaherty), povest it sakopov v zadnji vojni, broi. ...............65 Ženin is Amerike. (Anton Tanc) tragična zgodba in konec zaljubljenega dekleta...........65 l f5' SLOVENSKI PISATELJI. .25 .25 .20 .35 1.00 .45 Ivaa Cankar: Zbrani spiti: I. tv.. vsebina: Erotika, ladij a 1902; Erotika, it-*iaja 1899: Pesmi 1892-1898; Vinjete, broi. $1.50 vet.................................. II. zvezek: črtice in pove- 2.00 Fran £rjav«c, zbrani »pbi: I. t v. Povesti, vet. l.Od V. zv . Ubrani Spisi sa mladino, 4SS str., vez. .... PESMI IN POEZIJE. Atiia v Emoni, romanca, (Ant. Aškerc), broi. ...............1_______ Homer jeva llia«1«, (Fr. Omer-ta), broi. I. sv. spev, 76c, VII. tve. XII. spev ................ Moderna francoska lirika, (Ante Debeljtk), vet..____ Pesnitve, peti zbornik. (Anton Aikerc), fina vezba , Preproste pesmi. (Mil« Klopčič), vet...................... Pešati. (Srečko Kosovel), broi. P«k«rske poti. (Jsako Glaser), broi..................... Pnmoš Trubar, (Ant. Aškerc), t^odoviaska epska pesnitev, vet.................. Pesmic« is prired«, (VI. Kapa?), broi............... Solnce i« sence. (Ant« Dcbc-ljsk. broi............... Slutnje, (Ivan Albrccht), broi. SUsk« pesmi. (P. Bezruč), vet. sti ter Kritični in pole mični spisi, broi. $1.50, ves.................................... 2.00 I St« l«t slovenske lirike,. od III. zvetek: Jakob Ruda. Po- ! Vodnika do modeme, (Cv. .35 .60 .35 1.00 .35 .40 .65 .65 .35 .75 .50 .60 .35 .50 .75 1 50 .35 svobodo in demokracijo, broi...................................... Stoika, ali kako je dr«ii«a Snia premagala krise, socialna povest it sedanje dobe, broi. ... Sin«vi predmestja, (Mimica Ko- nič), mična povest ia delavskega življenja, broi........... Spomini Krištefovega Pepcke, (Joseph Suohy), lično ves. Srce, (Ivan Aloreckt), novele, v«t. ....................................... Slika Doriane Grajra, (Oscar Wilde), roman, broi....... S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broi..................... Sesuti stolp, (Ivan Molek), povest iz dobe velike smeriike krite, broi................ Sosedje ia druge novel«, (A» P. Oehov), bros........... Sirene t«lij«, (A. Kožmanc), povest it delavskih bojev, broi. .................... .75 .76 .50 .60 .35 | .75 .66 .50 .40 .50 .25 1 00 .85 .50 .40 .85 .60 75 65 Stric Tomov« koča.......... Srecolovec, (H. Majar), povest, broi. ...............25 Staroindi sk« pripovedke, (Jos. Suchy), a slikami, broi..... 25 Stepni kralj Lear i« kila ob Volgi, (Stapnjak-Turgenj«v), broi......................45 Taki so Ijadje (Roger Martin du Gard), roman a francoskega podeželja, broiirana ...............75 Taras Buljba, (N. Gogolj), ta* tirična povest, broi. 60c, vet. .80 TH povesti (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Kolike temlje potrebuj* človek), broi................35 Tri »«««|«, (Migupl Cenrsntes), broi. ........................................60 Udovlca, (I. F. Tomic), zanimiva povest iz 18 stoletja. St* strani, broi. 65c, vez 1 00 Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vet........60 Veliko mravljiiie. (Ivan Molek) (Ivan Molek), povest is življe-njs slovanskih delavcev v AmeriM, broi..«........,,. .50 tovanje Nikolaja Nikiea, Za narodov blagor, črtice ter Kritični in polemični spisi, broi. $1.50, v«s................................. 2.00 | IV. tvesek: Knjiga ta la-hkomiselne ljudi ia Tajci, vezana ....................... 2.00 V. tvesek: Kralj na Betajno-vi, Na klsncu, črtic«, O-pombe. 323 strani, broi, $1.50, ves....................... 2.00 VII. tvezek: Mimo iivljenja. Črtic« ia novci«. Kritični spisi. Opombe. 391 strani, broi $1.50, vei... 2.00 VIII. tvesek: Goapa Judit, Krift na gori, Potapuh Marko in kralj Mstjai, Opombe, 377 str., broi. $1.50, v«s. 2.00 IX/svetek: V mesečini, Martin Kačur, Nina. It Ottak-rinjra v Oberhollabrurn, Opombe, 350 tir., broi. $1.50, vet....................... 2.00 XIII. tvezek. Za križem, Soted Luka. Kurent, Opombe, 369 str. broi. $1.50, vet. 2.00 XIV. avetek: Pesmi, Nioba, Cr-' tiee. Novel«, Hlapci, O-pombe, 313 strani, broi. $1.60, vet....................... 2.00 XV. tvetek: Troje povesti, čr-tiče, Opomoe. 327 atr., broi. $1.60, vet............... 2.00 XVII. tvetek: črtice, Milan in Milena, Moje življenj«, Greinik Lenart. Opombe, 339 str., broi. $1.50, vat. 2.00 (Prvi k 7 t ver. k o v v nnl napol-uanjevi vezavi po.......... 2.76 Meselj Fran-Pedlimbarski— Zbrani spisi: I. zvezek: Slike in črtic«, Gorski .potoki in Tovariš Damijan, br. $1.26, v«s. 1.76 Tavčar Ivaat Zbrani ipiti: B. svatek: In vendar I 8o-ror Pia, V Karlove«, čet osem Jat, Tat, Gospod Ciril, Mrtva srca, 480 str., broi. $1.60, vas............... 2.00 IV. tvetsk: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni bog, Pomlsd, 512 strsni, broi. $1.60, vet............... 2.00 V. zvetek I z ta kongresa, zgodovinski roman, broi. $1.50, vez......................... 2 00 Trdi«a Janesi Zbrani spisi, (Uredil Dr. Ivan Prijatelj), Bajke in p««e«ti o Gerjeneik. Ifl. knjigs, broi. 76«, vet..............1.25 IV. knjiga, broi. TSc. vet..............1.26 V. knjiga, broi. OSe. Vet..............1.10 VI. knjiga, broi. Ste, ve« .... 1.86 VIL knjiga, broi. 86«, ves..............1.86 Golar), broš. 65c, vet.' ... 1.00 Strup is Jede je. (J. S. Machar), broi. 75«, vet......................... 1.15 V ser je Vidove, (Oton Zupančič), pesnitve, broi. .......35 Trbovlje, proletarske pesmi, (Tone Seliiksr), broi. 36«, ve*. .....................60 Čitanka o higijeni, (Dr. Ivo Pire* ilostrirsns. v?z....... 2.00 Človek — od kod in kam, duhovno presnavljanje sveta, (Ivan Gol-Voj), vet......................... 1.75 Driavljanski prircinik, (Leo Zakrajiek), broi ...............50 Doba rasama, (Tnomas Paine), broi...................................... .50 Govedoreja, (R. Legvart), s slikami. broi............................. .75 Dojenček, njega negovanje in prehrana, (Dr. Bogdan Derč), broi.........................................30 Divljl Preostaci. (J. H. Moore), prestavil T. Cvetkov (v hrva- ičini), vez. ............................ 1.00 Elementi moderne isobresbe, (I. Molek), broi. 40c, vez... .60 Hipnotiacm, navodila ta hipnotiziranje, broi..........................50 Idojni predhodniki današnjega socialisme in komunisme, (Abditus). broi............35 Ilustrirana lepa meske, navodila ta iminkanje, vet........75 Kej nej storimo, da bomo odrešeni? (R. G. Ingcrsoll), broi. .25 Katoliška cerkev in socializem broi..........................................25 Kako j« aestalo današnje delov-stvo iu njegovo gibanje? j (Dr. D. lončar), broi.......35 2.50 ; Kapital. (Kari Marx), poljudna I izdaja, vezana....... .. i.?r — Kari Mars. njegovo življenj« in » njegov nauk, , ponavljanje fizičnega in duševnega rodovnega razvoja pri živalih iu človeku, vez. Zgodovina socialisme v Srbiji. Fran Erjavec) ................... Zgodovine Srbov Hrvatov in Slovencev, (Ant. Melik)/ L zv., broi. $1.25, vez........... 1.75 I. in II. zv. akup., broi. $2.25, vei....................................... 3.0O Živčevja človeke, . (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, v«z........... 2.50 RAZNO. KOLEDARJI Ameriški druiinski koledar, letnik 1916, vezan .................40 letnik 19! 9, vezan ...............50 letnik 1920, vezan ................65 letnik 1922, vezan .............. 1.00 letnik 1924, vezan ...............75 letnik 1925, vezan .................75 letnik 1927, vezan .............. 1.00 leucik 1928, vezan .............. 1.00 letnik 1929, vezan ............. 1.00 letnik 1930, vt^tau .............. 1.00 letnik 1931, vtzan ............„1.00 letnik 1932. vezan .............. 1.00 letnik 1933, vezan .................75 letnik 1934, vezan ................75 letnik 1935, vezan........75 letnik 1936, vezar. .................75 letnik 1937, vezan ................ .75 1 letnik 19S8, vezan .................75 letnik 1939. vezan ...............75 lettrk 1940, vezan ...............75 letnik 1941, vezan ............... 1.00 letnik 1942, vezan ............. 1.00 letnik 1943, vezan ................ 1.00 letnik 1944, vezan .............1.00 Koledar Cankarjev« drušbe ilustrirani in t itredno zanimivo vsebino: letnik 1930, broi. ___'_________ .50 letnik 1932, broš..................50 letnik 1934. broi..................5« letnik 1936, broi..................50 letnik 1937, broš................. 50 letnik 1938, broš.................50 letnik 1939, bros..................50 letnik 1940, broi. .................50 Zadmini koledar Cenkarjeve slika na dopisnicah, 2 za ................0o (Imamo jih dvojne vrste.) lnfor«i«cije o dobavi dršav- I jan stva Zedinjenih driav .16 Proletarec, vezani letniki 1919-28, vsak ........... 3.00 Velika udeležba volitev V čikaškem okraju iCook county) se je za zadnje volitve registriralo blizu dva in pol milijona volilcev. Odpovedani vojni kontrakti Vojni in mornančni department sta do 31. oktobra odpovedala vojnih naročil v skupni vsoti 21 milijard dolarjev. Pariški tisk Sedaj izhaja v Parizu 12 jutranjih dnevnikov, pred vojno pa jih je bilo šest. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nove knjiiice, s poljudnimi navodiM kako posuti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic fz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav. Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedin« države z glavnim mestom, itevilom prebivalstva in velikostjo. Ceae knjišici je samo 50 centov i poštnino vred. Naročila sprejems: Knjigarna Prolctarca 2201 S. Laundale Avcnu« CHICAGO 23, ILL. Naročilom priložite postni ali ekapraani money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Pri večjih naročilih popust. Kdor želi vezane knjige, j« cena toliko višja kolikor znaša vezba. NASLOV: PROLETAREC 2301 S. Lavndale Avenue CHICAGO 23, ILL Pmrtfta naslovov pospešit! poefljatve t* »»»»•»•••••ettaataaaataaa« POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. de 10. ure dopoldne, postojc? •WGES, 1360 kilocydeb Vodi jo George Marchon eaaaa+aa»a4s»asa»«aae»4»e« PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI lati ds|n b na m ude a_______—'' - S. Lawndale Ave. •Um nssl«iu, Vsak nttrr>^ M> !! CHICAGO 23, ILL. ia paaskns ifvilka, H uradniku lakaj pav% v • a kraja masla se dotiftaik NaslavljaJta e Pieletarc«, JSZ, BitC, klaba iL I, Is ediee o te epresasask«, b M*a ia Itavflka 23, kaWi NAROČITE SI DNEVNIK i -PHOSVETA Stane se celo leto $6.00, pol lete $3.00 | Ustanseljajte nova druitva. > Deset članov (ic) je treba ta ! novo društvo. Naslov za liat in ta tajniitvo je: 99 ! IMIIIHMMMMIMMIMI J 301 S. La ara dala A v*, Cklsaca 23, IN. Cdiaa spromemka p | |a a vrstici CHICAGO, klar Je ea it. 23 pred kasača »Znala. |»y p te as aadra a« Izgube naše mornarice V ameriški bojni mornarici je bilo od zadetka vojne pa do 30. oktobra ubitih 28.187 mož. Dr. Jtlrn J. Zavtrtnik I PHYSICIAN and SURGEON j 3724 West 26th Mreet ' Tel. Crevrford 2212 OFFICE H0UR8: 1130 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 te 8:30 P. M. (Escept Wed., 5?at and Sun.) Res. 2210 S«. Ridfowep Ave. Tel. Craerford §440 If a« aasvrer — C aR Anstin 5700 V Franciji mnogo beguncev V Franciji je 3.600,000 vojnih beguncev if drugih dežel. Vlada v Parizu pravi, da jih milijon izmed njih živi v silni bedi. kmiiiimmimuhhh^ ; BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 20-361 424 Broad Street JOHN3TOWN, PA. ooooooaooooooaeaaaaaoeeee A YugosUiv Weekly Devoted to tho Interest o f the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATJION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MONWEALTH NO. 1940. W««kly mt 2301 S*. L«w»daU Av«. CHICAGO 23, ILLn November 15 1044. VOL. XXXIX. From Workers to Relief Takers It has been estimated that in a period of three years after the vvar is over the bili for unemployment relief vvill be 14 billions of dollars. That, we submit, is a gloomy forecast. Yet there are many indi-caticns that it is not beyond the probabilities. V7e don't konw how many vvorkers remember the public attitude tovvard relief-takers during the dismal decade that ended only when the waste of vvar again created an unholy demand for human labor But vve do. We recall that there were men of prominence "who *'sold" » the idea that the unemployed were loafers vvho "wouldn't vvork if they had a job." We remember, too, the reluctance vvith vvhich relief vvas !>oosted to half-way decency—hovv first the unemployed vvere given cast-off clothing and indigestible food, hovv they vvere forced to work in winter's cold for an additional 5 cents per hour, hovv they were kept from freezing, not by being supplied vvith coal, but by fuel from a municipal vvoodlot. And vve also recall that the unemployed vvere brovvbeaten in their political life and forced to vote as the dole-givers dictated by hints and veiled tbreats. We remember that because out of it came the Hatch Act. vvhich novv restricts the political acUv!ty of mlllons of citisens. We see the prediction of unemployment relief as a negation of the freedom for vvhich vve are novv told the vvar is being fought. For the people vvho vvill do the giving vvill be the masters of those vvho vvill be forced to do the tak ing. We also see the sour promise of unemployment as a bitter assuran ce that this vvill be master's nation after the vvorkers have served, sacrificed and died to vvin its vvar. We say this because— There vvill be no unempolyment in a free vvorld. There vvould be only leisure—and plenty for aH if vvorkers vvere not exploited to pro-duce profits for an ovvning class.—Reading Labor Advocate. r« MAR C H OF SABOR I M^^SV^lAbolish The Eleetoral ALC**, i46o Mi«ERS W£Rf KlU*D AMO 70,500 IN THE LABOR W0RLD The Canadian Congress of Labor, counterpart of CIO, at its recent convention, endorsed the Cooperative Commonvvealth Federation as its political aetion arm. Chief opposition came from the Communists, vvho are supporting old-line Prime Minister Mackenzie King, and from the Catholics. vvho sought to vvhittle dovvn Socialist strength ... A 'labor' paper in Ohio, the Dayton Labor Union, has been circularizing the entire labor press of the country (several thousand papers) vvith re prints of editorials attacking PAC. The St. Louis Globe-Democrat novv reveals that the editor of the paper. John E. Breitdenbach, vvho signed the editorials, has long been a Republican vvheelhorse. In 1940 the OFALi^JBAPDNS USiD BtOOR FK=rtWN6 M0AJ ARf pftXXJC£P UPjiON LABOR. SkčAHiZf P lAOoft BACkS ThC \*AR AAAVMST FASCISM Bf , - *)0tK»i6 -A*>D B*Jfi\>6 BONDS 1bMAGLYf a iMom-Maoc # ir atA«s _ -MiftUNiON-LAMi j A01; mil »NOUSTRt OftbAH, SuMMAR IIEO IHf RflURNS Of A RXi AM0H6 R£Tu*H- »N6 VFTERAHS :*fo* JOO PUcmcruDH 9ot 6AID UMtOMS W£Rf VEfcV OCDO T^lNč-S, SM TMf Y WTHf OMLV VOiCi. A/si MPIOVBB POGSBSS&V* VVill Soon Uo Anuual llusinesv Of $75,000,000, Mayor F. H. l.aGuardia Predicts NEW ,YOHK. — Over 1,500,000 members and an annual turnover of $75,000,00—that is the three-year goal of the Health Insurance Plan of Greater Nevv York vision-ed by Mayor F. H. LaGuardia, vvho is largely responsible for creating the organization. Ev«yy person in Greater Nevv York vvhosc income does not ex-ceed $5.000 is eligible for member-ship and to receive medical service of every kind. Subscribcrs vvill pay 2 per cent of their annual sala-ries, or vvages, and their employers are expected to contribute an equal amount. One of the main tasks of the organization, Mayor LaGuardia said this vveek, vvill be to secure co-operation of the five hostile medical societies. College Child Labor Is a National Problem In Appealing to Legislatures' to Strengthen State Laws. Katherine Lenroot Is Follovving the Wrong Path One of the things progressive forces in the United States should combine to do after the vvar is to vvork for the abolishment of the eleetoral college. the eleetoral college is a relic from the first days of our Republic. It is said that George VVashington vvas mainly responsible for its adoption, his purpose being to prevent the development of political parties, of vvhich he seems to have had a horror. Although the plan vvas adopted, it never vvorked as he thought or hoped it vvould. for political parties sprang up vvhile he vvas stili in office and even vvithin his ovvn Csbinet, and beginning vvith the eleetion of his successor, John Adams, every Presidential eleetion has been on the basis of party d i vision. '—-------i----~——^—r----:-----—-- The eleCtoral college system, hovvever, remains vvith us to this day, and useless and outmoded-—and dangerous—as it is, it is under this system that vve supposedly elect the tvvo highest executives in the land every four years. We say "supposedly elect" because actually vve do nbt vote for a President and Vice President of the United States, but for c group of "electors" vvho, theoretically are pledged, or at least supposed to čast their votes in accordance vvith the vviahes of the majority of the vote rs in their State. Hovvever, there is nothing in the lavv to compel these electors to vote in accordance vvith the popular vote in their State—they may be elected on the assumption that they vvill čast their vote in the eleetoral college held in December follovving the eleetion for candidate Smith, but nothing can prevent them from voting for candidate Jones instead, or for any*one else vvho meets the constitu-tional requirements as to citizenship, age, etc. This has happcned in three Presidential elections already, and could happen again, thvvarting the vvill of the people. There has been a number of attempts made to rid the nation of this antiquated—and dangerous—system, but nothing has ever come of them. Even novv Congressman Emanuel Celler of Nevv York has a bili peace l0vers Ufcder the domination of the Big Three, plans are being dravvn up for a postvvar peace organization. Membership vvill be open to "peace loving nations." Which are the peace loviug nations? Here's the pending in Congress vvhich he introduced on June 15th of this year historical record of the relation* ship the United States has had vvith Great Britain and Russia: During the French and Indian We don t like to take issue vvith Katherine Lenroot. chief of the Children s Bureau. We certainly don't mean to question her devotion Bricker-for-Govemor clubs filed a campaing statement shovving a total. to the ch»idrens of America. Hovvever. vve feel she is making a serious of $12,091.19 paid to Breidenbach for advartising, expenses etc. In ! ^ctieal mistake 1942 a total of $14,004.81 vvas spent for advertiaing. expenses and other miscellaneous items ... Disease Checked in Armed Forces As vve have repeatedly stated in the past. the medical profession has done a grand job in this vvar. Take these figures giving the results of a survey just made by a VVashington nevvspaper in the District of Columbia: During the last vvar 90,361 District men registered for the draft. In this vvar the total vvent up to 203,107. In this war 478 District men have been killed by the enemy. In the last vvar the District lost only 146. So far the shovving is in favor of the last vvar, but consider this additional fact: In this vvar only 51 District men have died from disease and accidents. In the first World War 513 District men died of disease Thus the total losses in the last vvar vvere greater than in this vvar although this time more than tvvice as many men are in uniform, anc that is due to the fact that he have checked disease in a seore of ways Sometimes vve criticize the medicos for their opposition to a national program vvhich vvould insure proper čare for aH—rich and poor alike—but, nevertheless, vve take our hats off to them for vvhat th$y are doing to safeguard our fighting lads. Who Is To Control Natural Resources? By SCOTT NEARING Recent nevvs stories reported a| Prevvar control of European oil Soviet request for an oil concession reserves vvas chiefly in Soviet in northern Iran. The press on Oct. 18 carried a statement of the Iran government refusing to consider the matter until after the vvar. This episode brings to the fore one of the most important economic issues facing the peoples of Europe: Who is to control natural resources? Oil is one of the strategic natural resources. Those vvho control oil reserves hold the key to produetion and military success. Oil reserves are unequally dis-tributed in Europe. Practically the vvhole of vvest and middle Europe is oil-less. It is in east Europe. around the Black Sea and Caspian Sea that the oil reserves lie. The oil territory also extends into Arabia, Mesopotamia and Iran. European oil produetion before World War II began gives a good idea of distribution of oil reserves. The figures are from the Statisti-cal Year Book of the League of Nations for 1938-39 Produetion of Crude Petroleum and Shale Oil 1938 Percent of Metric Tons 28,859,000 6,603,000 hands, vvith Roumania (largely British) the important secondary factor. The Anglo-American oil agreement (1944) aimed to dispose of the Arabian oilfields on terms satisfactory to both parties and thus avoid American monopoly of the oil in Saudi-Arabia. In Mesopotamia and Iran oil reserve control vvas chiefly British. Soviet-British joint occupation of Iran as a maneuver to check the Nazis gave the Soviet government a virtual sphere of influence in northern Iran vvhile the British re-tained their sphere in southern Iran. * During the past three months the Red Army has occupied Rou mania and a substantial part of Poland. Moscovv concedes inde-pendence to both countries, but in-slsts that the government set up there shall be friendly to the Soviet Union. Results of sueh a, policy, in terms of oil reserves: USSR, including Recognizing that the inerease in child labor during this vvar has been appalling. and fearing that conscienceless employen» vvill endaevor in peace times to continue the exploitation of the little ones, Miss Len toot appeals to the state legislatures, vvhich vvill convene next Januarv, to enact lavvs establishing minimum standards— no child under 16 to he emp!oyed ln manufacturing and other hazardous occupations and the sama llmitations to be applied to non-hazardous occupations during school periods. • m m NO one can object to those standards But experiehce has taught us that the states vvill not do the job. Some vvill establish high standards; jthcrs vvill insist on miscrably lovv standards. This should not be tolerated because, after &11, a child does not belong to some particular locality or state. It is the nation's most pre- rious asaet, and the nafion should see that it is not neglected. • m • At one time the Supreme Court held that Congress vvas vvithout xuthority to pass a Federal child labor lavv. To meet that situation i constituUonal amendment vvas submitted to the state legislatures. It vvould have been ratified vvithin a fevv months if the textile ndustry of the South had not launched one of the most despicable propaganda campaigns in the history of our country. Nevertheless, at the end of 20 years 28 states have ratified the amendment. If eight more can be induced to take favorable aetion, it will become a part of our Constitution. Even if the amendment is not ratified, there is every reason to believe that a strong Federal child labor lavv vvould be sustained by the Supreme Court as novv constituted. In fact, that tribuna 1 has already reversed the decision vvhich knocked out the Federal child labor lavv passed during the Wilson administration. • • • In vievv of aH these facts, why not follovv the straight and sure path? Instead of asklng for the enaetment of state lavvs, why not plače the entire problem before Congress? • V % Perhaps we should add that forbidding the employment of children at a tender age is not sufficient. We must see that they are properly fed, clothed and housed. Canada's solutlon takes the form of family allovv-ances. Thafs good, but a better way vvould be to inerease "Dad's" vvages. If the vvorkers are given proper payt they vvill take care of their familtes vvithout any help from the state. — Labor. the purpose of vvhich is to amend the Constitution to provide for direct tlections by the people instead of the indirect eleetoral college method. His bili—House Joint Resolution 297—seems doomed to die vvith the passing of the present Congress at the end of this year but he vvill War (1775) America sided vvith the ( probably renevv it in the nevv Congress vvhich convenes in January, British. During the Revolutionary and given enough popular support it coult pass. War (1776) America vvas against Once every voter realizes that the amendment provided for in his the British. In the VVar of 1812 the bili Is vital to the perpetuation of our democratic form of government, United States vvas against the Bri-1 A vvill get that popular support.—The Brewery VVorker tish. During the Civil War (1861-1864) United States opposed the British. In the Russo-Japanese Var (1904) United States sympathiz«d vvith the Japanese. During World VVar I (1914) the United States sided vvith the British and Kus-sians. In the Bolshevik Revolution (1917) United States vvas opposed to the Russians. At the beginning of World VVar II (1939) United States sympathized vvith the British and vvas opposed to the Russians. In 1941 the United States sided vvith the Russians as against the Finns. VVith the entrance of United States into World War II United States became an ally of the British and Russians —The Call. tt Improving Social Security Plan Although Britaln's nevv Social security plan is slightly inferior to the Beveridge proposals, it represents a marked improvement on the present system and is vastly better than our ovvn limited prt) g ram Like the Beveridge plan, the nevv BriUsh proposal« attempt to provide proteetion against ali types of inaečurity, vvhether resulting from un-employment, old age, sickness, motherhood, large families, or death of the family breadvvinner. Provision is also made for an improved national healt service, for training pay for jobless vvorkers, and ior free milk and meals for school children. Benefits are, on the vvhole, more liberal than at present although somevvhat less ffdequate than those recommended by Beveridge. No effort is made, as in the Beveridge plan, to base benefits and family allovvances on minimum sub-sistence levels so as to be certain that every Britsih child is adequately nourished and provided vvith the necessities of life. In defending the decision of the British government to cut family allovvances, retire-ment pensions, and vvidovvs' benefits belovv subsistence levels, the Nevv Vork Times declares that "the danger today ... is chiefty... of forgetting the efforts of... benefits in reducing the incentive to find useful vvork." It wams also that "ezcessive taxes can reduce the total pro-duetion upon vvhich the vvelfare of ali of us depends." This thesis is stili a popular one in extreme reactk>nary circles in America, but the important fact about the British plan is not its concessions to conservatlve economic notions but its full recogniUon that no modern state can risk the diseontent and misery that arise from undernourishment, preventable sickness, lack of educational opportunity, and inaecurity_ The Nation. edelweiss"—the fighters against the hitler y0uth The first signs of the disintegra-tion of the Nazi regime can be found in the loss of support among the youth of the country, espe-cially those betvveen 15-18 This generation grevv up under regimentation and has begun to rebel against it. Last year a študent riot occured at the University of Mun-ich vvhich the Gestapo had to quell by gunfire and the execution of! The follovving taken from Accion several students. Gestapo chief j Libertaria, underground publica-Himmler complalned about the i tion of Argentina, throvvs a reveal-"vvild boys gangs" that roam the ing light on the reaction caused by Hull and Argentina Estonia, and friendly govemmentsl organization and re-construction USSR Roumania German y Poland Estonia Britain Albania France Austria 552,000 507,000 140,000 132,000 127,000 80,000 63,000 Total 77 18 1.5 1.4 0.3 of Roumania and Poland, vvill control 97% of the areas from vvhich prevvar Europe produced oil. In short. the Soviet Union vvill be the oil producer of Europe. If, in addi-tion, the $oviet Union can secure oil reserves in vvestern Asia its position vvill be correspondingly strengthened. first vvomen becomes head of national union There have been some changes j The United Federal VVorkers this since these figures vvere published. | vveek became the only national la- Both Germany and Britain are repu ted to have Increased their oil produetion. But thc essential fact remains that Europe's oil llea In the east. bor organization headed by a vvo-man. At the union's convention in Nevv York, delegates elected Eleanor Nelaon. former secretary-treasurar, as president. of a badly ruined Belgrade, the broadcast said. Belgrade's nevvspaper "Politika" has resumed publication, the broadcast said, and appeared in its formar size The first issue feat-ured the speech Tito made to liber-ated Belgrade, and statements by Lieut. Gen. Koča Popovic and Lieu. Ge«. Petko Dapcevic, vvho led the Jugoslav units in the battle for Belgrade. Later issues carried an article by Dr. Ivan Ribar, president of AVNOJ, the broadcast ra-lated, and the people "greeted the appea ranče of "Politika" vvith great joy and seramble to get co-pies of the paper.M A November 3 broadcast by the Free Jugoslavia radio reveated that foodstuffs are being dlstributed to the capital. Prices for food have been fixed by the executive committee, coal supplies are beginning to reach the eity, almost half of belgrade recovering the emaciated people of the capital. PPOM WAP WnilKin^ !and ,,abor battalions are being riltj/va VVAR WUUiNUj |Mnt to collect food in Banat and VVASHINGTON—Under the tu-! other bera ted parU of Serbia" for telage of the National Liberation Committee for Serbia, Mihailo Rat-kovic-Solar vvas appointed mayor of Belgrade and chairman of an exocutive committee for the civil-ian administration of the city's affairs, until regular elections can be held, the Free Jugoslavia radio said ln a recent broadcast reported to OVVI. The nevv cabinet headed by Rat-kovic immediately started the re couitryside and beat up Hitler Youth leaders... In Vienna this guerilla warfare against the Hitler youth began about tvvo years ago and the first group called itaelf Edelvveiss. That name has spread throughout Ger-many and it is borne by the groups of apprentices and young vvorkers in Hamburg. Leipzig, Hanover. Bremen, Frankfurt, Essen and Cologne. monarchical socialism in italy? Crovvn Prince Umberto, Lleute- the electric Utilities are already nant G€neral o( thc Realm| 9emm funetioning, some streetcars vvere j to ^ a fhreW(1 monarch: he Jf put back into operation. repairs of movJng |eftward vvith the Italian private and government building. maMC He to,d Herbert L. Mat-vvere started. vvith the youth of | theW(l of the N> Yi Timei that ^ Belgrade willingly volunteering findg Communlgt Togliatti "elever, for cleaning up the debris, vvhile the streets are becoming more 11 ve-ly and markets are beginning to flll vvith goods, the broadcast re-lated. A November 7 broadcast by the Jugoslav radio, as reported to OVVI, revealed that the capital's etne-mas have reopened shovving Soviet ftlms to capacity audiences. "Long queus stand in front of ali open cinemas and ali performances are accompanied vvith great manifesta-tinsv" the broadcast said. adding fhat the "shovvs are free." agreeable, and easy to ditcuss problems vvith." * "The Prince s poke pleasantly about communism, socialism, and Italy," Matthevvs reported; Italian Communists "are not at present anti-monarchist." Umberto savv no the moves of the American State Department in Argentina It helps too to indicate vvhat is behind the recent move of Argentina in put-ting its vveight behind the calling a session of the Pan-American union. The latest international incident has given a huge impetus to official propaganda, creating the fic-titous impression of a spontaneous mass government in favor of the government. The speech delivered by Foreign Minister General Pal-uffo on June 26, and the memorandum of Cordell Hull published on the same day have grcatly fa vored nationalistic agitation by the government. Utlllzing government facilities and demagogic slogans under the pretense of defending "national sovereingty," the government has succeeded in paralyzing ali possible Internal opposition and in promoting a large popular mo-billzation, vvhich has been presented as a plebiscitory support in favor of the government clique. In this respect, the attitude of the American State Department, far from vvcakenijig the internal reason why Italy cannot go left- vvard under a mjmarchy, like the | po.uion of the Argentine govern ment, has strengthened it consider monarchies of England. Svveden. Norway, and Denmark.** atmosphere that favors the development of fascism in the country. These results give full justification to the criticism raised in the U. S. against Cordell Hull's policy to-* vvard Argentina, and on the other hand gives no support at aH to the libet&l and democratic forces vvhich are stili predominant, in spite of suppression and coercion. Cordell HuH's policy has not been characterized by its democratic gestures. His support of Dar 'an and Giraud against the resist-nntre movement of the French people; the proteetion accorded thc italian monarchy; his potronizing attitude tovvard Franco—Ihese do not create any faith in the anti-fascist ajms of the present Yankee diplomacy. In the American contlnent this pollcy expresses Uself in the support accorded to Vargas and other American dietators. It is natural, therefore, that his opposition to the Argentine dietatorship should not inspire any confidence. The Yan-kee government has done nothing to encourage the democratic elements in this country, and its be-lated attitude tovvard Farreli's ?overnment favors the latter, as it vtimulates nationalistic passions. Agamst the reactionary policy of the plutocracy and of our native nationalism, vve must reaffirm the fratemity of ali free peoples — (From The Call.) more hard coal Men, as vvell as vvotnen, are oft-ener led by their heartrf than their | ..aI1 wrt understandings.—Chesterfield. Like so many other alarming forecasts, predietions of a slump in hard coal produetion turn out to Output Is 1,900,000 tons ahead of last year at this time. During recent vveeks coal diggefs have turned out an average of tons, compared vvith that "vve are self-sufficient," that The reason roosters crovv before have turned out an average of "vve shall not yield to the Yankee anyone Is up is because they vvon t. 1,188,000 tons, compared vvith pressure," that ali sacrifices have dare open their mouths after the 1960,000 tons in the late months | to be made "In defense of our hens avvaken |of 1943. I soverignity." etc., thus creating an ably. The strong anti-imperialist feelings of our people, as a conse-querice of many years of propaganda by the left wlng parties, has been utilized by official propaganda In an effort to direct it tovvard the support of the militarist plans of Peron. The government tries to 1 m press upon the people big housing project is planned for harlem NEW YORK. — Harlem. whieh has a larger Negro population than any communlty in the vvorld, also bas the vvorst housing con d I tion s To help relleve the situaUon, the Metropolitan Life Insurance eom-pany plans to ereet • $5,000,000, modern, park-like resldentlal com munity for 1,200 families, to rent at $12.50 a room