873. Ste*. V Ljubljani, četrtek dne 28. mala 1914. Leto III. Posamezna številka „Dnewa“ stane 6 vin., ravn© toliko številka „Bodeče Neže«. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in 'praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1’70 K- brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K četrtletno 5'50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Neodvisen polStiien dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neža. Posamezna iteviEka »Dneva" stane 6 vin., ravno toliko Številka »Bodete Neže14. Uredništvo in upravnico: Ljubljana. Frančiškanska ulita M i Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko. Odgovorili urednik Radivoj Koreno. z Ust in tisk Jfifeljslte tiskarne". Telefon Številka 118. Istrske volitve. — Pismo iz Bohinja. — Odpustitev delavcev na Jesenicah. — Oproščeni laški sprevodniki. — Umor v Trstu. — Albanski dogodki. - Volilni shod v Hrušici za isfrske de-telnozborske volitve v znamenju »sloge«. — Geslo prof. Ribariča In dr. Lavrenčiča. — Klerikalne spletke In njihov namen. V nedeljo dne 24. t. m. 1914 je bil v Hrušici zbor »Mlekarske zadruge«, ki jo je bil ustanovil in jo dvignil v lepo se razcvetajoče podjetje v korist celemu okraju tamoš-nji dekan g. Rogač. Pri tej ustanovitvi se ni niti sanjalo, da bode ta mlekarna temelj za klerikalno organizacijo v severni Istri, a v nedeljo se je prav jasno pokazalo, da klerikalna organizacija hoče mlekarno izrabiti v svoj namen. Zborovanje je vodi zbor duhovnov in med istimi je bil tudi dr. Matija Lavrenčič, c. kr. predstojnik v Podgradu, ki je menda ud mlekarne, akoravno ne prodaja mleka. Vse to bi ostala privatna stvar zadruge, ako bi se ne bil občni zbor, ki je Imel na dnevnem redu itak zelo važne točke (kakor na primer precej nskantno vprašanje, ali naj kupi mlekarna avtomobil za prevažanje mleka v Trst), spremenil po hitrem in mogoče nepremišljenem sklepanju v volilni shod, ki je pokazal to, kar je Kori rečeno glede klerikalne organizacije In njenih namenov. Nastopil je na shodu »Slogin« kandidat g. profesor Ribarič. Govoril je jako lepo in mnogo koristnih načrtov le povedal. Slednjič jja ie postavil geslo volitev: 2 vero v bo-' ga in v božjo pravičnost bodemo premagali Italijane, krščanstvo in narod, ki sta dva nerazdružtjiva pojma, nam bodeta temelj naše politike«. Ne vemo, ali ie gospod profesor Ribarič v strahu za svoj mandat, vkljub temu, da ne bo imel protikandidata, ali je nalašč »farbal« Dudi s temi frazami, ali pa le hotel gospodom duhovnikom s tem povedati, da je njihov pristaš. Do sedaj ga nismo smatrali za takega, a sedaj bi radi vedeli, kako je mislil svoje gorenje geslo, ki je tudi, mimogrede rečeno, nejasno, ker ni res, da krščanstvo in narod sta dva nerazdružljiva pojma, in ker so v Istri Italijani tudi kristjani. Za njim je govoril g. dr. Matija Lavrenčič, ki ni bil sicer tako pri-pravljen za govor, kot za katoliški LISTEK. M. ZEV AKO J Srce In meč. Roman Iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Vse je mogoče, grof; celo to, da Ivana in njen sin zavrneta slavo, ki sem jima jo namenila v svoji goreči želji, izbrisati žalostno preteklost. Toda naposled, če bi bila zmota na vaši strani in bi bil navarski prestol danes ali jutri prost... no, kaj Pravite, gospod?« ne Dravim, madam... La kam, da mi razloži vaše Veličanstvo svojo misel...« »Zelo enostavna je: trebalo bi najti kralja za Navaro. Ta lepa zemlja ne bi smela ostati brez glave In našla sem tega kralja...« Mari jak, začuden, da se spušča kraljica v takšne kombinacije na-pram njemu, neznatnemu plemiču, se je vpraševal, kam meri. Sicer pa le pripisoval temu delu razgovora le postransko važnost. Čakal in iskal je samo besede resnične ganjenosti, ki bi mu dovolila, odpustiti svoji materi. Iz njegovega plemenitega srca Je bila izginila vsa trpkost, nakopičena, je dolgih letih* shod v Ljubljani, ter je klical ljudem: »Duhovni so naši voditelji za nilml hodimo, njim moramo vse verovat itd.« S tem je hotel Istrijanom prldigovatl svoje prepričanje, po kojem le ni oblasti nad duhovnikom, ki je njemu več. nego vsi njegovi predpostavljeni, in še kai druzega, tako, da moramo pomilovati vse uboge uradnike v Podgradu, ki imajo poleg tega, da so tako daleč od sveta, tacega predstojnika, ki sveta še nikdar videl ni. Bolje bi storil, da malo preštudira naše temeljne državne zakone, da bo vedel, da nima pravice kot predstojnik se vtikati v privatne zadeve uradnikov, in jim n. pr. ukazati, da se morajo med poldanskim zvonenjem na cesti odkrivati in jih poditi celo direktno ali indirektno k maši. Justična uprava se ga je rešila s tem, da ga je poslala iz Komna v Podgrad in ga ni hotela vkljub Šusteršičevi in Krekovi pro-tekciji poslati zopet v Komen a ni mislila pri tem, da ga je zvalila uradnikom v Podgradu na vrat, ki jim pridiga bolj kot kak jezuitski pater, kakor po kot predstojnik. Nastop tega moža in izjava gospoda profesorja Ribariča ter vse gorenje okolnosti posebno pa še to, da ni smatral dr. Poščič za potrebno da se udeleži tega shoda, kaže, da ]e sloga ali takozvani kompromis v Istri tak, da bo par naprednih — vsaj po prepričanju — kandidatov le uboga para in sužnil klerikalcev, ki jih bodo v kratkem času brcnili od sebe, ako ne bodo popolnoma vklonill tilnike. T07!K0-'o 'tem zDoroVanJii, KI Je bilo vtihotapljeno pod krinko zborovanja »mlekarske zadruge«, ter ni bilo videti pri temu nobenega našega znanega bortelja kakor tudi ni bil sestanek oglašen v nobenem listu, razven v »Riječkih Novinah«. Tako so gospodje lahko brez kontrole zborovali in v kalnem lovili. Opozarjamo na te dogodke, da pride spoznanje o pravem času. Istrski četaš. Iz Bohinja. (Izkazana zahvala poslancu.) Dne 11. t. m. se je vrilo na Bohinjski Bistrici premiranje goveje živine, dne 13. t. m. pa nabor za konje. Samo po sebi je umevno, da mora biti pri taki priložnosti zra- ven tudi poslanec, da pazi na »liberalce« oz. njih živino; taka živina je natančno zaznamovana pri S. L. S. in dobi krava, junca ali junec št. 0. Poslanec S. L. S. pa mora biti pri premiranju tudi za to, da pokaže svojo moč in oblast. Ako dobi gospodar kake živine 10, 15 ali največ 30 K nagrade, se mu poslanec približa in se mu skrvaj pobaha, češ: to sem ti jaz skomandiral, če bi jaz hotel, bi ne dobil nič. Le hvaležen mi bodi. Tako premira poslanec S. L. S. svoje backe. Za take stvari ima prednost naš dež poslanec g. »Janez Širokoust« ali po domače »Turkov«, ki pa Bohinjcev nič več nima rad, menda zato, ker jim je toliko dolga nakopal na hrbet, da so mu bratov hotel lastni njegovi najboljši pristaši pustili prodati, in Matevža s sodnijsko silo vrgli iz hotela na štalo g. Markeža. Enkrat se je celo izrazil, da na postaji Boh. Bistrica ne bo nikoli več istopil, temveč raje na Nomenju. A glej, hudirja! prelomil Je v kratkem možato besedo, po klerikalnem patentu, prišel le z vlakom V Boh. Bistrici je izstopil, ter se lepo čedno spravil med mlade bike, in tam svojo posebno moč izkazoval Gospod »Janez Sirokoust« prišli opazili, da se ravna po zapombah numeracije. Eden Izmed njih je celo svoje dolge suhe roke s stisnjenimi pestmi stegoval proti poslancu, pa vendar hvala Bogu, oziroma škoda je, da se nič hudega ni zgodilo. Drugi dan na Stari fužini je bilo. pa čisto drugače, če hočete, Vam pa povem: tero so nam že veliko (Bog nas ob-so k nam prodajat njih kunšt, s katero so nam že viliko (Bog nas obvaruj takih dobrot) dobrega storili. Tp mu je povedal občan pred Škrjančkovo gostilno f/pričo ljudi, in to se mu baje ni prav dopadlo, ter je zavihtel svojo blagoslovljeno pest rekoč: »Tako te udarim, da boš ves črn postal!« Ali slišite! Potlej pa je bilo drugače, in da niso tistega možakarja potem drugi nazaj vlekli, gotovo bi se Janezu Širokoustu slaba godila. Vsled tega pa je ljudstvo tako ogorčeno postalo, da so šli za niim k nekemu kmetu backu, Agotnjeku, kjer bi skorai bile gnojne vile delale parado po hrbtu Turkovem. Kaj se je pa vse slišalo tam od Srbov, to naj Turek sam pove, jaz le toliko vem, da je vse križem vpilo: »Sram nas je, da smo bili dne 1. decembra 1913 vsi zmešani, ko smo Vas volili na komando g. Janeza Berlica, župnika v pokoju«. Ul-tima! Z bolno pasivnostjo Je prenašal nujnost svojega položaja — stati prvikrat v življenju pred obličjem svoje matere in govoriti s to materjo, kakor da ji je tuj. Ves ta razgovor mu je dal le eno radost, ki pa je bila globoka in odkrtosrčna: radost nad ponudbo miru in zaroke med kraljevskima hišama. Vse ostalo je izginilo poleg tega. In Katarina de Medičis mu je bila dejala, ne da bi videl v njenih besedah le kolčkaj zanimivega: »Našla sem tega kralja. Takoj nato pa je otrpnilo obličje kraljice-matere; okamenela je kakor da zbira moč za usodni udarec. Nato je rekla z glasom neodoljive avtoritete. »Ta kralj ste vi!...« Učinek teh besed na Marijaka je bil strahovit. Prešinilo ga je hipno, silno čustvo: Katarina ve, da sem njen sin! Vztrepetal je krčevito. Oh, vedeti za vsako ceno! Spoznati prave misli te kraljice, ki je njegova mati! »Jaz!« je jeknil. »Jaz — kralj navarski!« »Vi, grof,« je dejala mirno Katarina, ki si je razlagala grofovo očividno razburjenost kot njegovo začudenje nad nepričakovano srečo, j *e P°vzel Marijak. »Ma- Veličanstvo! Ali ste pozabili. kaj sem jaz? Ali ne veste, da sem neznaten človek — da nisem nič?« »To je samo razlog, da postanete vse!« »Madam, madam,« je vzkliknil grof razburjen in zmeden — »da postane neznaten človek vse in da se povzdigne siromak brez imena na kraljevski prestol, je treba mogočnih vzrokov« »Najdem jih. To naj vas ne skrbi, gospod grof!« »Ne razumete me, madam! Vzroka, zakaj naj postanem kralj, ne iščem. Rad bi vedel samo oni globlji vzrok, ki vam veleva, da me storite kralja! Misel bi rad vedel, ki vas vodi! Ah, madam, rad bi umrl in blagoslovil bi umiraje to minuto, samo da jo izvem!.. « Orofova razburjenost je presenetila Katarino; toda še vedno Jo je pripisovala njegovemu začudenju. »To je postranska stvar, gospod grof!« je dejala. »Ali vam nisem rekla, da imam namene z vami? Zagrabite srečo, ki se ponuja v dosegu vaše roke, in ne brigajte se za kaprico, ki jo je napotila k vam. Da, da saj razumem, da ste razburjeni v tem hipu. Toda vedite eno: govorim vam odkrito in s poštenim namenom. Naj bo sreča, ki vam jo nudim, še tako nepričakovana, zagotovile-, na vam Je... Edino, kar se še vprašujem zdaj. Je, koliko ste vdani Ivani Albreški... To moram vedeti, zakaj ravno na xm m sanašam x nflMu. m zena. OVŠIŠE PRI PODNARTU. Gospod urednik, vi ne veste, kako je naš zadnji dopis razkačil našega gospoda župnika. Kar besnel je na leci, tako je vpil, da je bil ves poten. Rekel je, da dopisnik »Dneva« ni častil sv. Florjana, ker ga še v cerkvi ni bilo. Gospod župnik ne sodite, da ne boste sojeni. Jaz sem ga vsako leto prišel častit in letos tudi. Vi mislite, da veste za dopisnika »Dneva«, pa se temeljito motite. No pa naš župnik hoče nas farane »zguncat«. Tako se je izrazil 17. t. m. na leci, da ga v prejšnji fari tudi niso takoj ubogali, potlej jih je pa tako dolgo »guncal«, da jih je zguncal. Tako on misli pri nas! Samo mi se ne damo tako »guncat«. Korajžo pa ima: pravi, da, kar bo mogel, bo agitiral, da zmaga njegova stranka. Tako je rekel, da da 500 K ali pa še 1000 K, ako bi zmagala njegova stranka. Samo vse to mu ne bode nič pomagalo, mi predobro poznamo S. L. S. Ta stranka bi se morala imenovati »Slov. koritarska stranka«. Mi smo bili svoj čas vsi te stranke, a pozneje smo videli, da daje ta stranka podpore samo zagrizenim klerikalcem, nam pa nič in da dela vedno in vedno večje dolgove, zato smo ji pokazali hrbet. Sedaj mi druzega od te stranke ne zahtevamo, kakor da nam da tisti denar, kar smo ga mi plačali za podpore, to naj stori in rekli bomo, da je poštena. Mi dobro vemo, da denar za podpore ne pada iz neba. Le brez skrbi bodite gospod Odorepek, v naši občini ne bo zavladal klerikalni župan. Tega ne boste dočakali, magari če ste 50 let tukaj. Dokler bodo Lampetovi mlini tako slabo moko mleli in elektrika tako slabo svetila (pardon, ta elektrika pa dobro sveti samo v žepe davkoplačevalcev!) ne bomo volili klerikalcev. — Kmet. IZ ORMOŽA. Znana ormoška klerikalna petelina Rojs in kaplanček sklicala sta na zadnjo nedeljo neki shod, na katerem bi naj klobasarila in ljudstvo farbafa po duhovniški agitaciji izvoljena poslanca Mihče Brenčič in Ozmec. Uboga reveža čakala sta do pozne noči, če bi jima prišel kdo na limanice, toda kmečko ljudstvo Je že tudi toliko zavedno, da se ne da več farbati. Klerikalci bodo to svojo blamažo gotovo opravičevali s tem, da je bilo slabo vreme, toda tudi ta izgovor jim ne pomaga nič, ker za slučaj slabega vremena bil Je shod napovedan v zaprtih prostorih. Prepričani smo, da teh politikujočih hujskačev ne bo nikdar več v naš okraj in »špricani privandranec« si bo v bodoče pač premislil, sklicati zopet kak shod. Da pa se nista ta nepovabljena gosta zastonj trudila v ta preklicani liberalni Ormož, pogostil ju je g. oberčuk s pristnim domačim kozjim mlekom in sirom, na kar sta obadva z dolgim nosom popihala. O jerum, jerum, jerum, quae rnu-tatio rerum. IZ CERKNICE. Zopet pobegnil eden iz zapora. Preminulo leto bil jo je popihal iz tukajšnjih zaporov neki cigan Rudolf Held, kateri je bil obsojen ne-le na zapor temveč tudi po prestani kazni v prisilno delavnico. Ker ciganu delo ne diši si je privoščil prostosti z ubegom; pa ga je baje sedal orožništvo nekje na Koroškem že prijelo in sodišču izročilo; tako bo imel čas v prisilni delavnici premišljevati o težki usodi lenuha. Na enak način se je hotel otresti, dne 23. t. m. proti večeru tudi neki delomrzneš Janez Gornik iz Martinjaka, ki je bil obsojen radi potepanja, »vlačuganja« in t&tvine na šest tednov strogega zapora, poostrenega s postom in trdim ležiščem, ter po dokončani kazni tudi v prisilno delavnico. Hotel se je kazni izogniti in je dobil na neznan način priložnost, da je pobegnil iz zapora okrajnega sodišča v Cerknici ter jo menda hotel popihati na Hrvaško, ker ima tam svoje sorodnike. Pa varal se je, kajti njegova prostost je bila kaj kratka; neki tukajšnji fant-je begunca zapazil in ko se mu je kot ne upravičeno prosti jetnik predstavil in se mu izrazil, da je pobegnil, je fant takoj to tukajšnjim orožni-štvu naznanil in se je posrečilo begunca še pravočasno dohiteti in s. pomočjo tukajšnjega davčnega iztir-jatelja g. Matija Finca prijeti. Hočeš, ali nočeš moral se je udati v svojal usodo in iti zopet v svojo kletko nazaj premišljevat, kaj je storil za ta kratki čas svoje prostosti. Jesenke na Goreniskem. Tovarna industrijske družbe na Jesenicah izpolnjuje svojo grožnjo, da opusti polagoma svoj obrat in ga bo vzdrževala le po imenu še, t. j. imela bo le toliko delavcev, kolikor jih bo neobhodno potrebno, da se ohranijo stroji v dobrem stanu. Zato odpušča vsak teden na sto delavcev. Ravnateljstvo se preseli na Dunaj, glavni obrat se pa osredotoči na Skedenj. Da bo pa udarec za Jesenice še huišl, se pa čuje, da hočejo vse hranilnice in posojilnice svoja posojila v najkrajšem času Iztirjati, ker drugače se jim je bati, da izgube svo] denar. In tako postane po zaslugi naših klerikalcev najbo« ki ga pripravljam... da se izprazni navarski prestol...« Grof se je zganil. »To se pravi,« je dodala z bledim usmevom, »v podjetju, ki naj zagotovi Henriku Bearnskemu drugo kraljestvo...« Marijak Je sklonil glavo; zvrtilo se mu je v njej, ko je hotel slediti v mislih zamotanim izvajanjem Katarine Medičejke: »Madam,« je rekel z glason® ki je bil izprva žalosten in zamolkel, nato pa je zavzemal v močni strasti, »ne bom se poglabljal v namene vašega Veličanstva, marveč zadovoljiti se hočem s tem, da odgovorim na vpraanja, ki mi Jih stavi. Vprašujete me, madam, ali ljubim kraljico navarsko, ali sem ji vdan, in kako daleč bi Šla moja vdanost do nje... Kaj ne, to želi vedeti vaše Veličanstvo?« »Da, gospod; to je vse, kar me zanima za zdaj.« »Vedite torej, madam; izrekli ste prej besedo, ki me je ganila globoko. Dejali ste: mati sem J... Spomnim vas te besede, kajti Če ste mati, potem mislim, da nosite v sebi tudi posvečeno materinsko ljubezen in bi rajši umrli kakor pa povzročili radovoljno trpljenje svojega otroka. Razumeti morate tudi — vsaj mislim si tako — kolikšna more biti ljubezen sinu do svoje matere...« Mrtvaška bledost je pokril« Ka-tetlllinatois. vv* ,'n'’ '• »Čudno se izražate, gospod,«) je dejala z zamolklim glasom. Vi mi-' slite, da gojim materinska čuvstva, vi mislite, da moram razumeti si-novsko ljubezen... Ali morda dvomite o njej?. .« »Oprostite mi, madam,« je re-kel Marijak s strahotno hladnim glasom: vse mi je dovoljeno misliti, oj vsem imam pravico dvomiti, odkar me je zavrgla moja rodna mati.« »Gospod!... Če sme dvomiti plemič o vsem drugem, o besedi kraljice ne sme!« »Ah, madam, prašali ste me, kolikšna je moia vdanost do moje kraljice. Vdan sem ji. kolikor le imw re biti sin svoji materi! Kdo je bil moj oče, ne vem. Ne vem niti tega« ali nisem morebiti sin kakega hlapca ali lakaja, ki ga sramotna razuzdanost imenitne dame ni mogla požla-htniti...« »Pazite, mladi mož,« je zamrmral Rudžieri zamolklo, »čuvajte se!...« Toda Deodat ni slišal več ničesar. Približal se je bil Katarini in si hripavim glasom in plamenečim po-' gledom je bruhal iz sebe svoj si-novski! *rd: »Vidite torej, madam, da ne morem imeti čuvstev, ki jih pripisujete plemičem, in da mi je dovoljeno dvomiti o vsem, celo v kraljici! t.( ... (DaljeJ gatejšl Industrijski kraj na Krarifr skem, kjer je bilo na miljone zaslužka — kup praznih hiš In prebivališče stadajočih otrok in žena, kajti možje bodo morali pač po svetu s trebuhom za kruhom. Župnik Skubic je pač dobro vedel, kaj se pripravlja za to jo je pa tako hitro odkuriL Vsem odpuščenim delavcem pa svetujemo, naj primorajo poslanca Pl-bra, da gre z njimi v Ljubljano k deželnemu glavarju in deželnemu predsedniku, da jim preskrbi košček vsakdanjega kruha. Naš župan Čebulj je usmiljenja vreden možic. Padel je v popolno nemilost pri kleri-rikalcih. Ko so priredila pretečeno nedeljo klerikalna društva neko slavje v čast novemu župniku Prijatelju ga niti vabili niso. Ko pa Je hotel kljub temu priti v slavnostno dvorano, sta ga dva zvesta klerikalca kratkomalo postavila pred prag s silo. In sedaj mož grozi, da osnuje na Jesenicah novo, gospodarsko stranko. . Štajersko. Maribor. Lepi dnevi se nam obetajo o binkoštih. Nemška poulična fa-kinaža se že danes mogočno Šopiri in grozi s poboji. Prosimo vse one, ki Jim je količkaj na tem, da zdrave in cele rešijo svoje kože, da so pripravljeni na vse. Danes nam te vrstice narekujejo prav resne vesti I Na varstvo osebne varnosti po sedanjih razmerah prav nič ni računati. Z mestno policijo tudt ne bo nič. Ne glede na to. da Je premalo številna, da bi zamogla vzdržati omenjene dni po mestu mir in red, so ji tudi že v naprej vezane roke, ker je vsak pač odvisen od našega nemčurskega magistrata. Enega pa se naj zavedajo že danes vsi naši rojaki: Ne zatajiti svoje materinščine. Upamo, da se ne bo nikdo našel, ki bi iz strahu one dni po mestu nemškutarilt Svaril Je bilo dovolj tudi na merodajne faktorje. Zato bodo tudi oni dajali odgovora na vse morebitne Izgrede nemčurjevl Agentje za »legijo tujcev«. V zadnjem času se klati pri nas po deželi par elementov, ki nabirajo krepke slovenske fante za francosko, alžirsko »legijo tujcev«. Ne glede na okolnost, da država prepoveduje službovanje o omenjeni legiji, Je službovanje v tem polku tujcev v francoski alžirski (afriški) armadi skrajno bedno in zvezano z vsemi mogočimi napori ter pomankanlem. Svarimo sorojake pred temi agenti in prosimo, da vsacega takoj javijo orožnikom, policiji, županstvom itd. Celje. (Avtomobilska nezgoda.) Minolo soboto sta se peljala dr. Žižek iz Idrije in dr. Bergmann iz Laškega trga skozi St. Marjeto. Nasproti jim je pripeljal stavbenik Clon-fero. Prva sta imela avtomobil. Leta kot tudi Clonfero, so vozili dosti prenaglo in so imeli slabe luči. Prišlo je do strašnega karambola in avto je Odtrgal konju Clonfere prednji nogi. Vsled česar so morali žival pri priči ‘zaklati. Konj je bil baje vreden 700 kron. Proti dr. 2ižeku je vložena kazenska ovadba. Gotovo neprijetna Vožnja. Celje. V Korminu se je nevarno obstrelil vojak nadmehanik Ferdinand Olaga. Storil je to iz strahu pred kaznijo, ki ga je čakala. Sam si .je bil podaljšal dopust. Breznlca pri Sl. Bistrici. (Surov ?in.) 211etni posestnikov sin Tone Stumpf se ga je pred kratkim tako navlekel, da je domu prišedši pričel Silno razsajati. Ker ga je oče miril, se je zakadil vanj, ga podrl in hudo poškodoval. Domači so pred sinom morali bežati in se vrnili šele, ko so orožniki iz Poljčan surovino uklenili. Vrhole pri Si. Bistrici. Sredi tega meseca je pogorelo posestniku Otorepcu gospodarsko poslopje in hiša. Oboje Je bilo zavarovano na 7840 K. Prave škode je le 4350 K. Sedaj so zaprli posestnika Otorepca, (viničarja Verneja, posestnico M. Kolar in njeno hčer Lucijo, ker so osumljeni, da so namenoma zažgali. Baje Jim je Otorepec obljubil iz zavarovalnine precešnje svote. Zabovci pri Ptuju. (Neprevidna mati.) 301etna kočarka Ana Clmer-tnan Je lla pomagat posestnici Bezjakovi ter vzela s seboj 15 mesecev starega otroka, ki ga Je pustila igra jočega se, brez nadzorstva. Ko se Je Vrnila, Je dete pogrešala. Pol ure kasneje so malega našli utopljenega V domači gnojnici oddaljeni od hiše fedva 6 korakov. Cimermanovo so laprli. i Cerovec. (Ogenj.) Pred dnevi Je V noči pričela goreti hiša posestnika m/L Kitaka. Družina je trdno spala. Sosede so iz trdega spanja zbudili tuleči psi. Ko so prihiteli na pogorišče in zbudili Kltakove, Je bila veža le v neprodirnem ognju. Domači so |e skozi okna rešili v nočni obleki. Skoda je velika, zavarovalnina pa Jmajhna. Vidina. (Požar.) Dne 18. t. m. Je pričelo opoludne goreti pri posestniku XJ&žwhu l&šuj l presiMSll lud* na posiopje posestnikov Itm ft M*r tila Križan, ter jih ao tat upepelil. Škode je 15.000 K, zavarovalnine je malo. Zanetili so baje otroci. Fala ob Dravi. (Žejen je bil.) Pred dnevi je prišel delavec Jože Jelar k trgovcu Gottlichu in zahteval liter pive na up. Ker mu je pa Gottiich ni dal, je šel po svoja delavska tovariša Debeljaka in Škorca. Prišedši nazaj h Gottlichu so razsajali, nakar jih je ta z vodo polil. Uspeh je bil ta, da so ga pred hišo pošteno premlatili. Gottiich si baje mora kuhati »kamiljce«. Iz Slivnice pri Mariboru. Dne 26. t. m. smo pokopali 721etno, trgovsko vdovo Matildo Loh v spremstvu treh duhovnikov in obilnega ljudstva iz Frama in Slivnice. Pokojna je bila od leta 1888. vdova bivšega urednika »SUdst. Post« in slov. voditelja v mariborski okolici g. Jožefa Loh. Bila Je svoj čas velika dobrotnica ubogim in otrokom. Zapustila Je tri preskrbljene, omožene sinove. Pevci so ji zapeli dve žalostinki. Goriško] ! Lepe reči se godljo pri nas v Avstriji. Kakor znano, je avstrijska oblast 22. novembra lanskega leta aretirala tu laške sprevodnike, ki so g>remljali tovorni vlak iz Italije v ervinjan. Obdolžili so jih, da so naslikali na voz ostudno sliko našega cesarja ter tako zakrivili razžaljenje Veličanstva. Poročali smo tudi, da po tej aretaciji niso hoteli laški sprevodniki več spremljati vlake v Avstrijo in je bilo treba velikega napora od laške vlade, da jih je primorala do tega. Medtem pa je sodnija preiskovala nesramen zločin in že bi morala biti preiskava, kar pride povelje z Dunaja, naj se vsaka preiskava ustavi. Pomislite, laška vlada je pregovorila avstrijsko vlado, naj na ljubo laškim zločincem opusti preiskavo in obsodbo! Kako pridejo naše oblasti do tega, da se dajo pregovoriti od Lahov, da zamolčijo velik zločin razžaljen ja Veličanstva? Ali ni to sramota za nas in našo justico? Upamo, da spregovorilo naši poslanci odločno besedo proti takemu ravnanju višje vlade, id podkopuje naš ugled. Gorica. (Imenovanje.) Rudolf Carraza je imenovan za pristava v mestni ljudski knjižnici. Herman Višin za pristava pri tržnem komi-sarijatu in Anton Braulin za pristava v anagrafičnem uradu. V Gorici se ustanovi brigadna sodnija. Gradišče. Na binkoštni ponde-Ijek 1. junija priredijo fantje svoj običajni ples na dvorišču g. A. Kerše-vana. Začetek točno ob 3. uri pop. Vsak plesni komad stane 20 vin. Svira I. oddelek prvaške sokolske godbe. Gorica. (Umrljivost.) Pretekli teden je umrlo v mestu 19 oseb, izmed katerih je umrlo v bolnišnici usmiljenih bratov 5, v ženski bolnišnici 4 in v norišnici 3. Materinska neprevidnost. Pred sodiščem se je morala zagovarjati A, Košuta, doma na otoku Visu v Dalmaciji, stanujoča v Ajdovščini, ker ni zadosti pazila na svoje otroke. Nekega dne je šla namreč k sosedi, kar priteče za njo njen 3letni sinček in pravi, da gori njegov 21etni bratec. Mati je takoj hitela domov, pogasila ogenj in tako rešila otroka gotove smrti. Bila je oproščena. Gradež. Na ukaz zunanjega ministrstva so zaprli igralnico »Cercle des Etrangers«, ki je bila ustanovljena lansko leto ter bila potem zaprta vse do 15. t. m. Vzrok je ta, da se je igralo na previsoke svote. Zaplenili so imetje in zapečatili dvorano. Cesar je sankcioniral kolonsko postavo za Goriško in Gradiščansko. Gorica. Delavca Mišigoja, ki je bil aretiran vsled pretepa, so izpustili iz zapora. Napredek Nemcev. Tržaško namestništvo je potrdilo pravila novoustanovljene podružnice nemškega Schulvereina na Primorskem. Nemci o našem cvetličnem dne-vn. Nemško časopisje se čudi naši požrtvovalnosti za slovensko šolstvo v Gorici. Pravi, da smo Slovenci končno sprevideli, da moremo edino potom šol uspešno napredovati. Obenem pa nam seveda odreka pravico do naše zemlje in Je mnenja, da je velik dobiček našega cvetličnega dneva mogoč le vsled nalašč poslanih podpor izven Gorice. Nam Je pač vseeno, kaj mislijo Nemci o našem delu, čigar sadovi dozorevajo dan za dnevom 1 ", . »Plccolo« od torka Je bil zaplenjen, ker »e Je čudil govorom v delegacijah in Jih komentiral po svoje. Navsezadnje mislijo tržaški Židje na Goldonijevem trgu, da bodo zapovedovali celo naši vladi, ki Je že itak preveft usmiljena z laško Iredento. Gorica. (Izpred sodišča.) Karl Dižmar, ki je nagajal v Tržiču občinskim stražnikom in se Jim zoperstavljal, Je bil obsojen na 6 tednov Pftoittene jte&b Uppsida toštantto e bila o&toŽfcfiHT raUl premalo paa» jivostl na svoje otroke. Njen otrok e namreč zgorel, medtem ko se Je pogovarjala s sosedo. Pred sodiščem e bila oproščena. Gorica (Vreme.) V torek popoldne je lil dež kakor Iz škafa. Voda Je stala po vseh ulicah, ker se vsled pomanjkanja kanalov nikamor ne more odtekati. Gorica (Laško gledališče.) Kakor pravijo, se je umetnik Salvlnl jako nepovoljno izrazil o goriških Lahih, češ, da se premalo brigajo za umetnost in gledališče. Gledališče res ni bilo dobro obiskano, a zato imajo naši Lahi dovolj druzega dela, da rešujejo goriško lahonstvo. Pa menda tudi za to nimajo zmislal Dnevno. Avstrija vzrok albanskih neredov In homatij. »Corriere della Sera« z dne 26. maja prinaša članek, ki silno nazorno popisuje namene, ki jih ima Avstrija z Albanijo. Med tem. ko celi svet ve, da so Albanci radi pomanjkanja vsake kulture in civilizacije nezmožni tvoriti lastno državo, avstrijski državniki ne poznajo druge obljubljene dežele, kot Albanijo. Albanija in Albanci so avstrijskim državnikom vzor. Zakaj goji Avstrija takšno skrb za pol divje Albance in za njihovo pusto »n nerodovitno deželo? Odgovor prinaša italijanski list. Avstro-Ogrska — pravi Corriere della Sera — hoče imeti v severni in deloma tudi v osrednji Albaniji previado; neposredni namen prevlade ni ravno posest ozemlja, pač pa predpriprava za morebitnost, da bi nekega dne nastala potreba oborožene intervencije monarhije na tem delu balkanskega polotoka. Dunaj se še ni odpovedal sanjam, da zavzame nekega dne na Balkanu pozicijo, ki so jo razdejali dogodki leta 1912 in 1913. Ta namen Ima svoj vzrok v obrambi, ki Jo bo morala monarhija začeti proti novi srbski moči. V tem tiči temelj avstroogrske politike.« Vsled tega seveda Avstroogrska protežira katoliške Albance na severu Albanije in se trudi, da bi dobili premoč in politično vodstvo v deželi. To je pa usodna zmota, ker mohamedanska večina tega nikdar ne bo privolila. Ravno tako usodno je tudi, da hoče knez Wied v katoliških Malisorih pridobiti oporo v boju proti mohamedanskemu življu. Vsled tega rav- nanla \menule Yt*Ulans\c\ Mstto- ogrsko izpodjedajočega črva albanske države. — Avstroogrska se hoče torej v Albaniji vgnezditi za to, da bi lahko od strani napadala Srbijo. Bela Krailna le bila do sedaj skoraj nedostopna, ker potovanje preko Gorjancev je bilo tako zamudno in razmeroma tudi drago, da se je človek izogibal Bele Krajine, ako ni imel tam ravno posebnih opravkov. Zato je ta lepa deželica Slovencem manj znana kot Tirolsko in tudi Belokranjci niso zahajali veliko v druge slovenske kraje, Karlovec jim je bolj znan kot Novo Mesto in Zagreb bolj kot Ljubljana. Sedaj, ko je stekla belokranjska železnica, je treba naknaditi vse zamujeno, Bela Krajina ne sme biti več neznana, saj se pride iz Ljubljane do hrvatske meje v par urah. Bela Krajina je do sedaj posebno v trgovskem oziru gravitirala v Karlovec in sedaj je čas in prilika, pritegniti jo k Ljubljani. Iz Ljubljane se mora skrbeti tudi za kulturno povzdigo Bele Krajine, ki nam jo je sedaj železnica tako približala. Sokolstvo n. pr. je v Beli Krajini že lepo razvito in se r^zv}J.a vedno lepše, ampak izven Bele Krajine je malo znano o tem. Belokranjsko sokolstvo je živelo do sedaj nekako samo za sebe, brez močnejših vezi z ostalim slovenskim sokolstvom. In ravno Sokolstvo je narodna institucija par excelence. Zato bi moralo slovensko Sokolstvo že letos prihiteti v čem večjent številu na sokolske prireditve v Beli Krajini, da se ono nadarjeno belokranjsko ljudstvo še bolj navduši za Sokolstvo. Slovensko sokolstvo mora sicer letos posvečati posebno skrb vsesokolskemu zletu v Ljubljani, ampak vsaj ljubljanska in vsa druga društva ob progi od Ljubljane do Metlike bi se lahko udeležila sokolske prireditve v Metliki, ki bo menda v juliju. Pri prvi svoji prireditvi po otvoritvi železnice naj ne bodo belokranjski sokoli sami! Danes zvečer ob pol devetih uprizore ljubljanski igralci v Kranju predstavo. Igra se burka »Maks v škripcih«. — Jutii. petek dne 29., Igrajo v Tržiču. ; Poroka. Poroči m danes v Ribnici g. Filip Peterlin, trgovec in posestnik z gdčno. Vido Cvarovo. Naše iskrene čestitke! Dom na Vršiču Pri Kranjski gori b« za binkoštna dva dneva odk pW BS oskrbovan ob lepem vremenu. Priporočati je zlasti izlet v Trento preko sedla pod Mojstrovko. Kranjskogorska podružnica napravi v nedeljo ta izlet. Ogenj. Dne 21. t. m. dopoldne Je Izbruhnil v kajži posestnika Martina Simončiča iz šentjernejske okolice ogenj, ki Je popolnoma uničil imenovano poslopje in še eno kajžo, ki stoji poleg prve in kozolec. Tudi vse orodje in pohištvo je postalo žrtev ognja. Da se ni moglo ničesar rešiti, je vzrok ta, da je bil Simončič, kakor tudi njegovi sosedje v cerkvi v Sent Jerneju. Skupna škoda znaša 2450 K in je le deloma krita z zavarovalnino. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Požar na Potovem vrhn. Kakor je »Dan« že poročal, je začelo goreti dne 22. t. m. popoldne pri kaj-žarici Mariji Zonta na Potovem vrhu na Dolenjskem. O nesreči se poroča še naslednje: Ogenj se je tako hitro razširil, da je tekom poi ure vpepe-iil hišo. hlev za živino in svinjak, pod in kozolec omenjene posestnice Zonta; nato se je ogenj oprijel poda, kozolca in skednja soseda Franca Vovka, kakor tudi ulnjaka posestnika Gregorja Luzarja. Tekom štirih ur so bila vsa omenjena poslopja popolnoma uničena. Poleg tega je zgorela posestnici Žonta tudi ena krava, ena telica, ves živež, vse hišno in poljedelsko orodje in obleka, dalje 104 K denarja v gotovini, last njene matere Hrovatič, ki stanuje pri nji, 200 kron gotovega denarja in vsa hišna oprava. Skupna škoda znaša 5354 kron, zavarovalnina pa samo 1400 K. Zažgal Je štiriletni Zontin sin, ki se je igral z vžigalicami. Na mesto nesreče Je prihitela požarna bramba iz Velike Brusnice in orož-ništvo iz Rateža. Tema se je zahvaliti, da ni ogenj uničil cele vasi, ki šteje dvainpetdeset hiš. Ljubljana. — Sama korita. Iz gasilskih krogov nam pišejo: Tudi klerikalno gasilsko zvezo je ustvaril dež. odbor po zaslugi dr. Pegana — za korita. Tajnik te zveze — po imenu nadučitelj v Šiški Lavtižar — ima celoleten dopust — da more opravljati tajniške posle. Plačau je sijajno! Eno korito! Tudi tajnik klerikalnega »Gasilskega Vestnika« — nadučitelj v Radovljici Julij Slapšak iipa dopust, da. &tudlra «a»Uatvo m da more strna- šifi šest številk »Gasilskega Vestnika«. Plačan je baje prav knežje! Drugo korito! — Pokojni nadučitelj Franc Trošt, naš nepozabni tajnik, ni zamudil niti ure pouka v šoli, a je vkljub temu opravljal tako vestno svoj posel kot tajnik »Gasilske zveze« in urednik »Gasilca« ter Je imel še nebroj javnih predavanj, da ga je sam presvitli cesar odlikoval. In njegova plača ni niti dosegala tega — kar mora deželni odbor plačati le za eno samo suplentko. Živela korita! — Gasilec. — »Šviha« pri nas. Res čedne razmere so zavladale v zadnjem času na ljubljanski realki. Nek švab-ski profesor je pričel gojiti Švihov-stvo na omenjenem zavodu. V zvezi s policijo ima par špijonov med dijaki, ki mu prinašajo razne vesti o »zločinih« svojih sošolcev, zato pa jim obeta dober uspeh v šoli. Po zaslugi tega odličnega pedagoga Je vsak dan po par dijakov klicanih na policijo, da se zagovarjajo vsled metanja tintnikov v šolsko tablo, vsled namišljenih defravdacij, vsled poškodovanja cesarjeve podobe (kar Je zlobna laž!) in vsled neke »velelzdaj-niške« agitacije med dijaki. To je že nečuveno. da se s tako bedastimi sredstvi nadleguje slov. mladina, ki se Ji hoče vriniti po sili nekak vele-izdajniški proces na rame. čeravno so nedolžni. Še grše pa je, da celo c. kr. profesor izdaja svoje dijake policiji, kar izve o njih od par izvržkov med dijaki. Nismo mu nevoščljivi za tiste Judeževe groše, ki jih dobi za to ... A kar najstrožje sl Izprosimo taka lopovstva uganjati nad našo mladino! Da pa je pri nas »Sviha« precej v navadi, priča dejstvo, da sta na neki ljubljanski gimnaziji kar dva taka policijska špijona med profesorji (Slovenca!), ki izdajata svoje dijake. Tužna majka! Ne vemo, če se bo policiji posrečilo na tak način dokazati, da Je njen ogromni aparat — potreben! — Starši. — AH veljalo kazensko-pravdna dotoCda za policilo ali ne. Te dni dobivajo dijaki s tukajšnje realke govori se, da po zaslugi nekega Švaba — pozivnice v svrho zaslišanja. Na pozlvnlcah pa ni označen namen za-sllšanja. Tako povabljeni ne ve, ali bo zaslišan kot priča, ali bo zaslišan kot osumljenec. Seveda policiji takšne označbe niso mile; boljše Je v kalnem ribariti, morda se ujame kakšna riba. Opozarjamo naše poslance, da vendar, napravite korak« proti tej samovoljnosti. In zakaj kil- HO® policijo preko šolskih oblastnij. AH se pa mar to dogaja z vednostjo ravnateljstva? Odločno r-v Jam° poslance, da napravijo luč. Naša mladina vendar ni sredstvo osebnih ambicij gotovih »ljudij«. — Neverjetno! Odkar so Ljubljančani zvedeli iz slovenskih listov, da je flotenferajn nemško društvo! Je pristopilo v to društvo okolu 400 novih članov — Slovencev, seveda, ker kar je Nemcev, ti so takointako že poprej bili člani. Tako se hvalijo po Ljubljani nekateri funkcionarji tega društva in ko ne bi ljubljanske slovenske inteligence poznali, bi skoraj gotovo dvomili v resničnost trditve, tako pa nič ne dvomimo. Opozarjamo samo državnega pravdnika na to dejstvo, da nas drugič ne bo konfisciral, kadar bomo delali reklamo za flotenferajn; iz tega slučaja lahko vidi državni pravdnik, da je slovenska inteligenca tem boli navdušena za kako stvar, čem 'boli je ta stvar prononsirana kot nemška. — Iz vrst občinstva smo prejeli: Znano je vsakemu kristjanu, da je Jezus farizeje, ki so delali v templju kupčijo, pometal z bičem na ulico. Kaj pa delajo njegovi namestniki. Po patru Arhangelu dobro znani patri so dali vse sedeže za denar v najem. Kdor več dA, tisti ga ima. Pridem v cerkev, mirno sedem v klop, naenkrat dobim sunek v hrbet — abonen-tinja me spodi iz klopi. In kako surovo. človek si misli, da ni v cerkvi, ampak v teatru. Tako niti moliti več ne moreš zastonj. — Smrtna kosa. Predvčerajšnjem je umrl rodbini profesorja g. dr. Fr. Ilešiča 161etni sinko Vladimir. Pogreb ranjkega bo danes ob 5. uri iz hiše žalosti Zarnikova ulica št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Lahka mu bodi zemljica! — 30letnica pevskega društva »Slavec« se bo vršila v Ljubljani v dneh 30. in 31. maja 1914. Vsled obilnega gradiva prinesemo natančnejši spored jutri. — Gadja zalega. Spomladi so našli v nasipih Gruberjevega prekopa več gadjih gnezd, ki jih je voda deloma uničila, deloma pa odnesla s seboj. Sedaj so videli ljudje pri železniškem mostu v prekopu par gadov, katere so pridno zasledovali Golovec je zavetje te gadje zalege, ki se razširja na vse strani. — Dinamitna patrona na policiji. Stražnik Ivan Čufar le konfisciral neKemu aretirancu v policijskih zaporih dinamitno patrono, ki jo Je nato spravil v pisalno mizo. Včeraj dopoldne pa je Čufar ogledoval patrono, ki mu je nenadoma eksplo« dirala v roki in mu odtrgala tri prste. — Napil se Je In v Gradaščlco skočil. Pretekli torek okrog osme cm ^večer le skočil v Gradaščico oOletni delavec Jože Tonejc. Mož se je napu in je v pijanosti hotel izvršiti samomor Sle« Ka ie potegnil iz vode Karol Kos. Ker le bil Tonejc še vedno pijan, se je z njim pomenil stražnik. — Zlata ura z verižico se je izgubila v Kolodvorski ulici. Pošten najditelj dobi primerno nagrado. Odda naj se v našem uredništvu. — K kolesarski dirki K. S. K. Ilirije, ki bo v nedeljo dne 7. junija,, sprejema prijave klubov podpredsednik g. Joso Goreč, Marije Terezije cesta, in tvrdka Karel čaniernik & Co., Dunajska cesta. Vloga je 2 K, a vpisovanje se konča dne 6. junija ob 6. uri zvečer. — »En dan iz življenja Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvode Leopolda Sal-vatorja« je velezanimiva aktualnost, ki se predvaja le še danes v kinematografu »Ideal«. Ganljiva je An-zengruberjeva ljudska drama »Četrta zapoved«. Mnogo smeha povzroča vojaška humoreska »V ci-vilu«. — Ves spored je sestavljen iz izdelkov »Wiener Kunstfilm-Indu-strie« in žanje občno priznanje. V petek specijalni večer s krasno Nordisk-dramo »Mesečnica«. — Saturnln Farandola iako čudoviti dogodki je naslov velikanske pustolovske slike, ki se bode predvajala od petka pa do vštetega pon-deljka v Baclnnaierjevem Grand Eiektro Bioskopu v Lattermannovem drevoredu. Čudoviti dogodki Satur-nin Farandola, trudijo se s presenetljivim uspehom odgovarjati neusahljivi fantaziji Robidovega duhapol-nega in domišljij vzkipečega romana. Kdor je bral ta roman, mislil bo v prvem trenotku na nemogočnost uprizoritve v živi sliki tega izvora neusahljive domišljije. In vendar se je posrečilo umetnosti tvrdke Am-brosio izdelati to na videz nemogoče delo. Nikdo naj ne bi zamudil, ogledati si to najnovelše umetniško delo kinematografije, ki nudi mnogo zabave za mladino kakor tudi za odrasle. — Loterijske števHke: Gradec: 21. 36, 73, 60, 8. -r, Br noS 87. 33, 75, 83. 31. Neka gospa v Mostah je dobila sledeči dopis od županstva v Mostah (podajamo ga dobesedno z vsemi napakami, da bo svet videl, kako slovenščino piše županstvo v predmestju mesta Ljubljane!) St. 5028Č G. T. H. v Vodmat. Na Vaši hiši na pročelju je ena slika afiširana, ker ni pa tu v občini dovoljeno brez dovoljenja in sploh zato v vsakem oziru ne dopustno, se Vain za-ukazuje da dotično sliko takoj odstraniti pustite. Ako se temu ukazu takoj nepokorlte, bode županstvo na Vaše stroške po svojih organih odstranilo. Županstvo občine Moste dne 7. majnika 1914. Župan ? Jos. Oražem. Ali ste čuli ljudje božji! Ali si Cul slovenski svet! Tako slovenščino piše klerikalno županstvo v Mostah, tik pred Ljubljano. Ako bi Vam tega ne pojasnili, bi niti ne vedeli. za kaj gre. Županstvo Moste, oziroma župan Oražem je prepovedal Sokolski plakat! Sram nas je to zapisati, ampak stvar je resnična. Sokol v Mostah se je pritožil in prepoved seveda ni iveljala -— toda že to. da slovenski župan tik poleg Ljubljane ukaže odstraniti sokolski lepak — to je sramota za nas. Ali smo res tako nizko Padli! In zakaj je hotel Oražem plakat odstraniti? Rekel je, da je po-liujšljiv. ker je na njem moška postava! Kaj takega si upa klerikalen mogotec, ki je znan po aferi Bučar, in cel občina šepeče še o drugem veselem dogodku. Mi smo se ■*»dili, ko smo slišali, da so lepak dah nalepiti y Zadru - tu p. u- ,e Y srec*,n' Slovenije župan, k ga K i I azal odstraniti. To je sramota za župana in za vse, ki takega župana se drze na Površju. Trst. Ker je bila v torek dvorana N. D. O. zasedena, bo imela N. S. M. O. svoj sestanek v petek zvečer, nakar naše člane in prijatelje opozarjamo. — Odbor. I. izlet N. S. M. O. v Sv. Križ se bo vršil na binkoštno nedeljo popoldan. Vlak naznanimo. Omenjamo še, da bo po sestanku v Sv. Križu pri prosti zabavi svirala mandolini-stična skupina »Viktor Parma«. Mladina! Ta dan vsi v Sv. Križ! Kongres N. D. O. se bo vršil dne 21. junija t. 1. Konferenca delegatov N. D. O. se bo vršila 20. junija t. 1. Ustanovni občni zbor podružni-ce Z. J. Z. Trst I. se je vršil v ne- IfiSh m' majnika 1914 ob pol /I*-P^po,ld?e- a Pirš je najprej aziozil, zakaj se ustanovita dve podružnici. Centrala je z delom preobložena, zato je bilo treba delo porazdeliti. Za g. Piršem je govoril delegat centrale g. Škerjanc, ki je govoril o razmerah na Jugu. (V posamezne točke govora se ne moremo spuščati, ker nam tega ne dovoljuje prostor.) Izvoljen je bil odbor, na čelu katerega je g. Korošec kot Predsednik; poleg njega pa so še sledeči gospodje: Novak, Velkavrh, Benčič, Orobovšek, Jež in Bukovec. Po izvolitvi odbora je govoril go-|P°~. Rupnik o stanovskih zadevah. U. Pirš je nato povdarjal našo polno moč na slovenski zemlji. Strokovni tajnik Brandner je pozdravil ustanovitev podružnice v imenu N. D. O. Naglašal je potrebo solidarnosti vseh organizacij, ki imajo poleg demokratičnega tudi nacionalen program. Za g. Brandnerjem je govoril g. Bukovec o delu in agitaciji. Potem je prešel na stanovske zadeve, v kate- yeIka°Jiovo.rili še g- Pir§--Rupnik, Občni zL dele£at 2- Škerjanc. Občni zbor Je zaključil g. Korošec, t agitacijo, se zahvalil ctroif * • > r aZ& lep g°v°r in Strok, tajniku Brandnerju kot odpo- sfcncuN. D. 0. za pozdrav. Pred razhodom navzočih se je nabralo za Izlet v Krakov deset kron. Podružnici želimo lepih uspehov. Prijet slepar. Te dni so prejeli tatu in sleparja J. Oualla, ki Je pred Kasom izmaknil v tvrdki Dednacz okolu 1000 kron. Obenem je Qualla tističas več ljudi opeharil za razne svote. Zdaj pa je denar porabil ln se, nič hudega sluteč, vrnil v Trst, Oualla je mislil, da je policija že pohabila nanj. Zalibog, da se je varal, kam ni vedel, da je bila po njegovem »egu za njim izdana tiralica. Te dni Ka le neki policaj spoznal in ga po- vabil s seboj. Quafla je šel lepo, krotko in ponižno v svesti si največje nedolžnosti. Na policiji so ga poučili, da ni ravno tako nedolžen, kakor misli sam. Svojo nedolžnost in hudobijo sveta premišlja sedaj v zaporu. Poskus samomora. S. Svetka, 471etna delavka, je izpila v pondeljek s samomorilnim namenom dozo nekega strupa. Ko so domačini spoznali nesrečničin čin, so hiteli na zdravniško postajo, odkoder je k Svetki prispel zdravnik. Ker je bilo njeno stanje nevarno, ji je izpral želodec in jo velel prepeljati v bolnišnico. Vzroka poskušenega samomora Svetka ne izda. Mogoče nesrečna ljubezen? Počitek in ukradeni denar. Lepo in prijetno je, kadar zažvižga delopust in se delavec poda k počitku. Tudi delavec Anton Čefuta je bil prepričan o tem. V tej lepi misli se je te dni napravil h kosilu. Ko pa je hotel plačati račun, je bil žep — prazen. Nič zadrege. Imel je soseda, težaka Gušiča. »Ali ne bi ti malce pretipal žepov, prijatelj?« ga je vprašal Ce-futa. Sušič pa: »Prosim, prosim! Izvoli! Na razpolago sem ti.« Čefuta je preiskoval žepe. »Da ne bo nič?« In sta šla počasi na bližnji inšpektorat. Tam, seveda, ni bilo »nič«. Pri Sušiču so kaj kmalu našli 10 kron. Polagoma je bil »na razpolago« tudi policijskemu komisarju. Povedal je, da je najdeni denar res Čefutova lastnina. Sedem kron pa je že pognal. Tudi Gusiča so po tem preziranju »pognali«, pa ne čez prag na prosto, ampak v zapor. Dolgi prsti. V torek je bil na zahtevo Andreja Dodiča aretiran 25-letni Franc Pegan, ki je osumljen tatvine. Dodiču je namreč zmanjkala iz denarnice svota štirih kron in štiridesetih stotink. Denar je sicer res okrogel, toda Dodič je več zaupal Peganovim dolgim prstom. Zato je zahteval, da policija Pegana aretira. To so tudi storili. Pegan taji, pa so ga vzlic navidezni nedolžnosti obdržali v zaporu. Izpustili so onega Elefterija Pa-pudopulos, o katerem se je poročalo, da je v zvezi s prekupčevalci deklet. Papudopulos se je izkazal popolnoma nedolžnega in je policija svoje krivo sumničenje z njegovim izporom preklicala. Papudopulos je bil obtožen zveze s tistimi prekupčevalci s človeškim mesom, o katerih se je razvila preiskava ravno pred mesecem dni. Neznan pretepač se je v pondeljek zvečer znesel nad 321etno Antonijo Leichtag, stauujočo v ul. Forti-no. tudividii .je .udrl v njeuo stanovanje tn jo pnceiobdelovati s pestmi brez vsakega povoda. Leichtagova ni imela dovolj moči, da bi se mogla nasilnega pretepača ubraniti in je čakala, da jo je pretepanja željen neznanec prav dobro nabil. Ko se je pretepač odstranil, se je Leichtagova z mučeniško zavestjo spravila na zdravniško postajo, kjer so jo obvezali. Pretepača doslej še niso iztaknili. Posledice alkohola. V pondeljek je bila klicana zdravniška postaja v ulico Cavana, k nekemu M. Ciuha, ki je trpel na alkoholično-histeričnih napadih. K nesrečnežu so obenem poklicali tudi g. G. Trevesa. Po par krčevitih napadih je Ciuhi odleglo, da ni potreboval več nikakršne tuje pomoči. Star pohotnež. Te dni je policija aretirala 521etnega mizarja Angela Bomo iz Slezije, stanujočega v ulici Riborgo št. 25. Več žena je namreč Boino zatožilo, da jih je nadlegoval z nesramnimi ponudbami na cesti. Pohotneža je policija aretirala. Boi-na se izgovarja, da je storil vse v pijanosti. Poskus tatvine. V noči od pon-deljka na torek sta napadla v ulici Becherie dva pijanca 201etnega J. Corteleja in ga hotela okrasti. Cor-tele je pri napadu pričel klicati na pomoč. Pijanca pa sta se klicanja ustrašila in naglo zbežala. Cortele je imel ob napadu pri sebi 25 kron, po katerih se je lupežema zaskominilo. Da bo v prihodnje boljše, je policija napadalca aretirala; eden od njiju se je legitimiral za Viktorja Coena, tapetnika v ulici Altana, drugi se piše Peter Cadel in stanuje v ulici Rena. Aretiranca se izgovarjata, da nista hotela nikogar napasti. Ker pa je izgovor neutemeljen, so ju pridržali v zaporu. Vreča pšenice. V pondeljek zjutraj so aretirali 37letnega težaka Antona Gaviolija, ki je osumljen tatvine vreče pšenice. Gavioli je uslužben v skladiščih proste luke. Imenovana vreča pšenice je baje tehtala 102 kg. Gavioli je v preiskavi. Znake slaboumnosti je v noči od pondeljka na torek pokazal neki mladenič Oktavijan Guštin v ulici F. Venezian. Ker se je gostilničar bal zlih posledic, Je takoj telefonično po-*val Trevesa, ki je nesrečneža odpeljal v opazovalnico za umobolne. Za žganle. Kakor navadno je hotel v pondeljek zjutraj popiti delavec Gv. Zivfc pred odhodom na delo ko- zarček žganja z namenom, da se pokrepča. Ko pa je bil kozarček že izpraznjen, je začutil Zivic, da mu vije želodec in pričel iskati vzrok slabosti. Naposled je prišel do prepričanja, da je pil benzin za žganje. Na zdravniški postaji so mu želodec izprali. Prepir je izbruhnil te dni med neko J. Cadera in njeno znanko Terezijo Gruin. Poslednja je Cadoro tako razpraskala, da je morala Cadora prositi pomoči na zdravniški postaji, kjer so jo obvezali. Celjski brivec Josip Šelak se je te dni sprl z znancem Josipom Ko-ferjem, kateri je Selaka za revanšo prav dobro obdelal s pestmi in ga naposled udaril tudi s palico po glavi. Ko je na Šelakovo zahtevo policaj Koferja aretiral, se mu je slednji zoperstavljal in ni hotel iti na komi-sarijat. Naposled se je policaju vendar posrečilo, da je divjaka ukrotil in ga odvedel v zapor. Pest ln nož je skušal presinoč-njim Rudolf Zeppar, stanujoč v ulici Giusej)pina št. 6. Zeppar se je namreč sprl v neki staromestni gostilni, kjer ga je nasprotnik prav po očetovsko blagoslovil z ostrim rezilom. Zepparja so najpoprej obvezali na »Igei«, odkoder so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v četrti oddelek. Po mnenju zdravnikov ne bo hudega. Voz Je podrl na tla predvčerajšnjem 331etnega branjevca Tomaža Grbeca v ulici del Pane. Pri padcu se je Grbec precej poškodoval. Dobil je več bunk in prask po levem delu trupla. Prvo pomoč mu je podelila zdravniška postaja »Igea«. Branjevec bo v svoji revščini trpel vrhu vsega še škodo, ki mu jo je voz povzročil s tem, da je povozil tudi košaro, v kateri je imel Grbec razne drobnjarije. V potok je padel 4letni deček Ivan Čermec od Sv. Ivana pri Trstu. Deček je v svoji otroški razposajenosti letal okolu svojega domov-ja in pri tem dirjanju vsled neprevidnosti padel v bližnji potok, kjer se je nekoliko poškodoval. Ko so dečka doma potolažili, ga je mati prinesla na zdravniško postajo, kjer so mu zadobljeno rano obvezali. Prihodnji teden začne poletno zasedanje porotnega sodišča. Prva pride na vrsto razprava proti F. Biekarju, poštnemu uradniku zaradi zločina tatvine. Ta razprava bo trajala tri dni in vzbuja že sedaj povsod veliko zanimanje. Listnica. Svoje dopisnike prosimo potrpljenja. Priporočamo se za kratke vesti. Dolge notice nam povzročajo mnogo truda, ker jih je treba šele krajšati. Dopisniki naj bodo torej kolikor mogoče kratki. Gola konstatacija nam zadostuje. — G. C. Polagoma pride na vrsto vse! Tržaško uredništvo. Sinrt v kanalu. Dva mrtva. 26. t. m. je dospel ob 9. zvečer v Trst na južni kolodvor graški baron Ednuind Knobloch, ki je prišel obiskat svojega svaka ravnatelja Excelsiorja Palače Hotel v Portorose. Na kolodvoru je čakal na barona hotelski avtomobil s šoferjem Viljemom Daltinom ter slugo. Baron se je vsedel v avtomobil, z njim sluga in oddrdrali so skozi mesto. Šofer pa ni bil vajen poti, ulice so po zaslugi Italijanske večine tržaškega občinskega sveta skrajno nevarne ln temne; vsled dežja je bila orientacija še težavnejša in šofer, še predno se je dobro zavedel, kam vozi, je že zavozil v kanal, v globoko vodo. Pomoč je prišla takoj, a vendar prepozno. Avtomobila niso mogli takoj vzdigniti. Spravili so preje iz avtomobila barona in slugo, oba — mrtva, šofer si je rešil življenje, ali je moral oditi v preiskovalni zapor. GROZNO MAŠČEVANJE VARANEGA MOŽA. Trst, 26. majnika. Danes se je izvršila pri Sv. Jakobu grozna rodbinska drama. Varani mož se je naveličal prenašati zaničevanje lastne žene, ki ga je varala v zakonski postelji. Po težkih očitanjih in bojih je mož končno prijel za britev in ženi prerezal vrat. To se je zgodilo danes ob 3. uri zjutraj. — Težak Ivan Gerkman, uslužben v Tržaškem tehničnem zavodu, je stanoval v ulici Broletto št. 30. Več časa je dvomil o poštenosti svoje žene in jo slednjič preizkušal. Gerkman je prišel v pondeljek zvečer domov kakor navadno. Bila je deseta ura. Ko je — kakor po navadi — odprl hišna vrata in stopil v sobo, je našel v nji samo svoja dva otroka, ki sta mirno spala. Žene ni bilo nikjer. Misleč, da je v gostilni, se je podal v neko gostilno k Sv. Jakobu, kjer jo je našel v družbi svojega predstojnika Seicleka, očeta štirih otrok (Seiclek je Švab.) Seiclek je Gerkmana povabil, naj prisede. Brez pomisleka mu je Oerjcman ugodil. Od tam so šli v neko gostilno. Potem so se namenili proti domu. Zena je povabila Seicleka, naj vstopi. Hotela mu je skuhati še kavo. Seiclek je povabilo sprejel in šel v stanovanje. Seiclek je kmalu nato odšel. Prepir. Po Seiclekovem odhodu je med zakonskima Gerkman izbruhnil prepir. Med drugim mu je dejala žena, zasmehujoč ga: »Le pomiri se, saj otrok ni tvoj.« Gerkman je pri teh besedah ob-strmel. Prazna soba se je tedaj na-krat napolnila z otroškim jokom in klicanjem na pomoč. Gerkman je držal v roki britev, katere se je še držala kri. Zena je bila v postelji razgaljena. Nemo se je premikalo truplo semintja, iz vratu pa krvavela. Gerkman je ix) tem strašnem dejanju mirno odšel. Odložil je britev in zaklenil za seboj sobna vrata, mimogrede je povedal neki družini v hiši, da hoče naznaniti ves dogodek na policiji. Na cesti. Gerkman je stopil na cesto in srečal takoj v ulici S. Marco policaja. Pristopil je k njemu in mu povedal v nemščini: »Svojo ženo sem umoril, spremite me na policijo!« »Umorili?« »Umoril; z britvijo.« Policaj je Gerkmana odpeljal na mšpektorat, kjer so ga takoj zaslišali. Gerkman je na inšpektoratu govoril mirno in premišljeno; po izpovedi je podpisal zapisnik. Takoj po zaslišanju so telefonirali z inšpektorata na zdravniško postajo, ki se je na mesto nesreče podala z največjo naglico. Ko je prispela v imenovano stanovanje zdravniška pomoč, se je njenim uslužbencem nudil žalosten prizor: dve stisnjeni postelji, na eni strani omara in na nji luč. To je bila vsa oprava. Na eni postelji sta ležala dva otroka, Ivan in Marija, katera so polagoma zbudili in ju prenesli drugam. Mrtvo truplo je ležalo, dokler niso prenesli otrok iz sobe, v sredi med njima. Materin obraz Je bi! zakrit z odejo, pod katero je žehtela še vroča kri. Orkma-nova žena je bila stara okolo trideset let in je bila po poklicu babica. — Zdravnik je umorjeno ženo odgrnil. Vrat je* bil globoko prerezan, na prsih pa je imela nesrečnica sklenjene roke. Celo truplo je bilo oblito s krvjo. Zdravnik je konštatiral smrt. Policija. Kmalu za tem je dospel v stanovanje dr. Merki, ki je vzel s seboj na komisarijat okrvavljeno britev, ki je ležala odprta na omari. Po par minutah je prispela tudi sodnijska komisija pod vodstvom dr. Luccar-dija, ki je o vsem sestavil zapisnik. Umorjenko so nato prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. Pokojnica je bila — kakor pripovedujejo — vedno zelo vesela ženska, brez skrbi za moža in družino. Ugajali so ji veseljaški možje, in s takimi, se je bratila. Moža je to seveda bolelo. Zato je segel slednjič po morilnern orodju in ženi upihnil luč življenja. Gerkman je pravil, da mu je postalo življenje neznosno in je bil ta umor edini izhod iz obupnega stanja. — Gerkman pride pred poroto najbrže še to zasedanje. POHOTNI ČINI STAREGA CERKOVNIKA. Trst, 26. majnika. Te dni je prišla na dan zopet ena izmed tistih zakulisnih svinjarij, ki imajo svoje korenine v brezmejni perverznosti starih satirov. O stvari se ne piše bogve koliko, pač pa se mnogo več ugiba. Naj sledi nekoliko konkretnih podatkov, ki smo jih dobili o preiskavi. Babica klicana k 9letnemu dekletu. Zadnje dni je nekdo naprosil babico N„ stanujočo v ulici Armeni, da bi preiskala neko 91etno deklico, ki je tožila o notranjih bolečinah že več časa. Deklica je sprva strogo prikrivala in molčala, ker pa so se bolečine od dne do dne stopnjevale, je slednjič celo zadevo izdala domačim, ki so prosili babico, naj preišče otroka. Babica je to tudi storila in ugotovila, da je bila komaj 9letna deklica spolno zlorabljena, vsled česar so jo dannadan nadlegovale naraščajoče bolečine. Deklica se Je babičine preiskave močno prestrašila in je jokaje povedala, kaj Je neki star cerkovnik počenjal z njo. Na komisariatu. Babica se je takoj po dekličini izpovedi podala na komisarijat v uli-00 . vecchia. Tam Je dogodke razložila policijskemu komisarju, ki Je takoj uvedel natančno preiskavo, katero je vodil dr. Lordschneider. Dr. Lordschneider Je deklico zaslišal FBAS IAIIS, dJ.piom.iran. isrojač. Trst. - Ulica Tor S. Picro 4 - Trst Podružnica: Nabrežina 99. Jestvine, koloni jul no blago. FR. MILLONIG - TRST Piazza Caserraa 5., blizu Narodnega doma. Razpošiljanje po podu, in po njenih izpovedbah ugotovil, da je bil dekličin skrunitelj neki cerkovnik, stanujoč v ulici Giustinelli št. 3. Ta cerkovnik je 9Ietnega dekleta večkrat povabil k sebi na dom. Pred dvema mesecema jo je peljal tudi v cerkvico in počenjal z njo — v zakristiji svinjska dejanja Dr. Lordschneider se je hotel o celi zadevi temeljito prepričati, ter poslal na ogled več policijskih agentov, ki so izvohali, da je stari svinjar izrabljal tudi dekletovi sestri v starosti sedmih In pol in pe-*tlh let, kateri je pravtako izvabljal v zakristijo, da je z njima zadovoljeval svojo živinsko pohotnost. Plačeval, oziroma obdaril je deklice ob takih prilikah s podobicami in soldi. Policija je starega cerkovnika C. Campolnia aretirala. Pri aretaciji je povedal, da je star 64 let. Stari pohotnež je vsa dejanja tajil, naposled pa jih je moral pod obtožbo deklic priznati. Moralnega svi-njarja so zaprli. Deklice je nato preiskal dr. Schaffler. Telesnih poškodb ni posebnih, pač pa je stari satir dekleta moralno popolnoma izpridil. Opisani dogodek ni v njegovem življenju samcat slučaj. Pred desetimi leti so prišli na sled prav taki svinjariji, in takrat so Campolina občutno zaprli. Pomagalo pa ni nič, kar najboljše potrjuje ta ponovitev. Stvar pride pred sodišče. Ljubljanska porota. Star požigalec. Gregor PodjeiJ je že star mož — izpolnil je že 60. leto življenja. Nima nikogar na svetu, popolnoma sam je in preživljal se je s tem, da je služil za hlapca sedaj pri tem, sedaj pri onem posestniku, kadar je bil brez službe, ga je podpirala občina, včasih je bil pa tudi v bolnici. Zadnja njegova služba je bila pri Brezniku v Mengšu, leta 1911. je pa služil pri posestniku Dorniku, tudi v Mengšu, in sicer od 3. marca do 31. julija, torej prav malo časa, ker ga je Dornik odslovil, to pa zato, ke? je bil preveč — len za delo. Od takrat, ko ga je Dornik odpustil iz službe, je Podjed kuhal na svojega bivšega gospodarja tiho jezo in ta jeza je bila skoraj gotovo tudi vzrok, da je Dorniku 20. aprila t. I. hotel zažgati gospodarska poslopja, hišo in sploh vse, kar je pa preprečila Dornikova dekla, ki je čisto slučajno zagledala mal ogenj v kozolcu in alarmirala domačine in sosede, ki so ogenj takoj v začetku udušili, tako, da je napravil škode komaj za kakih 80 vinarjev, ko ga pa ne bi pravočasno zagledali in udušili, bi izgorelo več sosednjih objektov. ki se nahajajo v neposredni bližini in škoda bi znašala več tisočev. Sum je padel takoj na obtoženca, končno je pa stvar dognal in na prav spreten način pripravil osumljenca k priznanju orožniški straž-mojster Adolf Rabič. Pri razpravi obtoženec prizna dejanje, izgovarja se pa s pijanostjo, ker je poprej izpil četrt litra žganja. Priče sicer potrdijo, da je res izpil četrt litra žganja, pravijo pa, da ni bil pijan, ker žganje ni bilo močno, temveč špirit pomešan z vodo, (kaj vse pijejo naši ljudje!) več prič pa tudi izpove, da je obtoženec tudi poprej že večkrat s kako besedo dal razumeti, da se hoče Dorniku maščevati. Krivda je bila torej očitna in državni pravdnik je imel lahko stališče. Tem težje stališče je pa imel zagovornik dr. Tavčar, ker zamorca ni mogoče tako oprati, da bi postal bel in tudi požigalca, ki se mu dejanje od več strani dokaže in ki končno tudi sam priznava dejanje, ni mogoče obraniti pred porotniki. Gregor Podjed je bil obsojen na štiri leta strogega zapora z običajnimi poostritvami. Izgubljeno življenje I Do šestdesetega leta hlapec, ki hodi od enega gospodarja do drugega, potem štiri leta zapora in ako ta leta preživi, kaj bo z njim? Občinski revež bo in grenki bodo zadnji dnevi njegovega življenja.«. SatUNlin Kinematografski weferI burkeZev, vCiftUl II s BI ■ fllSflCIVlQ naivečja veselost 2 uri predvajanja E*1®*2?” sobota 30., bink. nedelja ~%mem 31., blnkoStni ponedeljek 1. junija. ^iPlfJ čudoviti doživljali. Znamenit, jako zabaven, mističen, film Predstave vsak dan ob 41 po enakem romanu lules Vernea. 8'/, 5 ob nedeljah in praznikih ob 21/,, 4‘ ■„ 61/.,, 8 Za damo se išče preskrba za junij,, julij in avgust najrajše v Vod-matu ali Trnovem. Ponudbe z navedbo cene s hrano ali brez hrane na upravništvo »Dneva« pod »Dama« do 10. junija t. 1. Cene prostorom: ZAHTEVE ALBANSKIH VSTAŠEV. Drač, 27. maja. Naposled se je vendar zvedelo za zahteve mohamedanskih vstašev. Vstaši, ki so strašno razjarjeni, da je albanska vlada dala na nje streljati, zahtevajo, da se vlada odstrani, ker je Albancem sovražna. Žele si turškega gospod-,stva. Zahtevajo, da se verski pouk vrši na temelju mohamedanske vere. KDO ŠUNTA? Rim, 27. maja. Govori se, da so albansko vstajo pripravljali mlado-turki. PROTI VSTAŠEM. Drač, 27. maja. Od prebivalstva ;!z Elbasana, Korlce in Valone je dobila mednarodna kontrolna komisija brzojavne opomine, da naj se vstalem ne daje nikakšnih predkoncesij. KAJ STORI EVROPA? London, 27. maja. Angleška vla-da se še ni odločila, ali naj pošlje čete v Albanijo ali ne. POTRES NA OGRSKEM. Budimpešta, 27. maja. Na severnem Ogrskem je bilo čutiti močne potresne sunke. Komorn, 27. maja. Tu je bil močan potres, ki ga je spremljalo podzemsko bučanje. Več hiš je porušenih. Prebivalstvo je zapustilo hiše in v paniki bežalo na prosto. Varono, 27. maja. Tudi tu je potres napravil mnogo škode. Več hiš je podrtih. TRŽAŠKI INSTRUMENTI NAZNANJAJO POTRES. Trst, 27. maja. Instrumenti na tukajšnjem opazovališču naznanjajo dva močna potresna sunka v oddaljenosti 500 km. POGODBA MED OGRSKO IN BOLGARIJO. Budimpešta, 27. maja. Med Bolgarijo in Ogrsko je prišlo do dveh pogodb (ki so najmanj rezultat izborne bolgarske politike!). Prva pogodba se tiče prometne zveze med Avstrijo, Sofijo in Egejskim morjem .tako, da pojde promet mimo Srbije in še nekega drugega tujega ozemlja. Vlaki, ki vozijo med Budimpešto in Oršovo, bodo pasažirje in pošto ter blago iztožili v Oršovi, kjer bo (vse to prepeljal parnik donavske paroplovne družbe do bolgarske postaje Lom Palanke, kjer vse prevzame zopet vlak do Sofije in Egejskega morja. Drugi mesec se ta pot že otvori. Druga pogodba se tiče direktnega brzojavnega prometa med Bolgarijo in Ogrsko. Postavljene bodo brezžične brzojavne postaje. KER NI ATENTATORJEV, — LOVE ANARHISTE. Zagreb, 27. maja. Ker o atentatu na Skerlezca ne more biti govora in je bilo vse le izmišljeno, in domnevano, je policija začela iskati — anarhiste. PARLAMENT. Dunaj, 27. maja. Nemški poslanci s Češkega so sklenili, da se udeleže češko-nemških spravnih pogajanj. Zahtevajo tudi brezpogojno sklicanje državnega zbora, ker mora debata o Kaizlovib spominih in o ŠvI- • hovi aferi priti pred parlament. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vlnariev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. I. nadstropje, takoj odda. 470—x KORESPONDENCA. Gospodič želi korespondirati z gospodično nad 20 let staro z lepo zunanjostjo. Naslov »Anončna ekspedicija 248—1. 464—3 Edina primorska tovarna dvokoles »Tribuna" Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar Gorjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. jE"’- IBeitjel 8*rlca, Stolna n lica štev. 8—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ir K 30 vin.; K; 80 vin.; 40 vin. Modistmja Minka Horvat, Ljubljana, * ktari trg 21. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. S potrtim srcem javljamo, da nam je danes, dne 26. maja ob 12'/4. uri opoludne, naš dragi sin, ozir. brat Vladimir IleiK umrl v 16. letu svoje starosti po dolgi štirinajstletni bolezni, ki je bila edina in tragična vsebina njegovega življenja. Pogreb tega našega trpina bo v četrtek, dne 28. maja ob 5. uri popoludne od hiše žalosti, Zarnikova ulica št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. UUBUANA, dne 26, maja 1914. Dr. Fr. Ilellč in Ana IleSIČ starši. Milivoj in Svetozar Ljudmila in Vanda brata. sestri. I. slov. pogrebni zavod Josip Turk. Iščem kompanjona kateri bi mogel razpolagati s 10.000 K za prevzetje 2 kantin pri zgradbi železnice Kraljevo-Raška v Srbiji. Zaposlenih bode čez 1000 delavcev, za katere bode treba oskrbovati hrano in pijačo. Ponudbe takoj Osebno, ker je zadeva nujna pod Slo- venec v Hotel „Evropa“ Kraljevo. ^ANATORIUM-EMONAJ 1 ZA • NOTRANaEp • BOLEZNI. [ DCA. ■41 LvJUBLUANA • komenskega- ulica- 4 \ I/ fiE^zpiwwK:praMARKJ ■ DR- FR. DERGANC Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv Premeri & Jančar Dunajska cesta St< v. 20. fv| nIftl j311111 Kolodvorska ulica štev. 18. ZFxiet:ne emajlu e "barve, Isarbolinej, mavec itd.. ifcTa, aroTon-o in ae"toelo. £Ta, ax©1oxL© laa. aeTselo. Kontoristinjo Slovenko z lepo in hitro pisavo, veščo strojepisja, sprejme Vydrova tovarna hranil v Pragi VIII. Začetna plača K 90"— mesečno. Oni, ki bode sprejeta povrnemo vožnjo v Prago. Nastopiti se mora čimpreje. K ponudbi je priložiti prepis spričeval iz meščanske in trgovske šole ter sliko. Za originalna spričevala se ne jamči. — Znamke za odgovor ni treba priložiti* Filip Peterlin, trgovec in posestnik, Vida Peterlin roj. Cvar, poročena. Ribnica-Ortnek, dne 28. maja 1914. Brez posebnega obvesilla. I Podpisani ti dovoljujem slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem prevzel in da otvorlm na blnkvltno nedeljo staroznano gostilno pri Sokolu : Nadvojvode Friderika cesta štev. 4 : (preje Gruberjeva cesta) ki jo je pred 40timi leti ustanovil moj pokojni oče. „>. esse: prt“"“ v,“ ■* •*- -* »-*- Vzprejemajo se abonenti na hrano, ki se oddaja tudi na dom po zmernih cenah. KeglJIKe — 25 m dolgo — je cenjenim gostom na razpolago ter se odda za posamezne dni v tednu. Priporočam se za obilen obisk. Z velespoštovanjem Ivan Mehlč. i Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ------------tvrdke R. MJKLAUC -------- „Pri Škofu“ Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica, s PceeTceii ccL