Štev. 40. Y Mariboru 5. oktobra 1882. Tečaj XVI. List ljudstvu v poduk. izhaja vsak retrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem nt dom za eelo leto 3 (fld., zn pol lota 1 gld. 60 kr., /a četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarnUtrn v dijaikem s6meniiču (Kn&benseminar). — Deležniki tiskovnega druitTa dobivajo list brez posebne naročnine, 1'osamtsne listo prodaja knjijtar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi sc ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila so plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr,, dvakrat 12 kr., trikrat Ifl kr Praska zoper Jnde na Ogerskem. Požun ali Pressburg je veliko in slovito mesto ogersko. Mnogo ogerskih kraljev bilo je ondi slovesno kronanih. Okolica je lepa in rodovitna, prebivalstvo pa mešano. Stanujejo namreč ondi Magjari, Nemci in Slovaki in zadnji čas čedalje več Judov, Židov ali čifutov. Slednji se ne pečajo jednako drugemu prebivalstvu s poljedelstvom, ali težkim rokodelstvom, ampak zvečinoma s trženjem, krčmarstvom, sploh s podjetji, kder je veliko kapitala potrebno. Eden teh Judov ima tovarnico in v njej 2000 krščanskih krojačev, ki mu proti revnej dnini izdelujejo oblačila za kupčijo. Mnogo je tudi židovskih žganjarjev, največ pa oderuhov, ki denarje proti silnim obrestim izposojujejo iu tako zlasti menjše gruntne in hišne posestnike stiskavajo. Judje imajo naposled še ondi nemške in mag-jarske novine v svojih rokah pa vse to jih ni moglo braniti, da nebi zašli v veliko nesrečo, katero so zvečinoma sami zakrivili. V sredo 27. septembra zvečer napravilo je veteransko društvo bakljado svojim prijateljem. Prišedši pred hišo poslanca Simoniy-ja za-svira godba in množica upija: eljen Simoniy. To pa Judom ni po volji, kajti Simoniy izdava list „~Westungarischer Grenzbote", v katerem se piše zoper židovsko oderuštvo itd. Razdraženi Judje začnejo toraj psovati, po ljudeh pljuvati, iz oken kupice poganjati. No, in sedaj je bil ogenj v strehi. Razjarjena množica začne še huje upijati: eljen Simoniy, eljen Istoczy! (ime poslanca, ki dela zoper Jude) ter začnejo s kamenjem šipe ubijati. Sicer prihitijo policaji, župan, vojaštvo pa vse to še ljudi le huje raz-draži. Na tisoče se jih vali po ulicah. Pobijajo šipe, lomijo vrata in dveri, terejo v pivnicah, krčmah, štacunah vse pohištvo, razlijajo žganje in vino, mečejo blago na ulice, sploh razsajajo skoraj celo noč. Drugi dan je bilo mirno, dokler niso Judje ljudij zopet razdražili. Dva pekarska pomagača nek profesor in kmet Slovak so po ulicah hodili in ogledavali kako so Judom šipe in šta-cune bile razbite. Naenkrat se zakadi nad nje tropa Judov ter začne v nje pljuvati in jih pretepati. Prvi trije so komaj všli, kmet je pa bil tako sklan, da je par dni pozneje umrl. To je pa na samo mesto, ampak celo okolico silno razburil». Vsled tega so bili Judje v petek in soboto |y Požunu zopet napadani. Domača policija in vojaštvo ni moglo reda ohraniti. Od mini-sterstva je toraj Jekelfalussy odposlan, da okliče obsedni stan ali hitri sod. Vojakov mu hiti v pomoč iz Grjura, Komarne in Trenčiua; kajti sedaj razsajajo zoper Jude po vsej okolici daleč na okrog. TJbili niso, kolikor znauo, nobenega Juda pa škode so jim naredili veliko. Judje bežijo na vse strani! Pravoč je, ka je cela praska bila pouzro-čena po Simoniy-ji poslanci, drugi trdijo, ka so jo naščuvali rovarji iz pruske Nemčije, kder tudi zoper Jude nekateri silno rogovilijo. Vendar to bodo še le sodnijske preiskave dovolj jas-nile. Sedaj imamo še premalo zanesljivih podatkov. To pa je gotovo, da se Judom povsod bližajo hudi časi. Ljudje so se jihove druščine navolili. Gospodarske stvari. Upliv listja na zorenje grozdja. Že zdavnej je znano, da se v zelenem listji narejajo organične snovi. Osnova škroba, sladkorja in drugih rezervnih tvarin se tedaj zmanjša ali celo pretrga, ako se rastlinam mnogo ali vse listje osmuče. Vinorejci pogostoma mislijo, ka grozdje tim sladkeje postane, čim bolj ga solnce neposredno obseva. Zaradi tega čestokrat potrgajo vse perje nad grozdjem češ da mu dela preveč sence. Samo ob sebi je misliti, da mora tako ravnanje škodovati ne le grozdju temuč tudi lesu; a vendar se ta misel s poskušnjo dokazati in utrjevati dozdaj ni dala. Leto 1875 je bilo za tako opazovanje posebno ugodno; v početku poletja se zavoljo slabega vremena ni moglo izobraziti dosta reserv-nih snovi. Zarad tega je les in grozdje kljubu lepemu vremenu meseca augusta in septembra le počasno zorelo. Pri svojem potovanji sem na take razmere posebno pazil in se tudi zaporedoma prepričal, daje grozdje ondi manj zorelo, kjer se je nad njim premalo perja puščalo. Pri mnogih kmetijskih razgovorih sem kazal po številu listov različno zrelo grozdje; nekteri inače pametni vinorejci so se čudili uvi-devši z lastnimi očmi ugodni upliv perja, med tem ko so poprej mislili, da listje zrelost zadržuje, ne pa pospešuje. Od Obkircha sem si vzel več takega grozdja za kemično preiskavo domu. Jtmal sem si grozdje od enega trsa. Skončatek [tega preiskovanja je: Specifična teža grozdnega soka 1. Črni burgundec, deloma še zelen brez lista nad grozdom...... 1*0880 2. Černi burgundec, moder z dvema listoma nad grozdom 1-0480 3. „ „ moder, z enim listom . . . 1-0745 4. „ „ moder, z več listi .... 1-0745 5. Kraljevina brez perja .... 1-0755 6. „ „„.... 1-0510 7. „ s perjem .... 1-0710 8. „ „'.... 1-0735 Ker se čas cvetu ni opazoval in se pri preiskovanji ni gledalo na vse sodelavne moči, te številke še nič ne dokazujejo, a vendar podpirajo misel, da potrganje listov nad groz-jem zadržuje izobrazovanje sladkorja. Vzgled pa, ki naše mnenje skoro do resničnosti izpriča, sem najšel v Karlsruhe. Pove mi namreč neki meščan, da ima ob svoji hiši trs, kojega grozdje nobeno leto popolnoma ne dozori, med tem ko se drugo grozdje istega trsa do dobrega omehči. Ko ovi trs pogledam, najdem, da ima ta krepka moršina debelo in zrelo, pa tudi drobno in zeleno grozdje i tako dalje v vseh stopnjah zrelosti. Z vso določnostjo sem tukaj lahko dokazal, da je različnost zrelosti odvisna od večega ali manjšega števila listov, ki se nad posameznim grozdjem nahajajo. Kjer je bilo vse perje potrgano, bilo je grozdje drobno in nezrelo; kjer je ostal še eden list, bilo je zreleje, kjer pa več, je tudi grozd popolnem dozorel. Ta trs je nespametni vrtnar tako zdelal, ker mu je v vsakem poletji perje osmukal. Po [tem, kar smo zgoraj o sodelovanji listov pri prikaznih rastlinskega življenja povedali in na trsji samen opazovali, ni več dvomiti, da je grozdje manj sladko, les manj zrel, ako se preveč perja potrga. Ko bi kdo iz tega sklepal in menil, da se ploh noben liât potrgati ne sme, motil bi se ravno tako, kakor ovi, ki vse listje porrže. Perje le tedaj sladko grozdje dela, ako svetloba in zrak na-nj uplivate. Če je preveč perja, če list listu senco dela: takrat perje škoduje ne pa hasni. Pri smukanji trsov morata nad najvišim grozdom ostati vsaj dva lista, ki ne le sladkor vzbujata, ampak v nekem obziru grozd tudi toče varjeta. Dr. J. N e s s 1 e r. Nekaj o prezimovanji bučel. Bučele srečno skozi zimo spraviti je velika težava in kteri bučelar to zna, se sme pač pravi umetnik v bučelarstvu imenovati. Kdor tedaj hoče svoje oskrbljenke skozi razne ne-varščine zimske brez škode v toplo spomlad pripeljati, ta jim mora pred vsem drugim za toplo stanovanje, za mirno stališče, za naj manj 15—18 funtov meda v satovji, za mlado matico in za dosti ljudstva skrbeti. Panji, ki imajo pregibljivo satovje, se morajo od znotraj skrbno zamašiti. Posebno bolj slabi panji se morajo od zgoraj dobro zadelati. Koristno je, če bučele do panjevega stropa priti morajo. Topla soparica se kvišku vzdiga in se na mrzlejem stropu v roso spreminja. Bučele potrebujejo tudi po zimi vode in ta na stropu viseča rosa jim vodo nadomestuje. Bučele, ki na prostoru stojijo, kteri se večkrat močno stresa, postavim blizu drvarnice ali skednja, imajo spomladi vedno veliko mrtvih. Pri vsakem udarci se bučele prestrašijo in raz toplo kepo, v kteri sedijo, razletijo, potem pa otrpnejo m zime konec vzamejo. (Konec prihodnjič.) Zavoljo govedorejstva in izvrševanja nove deželne postave zadevajoče povzdigo govedorejstva so mariborski okraj razdelili v 15 okolišev ter vsakemu izbrali načelnika. Teh imena so: Millemoth, Franc Robič mlajši, Jož. Kramberger, Jož. Walher, Jož. Baumann, Jož. Wregg, Franc Bothe, Anton Vajksel, Franc Rečnik, Fr. Purgaj, Franc Ramuta, Franc Le-dinek, Ladislav vitez^plem. Tarnavijecki, Jan. Kramberger in Jurij Crnej. Toti možje vkup storijo ogledni komisijon, ki dne 6. iu 7. okt. ogleduje na starem vojaškem vadišči v Mariboru živino in deli premije za plemenske bike. Sadjerejska razstava v Trstu bila je lepa in štajerskih sadjerejcev je bilo največ in najlepšega sadovja razstavilo ; grof Henrik Atteins je dobil zlato svetinje, baron Warsberg v Savinjskej dolini priznalno diplomo. Koroško gozdarsko društvo prav za prav Jud Hirschler in lesni-liferant in Italijan g. G-autoni v spodnjem Draubergu vjameta na leto 16.000 fl. dobička pa davka ne plačujeta, kmeti fia, od katerih dobivata les, omagujejo pod ve-iko dačo. Dopisi. Iz Vitanja. (Letina — celjski lisjak.) Veselili smo se božjih darov, kojih so nam njive naših planin tako obilno obetale; pa veselje to nam zdaj kali slabo deževno vreme, ki nam ne pusti pridelkov pod streho spraviti. Pšenica v ostrvih klije, krompir gnjije, turšica in hajda ne dozoreva, otave ni moči posušiti; tako že res zdihujemo po lepem vremenu, — Bog nam ga daj. Pa nekaj drugo je, kar nas neizmerno veseli! Ni bilo od začetka sveta do letos nikogar, ki bi se za kmeta brigal; letos pa se je, kakor je že itak od zemlje gor do nebes znano, rodil v Celji „Kmetski prijatelj." Jz tega še ho nekaj. Zdaj je še mlad, pa že slovenskim kmetom tako lepo razlaga sveto pismo, ljubezen do bližnjega! Ko bi oča tistega „prijatelja" nekoliko časa med kmeti živel, bi se prepričal, da slovenski kmet svojega bližnjega ljubi s čistejšo ljubeznijo morda bolje kakor on — učitelj „luči!" Zakaj, vas lepo prosimo, zakaj nam toliko trobite o ljubezni do Nemcev i njih jezika? Pokažite nam narod na svetu, kteri bolje ljubi in spoštuje druge narode i njih šege, kakor .Slovenci Nemce i njih jezik, pa še nij dovolj! Ce se Slovenec naseli na Nemškem, postane v kratkem Nemec; Nemci pa stoletja med nami žive, pa ostanejo vedno nemški; k večemu, če se navadi nekoliko za silo slovenski lomiti, n. pr. „kakšni fetri dons pihala?" ali pa: „ti nič v cerkva na kor pojati?" i. t. d. Tisti „prijatelj" ve, ka so Slomšek v blagem spominu pri nas. Zato nam priporočuje tako spoštovati nemščino kakor Slomšek. Tisto pa je pozabil, ali nikoli vedel nij, kar stoji v Volk-marjevem životopisu odSlomšeka: „Brez modre glave in pravičnega srca, je tudi nemška beseda prazen mak. Slovenci! ne bodite abotne šalobarde le na nemščino gnati, pobistrenje glave in požlahnenje v srca pa zanemarjati. To bi bilo narobe delo. Šole so nam potrebne, to lehko vsak spozna; ali kdor le po nemški besedi šole ceni, se močno goljufa. Gorje vam, ako svoje otroke samo zato v šolo pošiljate, naj bi se nemščine učili, za modro glavo in pošteno srce vam pa nij mar! Nezarobljeni, napuhnjeni otroci vas bodo po nemško kleli, vi stariši pa bote po slovensko solze točili." Da „prijatelj!" lepi so nauki Slomšekovi lepi, pa če jih se bo-demo vsi Slovenci držali, se boš ti celjski lisjak milo jokal in kmalo umrl! Z Veternika nad Kozjem. Prišel sem bil po dolgem času zopet domov hoteč se malo oddahniti. A tu mi rečejo mati: „pojdi Jože in obišči svoje prijatelje." Prekobalil sem bil v resnici nekaj gričev in hribov, in prišel tako od svojega nosa vojen v Kozje. Tu mi pri neki hiši zastavi čvrst možak pot, da nisem naprej mogel. Vošil mi je dobro jutro, se ve da, nemški; in v dalnjem razgovoru sem sprevidel, da je imel mož neznano veliko na pol šepastih nemških besed v svoji nemčurski bisagi, in jih povsod rabil, kjer bi imel slovenskih besed na izbiro. Zares mi ni bilo mogoče razločiti, ali je ta mešanca nemški, ali slovenski govor. Toliko pa vem, da so vsi, ktere sem nalašč v to svrho ogovoril, z nemščino mučili se in davili, da sem se za njihove zobe bal. Slednjič sem še nad potom malega paglavca vprašal, ali tudi ume nemški, in kdo ga je naučil ? Prikimal je, da hotč v šoli, da se vsakdo v prostem času nemški pogovarja, ali pa molči. Sicer pa umejo tudi nemško peti, kakor se je pokazalo pri zadnji šolski veselici, kjer se je slovensko otrokom razumljivo petje večinoma preziralo. Izne-naden vsled takih poročil zapustil sem Kozje, (želeč, da bi se vsi nemčurski jogri nemčurske polivke najedli) i se podal na Pilštanj, kjer sem si nekoliko srd potolažil, ker tukaj smo se dobro imeli, se slovensko pogovarjali, kakor se spodobi. — Samo jedno željo bi še izrazil, ktero je že enkrat nekdo v Gospodarji izjavil, da bi nočni čuvaj svoj „Meine Horren und Da-men, losst en sogen" opustil. Saj mu je znano, da ga po noči noben Nemec ne posluša, sam pa tudi besed svojih ne umeje. Sicer pa prijatelj, brez zamere. Ce pridem še enkrat v vaš trg, in bom slišal, da si one nemške ostanke za plot vrgel, ga bova na tvoje in moje zdravje en poliček srknila. Dr. Jože. Od Ormoža. (Volitev v okrajni za stop.) Priporočilo našim volilcem v predzadnjem listu „Slovenskega Gospodarja" ni ostalo brez pričakovanega uspeha; naznanjena volitev v okrajni zastop iz skupine vel. posestva se je za nas sijajno izvršila ker prišli ^so skoraj vsi naši volilci. — Naš č. g. župnik Svinger je bil izvoljen „s 40 glasi med tem ko je nasprotnik gospod Štamen le 23 glasov vjel. — Kot vladni zastopnik k volitvi je prišel sam c. kr. okrajni glavar g. Premerstein in so bili voljeni v volilno komisijo gg. Dr. Geršak, Kočevar in Robič. — Na naši strani so bili vsi kmetski volilci in niti eden ni bil v nasprotnem taboru; razun tega je bilo še plemstvo pri nas s pooblastili pridno zastopano. Med nasprotniki smo razun enega, ki jim je kod zastopnik južne železnice iz Ptuja (zadnja napeta žila) prišel na pomoč, videli samo znane Ormožke obraze; iz okolice niso imeli nikogar. Da je bila naša zmaga tako sijajna, imamo se v prvi vrsti kmetskim volilcem zahvaliti, osobito pa gg. Horvatu, Meškotu in Stibercu, ki so vsak v svojem kraji navdušeno uplivali na volice. — Vsa čast pa Središčanom, ki so, na čeln njih starosta g. Kočevar, bili kot eden mož. — Daj Bog, da zvestoba in edinost naših volilcev ne neba in potem nas mora navdajati blaga misel, da je prihodnjost okrajnega zastopa Ormožkega odločno naša. Iz Celja. (Štajerski „Lehrerbund"). Slavna skupščina učiteljska v Ptuji, kjer so naši učitelji neustrašeno izrekli svoje prepričanje, prizadevlje liberalcem veliko skrbij. Ti eo se namreč sedaj prepričati mogli, da so slov. učitelji vkljub vsemu strašenju v velikej večini odločno narodni, a da so odločni nemškutarji le redke izjeme. In vrlo narodno učiteljstvo je za naše narodne prizadeve res velike važnosti, kar moramo Slovenci v prihodnje še bolje v svoj prid obračati, ako hočemo, da se naše žalostne ljudsko-šolske razmere kmalu zboljšajo. Pred vsem moramo skrbeti, da se v naših učiteljih čedalje bolj vzbudi narodni ponos in da se pogumni in složni potegnejo za naše teptane narodne pravice v ljudskih šolah. Kot spodbuja naj služijo sledeče vrstice: Vsem Slovencem je menda znano štajersko učiteljsko društvo: „Lehrerbund", koje v enakej meri podpirajo nemški kakor slov. učitelji. Tako vzajemno delovanje v blagor šolstva in mladine bilo bi hvalevredno. Vendar, ker omenjeno društvo ni strogo pedagogično, ampak se veliko tudi v politiko vtika, bilo bi naravno, da v političnem oziru zastopa ravnopravnost. Ali sedanja osnova in zgodovina ovega društva jasno kaže, da je društvu cilj in smoter laži-pedagogika, ki samo nemškim šolam pravico daje, slovenskim pa kolikor mogoče nemščino vsiluje, kar je proti vsem zdravim pedagogičnim načelom. V političnem oziru pa isto tako drži z nemškimi liberalci, kojim razne „Vertrauens-" in „Dankadrese" vo-tira itd. Dalje! kot organ ali glasilo „Lehrer-bunda" služi list graškega „Lehrervereina" pod naslovom „Padag. Zeitschrift", ki isto tako zastopa pedagogiko v nemško-liberalnem smislu, in sploh nemško-liberalno stranko hvali in brani, o slovenskej pa le zaničljivo piše, slov. učitelje, ako se kje za svoj materin jezik potegnejo, na smeh postavlja in jim zabavlja itd. In ta list, ki je slov. ljudskemu šolstvu toliko sovražen, podpirajo — nekteri uže več kakor 10 let — celó taki učitelji, ki se k najboljšim narodnjakom prištevajo. Jaz vprašam: kak dobiček imajo naši učitelji od ovega društva? kakega ima naše šolstvo, naš narod ? In ali naši učitelji ne sprevidijo, kako revno ulogo igrajo nasproti svojim nemškim kolegom, ki se jih drznejo celó milo vati, ker so se „tako daleč spozabili", da so po zdravem pedagogičnem načelu in po svojem prepričanji proti nemščini v slov. ljudskih šolah glasovali! Toda dovolj ! H koncu izrečemo še upanje, da se bodo slov. učitelji gotovo kmalu vzdramili, in da bojo ali gore namenjene napake odstraniti skušali, ali pa — kar bi bilo še koristneje — sami se združili v posebno „Slov. učit. društvo za Štajersko". Nemško-liberalno „pedagogiko" (?) in nemško-liberalne pene pa popolnem prepustili svojim krivičnim nemškim in nemčurskim tovarišem! Pogum velja! R-n. Iz pod Pohorja. (Celjski lisjak.) Tudi tukaj pri nas se je nekterim kmetom vsilil, ta nebodiga treba liberalne frejmaurerske Celjanke mladič, zviti lisjaček, „Kmetski Prijatelj" zlasti pa v gostilnice — in sicer brez da bi si ga bili naročili — naj bi nam liberalne laži trosil, ter slovenskega kmeta na limance liberalnih nemčurjev vabil. Pa hvala Bogu, da so še naši kmeti tako zdrave pameti, da so tako hitro, spoznali, da nam je ta mladi liberalni listič toliko prijatelj kakor njegova babica, stara judovska blebetavka „Tagespošta" in njegova mati gizdava Celjanka, ki ga je porodila v Rakušovi tiskarni, ker se uže iz njegovega programa vidi, da ima namen to doseči kar še dozdaj blebetavke Tagespost in Celjanka nista dosegle pri kmetih. Seveda roditelji tega „Kmetskega Prijatelja" si bodo mislili, zdaj smo jo dobro zadeli, ker ta bo slovenski in nemški kmetu dokazal, kaj mu je storiti, če hoče srečen biti. Pa prevarili so se, ker ni tako — ampak naš kmet, ki količkaj današnjo politiko pozna, dobro ve, da liberalcem, in našim nemčurjem voda v grlo teče a sila kola lomi, zmislili so v sili, ter so temu mlademu judu naložili, naj rabi tudi slovenski jezik — kojega še vedno, toliko omikani kakor neomi-kani, Nemci imenujejo „Hundssprache"; v sili pa človek nepremišljeno dela — tako tudi nemčurji — ker sramovati bi se mogli „Hunde-sprache" rabiti — to je slovenščino, če hočejo nam kaj dopovedati, pa za to njim nič ni, ampak prizadevajo si na vse kriplje zopet na konja zlesti — pa kako zvito in hinavsko — tako da pri nas mu pravijo, da je volk v ovčjem oblačilu — ne pa „Kmetski Prijatelj" — in nekteri ga primerjajo tisti kači, ki je v paradižu iz prepovedanega drevesa Evo prijazno vprašala, zakaj ne je sadu tudi od tega drevesa. Kača hudi duh je dobro vedela, da ako hoče Evo k prelomu božje zapovedi pripraviti — more njej — od Boga govoriti, in ji more kaj obljubiti, da bo poželenje do sadja večje — in Eva je po sad segla in jedla. — Enake satanske lastnosti so se tudi izdajatelji tega „Kmetskega Prijatelja" poprijeli, ker dobro vejo, da ako se kaj zoper Boga in sv. vero piše in govori, da tega naš kmet in vsak kristjan slišati ne more. Zategadelj so ti zviteži začeli v svoj revni list pisati, da ne bodo črez sveto vero govorili, ampak samo resnico si bodo prizadevali nam oznanovati — ter da bi svoje kosmate laži bolj prijetne in verjetne nam napravili, se prederznejo jih povijati v prilike našega gospoda odrešenika — da ako bi hoteli naštevati, kaj še ti nemčurji s svojo pisavo vpletajo — bi potreboval celo polo, omenim še samo to, pišejo kako da baje sedanji duhovni pri-digvajo sovraštvo do bližnjega in sicer do nemca. In da bi ti zviteži še bolje kmetu se prilizali, rabijo v svojo zvijačo tudi povesti rajnega Slomšeka — brez da bi se spomnili, da so njim Mariborski nemčurji „Katzenmuziko" napravili, — za to, ker so bili narodnjak, ki jih je dan danes malo. Pa poznamo Vas liberalne ptičke, in Vam odprto povemo, da Vaše zvijače Vam ne bodo nič koristile — če ravno tako priliznjeno k nam govorite, z Vašim „Prijateljem", ker dobro vemo, da Vam je za sv. vero, in Kristusove prilike toliko kakor psičkii za čes-n i k; vemo tudi dobro, da se čres ali zoper sv. vero ne sme nič govoriti še menje pa pisati, ker hvala Bogu imamo še krščanskega vladarja — ter tudi ojstro kazensko postavo zoper enako djanje, torej nas s tem ni Vam treba slepiti. Vemo kaj je naš odrešenik bodi si v prilikah ali v svojih naukih učil brez da bi nas Vi na njegove prilike opominjali. — Poznali smo in dobro vemo, kdo so bili visoko častiti in nam nepozabljivi vladika rajni Slomšek, ter so še vednem spominu njihovi spisi in prilike, ki so nam tudi bolje znane kakor Vam, ter se Vam predrznemo reči, da se morete sramovati, — njih povesti rabiti v Vašo zvijačo — od starših narodnjakov pa naj to velja, da ako bi še oni živeli, bi Vam nemčurjem, tukaj na spodnjem Štajerskem uže bilo odklenkalo, kar Vam pa skoraj bo. To pa da se Vi gospodje liberalci, vselej in povsod zaganjate na naše narodne poslance, temu se ne čudimo, ker vemo da so Vam hud trn v peti, kakor si na primer, prizadevati, črniti dr. Vošnjaka in Hermana — s tem da sta tudi za petrolejevi davek glasovala — in Bog ve, kaj vse sklatite v Vaših liberalnih listih. A mi smo pa čisto drugih mislih o teh rečeh, ter se ne jezimo nad tem, ker vemo da niso oni tega krivi, ker vemo, da so v državnem zboru blizo dvajset let gospodarili gospodje liberalci — vemo tudi da se je država pod njihovim gospodarstvom, veliko zadolžila, katerega dolga pa še ogromno število je — plačan pa biti more — — ta — dolg pa moramo mi vsi državljani plačati — torej ni čuda če tudi sedajni poslanci nove davke nalagaja •— in denar iščejo pri raznovrstnih davkih za poravnanje ovih od liberalcev storjenih dolgov. Ali mislite Vi gospodje liberalci naj bi ta dolg sedajni konservativni in narodni poslanci svojim imetjem poravnali, ali pa morebiti bi to naj storila, g. dr. Voš-njak in Herman, ne tega niso dolžni, ampak vsi skup bomo mogli nositi to državno breme, ki so nam ga liberalci, svojim neprevidnim gospodarstvom naložili. Tudi vemo, kdo nam je zakrivil veliki zemljiški davek, kojega bomo v prihodnjem letu plačevali — nihče drugi kakor liberalci, ki so samo pri obravnavi zemljiškega davka porabili iz državne blagajnice blizo trideset milijonov gold. — In Vi se še predrznete, nam legati in pisati, da so sedajni poslanci to zakrivili? Ne mislite si, da tako malo vemo o teh rečeh, ker še poznamo može, ki so pri tistih komisijonih bili, in ti niso ne Vošnjak in ne Herman.—Mnogi so slovenski Judeži, ki bi za par grošov nas vse v sužnost prodali, ako bi jim bilo mogoče. Vas pa gospod urednik tega mladega liberalca je vredno omilovati, če nimate pri odvetniškem poslu boljših možganov, kakor pri vredovanji tega revnega lističa in Vas ni varno kakenra klijentu kot zastopnika priporočati. Vsem tistim gospodom priporočevalcem tega „Kmetskega prijatelja", naj veljajo besede slavnega pesnika, ki pravi: Grom ga vdari iz višine Izdajalca domovine. Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesar so Tirolcem in Korošcem vsled povodnji revnim dovolili 700.000 gld. podpore iz državne blagajnice ; vse dežele in mnogo ljudi daruje doneskov ovim siromakom. — V gosposko zbornico bode kmalu imenovanih več konservativnih gospodov, ki bodo šolska bremena zlasti kmetskim ljudem polajšali, kar so liberalci ondi zabranili. Sicer pa so nemški liberalci zadnji čas v tej reči začeli drugače misliti. V Beljaku na Koroškem je zborovalo društvo „Deutscher Verein" ki nasvetuje spravo z nemškimi konservativci tako, da jim liberalci privolijo 81etno šolo spremeniti v 61etno, in postavo za strogo posvečevanje nedelj in praznikov; konservativci pa bi potem morali pomagati Taaffejevo ministerstvo prevrči in Slovane potlačiti. To kaže na veliko slabost pa tudi slepoto nemških liberalcev! — Poslanec g. Schneid je zaradi bolehnosti položil poslanstvo za Ljubljano; Slovenci so župana Grrasellija postavili za kandidata. To je bila srečna misel! Nemčurji tišijo Schafferja naprej pa bo zastonj, čeravno ga židovska Tagespošta debelo hvali. — Iz Trsta poročajo zopet žalostne reči. Ko je c. k. namestnik Depretis v razstavi začel deliti svetinje itd. svirala je vojaška godba na bližnjej ladiji cesarjevo pesem in druge. Naenkrat pokne bomba in zdrobi dvema vojakoma nogi in rani več ljudij. Zločinec pa je zginil na malem čolniči, da ga ni najti. Namestnik Depretis prepoveduje slovenske zastave, zapoveduje slovenskim županom cesarja nemški nagovoriti, sploh vsak kihljajček pri Slovencih se mu nevaren zdi, italijanskim morilcem in rogoviležem pa ne umč dela ustaviti. — Hrvati imajo sedaj veliko veselje, ker je njihov največji narodnjak škof Strosmajer jim v Dija kovaru dokončal prekrasno stolno cerkev. K blagoslovljenju sta Strosmajerju čestitala papež in cesar. — V Kotorskem bilo je 27 mož obsojenih v ječo od 8 let do 7 mesecev, ker so se bili vstaje udeležili. Vnanje države. Egiptovsko deželo imajo sedaj Angleži in je ne bodo kmalu zapustili, saj iz dobra ne. V Kahiri je nekdo na železniški postaji ogenj napravil. Strelivo se vname in med strašnim pokanjem zgori; mnogo ljudij je ubilo. — Iz Rima se je strašna novica med svet poslala: papež so baje v vrtu Vatikanskem sprehajali se, pred vratami stojijo italijanski vojaki in teli eden je na sv. očeta ustrelil pa ni zadel. Vendar novine nekatere to tajijo. Sicer pa se katoliškej Cerkvi slaba godi na Italijanskem, papež imenujejo škofe, a posvetna vlada tem ne pusti do škofovskih sedežev ter jim brani pristop v škofovska poslopja. — Nemški kancelar Bismark se je Angležem ponudil v zaveznika. Ti so se nekaj časa branili, a naposled pritrdili in tako Francozom in zavezi s Francosko slovo dali; to pa zato, da bi zamogli Egipt sami pridržati in Francozom vsak upliv ondi odrezati. Ti so vsled tega močno razburjeni, ker vedó, da je temu Bismark kriv. Zato obračajo Francozi svoje oči v Italijo in Rusijo, kateri se čutite od Angležev in Bismarka uže dolgo razžaljeni. Ker so vse te države strahovito orožane, bati se je res vojske. — Ruski car pride baje kmalu v Va-šavo; zoper Nemce je pa ves narod razdražen in v Kurlandiji bilo je uže več nemških plemiče v ustreljenih. — Rumuni, Bolgari in Srbi začeli so se drug drugemu bližati in iščejo zaveze med seboj. — Bolgarski knez snubi hčer črnogorskega kneza, Zorko, ki dobi 3 milijone rubeljev dote od ruskega carja. — Greški kralj se je s Turki porazumel na mirnem in dobi nekoliko krajev ob macedonskej meji brez vojske. Za poduk in kratek čas. Dubrovnik. IV. Dubrovnik je zibelj jugoslovanskih vil. On je rodno mesto mnogih pesnikov, učenjakov in umetnikov, ki so doma ali na tujem širili slavo Dubrovniško. Dubrovnik je bil vrt, iz kterega se jevdozorel in pošiljal nepokvarjen sad v Italijo, Španijo, Francijo, v Turčijo, Rusijo in druge kraje, kder so Dubrovčani služili kot kardinali, ministri, generali, knezi, učitelji. Književnost Dubrovniška je pričela v polovini 15. veka, je cvetela najlepše proti koncu 18. veka in jela veneti v 18. stoletji. Gojevala se je v treh jezicih: latinskem, italijanskem in slovanskem. Ni je skoro stroke, v kterej ne bi se bili odlikovali Dubrovčani. Rektori Paduan-skega vseučilišča so bili Dubrovaški sinovi; n. p. 1. 1397. Ranjina; 1. 1492. Roza; 1. 1579. Din- ko Zlataric, domač pesnik, ki je umrl 1. 1607. Leta 1415. je bil v Padovi profesor bogoslovja Dubrovčan Serafiu Bunic; 1. 1811 Baselj in 1. 1730. Zurkovic. Na parižki sorboni (vseučilišče tako imenovano po svojem ustanovitelji Robertu Sorbonu, dvornem kapelami Ludovika IX.) je slul 1. 1421. Ivan Stojkovic, ki je po ukazu papeža Eugenija IV. dne 19. maja 1431. 1. odprl Basilejski občni zbor z vvodnim nagovorom. Modroslovje sta učila v Padovi 1. 1622. Gjuro in 1. 1631. Cerva; v Sieni Zuzeri; v Rimu in Florenciji Rajmund Kunid, vrli prelagatelj grških klasikov v latinščino; v Boloniji Remedelli, v Rimu Benedikt Stojkovič; v Milanu Bernard Zamanja, filolog na glasu. Kot matimatikarja slovita Marino Getaldic v Rimu in Josip Bos-kovic v Parizu; kot zdravnika Galeotti v Boloniji in v Rimu Baljivi. Stjepan Gradič, čuvar vatikanske biblioteke, bil je učen, da sta ga papeža Urban VIII. in Aleksander VI. zvala orakelj onega časa. Pesništvo počenja z Minčetičem in Gjurom Gržičem. Za tima sledč Mavro Vetranič, Stjepan Gučetič (napisal („Dervišjado"), Andrija Cubranovic, Nikola Nalješkovic in Marin Držič. Razvijali so pesništvo po načinu sosedne Italije. Izvirneje so popevali Dinko Ranjina, Dinko Zlatarič in Dinko Cubranovic. Tako je dospelo pesuištvo do cveta, ki se je najlepše razvil in do najlepšega sadii dozorel v treh največjih jugoslovanskih pesnikih: Ivanu Gundulic-u, Zjo-nu PaLmotic-u m Ignjatu Žurkovic-u, ki so dalmatinski Dante, Petrarca in Ariosto. Tem trem pesnikom se bližajo Ivan Bunič Vučevic, Vladi-slav Minčetic in Palmotic Dionoric. V 18. veku je utihnila v Dubrovniku vila pesnica vsled hudih nesreč, ki so mah za mahom zadevale nesrečno mesto. Od katastrofe na Kosovem polji je ohranil le Dubrovnik od jugoslovanskih dežel neodvisnost do 1. 1808. Vlada je bila aristokra-tiška v poslednjih letih obstoječa iz 50—60 vla-stelov ali plemičev, M so bili razporedjeni 1. v veliki zbor, 2. v senat in 3. v mali zbor. Vsem je bil načelnik ali predsednik knez, ki je bil le za mesec dni voljen, v kterem času je moral stanovati v palači in je nikoli zapustiti iz-vzemši, kedar je bila kaka javna slovesnost. Ta samostalnost je nehala 1. 1808. po zapovedi Napoleona I., ki se je polastil Raguse. Francozi so pozidali na visokem hribu tvrdnjavo: forte iinperiale, s ktere oznanujejo sedaj razno-barvane zastave prihod in odhod parnikov in ladij. Pozneje je bil Dubrovnik izročen Avstrijskemu cesarju, pod kterega žezlom se zopet vzdiga, ker skrbno neguje trgovino, ki je vir sreče in bogastva Dubrovčanov. Sedaj šteje mesto kacih 6000 stanovnikov in 1000 pravoslavnih, ki imajo novo, prav dično cerkvico. Ima gimnazijo, zavod za najdence, bolenišnico in narodno gledališče. Luka Gruž ali Gravosa po- staja od dne do dne važneja za trgovino v Bosno in Hercegovino. Za duševni napredek, bi rekel, pa sedanji potomci menda premalo skrbč in storž. Skoro da jih slovstvo ne zanima posebno; v tem oziru sem naletel na neodpustljivo nevednost. Ponašajo se res sč svojimi predniki, pa zakaj treba te častiti, tega ne vedo, zato jih pa tudi ne um6 posnemati. V tiskarni Dragotina Pretner-a izhaja ali je vsaj takrat izhajal edini leposlovni list „Slovinac" po dvakrat v meseci. Tako se vse spreminja. Mesto književnosti, mogočnosti, bogastva je sedaj romantaške žalosti. „Dubrovnik je prenehal, piše neki popotnik, zrušil se še ni, ali ugasnil je. Preživel je sebe in sedaj se sveti v lastnem grobu. Morje in hribi so ostali isti, a Dubrovnik ni, kar je bil. Zidovje jegovo ga kroži kakor poprej, kamen ne umre, a umrl je Dubrovnik. Republika spi in počiva v tišini svojega zidovja kakor Ivan Crnojevic, knez Črnogorski in Barbarosa, cesar nemški. Ivan in Barbarosa se bosta probudila, republika Dubrovniška se neče več. Omolknila je in omolk-nila na veke". Svedoči pa nam Dubrovnik, kako zamorejo delavnost in strpljivost in previdnost in edinost mestjanov tudi majhno mesto povzdigniti do svetovne znamenitosti in oblasti; in da sta dva stebra sreče in blagra: vera v Boga in vera v vlast. Smešnica40. Učitelj: „Zapomnite si, jutri mora vsak priti k skušnji". Eden učenec: Gospod, naš Tonek je uže včeraj doma povedal da bode jutri bolen l Janko. Razne stvari. (Veličastno) obhajali so Hrvatje blago-slovljenje nove stolne cerkve v Dijakovaru, dne 1. oktobra. Čehe ,sta zastopala slavni Rieger in prošt. Stulc. Škofu Strosmajerju, ki je utemeljitel stolnej cerkvi pa tudi jugoslovans-kej akademiji in vseučilišču v Zagrebu, čestitalo se je mnogobrojno. Med 400 telegrami je tudi eden, katerega je poslal slovenski kmet severne strani Pohorja, namreč g. Deržečnik, župan v Arlici-Janživrhu. Glasi se: „Preuzvi-šenemu vladiki, Strosmajer, v Dijakovaru: diki jugoslovanskej o blagoslovljenji stolnice čestita in kliče presrčni: na mnogo leta, na zdravje in živili, občina Janževi-Vrh-Arlica. tJJmor.) Od c. k. okrajnega glavarstva v Mariboru se nam poroča: Dne 1. oktobra do-poludne je nekdo posestnika Janeza Schonwet-terja v Samarkovi, v sv. Lenartskem sodnijskem okraji v Slov. goricah pa njegovega dveletnega sina z nožem in sekiro na grozen način umoril. Tudi žena omenjenega posestnika dobila je z nožem smrtno rano. Morivec je bežal proti sv. Marjeti na Pesnici in proti Jarenini. On je velik, precej močen mož, z brkaini pod nosom. Oblečen je bil v siv jopič, nosil temnaste hlače in črn klobuk. Prepasan je bil z modrim (plavim) prepasnikom. Mogoče, da je morivec kakšen brusar in se utegne imenovati Ludvik Ferk. Naj ga premejo in sodniji izročijo! C. k. namestnijski svetovalec Pavič, 1. r. (Ljubljanski Zvon) objavlja v 10. zvesku: Poslednji brat, Malo življenje, Izza mladih let, Slovenci za Karola Velikega, Na poti, Slovenska elegija iz preteklega veka, Mrtvaški ljubej, Po slovesu, Nemanič, Luterski ljudje, Bajke in povesti o gorjancih, Statistične črtice, Od kod so Podmiljščaki, Vuk Vrčevič, Šolstvo vv Bolgarski, Slovenski glasnik. (Štajerski brambovci) so se pri vojaških vajah v Bruku ob Lajti vrlo pridno obnašali, da jih je cesar sam pohvalil. (Častno srenjčanstvo je narodni trg Žavski podelil ^preč. g. kanoniku in nadžup- 0 niku Antoniju Žuži prilično njegove dijamantne sv. meše in grajšcaku g. Karolu Hauptu, predsedniku konjerejskega in hmeljarskega društva v hvaležno priznanje njegovih zaslug za pov-zdigo konjerejstva in hmeljarstva. (Obsojeni so bili v Celji:) Matilda Lapornik iz Celja na 5 let v ječo, Jožef Lešnik iz Hrastja pri Lembahu na 2'/» leta, Karol Mahorič v Makolah na 15 mesecev, fantje Kožel, Koštomaj, Kresnik in Orozel na 13 mesecev, ker so ploh pri Celji na železnico položili. (^Celjski lisjak) se dela, da je strašno domoljuben pa vendar ni besedice črhnil, da so svitli cesar po Slovenskem potovali. Jed-nako delali so neki italijanski listi v Trstu. Kakšni domoljubi so to, ki dobrotljivega cesarja ne vidijo, ne čujejo nič o njem, in ga ne spoštujejo ? Sicer pa uže vemo, kam nemčurski „pes taco moli." (Prusakonemški Schulverein) je za Pekersko nemčevalnico baje nekega dosluže-nega korporala v učitelja vlovil. No, Pekerčanje, kdo pa bode vašo deco krščanskega nauka hodil učit, ker v farno šolo, ki jo imate pred nosom in za katero še plačujete, ne pošiljate deco ? Ali hočete divjake vzrediti ? (V L o k i) so Slovenci spali, da so nem-čurji in liberalci v krajni šolski svet na Zidanem mostu stišali železniške štacije načelnika Peteržika ; v Tagespošti se jim krohotajo rekoč: „durch diese glückliche Wahl ist der Ortsschulrath in seiner Majorität liberal. (Južna železnica) prevaža pošiljatve siromakom vsled povodnji na Tirolskem in Koroškem hudo zadetim brezplačno. Loterijne številke: V Trstu 30. septembra 1882: 10, 55, 2, 85, 71. V Linci „ „ 46, 15, 80, 63, 83. Od sv. Vrbana se javi sledeče: Tri občine namreč : Drstela, LoČiČ in Livajnci so si v seji dne 8., 16, in 17. septembra 1882, č. g. Antona Kocuvana bivšega župnika pri sv. Vr-banu sedaj v Vuhredu za Njihovo neutrudno delovanje pri sv. Vrbanu za cerkev, šolo in že davno zaželjeno cesto in raznih žrtev enoglasno za častnega srenjčana izvolili. J. H. Zalivala. Slavna Slovenska Matica v Ljubljani je po gospodu profesorji Fr. Hauptman v Gradci knjižnici za šolo in dom sv. Križa pri Mariboru blagodušno podarila 28 bukvic in 6 zemljevidov, blagorodni imenovani gospod profesor na učiteljišči v Gradci pa je še 28 lepih knjig in 15 zemljevidov, več fizikaličnih, kemičnih, šolskih pripomočkov in več goldinarjev za uboge pa pridne otroke daroval, za kar vse šolsko vodstvo in cerkveno predstojništvo izreka prav serčno javno zahvalo. OCtLAS. ~~ Prostovoljno se proda v slovečem Š o-Stanjskem trgu v krasni Šaleški dolini na obstoječem Pačkem potoku stoječi lil lili s petimi tečaji, njivami, travnikom in gojzdi, proti jako ugodnim pogojem. — Več pri lastniku Matiji Jeraji po domače Prazniku v Nizki vasi pošta Mozirje in iz priljudnosti pri gospodu Anton Goričar-ji v Mozirji. 2—3 ktere potrebujejo vseh urad*kih poslov, ter slovenščine in nemščine v govora in pi«avi vajenega tajnika, ne priporoča mlad mož, zdaj že več let v službi pri odvetniku. Pisma na opravništvo tega lista. 3—3 3 Hiša na prodaj. | Blizo fabrike predivnice v št. Pavlu w "D«iVi/\l /In ta ■»■» a »\yirt innffliiirtnhiffnffifcdHfcg i KAHL KIEBIŠ, I 4 usnjar, I | pri sv. Trojici v Slovenskih goricah | I prodaja prav po ceni dobra usnja in pod- * | plate, ter se tudi vsem priporočuje za iz- * | vrstno izdelovanje kož itd. 2—2 p