Pavlami Vračko v drlavl SHS, 106. ilew. Izhaja rasen pondeljka In tineva po prazniku mak dan opoldan. CrcdniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it „6/1* Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1‘20, Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1'fcO. Pii večjem naročila popust V Uubiianl, v soboto 3. mala 1920. Glasilo Jugoslov. socUalno -damokratiž^e stranka. Imr Posamama Stav.« krono. Leto (V. Telefonska it. 312. Naročnina: Po poiti ali K dostavljanjem na dom ca celo leto K 180, za pol leta k 90, za četrt leta K 45, za mesee K 15, Za Nemčijo celo lelo h 218, ta ostaio tujino in Amenfco K 240. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravni&tvo ie v Ljubljani, Frančiškanska uliea M.6/L, Uciielisks tiskarna. v' ,V< . Sl ■ " ■ • trn M Krvavi dogodki lfubljanski v Narodnem predstavništvu« Interpelacija nar. poslanca Antona Kristana na ministrskega predsednika Sto,ana Protiča. Oospod predsednik minis tar skesa suvieta! V Ljubljani le 24. aprila t. 1. tekla kri: 14 mrtvih in nad40 ranjenih le obležalo na Zaloški cesti. Ni dvombe, da ste bili uradno obveščeni o tein dogodku, zdi se mi Da. da Vaše informacije niso bile povsem točne, ker niste dosedal še napravili onih korakov, ki bi »ih morali, ako bi Vam potek dogodkov bil pravilno sporočen. — V podkrepitev zahtev železniškega osobia. ki le bilo že teden dni v stavki, le proglasila tudi Strokovna komisia delavskih organizacij v Sloveniji tridnevno generalno stavko Nočem se spi<*čati v razmotrivanje: ali ie bila stavka železničarjev opravičena, tudi ne v to: ali ie bila generalna stavka sploh opravičena, ker p tem so lahko različna mnenla Kostatirati moramo to. da ie Strokovna 'Komisija delavskih organiza cii v Slovnili obenem s proglasitvijo generalne stavke izdala oroklamacl-jo. v kateri med drugim veli: 9 Ta bol ie In ostane zeoll mezd neea značaia. Tistega ki bi skušal dati temu boiu kako noiitično ozad-le. sebo smatralo za agenta nrovo-kateria In se bo z niim kot takim postopalo. Tudi zahtevamo, da se vzdrži povsod mir In red, »Opustite vsako manifestacijo. Dokaži!? Vašo izborno disciplino In politično zrelost« Ta proglas ie »Strokovna koinsi-ia delavskih organizacij v Sloveniji« Doslala soc. dem. dnevniku »Naprej*, ki ie giavno med delavskim ljudstvom razširien. Imel ie biti tudi kot posebni odtis med delavce razdeljen. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani pod nredsedništvom gosp. dr. Brelca oa ie zapovedala tQ pro klamacijo. koji ie bil kakor videti — glavni namen’ uplivati za red in ml; -- konflsclratl. In res: pokoma cenzura le to noklamacilo od prve do zadnie vrstice konfiscirala. Delavstvo. ko le Izvršilo sklep zaupnikov, da bp delo 24.. 25. in 26. aptila počivalo. ostalo le vsled tega brez orien-tacile. brez direktive. In tako vsled krivde krallevske deželne vlade v Sloveniji prepuščno najrazličnejšim uplivom. Deželna vlada za Slovenilo le tu d! s posebno naredbo prepovedala vse shode in zbore, vsako sestajanje sploh. Tedai tudi na shodih ni bilo mogoče podati delavstvu potrebnih sporočil in obvestil. Dne 24. aprila se ie zgodilo, da delavstvo ni šlo na delo: sledilo le umevno klicu, da se 24. 25. in 2i\ aprila ne dela. Kako ie prišlo do tega, da so se jeli 24. aprila zlutrai Iju-die zbirati ob tratnvaiski remizi na Zaloški cesti — se še ne ve: bojim pa se zelo. da le to zbiranje delo agentov provokateriev. ki najbrže ne bodo daleč od onih. ki so v sSloven-cu« in v »Večernem listu« z vso močio forsirali ustanovitev koniuni-st;5ne delavske stranke proti socijal-no-demokratični. Kot značilno dei-stvo naj navedem, da le bil med ustreljenimi neki Strle,kolega familija je takcl dala tzv. mrliški list v »Večerni list«, v ono glasilo naše kleri kalne stranke. ki se ie v decembiu 1. 1919 in v prvem četrtletju 1. 1920 navduševalo za komuniste in lih seve foisiralo na vse načine. Fakt je. da se ie več tisoč delavcev, delavk in otrok zbralo ob že navedeni tramvajski remisi. Deželna vlada jim ie nasoroti postavila 27. orožnikov in 6 redarjev Ni jih posla la k remizi. da bi tam zbrane v zmi-slu vladine naredbe »razgnali« — ne, ampak napravila ie kordon na Zalo; ški cesti med vrati sanatorija »Leoni' ŠČe3* in med zidom deželne bolnice, tedai na prostoru kakh 100 korakov oddalineni od bolniške mrtvašnice... Ali se je ta kordon na tem usodc-polr*tm in pomembnem kraiu napravil namenoma ali !e slučajno, o tem še Širijo razne vesti. Na vsak način Je bilo postopanje odgovornih činiteliev neodpustno skoro neverjetno pa je. da se ie napravil kordon na naiožlem kraiu in pa poleg zdravilišča (sanatorija) v kterem so ležali težko bolni paciientj. Ko se le množica, ki ie bila zbrana pri tramvalski remizi. začela po* mikati proti mestu, na lo le na omenjenem značilnem mestu ustavil kordon: začuli so se klici: »nazaj — drugače bomo streljali« M Očividci trde. da le nastala straŠ-na panika. Orožniki so nastavili proti Hudem, ki so šli golih rok proti me- stu, bajonete. Lludle so zakričali in hoteli nazal. Množice zadal pa niso nič videle, kal se spredai godi. ker ?e Zaloška cesta široka jedva 6 do 7 metrov in lo na eni strani obdala nad 4 metre visok zid. na drugi strani pa visoka živa meja. Zadnji so pritiskali naprel. sprednji nazaj. Zadaj in v sredi stoleči so bili lačli in nastala ie gnieča. Nekateri so splezali pod grmom na travnik in prišli tako žandarmeri-li ofc stran in za hrbet, na te so potisnili gledavci in radovedneži od druge strani od nasprotne smeri, od Šent Peterske cerkve in iz State poti. Kar naenkrat so padli streli... Ljtidie so zavrisnili in nastala sta strah in groza. S ie bilo takoj mrtvih. 6 lih Je k? sneje čez par ur umrlo. Pribite vši zdavniki so imeli vse polno dela. da so obvezali raniene. ki jih je bilo nad 40... Uudje so se razbežali... Niso navalili na orožnike, niso se uprli mali četici orožnikov, ne — raznežali so se kot rasen dokaz, da niso imeli prav nobenega namena, ki se ga jim ie poznele podtikalo v meščanskih listih, češ. da so hoteli ropati m pleniti ... Komaj dobro uro po teh tako strašnih in groznih trenotkih — po žalostnih ulicah ljubljanskega me°' nuločega v Ou5činoVi hi^o1co brez s'užbe' sta' tična in ima pet nedorastlih fiSJ® a^ovč štirinadstropno hišo. v kateri le prebival Cali-kov, je Ana Akimovna dobro |X>z.i»da. Bila ji odurna, vlažna, nezdrava hiša. »Temu dam denar,« se je odločila. Hala mu ne bom. raiši mu lih nesem sama. oa ne bo nepotrebnih razgovorov. »Da.« >e raz' mišllala In spravila denar v žen. aJf* kako ie. In morda oskrbim na ta ali oni način dekletca.« Veselie ii ic napolnilo srce. pozvonila 3c in ukazala naorečl. v Ko le sedla v sani, le bila ura 7. zvečer, v vseh tovarniških poslopjih so bila okna žarKo razsvetli^na. zato Je bilo prostrano dvonsce zelo temno. -• Pri vratih in daleč doli na dvorišču okrog skladišč in delavskih barak so za rele električne svetilke , Teh temnih, ogiomnlh poslopij, skladišč *n barak, kjer so stanovali delavci, Ana Aknnovna ni ljubila in se lih te bala. V glavno poslopie is po očetovi smrti stopila le enkrat. Visoki stropi z železnimi oiečnlcami. množice ogromnih, brzo se vrtečih koles, gonilnih lermenov m vzvodov, presunljivo sikanje In brnenje škripanje vozičkov, ostri dih j>are, bledi, zarcie: i ali od oglja očrrell obrazi, prepotene srai . blesk jekla, medi in ognja, duh olja in oclla„ ,, veter, seda! oaleč. sedal hladen, so naprav 1 nanjo vtis pekla. Zdelo se li Je, kakor da se čeio kolesa, vzvodi In razbeljeni, s^či valji odtrgati od svojih vezi. da umuio lludi. al i-s skrbipolfiimi obrazi, ne čiiloč^drug d uKega begalo in se drenjajo okrog st^eY' f joč se ustaviti nlih strašno Ribanje. Ani Akt-movni so to ali on® pokapali in ji spoštljivo raz- kladali. Spominja se, kako so v kovaškem oddelku izvlekli iz peči kos razbeljenega železa, in kako sta starec z lermenčkom okoli glave ter mlad človek v moiri bluzi, z verižico preko prsi in mračnega obraza, daibrže preddelavec, tolkla s kladivi po železu, kako so brizgale na vse strani zlate iskre in kako ie nedolgo za tem ražlial pred njenimi nogami velikanski kos plo čevine: starec ie opazoval, kako so pločevino odnašali in se smehljal, a mladi s: le z rokavom otiral mokro obličje In li neka! razlagal. Pomni tudi še. kako ie v drugem oddelku na eno oko sleo starec pilil košček železa. ka'KO so odleta-vali železni opilki in kako le rus-delavec v temnili očal ali in v lukniavi sraici stal ob stružnici in obdeloval kos ie«la: stružnica je bučala, vreščala in sikala, a Ani Akimovni le ob tem hrupu postaialo slabo, »n zdelo se ii le. da lo oo ušesih ščipliejo. Gledala le. poslušala, a ničesar razumela. naklonjeno se ie smehljala in se — sramovala. Živeti se in služili stotlsoče od dela, ki ga ne razumeš in ne ljubiš, kako strašno je to! V delavskih barakah ni bila niti enkrat. Govore li. da vlada tam vlažnost, stenice, razvrat. anarlpja. Čudna stvar: za vzdrževanje delavskih bar^k potroši vsako lelo tisoč rubljev, a stanje delavcev se leto za letom slabša, ako sme verjeti anonimnim pismom. vPod očetom le bilo vse v lenšem redu.« ie mislila Ana Akimovna, ko Je oddrdrala z dvorišča. »zato. ker ie bil sam delavec in le vedel, kaj je treba. Jaz pa ne znam ničesar in uganjam same budalosti.« Zopet se jt užalostlla in nič več ni bila ve sela, da se it odpravila na pot; misel na srec nega človeka, ki dobi na tak nepričakovan način Doldrug tisoč rubliev. se i* že več m zdela niti originalna, niti zabavna. Hoditi k nekemu Calikovu. ko se doma ru?i in propada miliion-sko bogastvo in žive delavci v barakah bedneis od letnikov, le budalost in varanie svoie vesti. Po veliki cesti in j oleg nje po polju so se vračali v mesto v gručah delavci iz sosednle katu-narnice in papirnice. V mrzlem zraku sta se razlegala smeh in vesela govorica Ana Akimovna se ie ozrla na ženske in otroke ter zahrepenela no prostosti, nevednosti in uboštvu. Jasno si le predsiavtjaladavničas,ko so jo zvali Anjutko in ko le maicena ležala pod isto odeio z materjo: najemnica v sosednji sobi ie prala; iz drugih sob se ie skozi tenke stene slišal smeh. psovanje otroški plač. harmonika, brnenje stružnic in šivalnih strojev, a njen oče Akim Ivanič, ki je bil vešč skoro vseh rokodelstev. ,ie ne gle£e na de^no sobo in nemir rri neč> varil, risal ali strugal. Tudi ona bi piala. likala. feieh spolov, ki io skoro vsak dan prihajalo orosit denarja in med katerimi čuti vedno ltejtuko krivdo, dalle ti uradniki, zdravniki In dame. izkazujoči dobrote na njen račun, ki se ii dobrikalo, a io za hrbtom radi njenega nizkega rodu zaničujejo, — kako ji i« vse to presedalo :n jo odbijalo l (Dalje prih.) za pošten zaslužek, ko ga pa lahko prodalo v inozemstvo za »lire«. Les le zato za nas v cenah ta-korekoč nedosegljiv (tudi nemala zapreka zidanlu hiš!) Ootovo le država poklicana misliti na bodočnost, varovati nevedne in branitj lastne državljane pred izsesavanjem. Kako? 1. Stroga izvršba vseh predpisov glede sekanja lesa (brez dovolienla se ne sme »razirati« niti enega metra sveta, in če se ga, le treba svet t^koi zasaditi!) . 2. Zatreti vsako kupčilo z lesora od strani nekoncisiloniranih trgovcev z lesom (uporabljati ie tu najostrejša sredstva!). 3. Kontrolirati izvoz lesa iz države. Pred kratkim ie ministrstvo izdalo naredbo, ki ustanavlja monopol Dr. Josip Cir. Oblak- Nil nisi bene? (»Dom in Svet«. Cankar in dr. Tavčar). II. Zdi se ml. da se smatra pri nas zaees. da ni rič lažjega kakor pisat! take -.Studile«, češ ker ni treba pri tem dosti premišllevania in se to zapiše kar tako ... Temu na ni tako. Ravno take stvari so silno delikatne in vsega premisleka vredne, zlasti če ere ori tem ra nenavadnega človeka kakor ie bil n. pr. Cankar. To na ne velia samo za dr. Pun-taria. nego zlasti tudi za drnec član-karic. ki ločeio n. pr. iz raznih o&ta-riJsk:h pogovorov izvajati vse mogoče konsekvence. So včas!h tudi neol usnosli. ki bi lih laz nikdar nc hotel obrlodaniati. Bog ve. ali le Cankar res tudi tako eovoril in ali ga ie dotičnik tudi tako razumel. Cankaria le bilo včasih snloh težko razumeti. Meni so meroduina njegova d e 1 a , in v teh delih vidim samo niesrov neoma deževanl čisti cilj* resnica, lepota In pravica do skrajnosti. In no teh delih ga sodim brez ozira na tiste za izvoz žita. Če bodo to naredbo res uošteno izvajali. si obetamo od nie veliko dobrega. Mislim, da bi bilo uajboll pametno uvesti tudi monopol na Izvoz lesa. Država ie v to Še veliko boli poklicana. Les ni žito. ki ga pridelamo lahko v enem letu, ampak treba ie desetletja, in če so razmere že take. da preslepilo lastnika. da prodaia čez potrebo če le dana prilika brezvestnežem. -Ja iz-rabiiaio položal ter škoduieio posest nikem. vsem državljanom, in na oravlialo v divlih zamahih Iz naših krasnih zelenih potočil — Kras. potem ie gotovo država poklicana, da < trdno roko ustavi to početie ter nas in naše potomce ubrani pred žalostno usodo — krošnjarjev. oštariiske pogovore, ali na tudi za sebna pisma. — pa nai se tičejo ista dekadence ali na naturalizma... Zato nai bi se vsakdo ogibal napisati nekal. kar bi moglo vzbuditi le senco suma. da zasleduje pri tein katerikoli stranski namen, zlasti tudi strankarstvo, ali celo potisniti v osorcdle svoj lastni — laz. kar menda skuša neki drugi brezpomembni v »Dom i* ?vetu« objavljeni (ne dr. Puntarjev) članek. O dr. Puntarju pa imam utis. da se je postavil boli ali manj zavedno na visoki oiiedestal nekega varuštva in očetovstva na stroške svojega navideznega varovanca. Take stvari se doeaialo večkrat Čisto nevede in nehotž. ker stvar ni dosti točno in iasno izražena. Devetkrat -si bom premislil. nredno izrečem kako kočljivo sodbo o svojem priiatfcliu. ki ne igra lavno nobene vloge, devetkrat devetdesetkrat pa si |o bom premislil, o red no lo bom zapisal o prilatellu Cankariu, tistem ' tfeniiu. ki ni prenesel v življenju nobene krivice, a ie tudi on sam zavedno nikomur nf storil. Podpišem rad dr. Puntarjevo sodbo, da ie bil Cankar res tisti ne * viti. ker si le deželna vlada za Slovenijo prav ta čas sama odrekia vsako legislativno pravico. Od imenovanega poverjeništva sklicana anketa se je enako kakor ona v Belgradu iz-lekla za centraliziranje vseh bolniških blaeaien. Naglašam. da je zlasti zastopnik poznejšega ministra za so-ciialno politiko g. Gostinčarja, g. Mihael Moškerc, urednik »Slovenca«, ponovno zahteval spojitev vseh bolniških blagajen na Slovenskem v eno upravno celoto. Zoper centralizacijo so se izrekli le zastopniki železniških in monopolske bolniške blagajne. Centralizacija se torej ni izvršila od strani sociialnih demokratov, temveč od strani vlade in s soglašanjem vseh strokovnjakov. Vzoru na Slovenskem Je sledila tudi Nemška Avstriia. ki le. mimo grede omenjeno, izboljšala tudi bol-niško-zavarovalni zakon, na Hrva škem pa je bolniško zavarovanjt centralizirano v Zagrebu že več ne «o 10 let. V kratkem se priklopita Zemaliski blagajni za osiguranje rad-nfka v Zagrebu tudi Vojvodina in Bačka. »Večerni list« piše tudi o blagaj-ničnih uslužbencih in nekih ekspoziturah sociialno demokratične stran ke. V pojasnilo nai služi, da ima ljubljanska okrajna bolniška blagajna 22 poslovalnic in skupaj 73 uslužbencev, dočim ima zagrebška Zemaliska bla-gaipa pri 14 okmžnih blagajnah okoli 200 uslužbencev. Ljubljanska okrajna bolniška Magajna ima ori 12.000 za varovancih 15 uslužbencev, 1 služkinjo in 7 zdravnikov, skupaj 2-1 uslužbencev. Zagrebška okrajna bolniška blagajna pa ima pri 20.000 zavarovancih 83 uslužbencev in centralna blagajna še posebej 41, skupaj torej 124 nameščencev. Razlika ie to-rei ogromna, zlasti še z ozirom na delstvo. da opravila liubllanska okr. bolniška blaeaina s svoiimi 23 nameščenci tudi posle centralne blagajne Zagrebški bolniški blagajni plačuje 41 nameščencev dežela, od katere dobi povmiene tudi vse stroške za infek-ciiske bolnike, dočim mora plačevati linhl*aska bolniška blagaina vse iz svojih sredstev. Z razpuščenimi bolniškimi blagal-nami le prevzela okrajna bolniška blaeaina ljubljanska tudi vse uslužbence. ako so tl biti rravttno nameščeni temeljem pravilnih sklepov, pa tudi druge, če so se izkazali za sposobne. Ti uslužbenci, ki bi se lih bilo prav lahko odpustilo, pa niso bili zgolj sociialni demokratie. ampak po veliki večini pripadniki drugih strank in tudi stranke »Večernega lista«. Njim na čast se mora reči. da so nrav dobri, vestni in zanesliivi uradniki. Pri spreiemanlu novih uslužbencev se ni nikoear vprašalo za nlego-vo politično naziranie. temveč so mnogi bili snreietl na colo pismeno vlogo — med njimi najmanl polovica takih, o katerih Je gotovo, da niso so-ciialisti Kar piše »Večerni list« o dopustih uradnikov »v agitacijske namene«. Je vse od konca do kraia zlagano. Resnica le. da se ie enemu uradniku v Llubliani na pismeno želio poverle-ništva za sociialno skrb dovolil od L decembra 1919. dalje enoleten doous: ob skrčeni plači v svrho njegovega sodelovanja pri vladi kot ekspert v delavskih zadevah. Dotičr.ik. ki pa le kliub dopusta pogostoma opravljal službo, se ie 1. maja zopet vrnil. Od dopusta ni imel nobene koristi, pač Da manišo plačo. Sicer pa. kolikor se snominiam. ni. od kar blagaina ob- stoii. še noben uslužbenec izrabil po zakonu in po službenem redu mu pripadajočega počitneea dopusta. Je bilo in ie še preveč dela. da bi se moglo misliti na dopust, o tem se gospod kritik lahko vsak čas prepriča. Uradne ure so od 8. do 2. popoldan, dela se pa tudi do 7. jn 8. ure zvečer brez kake posebne odškodnine. Lahko rečem. da se vsi uslužbenci zavedajo, da ie blagaina humanitaren in ne kapitalističen zavod. Nekaj predpisanih dopustov se ie dovolilo še-lelanipn posameznih poslovalnicah in v enem slučaju (v družinskih razmerah) tudi v Ljubljani; dotičnik Da se le prostovoljno odpovedal plači za čas dopusta. če člankar tega ne vertame. nai pride v blagaino. kler se mu bo drage volje postreglo z dokazi. Tudi nad plačami blagajniških uslužbencev se spodtika »Večerni list«. V pojasnilo nai sledi, da plača naivišiega uradnika pri blagalni do pred kratkim ni bila dosti višia od plače državnega sluge nainižiega čina. Člankariu so knjige na razpolago. Ko je društvo zasebnih uradnikov lansko leto izdalo spomenico, so bla-gainični uradniki prostovoljno znižali svoje zahtevke in zahtevali veliko manj. nego je zahtevalo imenovano društvo. Da. res. če bi blagajna plačevala svoie uslužbence po 50 K in zdravnike po 75 K in 100 K na mesec, kakor so iih nekatere preišnie blagajne. potem bi se ne biločuditi.če bi se i sedaj dogajajo nerednosti kakor prej. Kllub veliki draginji in še neurejenim razmeram pa ie itnovina več poslovalnic, od kar iih upravlja ljubljanska okrajna bolniška blagajna, narasla za skoro 100%. Veliko pošlo- < valnic mora zalagati ljubljanska bla- | gaina iz svoiih sredstev, ker bi sicer i ne mogle plačevati podpor. Ali te ni j sram. zlohotni člankar, svojih očitkov. ko imaš gotovo večie dohodke od kateregakoli blagalničnega uradnika? »Večerni list« namiguie tudi na goljufije in piše med drugim - »Delavstvo na nam prii-oveduie. da v slu čaiu bolezni ne dobiva tiste podpore, ki io določa razred, v katerem ie delavec plačeval, ampak en razred ni žio podporo«; dalie. »da ie to tatvina, ki se vrši in da. ako je to res. na naj bolj potrebnih revežih — bolnikih«. Ta trditev 1e tako pavšalna In tako pretkana in premišljeno zlobno zavita, da ne more biti nobenega dvoma, da se ie pisec nrav dobro zavedal. da piše hudobijo; vedel le. da ga čaka zapor, če bj se precizno izrazil. kakor se spodobi poštenemu človeku. Ni res. da blagaina prvi teden ne izplačuje nobene boln. podpore; res pa ie. da jo izplačuie vsem upravičencem od tretiega dneva bolezni dalje. kakor to določa ? 6. boln. zav. zak. Tudi ni res. da dobe bolniki za en razred nižio Dodooro. pač pa se blagaina ravna natančno po § 23. imenovanega zakona, člankar. če ima pošten namen, naj le oazno prečita detične določbe. Res je,da Je bla gaina do zadnjega izplačevala podpore ne glede na določbe § 23. boln. zav. zak.. to pa zato, ker so dotlej gospodarske razmere bile 4e vsai znosne, kar pa ie bilo podrirancem le v korist, blagajni pa gotovo ne v nečast. S svoio zlobno zavito trditvlk) le pisec zadel baš pripadnike svoic stranke; kajti v oddelku za likvida-ciio in izrlačevanle bolniških podpor ni ne eneea sociialneea demokrata! Nai mi dotični moii tovariši opreste. če iih omen\im — saj iim ie načel- stvo baš v zadnjih selah izreklo za< hvalo in priznanie za niih vesmd službovanje. (Konec Jutri.) POGAJANJA ZA KONCENTRACIJSKO VLADO. LDU. Belgrad, 5. (Uradno.) G< Vesnič ie pričel v torek in davi poga^ Janja z parlamentarno zaiednico glede sestave koncentracijskega kabl«’ neta ter o uspehu pogajanj poročal regentu. Danes opoldne ie posettl Ljubo Davidoviča kot zastopnika de< mokratske zajednice ter našel pri nlem zelo povoMen spreiem. Verjetna ie. da bodo rekom jutrišnjega dne končana pogaian',a tudi na tej strani Vesnič ie posetil tudi podpredsednika narodnega predstavništva Ribarja. ORIGINAL NARODNEGA PRED* STAVNIŠTVA. LDU Belgrad, 5. maja. 26. redni sesan ek začasjiega narodnega pred-savništva je otvoril podpredsednik Ribar ob 17-, ter izjavil, da vsled nezadostnega števila prisotnih poslan-, cev za sklepanje odgaja sejo na 7« t. m. ob 16. z istim dnevnim redom, PRED SESTAVO NOVE ČEHO-SLOVAŠKE VLADE LDU Pra>?a, 5. maja. (ČTU.) Predsednik Tušar se pogaja z vsemi čehoslovaškimi strankami glede sestave nove vlade. Bržkone pride da koalicije vseh čehoslovaških strank, Nemške stranke se ne bodo pritegnile k sodelovanju. LDU Praga, 6. maja. (ČTU.) Za danes je povabil ministrski predsednik Tušar zastopnike katoliške ljudske stranke Šramla. Hruhana in slovaškega dekana Kmetka na posvetovanje. Prava posvetovanja za sestavo novega kabineta se pričao Sela 11. maja. TIROLSKI DEŽELNI ZBOR. LDiJ. Dunai. 5. (ČTU.) Zasedanje tirolskega deželnega zbora se ie včeraj po roldrugourni razpravi zopet odgodilo. ker ie došlo do spopadov med krščanskimi socilalci in sociial-nimi demokrati. POLJSKA — DEKLA ENTENTA. LDU Kristianija, 6. maja. Brez- žiCno.) Sodlalno demokratsko &uo- pisje priobčuje moskovsko brezžično brzojavko od 30. aprila, po kateri so Poljaki začeli svojo ofenzivo na prigovarjanje en ten te, zlasti Francozov. Pozornost vzbuja izzivajoče zadržanje Finske pri mirovnih pogajanjih. Sovjetska Rusija bo podpiiala Ukrajino z vsemi sredstvi. NEMČIJA PROSI ZA LADJE. LDU Berlin, 6. maja. (DunKU-Wilf.) Nemška mirovna delegacija * Parizu ie ranaracijski komisiii izročila spomenico, v kateri predlaga, naj se Nemčiji pusti 350.000 ton ladijskega prostora, ki bi ga morala izročiti zaveznikom, ker bi bila sicer nemško gospodarsko življenje in sploh ves notranji red tako ogrožena, da bi bilo Nemčiji komaj, ali popolnoma onemogočeno zadostiti svojim obnovitvenim dolžnostim. NEMŠKA POLICIJA V FRANKFURTU RAZOROŽENA. LDU Berlin, 6. maja. (DunKU.J Listi javljalo iz Frankfurta ob Meni. da ie policijsko predsedništvo po odredbi francoske zasedbene oblasti moralo izročiti orožje. Pridržalo si J« le 500 pušk in 150 revolverjev. »Nikoli nisem lahka pisal.« pravi tudi v »Podobah »z sani«, — besede. O katerih brezpogojni resničnosti pač nihče ne more dvomili; saj ie to tisto pravo brezobzirno. ickel bi. čisto cankarjansko in značilno priznanje, ki stoli v nasprotju z boli ali manj zavedno in ncčl-rnemo bahavostio drugih povprečnih zemljanov, ki ne sežejo Cankarja do talentu m dulm niti do gležnjev, ra ti dno da iim ie vse — lahkota .. So pa tudi njihova dela po tem ... It* če pogledamo Cankarjeva? Dela — »slabiča volie«?1 »Poznam ea siromaka, dela noi In dan ... Od tistega trenotka. ko le napisal prvo besedo, ko mu le zapel v srcu prvi verz. ni zamudil niti ure. Delo ga le objelo z obema rokam" 't ga ni izpustilo več. — neusmiljeno je, ■ne dovoli mu počitka ... in zdi se ml. da si počitka niti ne želi. da bi mu bilo dolg čas, če bi pisane podobe ne plesale več pred njegovimi očmi, če bi se žalostne in vesele misli nc igrale več v njegovi glavi, če bi njegovo srce ne občutilo več hrepenenja po lepoti, če bi njegovo ulio no poslušalo zvonkih besed ... Kadar* bi se vse to zgodilo, bi bilo glorije konec in recenzent je bi sebičnež in nairesnicoljubnejš; člo-vek. *ki le liubil pravico in resnico nad vse^ da ie bila Cankariu laž tuja. in da ie z lahkoto m brez ovinkov govoril kakor otrok naibrezobzimej-šo resnico, za katero se ie bilo razvnelo njegovo do skrajnosti nesebično srce.« Ne motilo bi me konečno pri tem. ako trdi dr. Puntar, da nimaio tisti tako neprav. ki pravilo, da ga ravnn radi tega šieicio tako sociialisti kakor SLS »med svoie« ... Naj ga — »štejejo«! Pri kateri stranki pa ie tista pravica in resnica, in pri kateri ne. — o tem nai se Domenilo med se-bo? politiki. — mene to kot neaktivnega politika manj zanima... Ati Cankar je hodil svolo ravno pot, prav nič vijugasto, kot pravi apostol resnice in lepote in krt takega ga odrekam vsaki kliki in vsaki stranki in tudi dr. Pur.tnrievi. Gotovo pa Je, da bi tudi danes bil na stram zatiranih in da bi vkljub svoii moški umerjenosti poslednje svoie dobe tudi v Jugoslaviji prav tako — sit venia verbo — »zabavljal« vsaki strank’, ki bi ščitila. Dodnirala ali — poinilo-ščala razne verižnike in izkoriščala brez ozira na to, ali so n}eni pristaši ali ne... Reklamirati Cankaria za kako I stranko, tudi za konfesilo. bi bilo j abotno. Tu mi pride na misel slav”* Masarvk. ki Je tudi globoko veren človek kakor Cankar, ki ima vero. »kakoršr.o mu io le vsadil v snre Bog. katere na ni v katekizmih. >n ki so io skvarili pozrveie cen.erni pis-marii in farizeji« ... tisti Cankar, k: protestira prori temu. da bi se fiiistr sko delilo nlecovo življenje v Derj Jode in nleeova dela pod rubrike a, b. c. (»Moje živlienje« 1.) Zato napravila name članek utls filistroznosti, ter pogrešam v nlem res vsako veliko ooiezo in »velik koncept« pri vsem poveličavaniu ln povdarianiu velikega Kreka ki ga vsi priznavamo ... Ali vse to bi bila konečno postranska stvar in bi nalašč raoi tega ne pisal teh pripomb, da ni isti dr. Puntar poksr vse hvale Cankarjeve ga značala zapisal te-le malo premis- . liene besede; »Kar se volie tiče. Je ; bil Cankar izreden Na klancu«. »Martin Kačur« in eno nailepših in najoriginalnejših pa tudi nerazumljenih del »Lepa Vida«. vse njegove drame in konečno v Podobe iz sank delo volje slabiča*' Nasprotno! Naravnost gigantsko vo Ho in energilo nam kaže Cankar v svojih delih. — v stremljenju za tem. da doseže svolo umetniško višino, ln s to voiio nam ie ustanovil nOv stan. S Cankarjem le stopila v slovensko dru?ho nova s trnovska zavest, vsled megove vedike neupogljive volie. *Ne vem. ali se fe že kdo pred njim otresel tako odločno spodobnih služb in koristnih onravkov kot on in si v tern samem in edinem znamenju ustvaril ofcsto'. Zdi se mi. da so tisti, ki so tako živlienie dozdai tvegali. obtičali v poizkusih.« — Cankar —• »slabič* ie to zmogel. *To ie posebnost Cankarjevega živllenia. Stan ie to. ki se zaveda. Neiz-bežeii poklic, ki si ie sam uteha. Bodisi da naooči zlata doba. bodisi da le še daleč, pozvani so ... In ena ie vez ki soaia izobčence družbe, najsi lih ie obsodila pravična, a mrzla moč fllistelstva, jialsi stoie po milost! lastne volie izven družabnega reda. V brezupni osa melosti iseobčitve a Jakopiča odgovarjamo sledeče; Dopisnik, ki se bavi s to zadevo, ni imel nikakih poštenih namenov, Še celo, ktr se ne upa niti s svojim imenom na dan. Temu je dokaz, da nima nobene korektne utemeljitve za svojo trditev. Kolikor mi gospoda načelnika poznamo, ni on hujskač in ne stran-kar. vsaj v službi se mu tega ne more predbacivati. Glede baje več odpuščenih prim. beguncev konštatiramo, da je bil samo eden odpuščen in še ta pc svoji krivdi. Nadalje predbaciva dopisnik še imenovanemu gospodu, da se ves čas stavke ni Javil v svojem uradu; to sicer odgovarja resnici, toda svojo odsotnost bo zagovarjal sam svojim predstojnikom, ne pa tistim, katerim so naše razmere španska vas. Ct dopisnik dokaže nasprotno, naj pride s celim Imenom na dan, sicer da smatramo za obrekovalca in nesramnega lažnika. — Uslužben-stvo sig. delavnice drž. železnice. Letošnja setev Je* kakor poročajo hrvatski listi, izvrstno uspela in obeta se obilna letev. V Dalmaciji so že zrele čreJnie iti v Sarajevu jih bale prodaiajo po 100 K za kg. Pogreb gasilca ZargJja, Včeraj ob 5. popoldne je bil slovesen pogreb Dri požaru na kolodvoru porte srečen ega gasilca Alber ta Zargi ja. Pogreba se ie polnoštevilno udeležilo /Prostovoljno gasilno in reševalno društvo«, dalle podžupan dr. Triller in Sokol I. Sociialnodemokra-tična strokovna organizacija je položila dva venca na grob ponesrečenega sodruga. — Zanimivo ie. da na čelu pogreba ni bilo — križa. — Poneverba? V času od L do 4. maja letos je na doslej nepojasnjen način izeinil iz blagajne družbe »-Feniks« zavitek z 2277 K 80 v. Pisalne mize v sobi knjigovodstva ln bla-sraina so ostale popolnoma nepokvarjene. Senzacionalna zaolemba moke. Verižniški urad ie prišel nehote na sled velikanskim gollufivim manipulacijam z vagoni moke. Neki verif nik ie sku?al pod raznimi fmtami razpečati 10 vagonov moke. Kakor čuiemo. bi bil zaslužil okoli 250.000 kron ori vsei manipulaciji. Zadeva je izročena državnemu pravdništvu. Advokati skušajo gospoda rešiti is afere *■_________________ Kultura. Repertoar slovenskega gledališča ▼ Ljubljani. Opera: 7. maja. petek »Žongler«. Abon. C. 8. maia, sobota. »Trovatore«. Abon. E. 9. maja. nedelja. ^Poljska kri«. Izven abon. 10. mala. pondeljek, zaprto. Drama. 7. maja. petek, »Vsilienka Saloma«. Abon. D. 8. maja. sobota, »Sneg«. Abon. B. 9. inaia. nedelia. popoldne »Trniulčica«. Izven abon. Zvečer »Vsilienka Saloma«. Izven abon. »Za narodov bla?or«. Akademska mladina le izbrala dobrobruše-no ogledalo Ivan Cankaria »Za narodov blagor«, da se lahko zoret enkrat prav vsi ogledamo v njem. Ko bi pisal Cankar to satiro danes, ne bi ie movel napisati drugače, ker o-J tedai se ie spremenil le zunanfl polo-žai. ni se pa izpremenllo naše notra-nie živllenie radi enostavnega vzroka. ker imamo iste malenkostne, se-danil situaciji nedorasle Hudi. kot smo iih Imeli one dni. Cankarjeva satira nam ie pa danes potrebna boli kot kedal Dreje. ker sedai smo sto ; oili v odprto areno narodov in v tem svojim hrepenenjem po idealu člove-fke diužbe oploialo svet.« S temi besedami ie Stanko Majcen v svoiem krasnem članku izood-bil v istem listu dr. Puntarja... Meni se pa zdi. da Cankaria še po njegov? smrti nerazumljenega — izobču- iejo ... Nicgova doba še ni prišla... Ravno tak občutek imam, kakor da bi hotel kdo danes razlagati: Pre šeren le bil maihen značaj, ker le rad hodil — recimo — v gostilno in ker le imel — ah. pa sai ce mi kar eabi ponavljati in zapisati tiste — oprostite ta izraz — bedarije iz BIe:weisove in precej podobne poznejše Mahničeve dobe • •• Nai končam to poglavje z besedami Cankaria samega- Oko ozri se nazal. prav do mraka otroških let! Kam le letelo vse hrepenenie. komu Je bila darovana naiboUša moč srca in razuma odkod le vrela, kam se |? vračala vsa radost in bolest / Mo-le delo ie kniiga liubezni — odpn jo domovina, da boš videla, kdo ti le pravičen sin! Dal sem ti. k a r sem imel. če le bilo veliko ali malo - -Boe le delil. Boc razsodi! Dal sem ti svoie srce in svoi razum, svoio fantazijo in svoio besedo dal sem ti — svoie življenje — kai bi tl še dal?..« (Daljo prih.) hipu Je potrebno, da poiščemo ne-usmilleno svoie napake in iih odpravimo dokler Je še čas. Zato toplo priporočamo vsem, da pohite v torek, II. t. m. v dramsko gledišče, kjer igraio akademiki v prid menze, to sijajno Cankarjevo satiro. Vstopnice se dobe od pondeljka dalle pri blagajni dramskega gledišča po cenah, ki so bile pred zadnjim povišanjem. Iz stranke. VSEM ORGANIZACIJAM IN ZAUPNIKOM, Nekatere organizacije še vedno pobirajo pristopnino po 20 vin. za člana, dasi ie že od meseca novembra zvišana na 1 K. Krivi so najbrže zaupniki, ki niso popravili tiska na pristopnih izjavah ki Uh imajo še od orel. Organizacije pa zaradi malenkostnega zneska ne iztirjajo razloč ka. V centralni blagajni pa povzroča to precejšnjo zmedo, ne glede na to. da 20 vin. ne, zadošča niti za papir za izkaznice. Centralno tajništvo 1SDS v Ljubljani, Selenburgova ulica 6, II. nadstr. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom. da se bo prodajalo usrje v nedeljo, dne 9. maja dopoldne ob 9. uri v običajnih prostorih. Spodnja Šiška štev. 30. , k. Društvo finančne straže na Slovenskem. Za 13. maja 1920 določeni rediti občni zbor se bo vsled izjemnega dovoljenja poverjeništva za notranje zadeve sporazumno s policijskim raznateljstvom v Llubljani vršil oo določenem programu. — Predsedstvo. k. Nogometne tekme. V soboto In nedello. vsakokrat ob 18. eri se bo vršila na prostoru S. K. »Ilirija« nasproti državnega kolodvora nogometna tekma med prvimi moštvi S K. Victoria iz Zagreba in S K. »Ilirija«, Ljubljana. Viktoria je eden izmed prvih klubov v Zagrebu in Je dosegel v letošnji sezoni 7e lepe rezultate. Vstopnina se ie vsled visokega državnega in občinskega veseličnega davka malenkostno zvišala: se Jež I. vrste 16 K. sedež II. vrste 12 K, stojišče 6 K, za dijake in člane proti legitimaciji 3 K. Blagajna se odpre ob 17. uri. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. - k. Izletniški vlaki v Bohlnl (n na Ko-roško k Vrbskemu Jezeru. Od 9. maja t. I. vozi ob nedeljah In praznikih na progi Ljubllam gl. kol.-Bistrica-Bohinisko-iezero izletniški vlak štev. 1720/21 in 18/1719 ter na progi Jese-nice-Vetrinl pri Celovcu iVrbsko jezero) priključni vlak štev. 20 m 19. Odhod Ljubljana g!, kol. ob 5. uri 17 minut, prihod v Bistrico-Bohinjsko-iezero ob 8. uri 34 mlrut, oziroma v Vetrini (pri Celovcu) ob 8. uri 56 minut. Odhod iz Vetrinia ob 19. uri 19 minut, iz Bistrice ob 19. uri 56 minut. In pri),od v Ljubljano gl. kol. ob 23. uri 22 minut. Vlak iz oziroma v Ljub liano Ima direktne vozove za Boh. Bistrico in za VetrinJ. Vozne ccne za III. razred Ljubilana-Vetrini pri Celovcu 23 K; Ljiibllana-Bistrica-Bo hinjsko iezero 27 K. Natančnejši podatki so razvidni na postaiah pri osebnih blaerainah. — šef inšpektorata drž železnic. PLEBISCITA V BIVŠIH OGRSKIH POKRAJINAH NE BO. LDU. Versailles. 5. (DunKU. — »Havas«.) Polkovnik Henri je izročil v sredo predsedniku madžarske mirovne delegacije odgovor vrhovnega sveta na madžarske protipredloge Spremno pismo, ki ga ie podpisa) Milleiand. izraža nado. da »bo Madžarska v bodoče element miru. Opozarja pa na soodgovornost Madžarske na izbruhu svetovne vojne in imperialistični politiki avstroogrske monarhije. Zavezne in pridružene države ne morelo pristati na predlog glede liudskega glasovanja v pokrajinah ki se moraio odstopiti. Sklenile so. da ne bodo izpremenile terito-riialnih določb, ker bi imelo vsako izpreminjanje težje posledice kot one, ki lih ie predložila madžarska delegacija. Etnološki pogoji so taki. da ie nemogoče dopustiti, da bi se politične meje v vsem obseeru stri-niale z njimi. Velesile so uveriene. da glasovanje ne bi imelo drugačnega uspeha, kot Je oni. ki se ie doslej dosegel. Komisije za določitev meja imaii. priliko, v primerih, kier se zdi. da nastaja krivica, poročati o tem svetu zveze narodov in uporabllati njegovo sodelovanje. Z ozirom na ozemlle bivše ogrske države, kjer prebivajo Ruslni. omogočule pogodi ba s Čehoslovaško. da prebivalstva lavno predloži svoje želje. Končno izjavlia spremno pismo, da bo lojalnost Madžarske pri izpolnjevanju dolžnosti pospešila tudi nJen pristop k zvezi narodov. — Madžarska delegacija je dobila desetdneven rok, da sprejme to končnoveliavno obliko mirovne pogodbe. STAVKA V FRANCIJI. LDU Pariz, 6. maja. (DunKU.J Položaj stavke rudarjev, ladjedelnic ških delavcev in organiziranih mornarjev je nelzpremenjen. V stavki železničarjev se opaža tendenca k izboljšanju. Vlada smatra, da o pogajanjih z delavskimi zvezami ne mor® biti govora, dokler se delavci ne vt-nejo na delo. Aprovizacifa. Člani »Volne zveze«, ki niso še prišli po sladkorne izkaznice. Jih dobe na magistratu v soboto, dne 8. maja od 8. do 12. ure dopoldne. Po-zneio pridejo na vrsto železniški uslužbenci. Železniški uslužbenci dobilo sladkorne izkaznice na magistratu, in sl • cer: Iz I. do 111. okraja dne 10. maja, iz IV. do VI. okraja dne 11. maia. ts VII. in VIII. okraia dne 12. maja, is IX. in X. okraja dne 14. maja. Prinest! pa moralo s seboi knjižico, na katero dobivalo pri železnici živil*. Navesti morajo natančno ulico in hišno številko, in ako nimaio svolegu lastnega stanovanja, tudi ime dotl&-ne stranke, pri kateri stanujejo. Ste preveč občutljivi ra mrzB zrak? Vsakovrstne bolečino se takoj pojavljajo? Slabost? 01 kako tv ublažulejo bolečine in utrujalo teki masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom 1 6 dvolnatih ali 2 veliki špe-ci!a!ni steklenici 36 kron Potrebovali bi odvajaioče. želo* dec okreDČuloče sredstvo? Poslužit« se le Felletievih pravih Elza - kro*-Jjlc; 6 škatljic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V* Feller. Stublca donia. Elza trg štev, 358, (Hrvatsko). —F 930 Poslano* DenuncUantstvo. Ker me v 102. št »Slovenskeg* Nargda« % dne 5. t. m. nekdo napad« z auent-provokateriem ter navali lažnliva dejstva, se čutim dolžnega, podati sledeče pojasnilo: Res Je. da sem naznanil kol oblastveni o r g a n 4 ljubljanske m eno gostilno na deželi radi kršitve tozadevne vladne naredbe. Ni ret, da bi bil kakega gostilničarja denun-tiral, res oa le. da sem ugotovi! gori navedenih 5 prestopkov ter s te« vršil le svolo uradno dolžnost na ukaz predstojnikov. Ni res. ds sem nastopal kot agent-provokater, ker sem v treh slučaiih zahteval ki pil kot gost v gostilni pokalico in pri tem povsem mirno opazoval kako so romate steklenice — celo Iberske — napolnjene * vinom po raznih skriva« liščih in celo v žep gosta. V enem slučalu sem pa dobil brez zahtevj en četrt litra vina s prirombe gostilničarke »pod stol skrijte«. Ni res, da sem apeliral na prizadete kot bolan potnik ali celo rotil gostilničarje za božio volio. da mi dalo vina, ker sera z lahkoto ugotovil, da se le pilo v gostilnah še več kot v normalnih’ razmreah. in sicer ori zelo dobro sl-, tuiranih gostllničarlih. Ce bi bil ka'< fanatik v protialkoholnem pokretu. kot me slika pisec naslovne notice, bi bil s potovaniem po Sloveniti btes vsake provokature lahko ovadil za časa alkoholne prerovedi najmanj polovico vseh gostilničarlev. Razumel bo tudi vsakdo, da ni nobena dobrota za družinskega očeta, s* izpostavljati gotovim elementom, katere je neki gostilničar v Š. indirektno bodril k uboiu moie osebe zato. ker sem vršil kot oblastveni organ ne ravno Rriictno dolžnost. Kdor mi dokaže, da sem vršil to svo-‘o dolžnost z zlobnim namenom ali zahteval opoinih pijač s pretvezo bolezni, mu odštefera takoi 1000 K. Ni res. da so se ta nadziranja vršila po društvu »Sveta volska«. res le. da so bili v to poklicani poleg policijskih tudi orgaiH protialkoholnega oddelka deželne vlade, med katere spada tudi podpisani. Puhar Leopold, oficiial pover jeništva za soclialno skrb. * Za vsebino je uredništvo odgovorno le v smislu ti*k. zakona. Izdajatelj lyan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubijanl. Sito prta. STIS*” znaiiiU 8 slovenskim dekletom starim IS do 27 let v sviho takojšnje molitve. Ponudbi naj se priloži slika, katero na 2?ktevo vrnem. Afco je treba pošljem svojo sliko tudi jaz ter trpim tudi stroške za vožnjo. Naslov: Toni Miller, Bos 747, Rlch-wood, West-Virgini, North-Amerika. KsoMrijsla Mara, Ijani sprejme: krojaške pomočnike, večje število Šivilj, tudi začetno vestno plr.irnižiio moč. Prednost na Posavju stanujoči. Pocinkovalcc- mojster v vsakem delu dobro izvežban ter z dolgoletno prakso se sprejme. Ponudbe na npravo „ Na prej* pod .Tehnika*. ii a MM KS°ki p?. nudbe na upravništvo tega lista pod ,skobelnik*, 493 mm•« novift razno vrst- ' n.družba Podružnica v LjablianL Akt. elan, K 1,500.060. Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Zacarinanja. Reekspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča KRISPER&TOMAŽ1Č Direktna zveza s progojulne železnice. Telefon št. 866. Špedicija — import — Ekspert ljub!! ICo misija. Slatina Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, namizna voda Styria vrelec, medi-cinalna voda Donatski vrelec, medicinalna voda :: najmočnejše vrste :: Zastopstvo * vseh vetjih mestih in krajih. Dobiva se v vseb prodajalnah la restavracijah. MIH UJE: niEUSIlO ZDlllUtt KiKJI Sili. In sicer tesarje zidarje in mizarje išče »Dom« d. d. za lesne zgradbe, Zagreb, tvornica černomerec. Plača tesarji K 8 30, zidarji K 8'30, mizarji K 9 50, težaki K 6*25 na uro. Stanovanje dobe brezplačno, menaža K 16‘— na dan in sicer: zajutrk, kosilo in večerja ter pol kile kruha na dan. .501 Jedilno SOI r;a vagone ed«fa p« jako eetrai Ma A. Tonejc in In Maribor, Mlinska utica 23. Telefon G8 Siiiiiiiiii Zopet ii. i ■i E * ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva jc prejela tvrdka R. Sterniccki v Cetjo, in sicer volne, cefirje, tiskanine, damina, b.ifšEtr, /a ženske obleke, sukna kamgama In hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilila, robcev, svile in še mnrgo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovit« nizkih cenah. Razentega, vedno velika zakga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kr.i, ženskih, moških in fantovskih oblek, po ze'o nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in. otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 2211 II u sirov a ni cenik zastonj I Na debelo samo v i nadstropni. VELETRGOVINA T> CTRMFPlfl CELJE ŠT. 314, Razpošiljalna **■* O i Slov