DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN JUOKNIN« DAILY NEWSPAPfcfc
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 13, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
PARIZ, 12. marca. — čete prve'ameriške armade so danes zjutraj eno uro pred zoro, napadle nemške postojanke onstran Rene ter razširile svoj oprijem na desnem bregu za več kot eno miljo.
Podpirani po tankih in topovskih baterijah so prešli ameriški fantje v izpad ob petih zjutraj. Oprijem na mostišču pri Reni so ameriške čete zdaj razširile na 5 milj v globino ter tenajst milj v širino. Nemci so v naglici zbrali tukaj svojo bojno silo najmanj štirih divizij, kakih 40,000 mož, s čemer bodo skušali ustaviti Amerikance pri prodiranju v Rajh.
Nemci si na vse načine prizadevajo razbiti most čez Reno in več topovskih krogel je zadelo ogrodje mostu, toda jeklen most je vzdržal. Ameriške čete se naprej in naprej vsipljejo čez most v Nemčijo.
General Hodges, poveljnik prve ameriške armade, se je včeraj peljal v avtu preko Rene ter ostal na oni strani eno uro. Krogla iz nemškega topa je udarila v zemljo 50 čevljev od njega.
Nemški radio je danes poročal, da so postavili Amerikanci
pontonske mostove na raznih krajih čez Reno. Dalje so Nemci trdili, da so onstran Rene štiri ameriške divizije in sicer dve diviziji tankov, dve pa pehotni.
Berlinski radio je danes zatrjeval, da se Angleži pripravljajo, da udarijo čez Reno na severni fronti iz Holandije. To sodijo Nemci iz tega, ker je začelo angleško topništvo vedno silnejše obstreljevati nemške pozicije onstran Rene.
General Hodges je poslal preko Rene že tolikšno bojno silo, da bi morala priti že velika nemška moč, da bi vrgla Amerikance nazaj. Take sile pa naciji najbrže ne morejo organizirati iz svojih razbitih rezerv.
General Patton, poveljnik 3. ameriške armade, je skoro popolnoma počistil levi breg Rene Nemcev in je začel oblegati Coblenz.
Ves zapadni breg Rene, 150 milj v dolžnini, je zdaj trdno v rokah zaveznikov in sicer vse od Coblenza pa do Nijmegena v Holandiji.
Najmanj 23 nemških mest onstran Rene je zdaj v ameriških
rokah. Nemce je ta nenadni prehod Rene po ameriških četah tako presenetil, da se v petih dneh še niso mogli zbrati za kak večji, protinapad.
Tretja armada, ki oblega Cobtenz, nima pred' seboj lahkega posla. Mesto leži v kotu ob izlivu reke Moselle v Reno in ameriške čete morajo najprej čez Mozello, predno morajo vpasti v Coblenz. Onstran Rene pri Coblenzu je pa visoka pečina Ehren-breitstein, odkoder bodo naciji branili prehod čez Reno. To pečino naziv]jejo Nenjci Gibraltar ob Reni.
V Kolin je dospelo 42 ameriških častnikov in 26 vojakov, ki so prevzeli administracijo mesta, ki so bili posebno trenirani za to. Kolin, ki je nekdaj štel 725,000 prebivacev, jih šteje danes še kakih 100,000. Naciji so strogo naročili bivšim mestnim uslužbencem, da ne smejo v ničemer pomagati Amerikancem pri upravi mesta.
Mesto je zdaj brez vode in brez elektrike. Toda Amerikanci upajo spraviti vodne sesalke v obrat v teku enega tedna. Iz mesta ne puste nikogar, katerega prej dobro ne preiščejo, ker se boje tifusa.
Kratke vojne in druge vesti
WASHINGTON — Vojni delavski odbor je pristal na to, da premogarji na 28. marca lahko glasujejo, če bodo šli na stavko ali ne. Po vsej deželi bo 4,000 volivnih prostorov, kjer bo glasovale
kakih 400,000 premogarjev.
* * *
RIM — V odsotnosti je bil obsojen general Mario Roatta na dosmrtno ječo radi podpiranja fašizma. Generala še vedno iščejo po Italiji. Vsak na 24 let ječe sta bila obsojena Fulvio Suirch, bivši italijanski poslanik v Washingtonu in Franco Jacomi, bivši
italijanski podkralj v Albaniji.
* * *
MOSKVA — Iz Odese je odpotovalo domov kakih 3,40C Amerikancev, Angležev in Francozov, ki so jih Rusi osvobodili iz nemškega ujetništva. Kakih 10,000 jih pa še čaka na vkrcanje za domov.
* * *
STOCKHOLM — Iz Nemčije prihajajo poročila, da je bivši nemški poslanik v Turčiji, Franz von Papen ujetnik pri zavezni kih. Baje so ga dobili v roke, ko so zasegli njegovo posest v Po-
saarju. Zavezniki o tem molče.
* * *
RIM — Feldmaršal Kesselring je povedal svojim četam, da bodo branile Italijo do zadnjega moža, ker s tem ne branijo Italije, ampak Nemčijo. Nedavno se je širila govorica, da bodo Nemci odpeljali vse čete iz Italije.
LONDON — časopisje v Stockholmu .poroča, da so izbruhni1 v Monakovem veliki izgredi med civilnim prebivalstvom. Tanki
WASHINGTON — Francija je plačala Zed. državam $40,-000,000 za material, ki je bil poslan iz Amerike zadnji dve leti v francosko Afriko. Na račun tega je Francija že plačala $153,-668,907.
CAMPBELL, O. — Steve Holiday, star 22 let, toži Missouri Pacific železnicp za $100,000 odškodnine. Ko se je vozil na vlaku iz taborišča v Louisiani proti St. Louis, Mo., ga je sunek vrgel skozi odprta vrata vagona.
LONDON — Predsednik češke republike, Edvard Beneš je na potu v mesto Košice, drugo največje mesto na češkem, da bo sestavil novo vlado. Beneš je bil šest let v izgnanstvu v Londonu.
Za poštnino
Mrs. Zupan iz 8118 Mansfield Ave. nam je poslala $2.00 za pošiljanje časopisa,vojnim ujetnikom. Prav lepa hvala.
Zadušnica
V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Ferdinanda Starin. —-o-
12 UR PO NAPADU JE ŠE VEDNO GORELO V NAGOYA
Guam, 13. marca. — V nedeljo so ameriške zračne trdnjave napadle japonski center za iz> delovanje letal, Nagoya. Napad je bil izvršen kmalu po napadu na Tokio v soboto. Poizvedovalna letala so vzela slike gorečega mesta Nagoya 12 ur po napadu in slike kažejo, da je v mestu še vedno 15 velikih požarov.
Slike tudi kažejo, da je bila najbolj prizadeta tvornica letal Aichi, od katere so bombe razdejale 358,000 štirjaških čevljev poslopij. S tega napada se ni vrnil en bombnik, dočim se nista vrnila z napada na Tokio dva.
FILMSKE DRUŽBE SO ZAPRLE RADI STAVKE
Hollywood, Kal___Kakih
15,000 delavcev pri filmskih družbah je odšlo na stavko radi nesoglasja med dvema unijama, aarvarsko in pomožnega osobja na odru. Obe uniji zahtevata glavno besedo pri filmskih družbah. Vojni delavski odbor je ukazal stavkarjem iti nazaj na delo, toda ne.ubofajo.
Radi stavke s» štiri filmske družbe prenehal; z delom in filmske zvezde norajo biti doma, ker ni delavsrega osobja ha odru.
NOViTfiOBOVI
Helena kivrich
Danes zutrajob 4:15 je umrla na svojenu domu, 885 Alhambra Rd„ Helena Lav-rich, rojena Ma»lt, v starosti 62 let. Rajna jebila vdova po možu Alojziju, ki je umrl pred dvema letena. Bila je mati štirih sinov.n štirih hčera ter stara mat: 16 vnukom. Pripadala je štirn društvom. Pogreb je v oskri A. Grdina in Sinovi. Pogretse bo vršil v petek. Truplo b položeno v Zeletovih prostoih v Collin-woodu jutri popidan na mrtvaški oder. Več oročamo jutri.
Frank Givič
Včeraj popolde je umrl Frank Glavič ml^tanujoč na 5157 Erwin Ave. Maple Hgts. Star je bil 43 le in rojen v Clevelandu. Bil 2 član društva sv. Lovrencait. 63 KSKJ Tukaj zapušča žaijoče starše, Frank in Terezij roj. Godec, brate: Joseph, Aolf, 3/C M. M. Stanley ter 'Stre: Mary Gollar, Anna Huon, Mildred Lipnos, Victoria Bchaider in Julia. Pogreb bo' petek zjutraj ob 8:30 iz Lus Ferfolia pogrebnega zavodv cerkev sv. Venceslava v Map Heights ob devetih. Naj mu J lahka rojstna gruda, preoslim sožalje. -o——
Rusi so vzeli Kuestrin ob reki Odri
Mladinski pevslčbor SDD že pričel z vajan
Mladinski pevskbor SDD na Waterloo Rd. je ptel z rednimi pevskimi vajami i sicer vsak četrtek ob 5:30 ztfer. Vaje so pod vodstvom MrAne Vadnal. Starše se opozarj da pošljejo otroke redno in pi'Ocasno k vajam. Zbor se pripvlja za koncert, ki ga bo pod8. aprila!
Dar za btince v
Za slovenske bdnee v Rimu je darovala Mrs^rances Ma rolt, 1214 E. 169.. $5.00. Prav ' lepa hvala v imfl slovenskih ' revežev.
Sočivje pride k nam ¥ 48 urah iz sončne Kalifornije
Danes bomo imeli na cleve-landskem trgu 12,000 funtov s<»čivja in zelenjave, ki je bila včeraj še v sončni Kaliforniji. Dvoje transportnih letal jo'bo pripeljalo v Cleveland, vsak po 6,000 funtov'.
To sočivje ne bo dano na led, ker bosta letala plula tako visoko, da bo mrzli zrak tam gori skrbel, da ostane sočivje sveže. V enem letalu bo 6,000 funtov špargljev, v drugem pa 6,-000 funtov paradižnikov.
Na elevelandskem letališču so ponoči že Čakali truki, ki so odpeljali dopeljano sočivje v prodajalne. To je prvi tak poskus dovažati zelenjavo in sočivje po zraku. Sčasoma ga bodo dopeljevali samo na ta način, ter se s tem izognili dolge vožnje po železnicah iz Floride ali Kalifornije.
Razne važne vesti I iz prestolnice
*	Na 1. marca je znašala zaloga kave preko 4 milijone vreč, kar jo je dovolj za prihodnje tri mesece. Nadaljni dovoz iz Brazilije je garantiran, torej se ni bati pomanjkanja te dobre pijače.
*	Vladni uradniki pravijo, da bo letos posejanih do 20% več akrov s sladkorno peso. Lansko leto smo jo pridelali na 561,000 i akrih, ki je dala 985,000 ton sladkorja.
*	Predsednik Roosevelt se je posvetoval z načelnikom demokratske stranke Hanneganom in načelnikom demokratov v državi New York, Fitzpatrickom. Razgovarjali so se o volitvah leta 1946.	|
*	Potem, ko se je produkcija cementa zadnji dve leti stalno manjšala, se je v januarju obrnila za 1% nad produkcijo lanskega januarja.
*	Glede mobilizacije delovne sile ima senat drugačno mnenje od poslanske zbornice. Medtem ko hoče senat kaznovati delodajalca, če bi najel več delavcev kot dovoli vlada, je pa poslanska zbornica za to, da se kaznuje vse one moške v starosti 18 do 45 let, ki bi se branili iti delat v vojno industrijo. Predsednik Roosevelt je izjavil, da bi se bolj strinjal s poslansko zbornico.
London, 12. marca. — Maršal Stalin je danes naznanil, da sq ruske čete okupirale nemško trdnjavo Kuestrin oh reki Odri. Boj za to važno trdnjavo je trajal en cel teden. To je bila zadnja trdnjava v nemških rokah pred Berlinom, in leži samo 38 milj vzhodno od nemške prestolnice.
Na severni fronti se zgrinjajo ----
ruske čete na pristanišča Danzig in Gdynia na Baltiku. Rusi so še 12 milj od teh važnih pristanišč.
Rusi poročajo, da se njih armade pripravljajo za splošno Ofenzivo na Berlin. Načrt zaveznikov je, da se snidejo ruske in zavezniške armade nekje ob reki Labi v centralni Nemčiji. Ako bodo Rusi naskočili Berlin, ali ga bodo prešli ter prodirali zapadno po Nemčiji, da se snidejo z zavezniškimi armadami, vedo samo poveljniki. Gotovo pa je, da je zbrala Rusija za ta pohod tako bojno silo orožja in moštva, kot ga ni bilo še za noben napad.
Reka Laba, kjer bo sestanek ruških in zavezniških armad teče skozi Prago in se izliva v Severno morje v Hamburgu. Reka teče po sredini Nemčije nekako 55 milj zapadno od Berlina. Ako bodo zapadni in vzhodni zavezniki izvršili ta načrt, bo ostal Berlin kot osemljen otok sredi zavezniških armad, ki se bo moral potem sam vdati.
Med armado zaveznikov ob Reni in med rusko armado ob Odri je razdalja nekaj malega več kot 300 milj. Vojaški strategi sodijo, da se bo boj za Nemčijo odločil šele, ko se snidejo ameriške, angleške in ruske armade nekje v Nemčiji, ki bodo presekale Nemčijo na dvoje. -o-
Za komisijo, ki bo v Moskvi (Joločila reparacije, je bil imenovan dr. Lubin
Washington. — Državni tajnik Stettinus je imenoval kot ameriškega zastopnika pri komisiji, ki bo imela sedež v Moskvi in ki bo določila velikost odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija zaveznikom, dr. Isa-dore Lubina. Komsiija bo obstojala iz treh zastopnikov Amerike, Rusije in Anglije.
Ta komisija bo določila višino in način odškodnine, ki jo mora Nemčija pladati za porušene kraje v tej vojni. Dr. Lubin odide kmalu v Moskvo.
Guverner je ukazal, da se zapre vse gostilne, kjer imajo igralne stroje
Columbus, O. — Guverner Frank Lausche je izdal ukaz, da se zapre vse licenzirane gostilne in klube, kjer imajo v operaciji igralne stroje. Naročil je komisiji za kontrolo žganja, naj naznani vsakega kršilca te odredbe in vsakemu bo takoj odvzeta licenca.
To velja za javne gostilne kot za privatne klube, je rekel guverner Lausche, ki je znan, da ne trpi igralnih Strojev v javnih prostorih.
Iz raznih naselbin
Baggaley, Pa. — t)ružina Anton Lamovšek, lastnik hotela v Pipetownu, je bila uradno obveščena, da je 11. feb. 1945 padel v Luksemburgu njen sin Anton, star 19 let. Poleg staršev zapušča sestro in dva brata. Pri vojakih je bil poldrugo leto in preko morja štiri mesece.
Rankin, Pa. — Iz vojnega de-partmenta je prišlo uradno obvestilo, da je v Italiji še lanskega februarja padel Pfc. Nicholas Balkovec, star 22 let. Prvotno je bilo poročano, da je pogrešan. Pri vojakih je bil od decembra 1942. in preko morja od januarja 1944. Zapušča dva brata in dve sestri — starši so umrli že pred več leti.
Hibbing. — Tukaj je v bolnišnici umrl Peter Buforac, star 58 let. V Hibbingu je živel 30 let.
Seja in dlike
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri večer ob 7:30 sejo v spodnji veliki dvorani SND na St. Clair A Ve. Po seji bodo pokaza-ne zanimive premikajoče slike.
NEDOSTAVLJENI PAKETI ZA POZAB. LJENE VOJAKE
Washington.—Poslanec Ful-iton je povedal v zbornici, da je na pacifičnih vojaških bazah na milijone božičnih paketov, ki niso bili dostavljeni vojakom. Rekel je, da naj bi se te pakete izročilo Rdečemu križu, ki naj jih potem razdeli onim vojakom, ki niso dobili nič od doma.
Paketi niso bili dostavljeni, je rekel poslanec, ker so bili prejemniki ubiti, prestavljeni, ali iz kakega drugega vzroka.
Nujmo vojne
SONDE in
zhamke
AMERIŠKA
Nimitz svari, da imajo Japonci še močno armado ■
San Francisco. — Admiral Nimitz je tukaj povedal, d'a se bo izvršil napad na Japonsko ' na isti način, kot so se vršili napadi na razne japonske postojanke dozdaj. Mornarica, Jcor marinov in armada bodo igrali vlogo kot dozdaj, je rekel admiral.
Toda svaril je, da ima Japonska svojo armado še skoro ne-
1	dotaknjeno. Dozdaj ni bilo po-j končane niti 10% japonske ar-imade, zato bodo še hudi boji,
predno bo Japonska pobita. -o-
Kampanjska seja za pomoč Rdečemu križu bo jutri
■j V sredo večer ob osmih bo va-i' žna seja za pomoč Rdečemu kri-> žu. Vršila se bo v sobi št. 2 SND
-	na St. Clair Ave. Prošeni so vsi,
-	ki delajo pri nabiranju za Rde-
2	či križ. Vsak naj prinese s se-j boj poročilo. Vabi se tudi druge i požrtvovalne rojakinje in roja-
e ke, da posetijo to sejo, da bo v tej kampanji večji uspeh.
gospodarskega j stališča L
^kateriu	*!
i irnai newy°rških mes-Mje° 7?s&ake, ki čaka-ltel(Ja; . • Gospodinje jih lujijj ln morajo domovi ik. fL. nimajo rdečih lj,Pt !.sir°vega masla je iLg lJO> ampak pbintbv
S
Joha!iVlB.se vidno maJ'ša'
®a. še° Jlh rabi vojna in-[lvWa Pred par meseci ie
BS ?J,S.kladiščih 360,000
ga imajo pa ko-j (^,^ 200,000 ton. Na-1 g ^aVnZal0ga svi»ca, zato j I Hva, 0 Produkcijo sva-I 1 manjCe barv> da ga bodo I
i So' * *
I Nejo tPr,Vi svet°vni vojni
F otrok VP° tej v AmeJ jJebiL v zadnjih treh I
* Kov ri!0jenih v Ameriki j
| ^ Več i k' ka>* ie za en!
1	So Pa računali!
V* otrof*v leta 1941.:
n 6Hot K so šestkrat tako I
\ Pa Pade vojakov na!
"Nu l *
° -ie vlada dovo-
& llnlkoho1 za žga-p8 gal tlleri.ie nakuhale
, 5;° %5er[;rkega T
/ t Jftiiljif	napravile
* Se ?°v eal°n alkoho-Sla *_rmalna produkcijo* ™je je na le-galon.
HvLdrUŽbe b°do imele ^oblem, tako za
N41 VJle močL Pri-
f	bo n°va odred-
v°jaško službo h . o0'0°0 delavcev al deWJ!° imaJ'o že itak y PoS	kot' je
Lokomotiv S' ko,- morejo po-"V maJo potrebnih i. %
PlJal ^U ip _
h10 Vnn nenje> da bi L" (lit si racijam davek
business.
S* Sevati 40% dO-
, » Kd OCI dobička.
Hlilt ■ * *
je bila v fe-kot je
i kv°taR\54- Za mesec1 I / 6'937 letal.' I
rHsr * *
iS Po"' gradilec ladij,i
tav^W^jni izdelavo
(j, i* rOe: Ogrodje za */ %T,21^ bo veljalo trJa iz jekla le;
L
V;°°0 W lndust*-iJa je
% ^ l Lrilah Vdelala
0> in! etal>tankov' * a!1 C! Ugega ^ ar-Se*bra 1939 je
N>< "Stri-ia od ar-; Seva Več kot 32 bili.
vlade sve-
VN, ri , °m> na3 ne
hXi^ se cena \\ >ail7 toliko časa cen armo v na-
Ne,?0 Pa v, £ec lahkoot podaljša-
Vet voj. : fiV bko čakal :
i tn *««Xupuit'
Pehota in tanki napadajo onstran Rene
"AMERIŠKA DOMOVINA
r i
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 8117 St. Clair Ave.	HEnderson 0638	Cleveland 3. Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto (6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto »7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6-50. pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year. U S. and Canada. $3.50 for 6 montha. Cleveland, by mall. $4.00 lor 0 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 0 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No. 58 Tues., Mar. 13, 1945
Balkanu in da so ruski oficirji in Titovi agentje vodili grško revolucijo.
Da dosežejo švoje namene zlorabljajo komunistični voditelji danes tudi vero. Preganjanja verskega udejstvova-nja so začasno omilili samo zato, ker je to eno izmed sredstev za dosego njihovih namenov.
Ko pisatelj premišljuje to izročitev Balkana komunističnemu vplivu, vzklika: "Težko je mirno pisati o tem trpljenju malih dežel, kjer sem živel!" Končava z mislijo, da bomo pač dobili vojsko, toda izgubili mir, če ne poseže Amerika odločno in odločilno v zunanjo politiko.
To sta dve sliki razmer o Jugoslaviji od dveh različnih strani. Oba pisca pa se ujemata v tem, da je komunizem tisti, ki obvladuje Jugoslavijo, ker so ga podprli zavezniki. Oba sta edina v tem, da ne zaupata sedanjemu režimu, da bi res dal narodu svobodo, po kateri ta hrepeni. Oba mislita, da bo krimska konferenca ostala pri svojih lepih besedah, če ne bo pomagala Amerika jugoslovanskim narodom do svobode.
<MW

Dva Amerikanca o Jugoslaviji
V "The Cleveland Press" je podal neki William Miller, ki je imel v prvi polovici lanskega leta opraviti s poročanjem o jugoslovanski propagandi in je prišel v stik z oficirji, ki so tvorili zvezo s partizani, svoje mišljenje o jugoslovanskem odporu. Titove partizane smatra ta Titov prijatelj za trenutno edino odporno gibanje in misli, da je Mihaj-lovič končal in da se nanj ni vredno več ozirati.
Pri tem opisu osvobodilnega gibanja pa ugotovi ta ameriški časnikar, ki piše kot rečeno v korist Tita, nekaj dejstev, ki niso sicer za nas nič novega, ki pa živo potrjujejo našo dosedanjo sodbo o partizanskem gibanju.
W. Miller izrečno ugotavlja, da partizani niso začeli boja z Nemci, ko so ti zasedli deželo, ampak šele, ko je Nemčija napadla Rusijo, to se pravi šele na ukaz iz Moskve. Prej je bil, tako pravi Miller, edini Mihajlovič, ki se je upiral Nemcem. On da je bij resnično za zaveznike in je resnično sovražil Nemce. Mihajlovič pa je videl, kako so se Nemci maščevali radi tega odpora nad nedolžnimi ljudmi. Zato je nehal z napadi in čakal, da znova začne, ko nastopijo zavezniki z ofenzivo.
O partizanih pravi Miller dobesedno: "Nobena tajnost ni bila za nikogar, da je-Josip Brozovič-Tito komunist in da je bilo partizansko gibanje po svojem izvoru in svoj'h ciljih popolnoma komunistično. Kaj pravijo na to tisti, ki tako vneto taje, da so Vidmar, Kardelj, Kidrič in drugi v Sloveniji organizirali Osvobodilno fronto kot komunistično organizacijo? Kaj si bosta Kuhelj in Adamič znova izmislila, da bi zakrila komunistički izvor te organizacije? — "Kasneje," pravi Miller, "so komunisti v Jugoslaviji kot v drugih deželah v skladu z novim programom Kremlja pogre-znili stari politični program in razredno borbo v gesla, s katerimi so mogli soglašati resnični patrijotje. "Tako so partizani pridobivali pristaše in rastli na številu.
Ker je pisatelj za Tita, se seveda previdno izogne vprašanju, kdaj bodo komunisti zopet dvignili svoj stari program, ki so ga trenutno na nasvet Moskve pogreznili v druga gesla. Mi vemo kdaj. Ko bodo dovolj močni, da ga brez skrbi izpeljejo.
Pisatelj tudi potrjuje znano dejstvo, da so partizani napadali Nemce, čeprav so dobro, vedeli, da se bodo Nemci maščevali nad ubogimi nedolžnimi kmeti, ki se ne morejo braniti. "Iz žrtev teh nasilj so rekrutirali partizani, nove pristaše." Ameriški časnikar se seveda pri tem ne vprašuje, ali je bilo to izzivanje nemškega maščevanja in uničevanja pametno. Njega ne briga kakšno škodo so trpele jugoslovanske vasi in kaj je ljudstvo prestalo. On samo opisuje Titov uspeh, da je zbral okrog sebe vedno več bojevnikov. Previdno tudi izpusti vsako besedo o nasiljih in zločinih, ki so jih izvršili partizani sami nad domačim prebivalstvom, ki jih ni hotelo ubogati.
O Srbih malo dvomi, v koliko so za partizane. Pravi pa da je slišal, da so šli za partizani, ko so ti dobili orožje. To radi verjamemo. To se namreč pravi po domače, da so jih partizani prisilili z orožjem, da so morali znimi radi ali neradi. Tudi v Sloveniji vemo, da so mnogi morali s partizani, ker bi jih ti sicer pobili.
Ob koncu napadejo Millerja dvomi, ali se bo vse dobro, izteklo, Očividno se boji, da bodo komunisti svoj komunistični program spet dvignili in ga hoteli uveljaviti. Zato misli, da je treba gledati, da bo obljuba krimske konference res izvršena, namreč obljuba, da Jugoslovani, ki jih danes obvladujejo partizani, pridejo po vojski do svobodnih volitev.
V čisto drugačni luči gleda na Jugoslavijo drugi poznavalec razmer, ki se je pravkar vrnil z Bližnjega vzhoda in je opazoval razmere v zadnjih mesecih in ne pred letom dni kot prvi, Leon Dennen je napisal v "The Sign" članek z značilnim naslovom: "Teror na Balkanu."
' "Teror in državljanski nered sta pograbila dejansko vse male dežele jugovzhodnje Evrope," tako začne svoj Spis. Duhovna in politična drama Evrope se na Balkanu danes odigrava z vso brutalnostjo, cinizmom in grabežljivostjo. —. Balkanski narodi čutijo, da so izdani od zaveznikov. Pričakovali so, da se bodo veselili svoboščin garantirani^ v atlantskem Carterju, Upali sti, da bodo zavezniki pomagali, brž ko pade nemški'režim na Balkanu, upostaviti resnično liberalne in demokratične vlade. Pa so se strašno prevarali." Nato opisuje, kako so v Bolgariji z navdušenjem sprejeli Ruse. Tocja takoj so udarili "šumkarji" (šuma, gozd) pod komunističnim vodstvom na demokratske elemente in jih deloma pobili, deloma "pa čisto ustrahovali. En tlačitelj je odšel, prišel je pa takoj drugi.
Ko je prišel domov v Ameriko, je naredilo nanj, pravi pisatelj, mučen vtis, da se v Ameriki ne upa nihče disku tirati pošteno in realistično o ruski vlogi v tej vojni. "Treba sporazuma z Rusijo," pravi pisec, "toda skrivati neprijetna dejstva o Rusiji, njen poskus zatreti vsak izraz demokracije in postaviti povsod od nje odvisne vlade, ne bo pomagalo doseči ciliev, za katere umirajo mladi Amerikanci."
"Nihfce ne informira ameriškega ljudstva, da so ruski vojaki vsilili v Jugoslaviji in v Bolgariji vlado sestavljeno iz komunistov in izrazitih fašistov, da pa so bili oni, ki so bili res za zaveznike postreljeni ali pa poslani v koncentracijska taborišča."
Pisatelj opisuje dalje, da je Tito Stalinov zastopnik na
BESEDA IZ NARODA

Takole je papež govoril
Spomenica
Mihel
Iz dosedanjega razmišlnaja sledi drug zaključek: Neorganizirane ljudske množice (mase) — kakor smo jih ravnokar opisali —- so poglavitne sovražnice prave demokracije in njenih idealov ter enakopravnosti.
Med ljudstvo, ki res zasluži	.
i	niiroTii I oo d o tri vlade skupno pomaga-
to ime, vsak državljan ohranil	1
, •	i le hudem v vsaki evropski o-
v sebi zavest svoje osebnosti. |	j.,^...
Zaveda se svojih dolžnosti in
.pravic. Enako se zaveda svo-
katero je poslala Zveda slovenskih, župnij na državni oddelek in kongres-nikom v Washington, D. C.
V poročilu s krimske konference beremo v točki: Izjava glede osvobojene Evrope: "Da se pomaga osvobojenim narodom pri izvajanju njih-pravic,
je svobode, ki pa istotako upošteva svobodo in dostojanstvo bližnjega.
Med ljudstvom ali narodom, ki res zasluži to ime, seveda ne manjka raznih neenakosti, toda le takih, ki izvirajo iz narave same, ne morda iz zle volje d j udi. Take neenakosti sq na primer razlike v kulturi, i-metju, socialnem stališču. Ce ljudje niso vdani predsodkom in poznajo meds^Q.ino ljubezen, ni prav nič treba, da bi take (naravne) neenakosti metale polena na pot. duhu edinosti in bratstva, ki naj bi vladal v narodu.
Še več! Namesto da bi take neenakosti delale ovire državljanski enakopravnosti, ji celo dajejo pravi notranji pomen. In ta pomen je ravno v tem, da ima pred svojo državo vsak popolno pravico, da živi pošteno kot se spodobi vsaki človeški osebnosti, in sicer na mestu in v razmerah, kakor mu je odločila božja Previdnost.
To je slika prave in idealne demokracije, ki prenaša svobodo in enakopravnost. Mogoča je le v državah, kjer imajo vlado v rokah pošteni in dale-kovidni predstavniki naroda. Kako drugačna je ta slika tam, kjer pride demokratična država v roke neodgovornim množicam!
Tam svoboda ni več ona lepa
! svobojeni državi ali bivši osiški vazalski'državi, kjer po njih mnenju okoliščine zahtevajo: a) ustvariti pogoje za notranji mir; d) da se izvede, kjer to potrebno, take (svobodne) volitve."
■ To nam daje povod in pogum, da državni department opozorimo na dvoje stvari, ki se nam zdi, da bo morala Ame-. rika biti nanje pazijiva, če bo hotela narodu rJugoslaviji pomagati do pranega izraza njegove volje.
1) Ljudstvo bo moglo izbrati obliko vladai/ine, ki jo resnično želi, če s; bo to ljudstvo res moglo udelaiti polnoštevil-no in svobodno /olitev za skupščino, ki bč ktnčno uredila Jugoslavijo. Zdi se nam pa, da sta v sporazumi med Titom in Subašičem, ki j: našel oporo v krimski konfeunci, dve točki, ki bi mogli pvzročiti veliko zlorabo in oro'ati nasprotnike režima volilne pravice.
V sporazum je člen I. o volitvah. Tam hremo, da imajo volivno pravio vsi — ki niso kolaborirali ssovražnikom. — Vsem tistim, Merim se bo dokazalo kolaboiranje s sovražnikom, se bo ovzelo pravico do volitev in izvlitve. V členu IV. pa čitamc "Ena prvih in glavnih nalog n»ve vlade bo organizirati sdno oblast v deželi v demcratskem duhu. Sodno postopnje bo neodvisno in sodniki odo odločevali v smislu zakone in svoje vesti."
mači besedo kolaboracija kakor hoče in izključi od volivne pravice vsakogar, kdor se ne strinja s partizanskim gibanjem ali kdor sicer ne podpira komunista kot voditelja Jugoslavije. Taka izključitev bi gotovo ne podpirala notranji mir, ki se ga ne da ustvariti samo s komunističnimi bajoneti.
2.) V memorandumu Zveze slovenskih župnij z dne 11. septembra 1944 smo opozorili na dejstvo, da je v Sloveniji ogromno število ljudi na komunistični črni listi. Te bodo skušali komunisti, odnosno partizani ob umiku Nemcev likvidirati. Opozorjeni smo, da bodo zato skušale trume beguncev pobegniti iz Jugoslavije, da si rešijo življenje. Ne moremo soditi, če bo kaka možnost za beg v večjem številu, ker ne moremo vedeti, kakšne bodo vojaške operacije ob zasedbi Slovenije, vendar smatramo za umestno, da predložimo ta problem v razmišljanje, ker se mu tudi Amerika po sodelovanju na ureditvi Evrope ne bo mogla izogniti. Nastalo bo vprašanje: kam s temi begunci? Ali jih ameriške in angleške oblasti kruto vrnejo v roke komunistov? Ali jim skušajo dobiti novo domovino v deželah, kjer*ne bo zavladal po tej vojski komunizem? Ali morda napravijo Zedinjene države primerne prvenstvene korake, da se zaščiti življenje teh ljudi brž ob umiku okupatorja?
V imenu vseh katoliških Slovencev, ki so našli svojo novo domovino v U. S. A., pa imajo vendar še mnogo krvnih vezi z rojaki v Sloveniji, prosimo, da vzame državni oddelek gornja dva problema v pretres kot- dve nujni zadevi.
Ce
verjamete al' p a ne
llllllIUilUllHlU
Ravno, ko sem bil na tem, da bom zvedel tisto skrivnost o pripravi dobrega ajmohta, me je zmotil Oblakov Janez, ki me je zvlekel za dve koloni v madžarske šume, kjer si je o-venčal svojo kuharsko umetnost s tem, da je gozdarjem kupil za ješen fižol olja in petroleja, kot smo brali. Zdaj pa pojdimo zopet k našemu u-redniškemu štabu, katerega sem poklical na pomoč za recept o dobrem ajmohtu, na katerega sem jaz ves mrtev, če je ta pravi. In ta pravega bi si bil jaz rad spackal ter ga potem vlil v glavo, to se pravi — naučil pripraviti mojim novim gospodinjam.
Razno s Hubbarda
pravica posameznika, ki nala^ ga tudi dolžnosti napram drugim. Svoboda se spremeni v zahtevo, da sme posameznik dati duška svojim samopašnim nagonom na škodo bližnjega.
Enakopravnost se poniža na stopnjo prisiljene enakosti. Vse mora iti po enem kopitu,
Iz tega slei, da bo organizirala sodiščaTitova administracija. Re(fa poročila, ki prodro iz Jujslavije, tudi u-gotavljajo, d;£e že nastavljajo novi sodni! in da polagajo novo prisego,fjer je besedica Bog izpuščen« Zakone bo dajal po členu 1 Antifašistični
pri čemer nima nobene besede; koncil narodn osvoboditve v več čut za čast, za osebno od-1 Jugoslaviji, kje čisto v Tito-govornost, za narodovo tradici-1 vih rokah. joročilo s krim-jo, za dostojnost v javnem in konferen« sicer zahteva, privatnem življenju. Z eno be- "<ja se Antifjist. koncil raz-seclo: Vse, kar daje življenju | tegne tako, jt bo vključeval notranjo vrednost v taki dr- člane zadnjem jugoslovanske-žavi, počasi pocl zunanjim pri-iga parlamentiki se niso kom-tiskom oblecli in izgine.	| promitirali s Jlaboracijo s so-
Kaj potem? Na eni strani vražnikom," tla dvomno je, ostanejo zapeljane žrtve, ki so če bo to določi" kaj pomagalo, se podile za neko mavrično de- ker sedanje škilo članov An-mokracijo, o kateri so mislile, tifašističnega Phcila ni dolo-da ima v sebi pravega' duha ceno in se t<|j lahkd samo-svobode in enakopravnosti. Na voljno pomnoin tudi ni nika-drugi strani imate pa bolj ali kega merila, jo izmed nekda-manj številne izkoriščevalce, njih poslane^se je kompro-ki so znali izrabiti moč svojega mitiral in kdojaj o tem razso-denarja ali organizacije z na- j a.
menom, da si zagotovijo privi- j Nova admiijtracija v Jugo-ligirano stališče visoko nad slavij i lahko pakonom, ki bo drugimi. Prišli so do moči in' postal zakon s Titovim pri-j o rabijo.	I volj en jem ali)o sodnikih, ki
(Pride še).	bodo le od nfa odvisni, tol-
Res, lepa je ta. Oni dan sem bral neko poročilo, ki pove, da je vsaka glava dolžna naši blagajni $2,000. Torej, kdor ima družino deset otrok in šteto še "očeta in mater, dolgujejo potem vsi skupaj $24,000. Poročilo tudi pravi, da so bogatejši sloji manj prizadeti, ker sta v družini navadno le dva in njih "pudel," kateri je pa prost davka. Pri nas sva ostala samo dva, ker drugi so odšli vsi od hiše, eni zlepa, in drugi so bili pa primorani, da so šli. Torej to pomeni, da sem dolžan Stricu Samu štiri tisoč dolarjev. Kje naj jih pa vzamem, da bi plačal, vas vprašam?
Torej bom ta dolg, ki so ga meni naprtili na rame, ne da bi me bili prej kaj vprašali, če se hočem zadolžiti ali ne, tudi jaz naprtil na rame kar naslednji generaciji. Ali mislite, da je to kaka poštenost na tem svetu? Jaz bi svetoval in priporočal, da naj bi se vsaka generacija sama zadolžila toliko, kolikor bo kos plačati. Zakaj nakladat dolg' nedolžnim ljudem. Moja misel je, da kdor hoče imeti vojsko, naj najprej denar skupaj spravi, potem pa naj udari. Tako bi moralo biti v vseh državah, pa bi gotovo dobro premislili, predno bi udarili. . .
Ta predlog postavim jaz za na'mirovno konferenco. Tja naj bi se poslalo delegata k zeleni mizi, ko bodo ukrepali o usodi narodov in če bi bil ta predlog sprejet, bi bila najboljša garancija za svetovni mir. Zakaj taka fehtarija, ko že voda enkrat teče v grlo. Mene sicer dolg ne skrbi, kdo ga bo plačal, ampak fržmaga se mi pa od samega hudirja, kadar potrebščine kupavam, pa dobim tako malo za dolar. . . Kdor še temu primerno dobro zasluži, se za dolg ne briga, ampak takale dva kot sva midva s Per par jem, ki sva le bolj ob svojem, je pa druga pesem. Zato sva pa upravičena, da ki-kava.
Tiste bore vejice, ki jih po-
reževa z drevja, že zvlečeva stran, da bo lepše zgledalo, ko bodo prišli poleti obiskovalci iz mesta. Seveda, John obrezuje sadno drevje, od česar vsaj
lahko pričakuje kakšen groš v jeseni, a jaz pa sem si nasadil samo javore, imam pa samo
delo, kajti veje moram prav
tako vlačit stran. Koncem konca sem pa vseeno1 hvaležen,
imam vsaj lepo senco in sadja obirat pa itak bi ne bil zmožen, ker sem ostal sam. Prvo solatico sem že posejal in bo že.kmalu zunaj, morda še prej, ko bo ta dopis zagledal beli
dan in jo bom že lepo kajnp-Ijal.
Vse do letos sem tako solatico najbolj "obrajtal," a letos pa ne vem kako bo, ker so mi zobje nekam precej oslabeli in se precej omehčali, menda od samim krvavic, katerih sem se še posebno nalomil ob večerih, da sem šel bolj okrogel spat in nisem imel nobene težave pri obračanju in se nisem prav nič dramil.
Torej na tak način sem pi*e-bil letošnjo zimo kot tudi vse prejšnje, odkar sem tukaj v tej prelepi prosti naravi. Se reče, ni vedno tako lepa, vsaj letošnjo zimo ni bila in če bi si bil mogel kaj pomagati kam na boljše, bi si bil gotovo pomagal; a kakor izgleda so zame tisti lepi zlati časi minili, kot seveda tudi marsikomu drugemu. Edino, na kar se še zanašam je smrt in potem pa nebesa, kakopak.
Ljudje v teh krajih so se že v trto začeli zaletavat, da jo bodo djali v red. Ampak tisti red v trti je treba vršiti kar naprej vse leto, dokler grozdje ni potrgano, in to je ogromnega dela. Poleg tega pa je treba za to delo tudi razumnega človeka. Meni je sicer ma-
lo žal, malo pa tudi ne, ker se tega dela nisem nikoli učil in oprijel takoj ob prihodu na farmo. Če bi ga znal sedaj, ko sem sam ostal, bi mi kaj prav prišlo. Po drugi strani se pa prav srečnega počutim, ker mi tega dela ni treba vršiti. Slišim jih pa radi tega precej vsak dan, češ, da drugi znajo, jaz pa ne. Seveda, zato pa i-* maj o drugi tudi vse tako lepo obdelano in dobro jim gre, ker znajo.
Naš sosed John se tako urno obrača v trti, kot bi bil pravkar izpolnil 20 let. In kako mu gre od rok, saj je pa tudi doma iz krajev, kjer trta raste in je z njo že od mladih let. Jaz pa trte prej še videl nisem, dokler nisem prišel na Hubbard Rd. Kako naj pa potem kaj znam, vas vprašam. Pravijo tudi, da starega vola se ne izplača učiti vozit. Tak sem pa jaz. Zato pa menda nisem za drugega na tem svetu kot za samo zgago.
Nekdo mi je bil povedal, da je moje pisanje tako, da se nekateri ko to berejo smejejo, (Nadaljevanje na 3. strani)
Na našo Micko in ^ Franceta sem se obr® najbližjo inštanco, peljeta v ajmohtov«'
Kot smo zadnjič France trdil, da je tre, za ajmoht predvsem^ moht brez mesa je Pr kot če bi kdo skušal piščalko iz kuhane ref! priveril France.
"Micka, pa ti ženske sorte in ti gre | skih vprašanjih več \ rekel naši gospodi^ včasih France draz1, glili mičkina, pa seff1 "Saj me je skoraj* povedovati o ajm0^' zna napraviti že s^0 trok"
B
.........—
"Well, po letih ^ davno odrasel PleI1 puav morda nisem P { v tikvi, pa vseeno ve^j
tu toliko, kolikor ■ šltric o plužnih kol<^ bodi sramežljiva i'1 be, kar veš o a j m0«1 in slabega," jo s'^'j,
"Saj če se boj*' zvedelo, ti lahko da ostane med na«11' ne vmes France.
"Kako bom pa 'fjJ ko me pa vedno Fra J gre že skoro na j0^ J
"Orajt, orajt, odjenjuje moj ceflJ I skoro užaljeno.
"Pa naj bo, bom JJJ la, če ne bo France j val jezika," se Je v I ka in začela:
"Pa recimo, da. J pravi France, da Je J predvsem potrebno I "In nekaj vode ieJ ven," naglo doda ' absolutno ni medklicev.	J
"France, lepo te U mo za dve minuti P^ J na svetu," ga *z LJ jam. "Micka, kar . kakor si tako P1"11'' la."'
"Orajt, za dobe1' J treba te-le stvan U in vode, če že n10 a va veljati: kromP^' i peteršiljček, čebul '1 grah, sol, poP^ .J zel j nate glave, 10 je in. . .»	J
"Za božjo voli0'J te prosim —
odje J
bom moral vreči .J te stvari, ki si f •.] bi bilo najbolj^' J špajzo prijel i'1 ker."
"Ja, pa še vseg^J če mi cenjena ^ j li malo pripon1^ France, ki je izl" J ajmohtu ozirO0L receptu godi vel1 J "Kaj sem P'1 f0^ da vedela?" ga je I rička nazaj.	sil
"Na vsem lePeyl dve važni stvari-je ajmoht kot 1 namreč ajpren in'
"Ti misliš veduje Micka. » I
:'Aha, roštanP
France.
"Saj bi bila ^ JI če bi ne bil ti
ravno takrat, ko b :
po."	.„?!
"Ampak poJP1 „• J ajmoht najbrže 1 Jj France naprej v bato.
"I, kaj neki? "Kaj ne veš, d-5 A v ajmoht naj»»:1^ ohajčana?"se n Francelj.	J']
• "Eno galono! ^ J sežem v besedo ^ i,il "No j a, se rf'/\ tudi par kaplJlC ,/1 "Štrama," ^ i spol našega • j bilo po tvojem. M kar vriskalo i11 ^lil "Kar je velik0. A če bi se cmeril0' ni France svoj ajmoht.
! NOVICE S HUBBARD RD.
biti mogli rešiti Redinga. Povelje, naj se ujetniki pomore, je komuna (revolucijski mestni svet) v sporazumu s pravosodnim ministrom Dantonom že izdelala, morilce so že pripravili in plačali — tega ni moči izpremeniti. Poskusiti to noč z begom, bi bilo popolnoma brez upa, kakor se je pokazalo po daljšem prevdarjanju. Podkupiti straže je blio že radi tega zelo dvomno, ker jih bodo nadomestovali od komune najeti morilci, "kakor je slišal Šališ. Kaj tedaj toriti? Lomili smo si glave!
Končno smo sklenili ta načrt, ki ga je predložila Redin-gova žena in ga je iznajdljivi Brunner nelkoliko popravil. Brž ko bodo s topom dali znamenje za moritev, naj bi se mi drzno javili pri Redingovih stražnikih in rekli, da imamo naročilo, ranjenca takoj peljati v justično palačo, kjer ga morajo zaslišati za pričo v procesu proti majorju Bachmanu. "V grozni zmešnjavi, ki mora ob pričetku moren j a vladati v zaporu, ne bo nihče natančneje preiskoval, kdo nas je pooblastil," smo rekli: "Ali poskus uspe, odvisi od tega, kako nastopimo; kolikor clrzneje in pogumne je ravnamo, toliko več upanja je."
Zdaj je bilo 'treba razdeliti uioge. Brunner je dobil nalogo v sanskilotski obleki meni pomagati nesti Redinga ven. Ob voglu ulice Saint Benoit, niti 20 korakov ne od stranskih vrat, ki vodijo do male za-,ki-istijkjer je ležal ujeti Re-+. ding, naj bi čakal kočijaž. Brž ko bi ga srečno spravili v voz, moral bi eden izmed naju s komisarjem stopiti noter, dru-j gi pa sesti h kočij ažu na kozla in naprej! — seveda mesto k ju stični palači mimo nje v predmestje Saint Germain. Kdo naj bi igral kočijaževo u-logo, kdo komisarjevo ali sod-nijskega sla? Zadnja je bila očitno nevarnejša in Marta je trdila, cla pritiče njej to mesto, ker je Redingova žena. Ali pa bo mogla tako spremeniti svoj glas, da se bo zdelo, da je moški? Poskusila je; toda ni se ji hotelo posrečiti. In koči-jaža tudi ni mogla sprejeti; za tega je bil Salis kakor ustvarjen. Tako je moral eden izmed naju igrati sodnijskega sla, in končno smo se zedinili, da ima Brunner pravi pogum za to, jaz pa sem se ponudil, da ponesem ranjenca tudi sam iz ječe v voz. Brunner je zahteval najprej lep trobarven pas, kakor ga nosijo ti pariški "komisarji," kakor je dejal; drugič papir z velikim pečatom od spodaj in s kolikor mogoče nečitljivim podpisom. Drugače naj je na papirju kar hoče, ker ječarji I znajo citati baš tako malo kot on, in bi tudi ne imeli časa za to; tretjič že v naprej obljubljeno napitnino, da ne poj de zastonj v ta skopec.
Vse to smo mu obljubili, in ž6 smo se hoteli* ločiti, ko nas je Brunner opomnil, da ni zadosti, če smo se posvetovali, kako priti noter, marveč tudi kako priti ven. "Hočem reči," je pojasnil, "da moramo tudi premisliti, kako se rešimo, če se ponesreči."
"Prebiti se moramo, ker če nas dobe, nas je konec. Ti Gau-clenc pa, rekel sem Salisu, odpelješ gonpo Menard, kakor hitro začuješ, da zažvižgam. Ona in njena sestra najbolje, tla zapustita Pariz, če še ponesreči, česar Bog ne daj, ter počakati boljših časov v mirnem zatišju v Etainpesu. Tudi midva odbe-živa v Švico, brž ko nama bo mogoče."
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje z 2 strani) drugi jokajo, eni se pa od sa-i-mega vraga jeze, ko tako pišem.
Vse tako izgleda, da je končno le prišla pomlad v deželo. Ceste so že lepe, da se spet lahko malo popeljem krog naših sosedov. Spotoma sem se bil oni dan ustavil pri Smucovih na Rd. 20. Ti ljudje so vam kaj pridni in tudi ■ razumni. Lojze zna kar vse sam narediti, kar je treba pri hiši. Ko sem bil tam, je ravno sobe pa-piral in je rekel, da hoče dja-ti v red pred poljem, da se bo potem lahko bolj farmarstva držal. To pa še posebno zato, ker imajo jako dosti špargljev in se jih je treba držat kar vsak dan skozi več tednov, saj pa tudi donašajo lepe denarje.
Malo napre-j proti North Madisonu so pa tisti jelenčevi, ki imajo tudi lepo domačijo. Še malo naprej so pa dobro poznani Gombačevi, ki imajo lepo posestvo in pa gostilniške prostore. Oni so mnpgim poznani tudi v Clevelandu, kjer so imeli več let gostilno v Col-linwoodu. Torej, kadar ste na potu v te kraje, jih lahko obiščete in boste prav dobro in prijazno postrežem. Iz tega lahko vidite, da so ti kraji pra-
Lokalne ženske dobijo tisoče ekstra rdečih pointov
Vsak dan se plačujejo dragoceni rdeči pointi hišnim gospodinjam, ki oddajo obrabljeno mast svojim mesarjem. Ker deželi preti pomanjkanje maščobe, so te obrabljene kuhinjske rtaščo-be še bolj potrebne za napravo sdravil, umetnega kavčuka, smodnika, mila, barve in na stotine važnih stvari za bojno fronto in doma.
Vsaka ženska, lahko pomaga za končno zmago, ako prihrani vsako kapljico porabljene maatoba vselej, kadar kuha. Tudi za eno žlico jo je vredno prihraniti. Ali je ne boste hranili do kon-Sne zmage nad obema, Nemčijo in Japonsko?
la risati svoje sledove v obraz.' V.
Krog novega leta 1902. je začelo med tržaškimi delavci čudno gibanje in vrenje.
Njihovi voditelji so začeli prirejati shode, na katerih so govorniki pridigali z navdušenimi besedami o boju med bogataši in revnimi delavci, o svobodi in enakosti vseh ljudi, o krivicah, ki se gode revežem in vpijejo v nebo po maščevanju. "Doli z milijonarji!" "Smrt kapitalizmu!" "Živio socijalizem!" Taki in podobni klici so se čuli.
"Kaj pa hočejo prav za prav ti socijalisti?" je vprašal France, ki se doslej ni še dosti brigal za vse to.
"Vidiš, France, ti bi radi hribe podrli in z njimi doline zasuli, da bi postal ves svet ena sama ravnina. Vsem enako delo, vsem enako plačo, Petru in Pavlu, cesarju in beraču!" je odgovoril Janez.
"No, vidva pa res vesta, kaj je socijalizem!" se je ob teh besedah zasmejal nekdo za njima.
Naša znanca sta se obrnila in zagledala mladega človeka s črnimi brki pod nosom in živo-rdečo ovratnico pod brado, ki se jima je pomilovalno smejal.
"Kaj nisem prav povedal?" je vprašal Janez, ki se ni pustil takoj ugnati v kozji rog.
"Res, prav po gorjansko!"
"Pa ti.povej, če bolje znaš!" je dejal Janez nekoliko užaljen.
"Prav rad, da vsaj ne bosta mislila, da je socijalizem res taka budalost, kakor si jo prej
va slovenska vas. Prav ob tisti cesti so pa tudi naši prijazni Mahovi. Oni so pa še posebno dobro poznani vse na o-krog, ker so oni eni prvih naseljencev v teh krajih in so tudi jako pridni in delavni. Zato je pa tudi njih polje in trta v najlepšem redu.
Imeli smo tudi obiskovalce. Obiskali so nas Menartovi iz Norwood Rd., in pa Krnčevi iz Addison Rd. Pogledat so bili prišli, vsaj tako so rekli, če je že solata mogoče v glavcah. Pri tem so se pa izkazali tudi jako dobrih rok. Mrs. Menart, ki vedno skrbi zame, mi je prinesla nekaj dobrega za prigriznit in tudi Za zalit. Prav lepa hvala za obisk in dobrote, pa še kaj kmalu se spet oglasite. Obiskali so nas bili tudi Kunčičevi, ki imajo svojo gostilno na 156. cesti v Collin-woodu. Hvala lepa za obisk in na zopetno svidenje.
Da pa ne bom vsega danes povedal, zato skončam za danes in se bom še ob priliki kaj oglasil. Pozdrav,
Frank Leskovic.
Doma in v svetu
POVEST Spisal Zvoran Zvoranov
.Če je bil prijatelj le preveč [žalosten, mu je pa dejal: "Eh, pij, fant, in čakaj, da se obrne! Do smrti boš že živel tako ali tako!"
i France je molčal i in pil. Od zaslužka si je bil ves ta čas prihranil le malo in na to, da bi si j povedal! Vidita, mi zahjeva-! postavil lasten dom v Tr^tu, | mo tudi za delavce tiste dobro-še friisliti ni mogel.	i te, ki jih uživajo dandanes le
Tako je prišla jesen, ne da j nekateri. Mi se bojujemo pro-bi se kaj spremenilo ne pri. ti brezpravnosti, proti krivici, Francetu, ne doma. . Pri Strm-1 proti izkoriščevanju in izsesa-čevih so tuji ljudje sejali, ko-1 vanju vsake vrste.' Naše geslo sili in želi, domači sin je pa iz | je: — Smrt bedi in smrt leno-lepega, zdravega fanta postal bi! — Borimo se za novo drža-suh in bled delavec, ki sta muivo in nov družabni red, po ka-nezadovoljnost in vino že zače-iterem bodo vsi, moški in ženske, prosto in enako živeli in delali. Ko se to zgodi, ne bo več nadvlade posameznika1* nad posameznikom, splošno blagor stanje bo edini cilj in namen človeške družbe. Prostost, enaka pravica za Vse! Nočemo pravic brez dolžnosti in dolžnosti brez pravic! Ali je prav, da imajo dandanes bogataši in milijonarji vse tvornice v rokah in v teh izkoriščajo delo drugih? Ali je prav, da se oni rede od naših žuljev, da kopičijo kupe zlatih cekinov, ki se jih drže kaplje naše krvi, da jih brezskrbno in veselo zapravljajo' in da uživajo vse sladkosti in predpravice tega sveta? Miljoni delavcev pa u-mirajo od bede in pomanjkanja, brez pravice in prostosti prežive* svoje dni in jarem suženjstva jih tlači dan na dan. Ali je prav, vaju vprašam, 'da imajo nekateri ljudje vse, drugi pa nič?"
"Hm . . . Seveda ni prav!" sta odgovorila Janez in France.
"Vidita torej! . . . Zato pa hočemo mi socijalisti uničiti to
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE X)HIO BELL TELEPHONE CO.
vnebovpijočo razliko med delodajalci in delavci, »premostiti prepad med brezdeljem in bla-| Sprejme se ženske za čišče gostanjem ter delom in bedo.{»jo uradov od Vi dva delata ves božji dan, ali i mislita, da vama tvornica pla-j ča po pravici delo celega dne?" j "Kajpada!" j (Dalje prihodnjič.) * -o-
Za čiščenje uradov
10 zvečer do 6 zjutraj Dobra plača od ure Zglasite se
Koliko časa traja potres?
Navadno mislimo, da je silovitost kakega potresa odvisna od njegovega trajanja. To pa ni res. Potres, ki traja le dve se-j kundi, utegne povzročiti večjo! škodo kot potres, ki traja teden1 ali celo mesec dni. Trajanje in silovitost kakega potresa je jako različna in večkrat so potresni sunki tako neznatni, da jih je moči določiti le s posebno zanesljivimi napravami. V Peruju se včasih po cele mesece trese, pa ni nobene škode, dasi tu ni govora o kakem stalnem potresu. So pa dežele, kjer se potresi redno ponavljajo in trajajo z majhnimi presledki po šest do deset mesecev. Najkrajši potresi trajajo od ene do treh sekund in vprav ti so najhujši. V Siciliji je bilo v petih sekundah ubi-' tih 60,000 ljudi. V turški Anatoli j i ni trajal nedavni potres mnogo delj in je vendar zahteval na tisoče človeških žrtev.
—--o-
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
MALIOGL ASI
Marquette Metal Products
1145 Galewood Drive __(60)
ženska za čiščenje
3:30 zj do 12 Popust pri nakupih Stalno delo. Plača
The Halle Bros. Co.
_(GO)
Ženska za čiščenje
nočno delo Stalna zaposlitev
Visoka plača od ure in overtime.
Pipe Machinery Co,
930 E. 70. St.
(60)
Tri šobe se oddajo
Za 2 odrasli osebi se oddajo 3 sebe, zgorej, parna gorkota, gor. ka voda in tudi garaža je na razpolago. Vprašajte na 1121 E. 66. St.	(60)
Hiša naprodaj
Proda se hiša na 3630 E. 81. St. za 2 družini, 4 in 4 sobe, kopalnica, dva furneza nova.j Prodaja lastnik sam. Kdor želi; kupiti, naj se zglasi na omenje-j nem prostoru.
MALI OGLASI
Dve sobi v najem
Odda se ena spalnica in še ena soba zraven, najraje za dvoje deklet; si lahko tudi kuhajo. Zglasite se na 668 E. 160. St.	(58)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze;s na plin in premog.
Popravimo vse vrste furneze.
Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200. St.
(x)
Za 4 družine $7,500
V collinwoodskem okraju je naprodaj ta hiša, v bližini cer-(62) jkve in šole Marije Vnebovzete
Pozor članicc'	ina Holmes Ave- in 160- cesta.
Priporočam 'članicam" društva ■ Ponaša $92 na mesec. Eno sta-
sv. Cecilije št. 37 SDZ, da se ude-|n0vanj'e je prazno. Jako fina
ležite seje v sredo pol ure prej' investicija.
kot navadno. To pa zato, ker nas je povabila in za vse preskrbela sestra Mary Bradač, gl. od-bornica SDZ in tajnica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Kazane bodo slike v sopdnji dvorani SNI) takoj po seji. Ker bodo slike jako zanimive, se vas vabi, da se udeležite v velikem številu.
. Louise Pikis, tajnica.
(59)
Floyd Hopkins
486 E. 185. St. pri bulevardu IV 5511
(62)
Tri sobe v najem
V .najem se oddajo 3 sobe s kopalnico in parno gorkoto. Vprašajte na 1113 E. 67. St.
(60)
Angleško mesto Westminster je silno trpelo po nemških bombnih napadih. Delavci sedaj pospravljajo podrtine. Ker je bilo porušenih mnogo poslopijf je sedaj mnogo nerabnega lesa, katerega so speljali v predmestje in ker primanjkuje kuriva, ga dobe ljudje za kurjavo in gretje svojih stanovanj.
Malz Electric Service
6902 St. Clair Ave.
EN 4808
Postrežba in deli
Popravljamo radije, pralni-ke, čistilce. Kadar garantiramo delo, to pri nas nekaj pomeni. Ustavite se pri nas. Odprto zvečer za vašo udobnost.
________(62)
Kdo je našel uro?
Izgubljena je bila ženska zapestna ura, belo zlato, Crawford izdelka, v okolici 152. ceste, Aspinwall in Holmes Ave Ker je drag spomin, damo poštenemu najditelju lepo nagrado, če jo prinese na 15219 Holmes Ave. Po. 8089. (60)
Tukaj dobite
Avtne licence
odprto od 10 zj. do 8 zvečer
Joseph Simončič
7220 St. Clair Ave. j__(58)
Par išče stanovanje
fyIož in žena iščeta do 1. v mesecu 3 ali 4 sobe; vzameta tudi garažo; najraje med 55. in 79. cesto, severno od Superior. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu
tega lista. (59) ~ 1 " "............................................................
Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo
stare čevje. Cene zmerne in fino delo.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tu«B. X)
Stanovanje se odda
Odrasli, in mirni družini se da v pajem stanovanje 4 sobe z vsemi ugodnostmi. Zglasite se na 1091 Addison Jld.
(Mar. 10, 13, 16)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Junaštvo in
^ Zvestoba
roman iz Časov francoske revolucije.
ir "1 jaz sva se oble-
F pilota. Ka,-
iPica neizogibna
kn T3Ven tega ne
Ibivai 1 Žepni robec> leč v moje obvezano
ki dalo, v ro-iov v^rčavi, Z želu	in sva bi-
I bik r,av^'ena rabiti
low, ter prodati f k0llk<* mogoče dra-
Prišla do Noli kot ' kjer nama lev I nlclva oblečenih K ?licala- h kate-I nemi1 oddelku, da
odgovo-ter grdo zaro-
ivr« j °^°voril eden.
A kakšen [L j- K Je to?"
palača!"
f državi 1 izmed «ru"
r° Po ioni te*a r4 Um* avsustu več
■Mor n° ime 'kra-
tudi naš od-
flV.'T6 Več 'Trg Lu-
h dr£a?eČ' Mail [valjana _ san_
f «ebi?.. 'Umata vajnih
P ta dva kola~
t,Bru<C?'azblJanjo
fito (j 1 ^ zavihtel |liko clohJe 2ažv%alo. fl!tit za > !ata 0(1 vaše-1? liver Mi
F Vesel0 °e bi ne bi"
IWVpravil°> j*2
IVeseij' cUl nežnan-
|N pr tijali obrite
V ^eev-1 arinelitih!" i! v °patij°>"
f>vin^ kaj sto-
IcSa! h - . f4fJev in 0e,eta se dr-
tTi ^air, ?lemenitašev P>nie boljše ure in
L ne res? 0
r Hdaria • Dobro sre-per ^ .^o!"
P o It vlekel za se-INJ^ času, ker
f bi pj! *Va šele imela P luju ,d k sestrama.
f% g!^.°braz svetil-
lil^abJ* žena- "0h
P l "ki ie £0Spic!" J'e !„	2adnji teden
L irtirti ,J' ^ospici se
Kj^it, in vato-
lih, So t Jf vsPreje-!>• K", l2abel av ve-
IkN w Sem slišal
i >' k£ mi je odpo-MN S' da Salis IsSjo fUm> da bi
I	;<°kd0poved. ko bi
US 2 mojim
II	S o t, ° 86 mi je
K 'Skm sem ji
E'S ^ Uljudnimi
IC vV1Jeni - Pro-
Ktev- T tel siliti je ne-
I k prosiIa za
k !vb]iž;al JO je jok
|>^j?yšaia poto.
pri-
f ie ^ Vl " bridkost lie Sia £ ^dravila
i	o °ji sa-
h ?ihoa •
V°kHcav Prekinil ta h Nova? Vsi štirje
^rtiie rnnvp.
Gornje tri slike nam kažejo našega predse govoru s tremi vladarji Vzhoda. Gornja predsednik; srednja Haille Selassie, vladar & predsednik; spodnja: kralj Arabije Abdnl A21 in predsednik.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVEftS-'
KATOLIŠKA JE D NO'
Trmast kot mvla. — Corbitt- Bishop, ki je pobegnil iz taborišča, kjer so zaprti člani verske sekte, )ft se: branijo nositi orožje, je bil zopet zajet, a tako trmast, /ta iu .hviel sam iti na sodnijo, ampak, so-ga morali policisti prit\eš(i-*v sodno dvorano. Pozneje so g(t zaprli>in je ti'oMatyjhn pod $1,500 bond.	• .	■ v . /	. ,
N0VICE--zvsegasveta N'0 VIC E - -ki <ih P0"ebuiefe
N0VSCE--k'iih dobi,e *e sveže
NOVICE-- P°P°lnoma nepristranske NOVICE--ko,ikor m°9°te originalne
N 0 VIC E - -ki so "nimive
V BLAG SPOMIN
10 OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NE POZABNEGA IN DOBREGA SOPROGA IN OČETA
Matt Slrumbiy
ki je zaspal večno spanje 13. marca 1935.
Deset let je že poteklo, kar si ločil se od nas; ljubi mož, oče dragi, na Tvoj grob spomini hite.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI.
Cleveland, O., 13. marca 1945.
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
za. In nadzornik je mož, s katerim se da govoriti. Sicer pa ga boste videli sami.
"To edino mi še daj6 upanje, moj dobri Paddy," odgovori Mary.
"Danes bomo videli, če bo kaj izdala moja zvijača z božjo pomočjo," nadaljuje Paddy. "Na noben drugi način bi se ne dalo priti Kinezu do živega. To je zakrknjeno in neverjetno ljudstvo, ki.mu ni nič sveto. Tako prelomi Kinez že v naslednjem trenotku dano besedo, če mu to le nese,"
"Kdo pa je tisti, ki so ga zaprli k njemu, Paddy?" je vprašala Mrs. Becker.
"Nadzornik mi je rekel, da ima nekoga kakor nalašč za to. Vešč je kitajščine in ni posebno velik zločinec."
"Zdi se mi, da bomo uspešni, Paddy."
"Na vse zadnje mora vendarle zmagati pravica, Mrs. Becker. Navse zadnje mora vendarle resnica na dan. O tem nisem še nikoli dvomil in ne dvomim sedaj. Zadosti dolgo je Mr. Becker trpel po nedolžnem. Bog naj ga tolažil 1 Ali prišla bo ura rešitve in o-
proščenja. Venomer se mi dozdeva bolj in bolj, da bova danes slišala pirjetno novico, Mrs. Becker. Zato sem vas povabil s sabo. Mr. Weiss je ja-
ko dostopen člov«*, dal, da zopet vid'n;. erja na svobodi,"1,8 ri Paddy ter sk^' roke.	>
Najstarejša slovenska podporna j v Ameriki . . . Posluje že 51 • J
Članstvo 39,811 Premoženje $5,900»
43''
Solventnost K. S. K. Jednote znaša l28'
Ce bodel dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se Prl itebi tn uadsolvcntni podporni organizaciji,	^
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JeD> j
kjer selahko zavaruješ za smrtnlne. razne poškodbe, bolezni. In onemoglosti
i ■ i« i1 K. S. K. JED NOTA sprejema moške ln ženske od ' ' otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta pod svoje o Iff ^
K. 8. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste <*rtl dobe od «250.00 do S5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov ln sirot. " gi? H ali članica te mogočne In bogate katoliške podporne °rk trudi se in ori*U>pl takoj.	^ j
Za pojasnila o zavarovanja in za vse drage P^mV^ i •e obrnite na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. Jednote. ali pa n»:
GLAVNI URAD, J 351-353 No. Chicago St.	K&
— ^"-.i ,»"> ........ , ■ i,	—-—_ ^ —I
AMERIŠKA DOMOVINA
bi morala biti vsaki slovenski hiši
vam vsak dan prinaia v hišo AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte to sosedu, ki ie ni narofen nanjo
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE FRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE
{Carolina Volk
ki;fin natisnili svoje mile oči in za vedno v Bogu zaspali dne 7. marca 1943.
Dve leti hladni grob Vas krije in pomin nam žalosti srce, Cc.3 odvzel nam ljubljeno je mater, ooCWpjte v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
DVE HČERKI in DVA SINOVA, DVE ZETA in DVE SINAHI, TRI VNUKINJE in EN VNUK.
Cleveland. O.. 13. marca 1945.
Njegova slutnja ga ni varala. Jozuata je zopet popadel tisti mnčni in neznosni nemir, ki ga je že enkrat mučil. Izgle-j dal je strašno. Sključen, prežeč, bledih lic in plamenečih oči se je plazil ječaje, kakor bi nosil težko breme, po sobah.1 Starega st reža j a ni opazil, kakor se je zdelo. Upehan in utrujen se sesede v enem ko-
tu.	#.n:
Stari strežaj ni vedel, kaj bi počel.
Nenadoma plane Jozua pokonci. Roke je imel stegnjene in s prsti je kazal v nasprotni
kot.
"Tu je!" iZakriči z votlini glasom. "Edward je! Po globeli gre iskaje njega, in tam — tam : ob grmovj, tam leži Sam —: on živi, ni mrtev! Moj oče živi — in Edward ga je našel!"
Willy je obstal kakor oka-
menel — besede njegovega gospodarja so ga grozno osupnile.
j "Ha, ha, ha,"^se zarezi Jozua, "in sedaj pa pred sodišče! Sam je! Edward mu ohlaja čelo, mu vliva vode, ga odnese s j sabo, prinese ga semkaj, hoče ga rešiti in vzame ga s sabo. Tam stoji njegov konj. Edward' povije Sama v plahto. Konja povede iz globeli semkaj v Wilsonov grad — hahaha! — in jaz? Kaj bo iz mene? Ce
se prebudi Sam — proč — proč __>>
Stari Willy je mislil, da je ponovni napad tiste čudne obsedenosti. Blaznost je režala iz njega. Prizor je bil tako grozen, da se strežaj ni upal pre-'makniti z mesta. Jozua pa sei plašno oziraje na vse strani I preplazi preko sobe. Izgledalo j je, kakor bi hotel bežati, kakor bi se hotel iznebiti strašnih prikazni, ki so ga preganjale. V duhu je videl nekaj, kar ga je podilo proč.
Tedaj pa ugleda starega strežaja ter se zdrzne.
"Prokleti pes — kaj iščeš tukaj ?" zakriči Jozua, "kaj pri-' sluškuješ tukaj? Ali si tudi videl ? Potem moraš umreti— umreti," in ves togoten plane nad starega strežaja, ki je že videl konec svojega življenja' pred sabo.
Ali nagon samoobrambe je premagal strah in grozo, ki se je polastila Willyja, in v zadnjem hipu je zbral stari služabnik še toliko moči in zavesti1 v sebi, da se je izognil pobes-' ilelemu gospodarju ter se rešil gotove smrti,
Odbežal je iz sobe — Jozua pa je vriščaje divjal ea njim. In začel se je lov ria življenje in smrt. Da ni bilo že precej teinno in da se Jii ubogi starec pomotoma zatekel v sobe, kjer je stanovala Armenija, bi bilo po njem. Jozua bi ga bil umoril.	•
Willy odpre vrata Armeniji-ne sobe, zbeži mimo nje v sosedno dvorano, ne da bi se zmenil za ponosno žensko.
In takoj potem se pojavi na pragu Jozua sam.
"Smrt in pekel, kje imate prekletega lopova," zavpije Jozua, "kje je? Semkaj je zbežal in tu mora biti! Zadavim psa! Umreti mora!"
Armenija je nenadoma izpo-znala, da ima posla s pobesnelim in ponorelim človekom. In sedaj je v njegovi bližini brez vsake pomoči, ker se je Willy že nekam skril, da se oddahne in pomisli na obrambo.
"Kaj pa se godi z vami, Sir —?"• vpraša Armenija, vsa bleda in ne d'a bi se le količkaj zganila — to je bil grozen tre-notek — če plane Jozua v švo-ji divji jezi na njo, je izgubljena.
Ali njen drzen nastop in oster pogled, sploh njen pojav v tem trenotku je naredil čudovit vpliv na Jozuata. Obstrmel je, obstal ter zapičil svoje oči v Armenijo. Nato se je nasmehnil.
"Vi veste, Mylady," je dejal s hripavim, votlim glasom. "I-mel sem težke sanje — proč z njimi! Eh, grozne in grde so bile tiste sanje. Človek se ne sme mučiti s takšnimi rečmi; proč z njimi!"
"pojdite rajši počivat, My-lord," se obrne sedaj Armenija db Jozuata, ki si je popravil rdečkaste lase s čela ter kakor izgubljen gledal v tla. "Počitek bi vam del dobro." "Počitek — da, imate prav, |
ji je ponudil odstraniti Elizabeto, in ki ji je potem naznanil, da se ji ni treba več bati Elizabete. Kaj je neki storil? Kaj ga preganja ponoči in podnevi?
Stari Willy je zaslišal, da se je Jozua umaknil v svoje sobe, zlezel je iz skrivališča, kamor se je bil zatekel. Previdno je šel zopet do sob svojega gospodarja ter prisluhnil. In uveril se je, da je zopet vse mirno v njih.
Willy je zaklenil duri ter se šele potem vrnil v svojo čum-nato. Tu se je zgrudil na kolena ter profil B°£a za pomoč in odvrnitev nesreče, ki je pretila iznova Wilsonovemu gradu. Težki dnevi so se obetali, to je čutil natanko. In njemu je pretila velika nevarnost, zakaj, komaj, komaj je danes ušel najhujšemu, kar more doleteti človeka v življenju. •— Naznanilo kitajčevega sojetnika.
"Bodite potolaženi, Mrs. Becke^," je dejal Paddy Mary, ko sta' šla po cesti, "Nikar ne obupajte in za,upajte v Boga! Jaz še vedno upam, da se bo
dalo izvleči' priznanje iz Kine-1 ---<-
j Mylady! Ali bi: mi ne hoteli i povetati, kje ga najdem?" vpraša Jozua.
"Pojd'it6 v svojo spalnico!"
"V svojo spalnico? Ne! To ne gre! Tam se nekaj giblje v !kotih, tamkaj ni pokoja!"
"Potem pa pojdite v drugo sobo ter ležite na divan," svetuje dalje Armenija. "Zakaj divjate skozi te sobe?"
"Oprostite, da sem vas motil v vaših sobanah, Mylady," se opravičuje Jozua oziraje se naokoli, "šele sedaj vidim, da sem pri vas. Tega je kriv samo tisti prokleti lopov. Zdra-žil me je ter me potem zvabil semkaj."
"Je že dobro. Ali njega ni, tukaj!"
"Njega ni tukaj Kam je neki pobegnil? Ta pes mi ne sme uiti, to vam prisegam!"
"Odložite to na jutri!" miri Armenija pobesnelega človeka, ki se mu je jela polagoma vračati zavest. "Zdaj pa pojdite1 počivat!"
Plaho se oziraje naokoli, kakor bi ga bilo še vedno strah pred nečem, je odhajal iz sobe prestrašene Armenije, ki se je šele sedaj nekoliko oddahnila. Kljub temu, da je za hip nastopil mir, je pretila tukaj grozna katastrofa. Tu ne sme ostati več, zakaj, drugič se morebiti več ne posreči pomiriti pobesnelega Jozuata. Tako je mislila Armenija ter se zaklenila. Polastila se je je neznanska groza ob misli na Jozuata, na tega groznega človeka, ki se
A Tree Grows in America