PoItnJna jrtaSaita v ^®tovInf. tete Vi., gf. ^72. M liiubllanif *# SetrSek 3* ®¥s^sta 1922» Pisarn« si« 75 p. Siasiio S@slalistime stranica «!)«& 5ugosIavs£@. r *_»le4nik 6V*» Siew- 32-v®n*tkova Številka „HAPREJA< izhaja kot tednik E,IU D S K B d IMS Pred L vsedelavskim zletom v Cel Srvr' V-ne-^‘ au2xista bode prihitelo v Celje Veni delavstvo 'z vseh krajev Slo- sil0 J£’ Preštele svoje vrste in pogleda tije V 'IncK^ sv°iesa orožja — organiza l_e • v casu, ko prirejajo meščanske stran-toli?i-VSeP1 Pompom sokolske zlete in »ka-'felavV-ode«, se bo slovenski kmetsko-ttian;* Proletariat zbral - UIestira " -- v Celju, da nost v'3Ul£.1 v DrvI vrst* za P0P°5a0 enotni ,z Se^! izkoriščanih! Prišli bodo sodru-Zvaij VSe^ ve^’h centrov Slovenije: od-^ržavSe- ^0C^° sotrPlni iz drugih krajev Dre^0e u\ ^di odposlanci naših bratov in rv, — vs‘ z eno samo željo v srcu la Jeziku; rci Proletarci združite se. pro- yeč ,pa Dlan! Ta izrek, ki ga je pred učitelj m stoletjem izrekel naš veliki nroletari fr'CS !,la nas*ov mednarodnega bolj kak ’ velja danes za proletariat letariaf„0r Rrei- Se nikdar ni bila pro-^anes 7 ®tlo^nost tako potrebna kakor liki to n rnora delavstvo ob vsaki pri-diti. \r?£roJ° povdarjati in temu klicu sie-'2^Usm -.v ki nai bo nekaka kier In°bil;zacija naših sil, bo prilika, D , Socialistično delavstvo zopet en-jZa'° svojo voljo do enotnosti roanega proletariata! V ta namen in s trdno voljo postoteriti delo za razširjanje proletarske solidarnosti, poglobitev socialistične zavednosti med slovenskim proletariatom, bode šlo organizirano delavstvo v Celje, da pokaže obenem meščanskim strankam vseh branž, da je »nazadovanje« sozializma v Sloveniji le pobožna želja naših nasprotnikov. Naj bo naš prvi proletarski zlet v Celju glasen odgovor meščanskim prireditvam, ki pod krinko »narodnih« in »krščanskih« fraz zapeljujejo delovno ljudstvo v jarem kapitalizma, nai bo pa tudi mogočen opomin vsem, ki še živijo v presodkih in ki nehote služijo izkoriščevalcem: Pridite, združite se v eno samo armado izkoriščanih. v armado, ki bo pretrgala verige, v katere je proletariat uklenjen! Vstanite vi vsi, ki trpite ter pomagajte ustvariti eno samo mogočno verigo, s katero V, mednarodni proletariat obkolil kapitalistično — militaristično družbo, jo premagal in ustvaril novo. boljšo svetovno družino bratstva, enakosti in pravične svobode! Pod tem geslom si slovenski proletariat k’Hče: Na svidenje 6. augusta v Celju! Na svidenje za medsebojno spoznanje in skupno delo za rešitev vseh trpečih! sem udeležencem I, vsedelavskega zleta v Celju. Ca ^ Priglašena ogromna množi- j 2. Pedi tel jsl v o. Zletni odbor je orga- 0r?aniV Cev’ ie zletni urad prisiljen j niziral lepo število rediteljev. Ti bodo Uiblh rati posebne vlake iz Maribora, I vršili svojo službo in pozivamo vse ude-fy>nio ?,in.Zagreba. Natančni vozni red j žence, da se rediteljem brezpogojno po-iužno x,Jav,li takoj, ko se domenimo z koravajo, ker je lc na ta način mogoče P^eieznico. . - . Žele2!!.e^e polovične vožnje na državni slanCa!Cl J0 najlepše pojasnil dopis po-Dri • Golouha, ki je interveniral . stvu- Dopis se glasi: 1 Pisarni 1. vsedelavskega zleta v p Celju. •ntervpJlal08:i1 sadističnega kluba sem ^devi i ministrstvu za promet v letnik; p0Vičnih voznih listkov za vse 7 ; ovoi'il sem z ministrom. tivaciio e,v°Je radikalno odklonil z mo-5a Zmš • j? Prireditev Spak strankine-D°te-n fSa“ 92 dovolil Vam, da mora V v r ^ tudi vsem drugim stran-^oje st - • Vs.em mogočim ugovorom od 'liti v,'?ni’ ni hotel na noben način ugo-0 ™ željam. ^ obv/^ultatu- seni obvestil takoj kiub ravnati n ? sec*aj tudi ^as’ se znate Ta • IO‘°.uh nar. posl. m. p. ?icer SfJe-, m'šljenie naše vlade. Klub bo r°liko vi. se korake ali upanja nimamo. r,ave2aJ ''^vnanje onim sodrugom, ki so 1 na državno železnico. vzdržati red. Vse večje skupine zunanjih udeležencev naj si izvolijo še svoje reditelje. 3. Zletni odbor je poskrbel, da bodo udeleženci zleta lahko prejeli kosilo. Vsi voditelji skupin naj pobero 10 Din za kosilo, od tistih, ki si žele osigurati kosilo. Ko pridejo v Celje, dobijo od zletne pisarne, ki bo poslovala na kolodvoru nakazila za kosilo. Ta nakazila dobi voditelj skupine in jih razdeli med naročnike ali pa sam za vse oskrbi potrebno število kosil. Zadnje je bolje. Kosila brez takega nakazila ne bo nihče dobil. 4. Program se je moral nekoliko iz-premeniti in sicer: Sobota, dne 5. avgusta. Na predvečer zleta se bo vršil v dvorani hotelu »Pri zamorcu« pri pogrnjenih mizah koncert pevskega zbora »Svobode« iz Maribora pod vodstvom prof. Kladkega, pevskega zbora »Sava« z Jesenic« in rudarske godbe iz Trbovelj. Vstop h koncertu je dovoljen samo proti vabilu. Izhaja razsn pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. C3ssi3a KmeSs&o-tietavsba »«*•■ Stene letno 2S-30 Din, mesečno 2*40 Din. Nedelja, dne 6. avgusta. Sprejem gostov bo od pol 9. 'do pol 10. Po sprejemu je obhod in med obho-dom slavnostni shod na Dečkovem trgu, kjer bo govoril sodrug Etbin Kristan. Koncert v parku bo najbrže vsled pomanjkanja časa odpadel. Popoldne ob' pol 14. uri je odhod na Teharje z zbirališča na Glaziji. Na Teharjih se vršijo poleg telovadbe tudi lahke atletične tekme. " Start tekačev ob pol 5. za gorsko progo 5000 m, (Celje - Teharje). Na Teharjih so na vzporedu še tekme: tek na 100 m, 400 m in 800 m, skok v daljavo in metanje krogle. Za vse te tekme so razpisana darila. Pripravljenih je dose-daj že precej športnikov, ter je pričakovati še več. Politika vlade m socialist!. (Govor poslanca sodr. Etbina K r s s t a n a v generalni debati o proračunu v Narodni skupščini dne 5. julija.) (Dalje.) Dolžnost kapitalističnega razreda. Ali. gospodje, večkrat sem že pove-* dal, da ne pričakujem od nobene večine v, tei zbornici delavske, socialistične politike, ker predobro vern. da določaio politiko gospodarji interesi. Lahko se najdejo posamezniki, ki postanejo, kakor se pravi, izdajalci, ki preskočijo iz svojega razreda, ki zataie svoje osebne interese in žrtvujejo svoje delo zatiranemu razre-du. Ali. gospodje, to morejo biti le izjeme, ki potruieio pravilo. Od tistih, ki zasto-naio kapitalistične ali veleposestniške in-teresc. nc rr.orsrn pričakovali delavske poilitike. socialistične politike. To politiko morem pričakovati le od tistih, ki imajo nainenosredneiši interes na tem, da se vodi taka politika — od delavskega razreda. cd tistega delavskega razreda, ki ga moramo organizirati za razredno.borbo in za socialno revolucijo. Toda. gosnodie, nekaj prihaja vmes,' nekai. kar se dotika tudi vaših interesov. Ta boi sc mora voditi, ne ker mi tako ho-čamo, ne ker hočejo to posamezni delavci. ampak enostavno zato. ker se ustvar-fajo v kapitalističnem svetit pogoji, ki izzivalo ta boi. Ampak to, kar se ne more oreprečiti. sc ponekod lahko regulira- Ni' treba, da bi delavci v tem boju padali kot žrtve brez ploda. Gospodje, tudi vi bi morali imeti interes na tem. da se izvrši tal boi na način, da se nc uniči, kar se more ohraniti, z eno besedo, da se ta boj ne vrši divjaško, ampak da se izvede na kul-* turen način. In gospodje, če zahtevam v, interesu delavstva, da se pride delavske-* mu razredu nasoroti. kadar zahteva socialno reformo, kadar zahteva pogoje za boljše življenje in za višjo kulturo, bi vi morali biti popustljivi zaradi tega noseb- I nega interesa, zato, da ostane ta boi. kakor sem deial, na kulturnem terenu. Moi sodrug Divac vam ie pred kratkim v enem svojih lepih govorov pravil, kako so nezavedni in neorganizirani delavci v Angliji uničevali mašine. cele tovarne itd. Danes ne bi tega storil noben angieški ali francoski ali nemški delavec, dobro vedoč, da ima ta stroj postati njegov tovariš, ki mu olajša težko delo. Toda ker ie bila delavcu odvzeta vsaka možnost globokejšega vpogleda, je vedel o mašini edino to, da mu odjeda kruh. In če boste tukai nadaljevali kakor doslej, da se uvaia kapitalizem, da prihajajo novi in novi stroji, pri tem pa ne zaščitite delavca. ne bo on kriv ,če bo tudi on v stroju videl le svojega sovražnika in če se Ponove tukaj podobne reči, ampak krivi boste vi. Danes se uvajajo stroji tudi v poljedelstvo. in lahko »e konstatira. da ie poljedelsko delavstvo nasprotno tem strojem, ker se ustvarja položaj, v katerem vidi le to da mu te mašine izpodkopavajo obstanek. pa ne more spoznati, da bi mu stroji lahko postali tovariši, mu olajšali težko delo in mu pomagali do višje kulture. A kako nai to spozna, če ga vi, uvajajoči istroie, enostavno vržete na cesto in ne storite ničesar, da bi ga rešili? (Medklic iz centra: Tega sami ne verjamete.) Gospodje, če tega ne bi veriefl, ne bi tega de-ifeJ. ker bi se sramoval izreči v tei zbornici kal proti svojemu prepričanju. Proti takim insinuacijam protestiram. (Dr. Koron : Menda sam tako dela, če o drugih ta-iko sodi. — Medklic iz centra: Govorite iskoz okno. Odprto je.) Lahko se pozivam na vso skupščino, da nisem nikdar govoril Skoz okno. Vedno sem govoril to, kar je t>ilo moje prepričanje. Dostikrat sera govoril kljub temu. da bi mi bilo lahko prineslo osebno politično škodo. (Medklic: 1T0 je žalitev.) Seveda je žalitev, če pravi, da ne verjamem, kar govorim. Osemurni delavnik. Gospodje, če zahtevamo, da se regulira deSovni čas, da ne bo delavec moral prgveč delati, nam prihajate z zgledom, kako da drugi delajo od rane zore do kasnega mraka. Dobro je to- Jaz. gospodje, sem nasproten temu. da bi kdorkoli moral delati od zgodnie zore pa do poznega mraka. (Medklic: Evo, saj tudi mi delamo.) Nikar se preveč ne pozivajte na to, kar dela ta skupščina. (Medklic: Gnjavijo nas.) Gospodje, sai nikogar ne silim, da bi me poslušal, če se mu zdi, da ga dolgočasim? lahko pa pravim, da sem poslušal že boli dolgočasne reči od tega, o čemer govorim. Kakor sem dejaL sem nasproten temu, da bi moral kdorkdtli delati preveč: jaz nisem le za dobre reforme v industriji ampak sem tudi za vsako dobro in koristno reformo v poljedelstvu, ludi tam hočem, da se olajša delo. Ampak izjeme so seveda povsod, tudi v industriji. Jaz nisem bil nikdar proti temu. in nihče izmed nas ni proti teinu, da se izjemoma dela le čez 8, ampak tudi čez deset ur. če pride na primer voda v rudnik in nastane nevarnost za naprave, ali če pridejo ljudje ali sploh življenja v nevarnost Ampak to ni pravilo. Gospodje, če se ne uredi delovni čas, boste na eni strani dobili maso brezposelnih delavcev, ki povzroča boi med samim delavstvom in imeli boste ne le_ civilno vojno med delavstvom in buržua-zijo, ampak še drugo med zaposlenim in nezaposlenim delavstvom. Drugič, če ne regulirate delovnega časa tako, da more hi. mu ne daste možnosti, da postane tisti delavec ostati svež tudi po končanem ’de-t kulturni človek, ki nai postane v svojem lastnem interesu, v interesu svojega razreda. v interesu cele družbe, v interesu kulturnega razvoja. Gospodje, če zastopamo tukaj specialne interese delavskega razreda, tistega razreda, o katerem smo že dostikrat povedali, da je v niem industrljalno delavstvo nosilec ideje, da pa vštevamo vani vse tiste, ki moraio živeti od svojega dela. ki ne morejo drugače priti do eksistence. kakor s prodajo svo.ie delovne moči, bodisi fizične ali umne. če zastopamo tukaj te specialne interese, delamo prav s tem za velik narodni, za velik nacionalni interes. Gospodje, iaz nisesm imel pravzaprav namena predavati danes tukaj o socializmu. (Nedeljko Divac: Ampak potrebno ie.) Toda zdi se. da so tukai gospodje, ki prav žele to. ker sicer ne bi provocirali takih razprav s svojimi medklici. Prisiljen sem nadalje govoriti brez pravega koncepta, zakaj če bi hotel govoriti v lepem slogu, bi potreboval še mnogo časa. da bi povedal nekoliko besed o najvažnejših rečeh, o katerih sem še mislil govoriti. Imel sem priliko omeniti... (Dfša Po-padič: O vsem govorite o budžetu pa ne poveste ničesar.) Ne, o budžetu ne govorim. ker sem prepustil vam. da govorite o njem. (Popadič: O samem socializmu govorite, kakor da hočete postati papež-) Bojim se. da bi se blamiral. In le zato prepuščam budžet vam. Vi morate dobiti priliko, da natisnete še en svoj govor in ga razdate s svojo fotografijo. (Dalje prih.) Vzroki bede in umetne rešitve gospodarskih kriz. (Dalje.) Rešitev je le ena, in sicer ta. da gredo vsi delavci zopet na delo. ter začnejo kmetje po vsem svetu intenzivno obdelovati zemlio ter si izmenjujejo med seboj izdelke svojega dela. brez posredovanja kapitalistične trgovine, ki tvori steno med produktom in konsumentom. Producent in konsument si podasta roko. Vsaka druga rešitev ie le nepopolno sredstvo in je škodliivo, ker odvaja misel od glavnega cilja, ki se imenuje skupno gospodarstvo, brez posredovanja trgovine. Marsikdo bo mislil, da bi moralo na podlagi te ilustracije že davno priti do poloma kapitalizma- Treba je torei odgovoriti na vprašanje: Zakai se kapitalizem vkljub svojemu samega s.ebe uničujočemu mehanizmu še vedno drži na nogah? Predvsem poglejmo nekoliko na posameznega kapitalista. Komu ni znano, da se marsikak kapitalist še vedno drži na nogah, čeravno ie že davno postal pasiven. t. i. čeravno le niegov dolg večji, nego ie njegovo imetje. Kako si pomaga Iz zadrege? Plačuje obresti od svojega dolga brvleče naprei. četudi mora vsakokrat, kadar mu ie treba plačati obresti, napraviti nov dolg. Dolg na ta način vedno bolj raste in raste in doseže večkrat mnogo milijonov, predno pride bankrot. Ta primer posameznega kapitalista nam sicer ničesar ne dokazuje _ za celokupni kapitalizem, vendar nas sili, da razmišljamo o vprašanju: ako ie posameznemu kapitalistu mogoče na umeten način oder oditi svoi bankrot, zakai bi ne mogel tudi ves kapitalistični ustroi umetno podaljšati svoiega življenja? In res, rešitev te uganke predstavlja posebne težave- Kakor sem omenil, je gospodarski položaj v trenutku izbruha krize sledeči: na J en! stran! (v fokafi fopTfaftsfovT h nakopičeno vse nerazprodano blago in ves denar. ki je potreben za pokup istega, na drugi strani pa imamo množine konsu^ mentov brez denarja in brez dela, ki bi iim omogočilo dobiti od kapitalistov denar v svrho nakupa blaga, ki ga rabijo za vzdržavanje svojih družin. Nerazprodano blago onemogoča torei na eni strani delavskim množicam obstanek, na drugi strani pa onemogoča nadaljevanje proizvajanja. Kapitalistični gospodarski stroj se mora ustaviti in v zgodovini zadnjih desetletij imamo take slučaje, da ie v raznih državah in tudi v več državah naenkrat nastopil hipni gospodarski zastoj. Vendar so bile dosedai še vse take krize premagane in kapitalistično gospodarstvo ie začelo nanovo delati z usilieno naglico. Kje tiči neposredni povod gospodarskega zastoja v trenutku izbruha krize? V tem, da konsumenti nimajo denarja. Treba je torei najti le pot. po kateri nai pride denar iz kapitalističnih blagajen v roke konsumentom. Razen manj važnih načinov rešitve tega vprašanja, katerih radi iasnosti nočem navajati, omenim le dva gtfavna: posojila (privatna in državna) in investicije (t. j. vporaba denarnih kapitelov za nova podjetja in naprave). Začnejo se n. pr. gradita nove železnice, ki omogočajo odtok nerazprodanega blaga v ur>ve kraje, odpirajo se nove industrije za proizvajanje predmetov, ki so dostopni le kapitalističnim žepom, n- pr. avtomobilov in drugih razkošnosti, ustanavljajo se konkurenčna industrijska pod-* ietia v poljedelskih državah in kolonijah, odpirajo se novi rudniki; dajejo se posojila državam in zasebnikom na hipoteke itd. Posledica vsega tega ie ta, da pride denar med delavske množice in se jim tako omogoči kupovanje nerazprodanega blaga. Vsled tega začnejo zaprte tovarne zopet delati, kapitalistični voz se zopet pomika naprej in še hitreje nego poprej drvi k svojemu poginu. Zakai drvi še hitreje k svojemu poginu? Zato. ker ie gospodarska kriza povzročila pomnožitev kapitalističnih pod-ietij, pomnožila proizvodnjo, pomnožila števflo proletariata, pomnožila dolgove (privatne in državne), proletarskih konsu-mentov nasproti kapitalistom. Vsled tega je vsaka sledeča gospodarska kriza, ki se mora neizogibno ponoviti po zgoraj navedenih zakonih kapitalističnega mehaniz* ma mnogo večia in obširnejša, kakor le bila poslednja in tako dalje, dokler proletarskim masam'postane nemogoče plačevati vedno večie obresti za vedno rastoče dolgove in vedno rastoči svetovni kapital in — kapitalizem si zlomi vrat. Statistika nam kaže. da ie že pred svetovno voino bogastvo vseh vojujočih držav (t j. kapital kapitalistov dotičnih držav) naraslo na 64 tisoč miliard dinar-iev (koliko ie od takrat do sedai naraslo ne vemo), državni dedgovi pa na 22.000 miliard. V Zedinjenih državah znašajo na primer po vojni samo obresti državnih dolgov na leto toliko, kolikor so pred vojno znašali sploh vsi državni stroški skupal in vidimo, da sedai državni dolgovi v vseli državah neprestano rastejo. Morda boste oporekali, da ie svetovna voina izvanreden, nemoralen slučaj. K1 ničesar ne dokazuje. O ne. svetovna vojna ie bila v kapitalističnem smislu popolnoma normalna rešitev- Voina posolila, so j spravila denar med ljudske mase. omogo« j čen ie bil vsJed tega pomnožen konsurn *n ! omogočeno povečanje vojne industrije. , Vojna je sicer faktično uničila ogrornn i množine blaga, a »kapitalističnih« Kanita litoKffa', ker so kapitalisti za Vse mcen° orožje, str el ii v c in drugi vojni mahi« ^enar’ aii pa ga morajo do- se vj- * ki nevračanja posojil. Kolikor vni« 1 •0X101 a vendar ie resnica, da je vJf? f1Cer uničila na miliarde blaga, a endarie povečala kapital v smislu kapi-, F1 se ne smatrajo posestniki dričaj °bk?acij za kapitaliste? In vendar e pia2Q ki ie predstavijo vrednost teh rZ?aCp ž9 davno uničeno in »konsuani-C? - J roietarske mase bodo torej mo-^ s svojim delom plačati to na vojni je • v°\ ^ predstavljajo; in to _^v Kapitalističnem gospodarstvu — ka- pital! Človek bi se temu smejal, ako ne bi I bila vsa stvar tako tragična. _ Svetovna vojna je bila toraj tudi ena izmed začasnih rešitev kapitalistične gospodarske krize. Sedaj se razvija pred ; našimi očmi nova ogromna gospodarska kriza. Ne vemo sicer, da li se bo kapitalizem zna! izkobacati tudi iz sedanje krize. Vsekakor pa se pojavljajo na političnem obzorju novi znaki, ki nas navdajajo^ z nado, da se stvar ne konča po stari šabloni. Kapitalisti skušajo rešioti krizo s_ pomočjo trgovskih zvez s sovjetsko Rusija.-Ne pogrezne li kapitalizem v socialističnem morju? iz n^.aPitalisti bodo kričali seveda, da tum°Fešnosti- Požrešni ljudje namreč sami PO sebi sodijo. Sicer pa niti skar..tako ne mislijo, ker vedo, da tb zahte r° pot zase sP^h niso ničesar sv0ieVa j, ^Pak da so se borili le za ^di knjigoveze. Zato so nuj Kg0? .na nekatere vplivati, češ, če« ^Uir?! r*te za knjigoveze, kaj vam ti J niso šli na to spolzko 30, ^ .o strokovno organizacijo ima# stati yJe “da zmožna pravočasno ob ve# 2*kaj člane, da so vedeli natanko, stavk0Cre’ Zato ni9o imeli nobenega 2 JF23’ vsi so nastopali kakor eden S^ski ° Sfmo izjemo, ki pa ni več ti# Pec, ki . tavec, temveč gosposki hla# "Podomp1’ da mora zato držati z go# druge F p §a ie gospod postavil nad Reba h*- ?r da bi mu zato ne bilo več pr ut'1 se pravice! K° jasnili te Pa bila pri tem sporu ta# ? razum«i-a 80 i° tudi najmlajši vajen# tudi VeliP-i_,torei bi jo razumel lahko £... hlapec, če bi — hotel! 5skaruaC1?0ve®ko delavstvo dela po ti# dela: knjigoveznicah. V obojih n° ^astne p ^e' Nekatere tiskarne ima# knjigoveznice, druge dajejo f° tisljn1.. knjigoveškim mojstrom. Ker aUi, sj 1? ze desetletja dobro organizi# f6 kruh,. 1So iztrgati zadnje skorji# so se ubraniti pred kapi * iigove5u-^oveza Pa ne> zato ker s< znaii Pobrati pri n« 10 j ib ^^,ftarsih najrevnejše otro« jfceški' . hožjigjj »v.1 tu jih "č - -~»oul uajit>utpc uuu? ?«adiua v svoje delavnice. Taka hn kronji^ vesela, da zasluži sploh ka# ]0»° kakSn ’ pa hodi k materi. Če je in ia kletce vendarle preveč iftuli pok^' Rosilo za izboljšanje, so v°3 pri mu-111 ^osPodarji dober svet ta# j ®Ui sami „.emu koš lačna, ko si pa epj noci lahko zaslužiš za ves te# * • jjkjigov^L8*; j® zgodilo, da so imeli tisti bili iL 80 delali skupno s tiskar# V^dcrat tau jpk° z niimi organizirani, ^igovešVi° Ve ke mezde, kakor drugi. Pa 300 krrvr>na°^Strij 80 Plačevali po Li^vedfl na teden — računali so hS0r tiskaj fida ,prav tako dobJ°’ dP,ka daiali 7 ’ . ° da so mnogo do# VfciaVstvfl + sv°j žep ne le na račun ^dar J, temveč tudi tiskaren... Pa .liS° delavS tl1skarnam bolj pri srcu, ^tvo, kajti kapitalist kapita* ^kljuje očesa, kakor vrana fN°. tiskarji videli. Ali je mar i dr,?11 tmtč členili pomagati knjigove* h_ ^ Sicer so pa imeli tudi ga«p0QiaPa fato.‘ Socializem uči, da nič tal; Ptoras i. ^ sam pomagaš, poma* Požrl dl drugim, če ne, bo kapi« tt^jprej male ribice, potem j pride pa vrsta tudi nate. Na shodu sem j slišal tole krasno primero: V neko vas se je priklatil ropar. Ko j so ga vaščani spoznali, so se zbrali in j sklenili postaviti zanj vislice. Ropar je 1 bil dovolj pameten, da je pravočasno I ušel in začel poskušati svojo srečo v j drugi vasi. Čeprav se je preoblekel, ven« dar so ga spoznali, saj ni težko spozna# ti tistega, ki ti pije kri, samo najbolj za# nemarjeni ljudje tega ne čutijo. Toda čeprav so ga spoznali, otresti se ga niso mogli, ker so imeli svojo ob# čino preslabo urejeno. Hoteli so posta# viti vislice, pa ni bilo denarja, niti kme« ta, ki bi dal smreko zastonj, niti delav« cev, ki bi jo hoteli zastonj podreti, ob# tesati in postaviti sredi vasi vislice, tudi za vrv ni bilo. Po dolgem cincanju so sklenili, da pojdejo v sosednjo vas p o vislice na posodo. Prva vas pa, kakor je bila prej zmožna za svojo korist hitro zbrati po# trebni denar in postaviti vislice, ni raz« umela, da je treba pomagati tudi drugi vasi: »Vislice so naše! Če jih hočete imeti, postavite si jih sami!« Sosedje so odšli poparjeni. Kaj bo zdaj? Ko pridejo domu, je bil ropar že gospodar cele vasi. Ko jih zagleda brez vislic, jih napade in premaga. Napil se je krvi, da je zrasel kakor gora, njego* va mogočnost je segala skoro do neba. Šel je tudi v okolico, prišel tudi v prvo vas. podrl vislice in zagospodoval tudi nad njihovo močno občino. Ta zgled, čitatelji, bi moral pozna« ti in razumeti vsak proletarec in se po njem ravnati tako, kakor so se pri tej stavki tiskarji. Kadar bo kapitalist pre« magal knjigoveze, pride vrsta na nas, zato jim pomagajmo zdaj, ko je še čas. Naj bi se tudi vse drugo delavstvo s polja in tovarn ravnalo po terni Ne za« se, za vse se borimo. Posebno za naj# bednejše! Kajti »brez teh, danes še v temi tavajočih in zato hlapčevsko pon nižnih in hlapčevsko tepenih delavcev nikdar ne dosežemo krasnega cilja, ki nam sveti iz daljave.« (»Socializem in vera«, str. 113). Sodrugi posnemajtel Kadar se bo« mo ravnaii po tem, bomo imeli kmalu enotno fronto, enotno organizacijo in enotno — zmago! 0 poroti. (Konec.) Utemeljili smo potrebo porote, orisali njen delokrog, izrek porotnikov smo postavili na nepremakljivo skalo, treba je torej rešiti še vprašanje, kdo naj bo porotnik. Do sedaj je veljalo načelo, da je mogel biti porotnik le oni, ki je plače« val gotovo vsoto direktnih davkov. To načelo je pač tako zastarelo, da ni tre« ha o njem niti govoriti, ker socialisti ne merimo pameti in poštenosti po denar« ju, kakor meščanski razredi. Če vlada danes splošna in enaka volilna pravica in sodelujejo tako vse plasti naroda pri zakonodaji, potem je tudi jasno, da morajo vsi deli naroda sodelovati pri izvrševanju zakonov in torej tudi pri poroti. Ravno s tem, da sodelujejo vse plasti nai-oda pri izvrše« vanju zakonov, se bodo tudi kmalu po« kazale vse hibe in napake^ gotovih za« konov, in narod bo po svojih poslancih kmalu poskrbel za izboljšanje pomanj« kljivih, neprikladnih zakonov. Na dru« gi strani se bo pa pokazalo, kako malo pojmovanja o volji in misli naroda so imeli oni izvoljenci naroda, ki so ko« vali te zakone in takozvana »demokra« tična« načela današnjih meščanskih razredov bodo za vselej pokopana. Sodelovanje vseh slojev naroda pri izvrševanju zakonov bo pa tudi naj# boljša politična šola za vse dele naroda in marsikatere premogovne osebe bodo na ta način izločene pri bodočem ustvarjanju res narodne zakonodaje. Vsled tega _ naj bo po mnenju in zahtevi nas socialistov lahko porotnik vsak državljan, ki ima volilno pravico, pri tem pa odločno povdarjamo, da je naše stališče glede ženske volilne pra« vice neomajano in da naj bodo torej ženske lahko porotnice. Nobena razlika socijalne stopnje, le zdrav razum, poštenost in neoporeč« nost naj bo merilo za porotnika. Od* ločni nasprotniki smo naziranja, da naj bo porota pristopna samo posedujoče* mu razredu. Večina naroda pripada proletar* skemu razredu, vsled tega bo imel pro* letariat v sodstvo popolno zaupanje št* le takrat, ko bo videl, da sodi tudi sam. Kdo pa tudi pozna čuvstva, misli, nago* ne in socialno trpljenje proletariata bo* lje nego proletariat sam? Vsak naj bo samemu sebi najbolj pravičen sodnik in tako naj bo tudi proletariat sodnik samega sebe. O ^ a m nm* w gg? $ m '+ Savez jugoslovanskih pomorščakov je imel od 28. do 30. julija v Bakru svoj kongres. Ta kongres je po referatih sodruga A. Glavana in V. Bukšega s 23 proti 3 glasovi sklenil, ga. pristopi glavnemu delavskemu savezu Jugoslavije. »Nevtralna« resolucija, ki je po komunističnem receptu zahtevala, da naj ostane Savez brez vsake domače in internacionalne vezi, je dobila samo 5 glasov. -r Manifestacije proti vojni so se vršile 30. avgusta v vseh evropskih mestih. Zborovalci so povsod sprejeli resolucije, katerih smisel je. da ne bo preie svetovnega miru, dokler ne bo odstranjen sistem kapitalizma z njegovimi prijatelji vred: Z militarizmom, imperializmom in monar-hizmom. Zborovalci so se poslovili z vzkliki; »Nai živi resnična Zveza narodov osvobojenih narodov!« + Fašisti v Italiji so pričeli z mobilizacijo svojih čet. potem ko so dali vladi rok 48 ur. da »napravi red«. Medtem je izdal socialistični list »Avanti« proglas za generalno stavkoj ki se je pričela v torek po polnoči. Položaj je zelo kritičen. Poznavalci razmer pričakujejo državljansko vojno. . Monarhistična propaganda poizkuša dobiti tal tudi na Češkoslovaškem. Kakor poročajo je na čelu tamošnje monarhistične propagande knez Lichten-stein- »Pravo Ltffu« poroča, da skuša vlada z izjemnimi zakoni preti komunistom, ustvarjati iz njih mučenike, s čimer kc vrste. Bc-katerem izraža kornu- misli razcepi jati proletar chine objavlja članek, v nado. da^se ne bedo držali češki nisti^direktiv moskovske internacionale o vojaški špionaži. V svojem članku tudi svari delavstvo pred političnimi sanjarijami. v . J Sovjetska vlada je sklenila zmanjšati število uradnikov od 6 milijonov na 4 milijone, . + Sovjetsko vrhovno sodišče je potrdilo smrtno obsodbo ruskih duhovnikov, ki so se upirali izročiti sovjetom cerkvene dragocenosti, obenem pa je prosilo pri vserusKem odboru za njihovo pomilošče-nje. + »Politiken« prinaša podatke centralnega odbora III. internacionale o številu komunistov v poedinih državah V Rusiji jih je 510.000; v Nemčiji 300.000' na Češkem 290.000; v Franciji 135.000; na Norveškem 57.000; v Italiji 70.000 itd. Število vseh komunistov na svetu znaša okoli 2.860.000. Razume se samoobsebi, da so številke komunistov v poedinih državah precej pretirane. . + Amerikauski Wolfovi družbi je dovolila sovjetska vlada, da se sme naseliti v Uralu, kjer je najela od sovjetske vlade azbestove jame za 20 let. Ta koncesija je prva na Uralu. + V Frankfurtu se bo vršil 5. t. m. mednarodni kongres rudarskih delavcev, za katerega so se dosedaj prijavili zastopniki iz Anglije, Francije in Češkoslovaške. + V Berlinu je sklenila neodvisna in večinska socialistična stranka združitev v eno samo stranko. Okrožna konferenca se ie izrekla proti komunistični stranki, ki je ponovno dokazala, da ji ni do enotne fronte proletariata. + V Londonu se je vršila manifestacija proti vojni v ogromnem številu, ki je presenečatto vsakega poznavalca razmer. Govorili so: predsednik svetovnega kongresa za mir, belgijski senattor La Fontaine, potem Fred Maddison in Snowde-nova, ki se je zavzemala za sprejem Nemčije v Zvezo narodov. + Angleška vlada je poslala v Moskvo odgovor na protest sovjetske vlade glede operacii grškega brodovja v Črnem morju in v Dardandih. V tej noti izraža ministrstvo za zunanje zadeve presenečenje zaradi protesta. Angleška vlada opozarja v svoji noti, da so zavezniške vlade pozvale v Genovi Rusijo na sodelovanje pri vpostavitvi miru na bližnjem vzhodu. Angleška vlada smatra, da Grki niso kršili vojnih običajev s svoiimi pomorskimi operacijami na Črnem morju in da imajo pravico nadaljevati te operacije, dokler bo trajala vojna. + Amerika in Nemčija se zbližu-jeti na gospodarskem polju. Razumljivo to Francoze zelo razburja, ker čutijo, da jim s tem uhaja iz rok Nemčija. + V Ameriki se delavska stavka še širi, dosedaj je ukinjenih dnevno že 427 vlakov. Pomanjkanje premoga začenjajo čutiti že tudi — parniki. 40 predsednikov železniških družb je v Ne\vyorku na posvetovanju, pa tudi izvrševalni odbor delavskih organizacij s predsednikom Gom-persom ima permanentne seje. V zadnjem oklicu poživlja vse delavske organizacije, da podpirajo železničarje, stavkujo-če pa roti, da se strogo drže zakonov. + V Indiji. kjer gospodarijo Angleži, ie zopet prišlo do krvavih nemirov, pri katerih je bila ubitih 13 policistov. Ti nemiri so se vršili v Digriju, v pokrajini Suid. « ski Malo je manjkalo, pa bi tudi »Ljud-glas« ne mogel iziti pravočasno, kakor je moral včerajšnji »Naprej« sploh izostati. Za nekaj ur smo se pa tudi z današnjo številko zamudili, kajti stavka je trajala v »Učiteljski tiskarni« od ponedeljka ob 17. do srede ob 14., tako da srno torkovo številko komaj še pravočasno končali, četrtkovo pa za dobrega pol dneva prekasno začeli. Da sredine številke »Napreja« ni bilo, nam torej či-tatelji ne bodo zamerili, tem manj, ko vidijo, da smo se vsestransko potrudili vsaj četrtkovo izdati še pred nočjo, da se ekspedira še v sredo. Zveza rudarjev, Unija slov. rudarjev. Narodno socialna zveza in Strokovna zveza rudarjev poživljajo celokupni proletariat. da se izogiblje dnevnika »Jutro« in da natačno pazi na gostilne in vse javne lokale, kateri so naročeni na list »Jutro«, ki je zavzel v mezdnem gibanju rudarjev odločno stališče v prilog Trb. premog, uružbe moti delavcem trpinom. (Torej vsai v tej zadevi so rudarske organizacije enotnih misli. Opomba ured.) Ob priliki vsedelavskega zleta, dne 6. avgusta, priredijo delavski športni klubi »Svobode« Maribor, Celje — in — Ljubljana, Moste, reprezentančno prija* teljsko tekmo od 10. do pol 12., na ka* tero se vsi izletniki in ljubitelji športa vabijo. Vstopnina 2 Din. Tekma bo za* nimiva ter bode nudila mnogo užitka. Na progi Ljubljana - Vrhnika vozita dne 12., 13., 14. ,15. avgusta t. 1. razven onih po voznem redu redno vozečih vla- j kov še večerna vlaka 1437 in 1438. Vlak { 1437 odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 22. in 20. Vlak 1438 odhaja iz Vrhnike ob 20.40. Upravni svet Jadranske banke v Trstu je obvestil občinstvo s posebnim obvestilom, da ie banka zaradi preiskave, ki jo vodi oblast, začasno zaprla svoje blagajne ter da se vsled dejani, katerih so osumljeni nekateri uradniki zavoda, položaj banke ni prav nič spremenil. Zadeva vzbuja obilo prahu skoro v vseh laških časopisih. Pri nas se ie ob tei priliki »Jutro« pošteno privoščilo generalnega ravnatelja Jadranske banke g. Kamenaro-viča. O tei bančni zadevi, ki smrdi do neba, bomo še obširnejše poročali. Katoliški duhovniki proti celibatu. Papežu so predložili spomenico duhovščine, da dovoli duhovnikom ženitev. Spomenica pravi; »Čistost življenja je najvišji cilj cerkve in je dosegljiv le s svobodnim razvojem človeške narave, ne pa s silo in postavami, ki so proti naravi.« Spomenico je podpisalo tudi veliko škofov in več kardinalov. — Dvomimo, da bi se papež uklonil, ker baš duhovščina, ki nima ne žene ne otrok, je najtrdnejši temelj moči katoliške cerkve. V nekaterih moravskih rekah se je j pojavilo doslej nerazumljivo poginjanje | rib. V velikih množinah jih nanaša voda | na bregove. j V Karpatih je zapadlo 18. in 19. t. m. i po nekaterih krajih do pol metra snega. V Bukarešti sta dognana dva slučaj j azijatske kolere; tudi v Bolgariji in Gb- i čiji se pojavlja kolera. Vlada je odredila I na vzhodni in južni meji strogo kon-i trolo. London razburja velika nesreča. So- i proga rumunskega poslanika je izgubila \ svojega srčkanega — psička. Najbrž so ! ga ukradli tatovi. 20.000 londonskih po-! licajev ga išče. — Dnevno izgine v Lon-j donu par ljudi, pa sc nihče ne razburja. S Seveda to niso poslaniški — psički. • BsInTca mmiUf tM va nam predlagajo, naj bi bil »Nam~]« m nejši, pa čeprav bi bd dražji. Ne < predlaga celo, naj bi naročnino P ^ da bi veljala 20 Dni mesečno. . va;0< smo na eni strani hvaležni, da ® . * da za 10 Din ne more imeti ^aprej«^ 8 ali celo 12 strani. To zmorejo samo sniki z bančnimi podporami. ^je strani jim pa moramo odreci raz ^ya za sedanji težki položaj delavstva, in po trije so naročeni skupno. . meznik ne. zmore 10 Din. koliko j0 tem! S prenašanjem in čakanje , * mnogo čevljev in izgube mnogo Takim pa kaj. ko je zaslužek tako pičel! ^ je »Naprej« namenjen, zato ga ne ^ dražiti brez nujne potrebe. Dsnm u > razumejo to in žele. da bi bil £58* popolnejši, svetujemo, da sirno k ._ cev. naročnikov in političnih organ V političnih organizacijah se tuai ^ ^ čijo razlike med tistimi, ki bi la * ^Q. plačali, in tistimi, ki m ti 10 Dm ^ rejo. Iz progresivnega strankmeg p0. podpira namreč stranka svoj tisK. ^ vejte vsem tistim, ki še vedno n«* gjn nizirani! Marsikdo bi rad dal tudi mesečno, če bi imel za to res do ^ mk! Pa dnevnik, ki bi se tiskal pjn; enega, bi veljal na mesec t • , pre-Tega Da ne zmore nihče, tudi di gani-neumno. Zato je treba ndlitičn ,0jega zacij, ki skrbe za pravo smer tiska in zbirajo vse tiste, ki n® J bos namenjen. Pomagaj tudi ti zt>r • imel. česar si želiš: res dober > * *okr0t' Listnica uredništva. Poročno g^jcaJJ ni konferenci, ki se je vršna * uradne 30. VII. priobčimo prihodnji . ništvo. Maribor« ^ S pete reune seje občinske^ gupaP 28. julija. Pričetek seje ob pol _ poroča, da je likvidacija gosp ^ ^jra urada končana. Občina, ki Je 1 tj,zv. Y L du trpela mnogo škode, ima - Q(jdelf rižniškega fonda še 150.000 • prosflJ ’ za socialno skrbstvo je o. ^ugini v da bi se ta svota prepustda o ^ zaStoP je morebitnega deficita. Občin župan<£ sprejme v principu naslednici predlog: Vsota naj se taK° v dobi državna deeja stan\ žaVna dŽ, 25.000 Din kot podporo. d^za=n oOO stanica v investicijske svJibe cn.000 D dnevni zavetišči 25.000 Dm, . . svrk_ naj ostane občini v že o® stalne vf„ — 25. avgusta predloži obe® _ ^ paj lilne imenike za občinske. oh■ se priUR lamentarne volitve. 10. avg^ gocia^fL' reklamacijsko postopanje. mestne f klub predlaga ustanovite ,_stavliari% stavljalnice, ker zasebna ^gvajo^ ^ nesramno' odira ljudstvo, ^jseko®- -do 50%. Predlog se odka^LoVno Pn. pfl. V zadnjem času beremo i>o ..gg za ho. be o nastanitvi nevarnih s hsegu. D cin, olje i. t. d. v mestnem »» na po veljavnem avstrijske - pa more zabraniti takih zgrad ^ Obd'a,a cti bo obrnila na pokr. upra. v a- cijsKe bo obrnila do vojaške m pol®« voJ^%. glede kaljenja nočnega nu 0 pon četah, ki sc vračajo s vaj«- ro5n** "«!»'• rJSSSfl* i pol Nato. oar,njc5a- njaiviti. — uuMumju .r, h obomv* oddajo zemljišč, ker J>h ndk]0ni ^ravi' potrebovala za zidanje. za poP ^j šnja policijskega konusarn parnie5a-lo policijskih zaporov. je s^°J0od' važnih stvari. Obravna » n0biranJ.o ^ sni predlog kluba ssJ za Pv e°st'J«st stotnega davka na račun naš i tni kavarnah. O tem predlogu Jdesetods* Jl$ pisal in tudi povedal, da J p0ln, k davek na cehe še vedno nen :,x ,, e~a Progresivnega principa, n,-,,vec ,tKZV- procentualnost. Proeentual-eiIak° Prizadene proletarca in spi? ni adeva se odgodi do prihodnje van; ~ ,u- se seja zaključi. Nadalje- vanje v torek 1. avgusta. zacnv Rupniki krajevne organi- i?vrL ^ ^ Globokem se opozarjajo, naj zinicnV10 topno storjene sklepe do sejnem s ’• }.sako prvo nedeljo v mesecu Vrsiti r?dna odboi‘ova seja. Cia ne članpi-31110’- Ila^ P'ia^ujejo redno svoje Čla-ncv PrlsPevke. sicer izgubijo svoje canske pravice. Odbor. 'sil *• 13- avgusta se bo vr- gnrtv - 130 Drvi ma§i v gostilni pri Pod- 2aciie\n71SkirfeSt,anek kraievne organi-bo IJ?2 v Ponikvi. Na dnevnem redu ter nr iV. '^Predsednika in blagajnika ■ udelp^ f ^vanje računskih knjig. Točna ue»ezba dolžnost. Odbor. v Sn Dp^^s^®va' Krajevna organizacija in . Piskavi poživlja vse svoje člane soevlJ^' na'. redn.(? Plačujejo svoje prince ^Cer. !Zffubiio svoje članske pra-ker ie ru^‘ izvršujte svoje dolžnosti — rtiotr v zavednih organizacijah je naša • Udbor. 1* sSfok- gibanja. Potočniki v Ljubljani so v s^h in i tkanju. Osrednje društvo briv-veji{j0 VIasuljarskih pomočnikov za Slone poti?;D°Zarja vse sodru£e — brivce, naj sopisi Jf3° v Ljubljano, iskat si dela. Ča-naprošajo za ponatis teh vrstic. t^in, 1 dolar vel ji 83 ?a 28 ^in» 100 avstrijskih kron 1,62 švia 'X .?lVrihu velJ'a 100 naših kron ’ »a^skih frankov. enkrat tl-,ev v Vojvodini obeta letos še Jlk° Pridelka kakor lansko leto. Spo: vela V, ,*.se! 28. julija 1914. ldiči: Ži-1915 ini^lja’ živijo cesar! 28. julija 2al0s’t 1917 in 1918: klanje, beda, srečn0 j.°*em šele zopet srečno, manj tucjj n„„!,pa nesrečno za zelo mnoge ^riint je- takrat boj med pro- ‘°ni. Torej celih 6 let je ljudska P®2ayerln ’ * ”A '~i « »ti jv K'apitaj. nost Prenašala občutne udarce la. 2e in še do danes ni spregledala^ • tavamo, se kregamo, ča- kdai se sprašujemo drug drugega: ga inf e Odrešenik? — Ne bo ga! Vsi izttied31110 v sebi in ta nam kliče, da je ta. Ka-V?ega najpotrebnejša enotna fron-°rganfi Je..to? Enotna fronta ie enotna ^kam Vsi to čutimo, žal vsi tudi stor p’ da dnjSi prej store. Ne čakaj! oFčine Zakct pri Brežicah K gospodu } pokraj. namestniku Hribarju. Ta je pg* j vdarjal, da nima nič proti premestitvi i g. glavarja, pač pa so vzroki premestit* | pri deželni a vladi. Pismeno i 7 cih j V SKS poka na vseh kon* izjavi ministra Puclja SKS ,1- 5- t. 1. v brežiškem okraju žela Drvi- • trdna; ali ta trdnost je za? varn0st ^ na vseh straneh in je ne* ^sitelij f se stavba ne podere. Njeni radi nIi °7so žuPani, so zelo ogorčeni ^°stona .JalncSa in neodkritosrčnega Gre iia v svojega poslanca Ureka. IHeščenmre^ Za sledeče: iz Brežic je pre* Vsi žnn okr> Slavar dr. Koropec in tremecv^1’ po številu 53, so hoteli to *eilt o k^ • PrePre^iti. In tako je ge* Panov u^JneSa zastopa sklical zbor žu* st*tvi p Je,r se Je razpravljalo o preme* l\o, ^a- Tam je bilo sklenje* g^aVar n toPijo vsi župani, če bi bil ^Htaciin6!110^60- Izvolila se je tudi d::* ^ik katero je peljal podpredsed* 1 Izda 0 2ve^ze g. Bratanie, župan ' aJate!j; Zponimir Beraot (v iraenu poltr. odb. SSJ). ve drugje ne je pa poslal g. namestnik, kakor čuje* mo, na župane pouk, do kam sega njih delokrog in je pri tem povdarjal, da se nimajo vmešavati v njegove posle, če vsi odstopijo, pridejo pa drugi. Hud pc* per za župane. Seveda so župani le žrtev ministra Puclja in svojega poslanca Ureka, ker ta dva sta na omenjenem shodu 21. 5. obljubila g. glavarju kot osebi, da bo* deta delala na to, da ne bo premeščen iz Brežic, torej da naj bo kar brez skr* bi, da ostane gotovo na svojem mestu. In glej, vkljub izjavi v Brežicah na* pram g. glavarju in izjave županom, da naj se ne razburjajo vsled tega, da g. glavar ostane na svojem mestu, sta omenjena gospoda v Beogradu delala za premeščen je g. glavarja. In kaj mi* slite zakaj? G. glavar je žrtev SKS in to naj bo zanj šola, da bodi kot urad* nik napram vsaki stranki enako pravi* cen. Premestitev se je izvršila 20. 7. in župani so sedaj razočarani. 10. 7. se je vršila seja okrajnega sosveta. Tega dne je bilo sklenjeno po seji, da se skliče 16. 7. v Narodni dom protestni shod, da se vprašanje o pre* mestitvi g. glavarja razčisti. Temu skle* pu se je pridružil tudi naš zastopnik s. Baraga in se postavil na stališče, da na* ša stranka je in mora tudi biti proti vsaki krivici pa naj jo trpi najvišji urad* nik ali pa delavec. Omenjeni shod se ni vršil zaradi malomarnosti in neved* nosti tukajšnjega ljudstva. Ker je imela ravno požarna bram* ba svojo 40*Ietnico in je ljudstvo tavalo za godbo. Le socialisti so se zavedali in so prišli v precejšnem številu na shod, kjer pa od SKS ni bilo nikogar, niti od županov, razun enega. Tisti dan nam še ni bilo znano, zakaj da ni shod ob* iskan od strani pristašev SKS in niti ne od županov, ko so vendar toliko delali, da bi ne bil premeščen g. glavar, ali se* daj nam je znano vse. Stvar je sledeča-ko je zvedel poslanec Urek, da je bilo po seji okrajnega sosveta sklenjeno, da se skliče protestni shod, in ko so pri* stali zaupniki vseh stranic na to, tudi kle/rikalci, je gospod Urek razposlal i okrožnico na župane ali vsaj na zaup* nike županske zveze, naj se za božjo voljo tega shoda ne vdeležijo in naj od* govarjajo pristaše SKS, da ne gredo na shod. Toraj šele sedaj nam je jasno, zakaj se je bal g. Urek, da bi se shod ne vršil, ker gotovo bi se bilo razkrilo njegovo zahrbtno delo glede premestit* ve. V pismu je povdarjal, da naj tisti, ki sklicujejo shod, le streljajo kozle, ampak župani se ne sinejo tega udele* žiti. Ne vemo, kaj poreče k temu go* spod gerent okrajnega zastopa g. Kene, ki je bil navdušen, da se g. glavarja ne premesti in je delal s polno paro za omenjeni protestni shod. Omeniti mo* ramo, da je g. Kene intimni prijatelj g. Ureka in najagilnejši njegov agitator. Sedaj se čutijo vsi župani prizadeti in ponižani, ker jihje njihov poslanec tako grdo varal. Slišijo se celo glasovi, aa bojo SKS razbili. ^ Pravijo: če smo bili edino mi sposobni stranko ustano* viti, smo sposobni jo tudi razbiti. Želi* mo jim pri tem mnogo uspeha. Tudi g. glavar je pri slovesu povdarjal: tiste, ki sem imel za največje prijatelje, so moji največji sovražniki. Vemo, da je g. gla* var tistim prijateljem storil marsikate* ro uslugo, katere ni bil voljan storiti nam. Opazovalec. Tjsk Učiteljske tiskarne v LjubljanL PoHčaffe. Tukaj smo1 že krmo spravili in tudi gospod Rottmann, progovni mojster, je bilo zelo priden; ubogim delavcem je vzel nasipe, katere so še po 7 let imeli, in ubožci so morali krave prodati ter morajo za otroke mleko kupovati; ali je to pravilno? Pustil si je tudi napraviti uto za krmo; to je bilo sekanja, žaganja, da je bilo joj, mizar in tesar sta mu jo naredila. Vemo, da gre to na račun juž. železnice, kar delavci napravijo. Pa je res čudno, da dela ta gospod, kar hoče. Ampak mi ubogi delavci nikakor nečemo vsaki dan njegovo sibirsko obnašanje prenašati. Tukaj naj pač pogleda ravnateljstvo. Deklo ima, mizarja, tesarja, črevijarja; vse na račun juž. železnice. Ali ima ravnateljstvo še kakšnega krojača, da bi imel gosp. Rottmann vse v hiši? Skladiščnega mojstra J. so zaradi tega prestavili, ker so mu njegovi prijatelji pod oknom za njegov god zapeli po nemško: to je bilo tako strašno hudodelstvo, da ga je ravnateljstvo takoj premestilo. Seveda tukaj je bila juž. železnica precej čisto drugače oškodovana. Ali ravnateljstvo ne vidi, oa bi nastopilo kakor je prav? Prihodnjič več. _ Šinartiii pri Slovenjgraacu. Za šrnar-. ski veliki zvon je nabranih 500 tisoč K; 500 tisoč kron pa imajo pripravljenih cerkveni očetje za zvonove pri podružnicah. Orgle še tudi moramo dati popraviti. Kar mora biti, pa mora biti. Za delo zahteva orglar samo 12 tisoč kron; je pošten mojster, nas ne bo vkanil. To ni veliko. Ce vsaki od vas da malenkost, imamo v enem tednu skupaj. Prosim vas, kaj pa je danes 12 tisoč kron? Čisto nič. Tudi milijon kron ne bogve kai. 1( večjemu bi si za 1 milijon 12 tisoč kron mogli sezidati ubožno hišo z vsem pohištvom, v kateri bi imeli vsi ubogi cele fare vsak po eno sobico z opravo, majhno kuhinjo in pa par gredic vrta. Pa mi moramo najprej skrbeti za božjo čast. Bog ne gleda dandanes toliko na uboge ljudi in usmiljena srca, kakor pa na velike zvone in lepo doneče orgle. Tistih 10 do 12 starih, za nobeno delo več sposobnih, od celega sveta zapuščenih občinskih siromakov lahko stanuje skupno kakor dosedaj v tisti majhni umazani nikdar pobeljeni, nikdar prezračeni, zaduhii, stenic in drugega mrčesa polni stari šolski sobi. Tam lahko ležijo na pol nagi na sc-gniti slami, ali pa lazijo sestradani od niše do hiše za koščekom črnega kruha, dokler se jih ne usmili Bog, jih ne pokliče k sebi ter jih obilno poplača za vse, kar jim tukaj na zemlji ni^ bilo dano. Vam, šmarskim bahačem, ki imate za mrtvo železo vedno odprte roke in usmiljena srca, za uboga revna srca pa mrtvo železo, bo Bog enkrat odkazal tamkaj v nebeškem kraljestvu, v stari šolski sobi stanovanje, kakoršnega ste vi pripravili vašim bratom in sestram v Kristusu tukaj na zemlji. Za posvetne reči, s katerimi se lahko bahate, žrtvujete lahkomisli-no milijone, za dobra dela usmiljenja, za občni blagor pa nimate nikdar vinarja. Občinska pota in ceste so tako zanemari jene, da človeku obtičijo čevlji v blatu. Za posipanje teh nimate nikdar časa, ne denarja, ne gramoza; za božja pota, misijone, ofre, itd. pa so vedno polne težke. Vi g. nadučitelj pa vedite, kadar se bosie zopet enkrat jezili nad nami ubogimi, zaničevanimi socialisti, da bi mi, če bi meli v našem krajnem šolskem svetli večino, že zdavnaj popravii ograjo šol. vrta. Kikci z Lutrom vred pa vas imajo le za norca, se vam smejijo in vam kažejo za hrbtom roge. Lotite se tudi teh enkrat — če se jih upate, — ne samo nas. Šmarčan, Odgovorni urednik : Antoa Podiievšek. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Opr. St 1 — 178/22. Razglas vsem delodajalcem v Sloveniji. Dne 1. julija 1922 se je začel Izvajati Zakon zavarovanju delavcev (okrajšava: ZZD) od 14. maja 1922. Zakon je bil objavljen v Službenih novinli od 30. maja 1922, št. 117, in v Uradnem listu od 13. junija 1922, št. 62. Po tem zakonu je postala Okrožna bolniška blagajna v Ljubljani z dnem 1. julija 1922 Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani kot kriTjevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Preradovičeva ulica štev. 44 n (hrvafeko: SredSni ured za osiguranje radnika u Zagrebu. Preradovičeva uiioa br. 44/11). ki je edini nositelj obveznega zavarovanja delavcev za slučaj bolestni in nezgode na vsem področja kraljevine Srbov, Hrvatov ta Slovencev. Organi-nizacija poslovalnic in ekspozitur bivše Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani ostane do nadalj-ucza tako v stvarnem kakor v krajevnem oziru rteizpremeniena in se vsaka istih poslei imenuje: Poslovalnica ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v (na) itd. Seznam poslovalnic z označbo njih okolišev se nahaja na koncu tega razglasa. V naslednjem se opozarjajo delodajalci v uMh lastnem interesu in v interesu njih delavcev (uslužbencev, nameščencev) na najvažnejše določbe teza zakona, po katerih se je ravnati A. Dolžnost prijave delavcem (uslužbencev, nameščencev). Na podlagi naredbe ministra za socialno potttifco od 3. jtmiia 1922., št. 1077, o izvedbi citiranega zakona, priobčene v Službenih novi-aafa od 24. junija 1922, št. 137, in v Uradnem listu od 30. junija 1922, št. 70, mora]o vsi delodajalci prijaviti najpozneje v zakonitem roku S dni po prejemu tega razglasa pri pristojnih poslovalnicah okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na prijavnih tiskovinah vse svojte delojemalce, ki so Jih imeli dne 1. Julija 1922. zaposlene, ne dede na to. če so Jih že imeli prijavljene ali ne. Prijaviti Je tudi vse one delojemalce, ki so bili do sedal oproščeni dolžnosti zavarovanja za slučaj bolezni, ker novi zakon takih izjem ne dopušča. One delojemalce, ki so bili zavarovani že po prejšnjem bolniško-zavarovalnem zakonu, Je obenem z novo prijavo z dnem 30. tun Da 1922 odjaviti aa tiskovnih (odglasnicah), ki Jih Imajo delodajalci že prel v rokah. Duplikati za morebiti izgubljene oglasne tiskovine se dobe pr! vseh poslovalnicah. One delavce (uslužbence, nameščence), ki so po 1. juliju 1922 izstopili iz dela, Je prav tako na prijavni tiskovni prijaviti, obenem Jih pa na odjavni odjaviti Na ta način bo vsaki poslovalnici okrožnega urada mogoče ugotoviti število dne 1, julija 1922 pri vsakem delodajalcu zaposlenih delavcev, število na dan odziva temu razglasu in število od 1. julija 1922 do dneva odziva temu razglasu iz dela testopivSh delavcev (uslužbenecev. sameščencev). Te prijave m objave so potrebne radi uvrstitve delojemalcev v nove mezdne razrede, katerih je 17 (do sedaj jih je bilo 13) in po katerih se ravnajo zavarovalni prispevki ki Jih imajo plačevati delodajalci in nHh delojemalci, ter bolniške podporne dajatve (podpore) članom in njih svojcem. Na odredbo osrednjega urada se vse one člane, ki do 31. iulUa 1922 ne bi bili nanovo prijavljeni, uradno uvrsti iz sedanje 13. mezdne stopnic v novi naj višji, t. J. 17. mezdni razred, ker bo okrožni urad (poslovalnica) smatral. da ta mezdni razred odgovarja mezdam (plačam oz. službenim prejemkom) dotlčuib delavcev. uslužbencev, nameščencev. Razen tega bo zamudne delodajalce kaznovala pristojna politična oblast radi kršitve § 194,, odst. 1. ozir. 8 195.. odst. 1.. ZZD z občutnimi globamj. V pojasnilo za pravilno izpolnitev tiskovin so na njih hrbtni strani natisnjena potrebna navodila, po katerih se je ravnati, da se omeji morebitno nepotrebno dopjsovamje in odvrnejo nepotrebni stroški. Posebno važno jc, da je pravilno navedena plača (v gotovini, v naravi ali v blagu, dajatve tretjih oseb itd.) ter opravilo, značti ali način z-appsicnosti delojemalca. Ozcač-ba »delavec* ne zadostuje, temveč je navesti n. pr.: - nakladalec lesa«, »kopač«, »žagar«, »voznik «, ---kovinski strugar«-, »železolivnr«, »strojni ključavničar«, »stavni ključavničar*, »kurjač«. »tiskarski strojnik«, »stavec««, »strojni stavec«, »faktor«, »tiskarniški hlapec.-, »krojač«, »krojaški prikrojeval ec*, ^trgovski pisarniški uradnik« itd. Ce obsega podjetje več panog obratovanja ali več obratov, je navesti poleg vrste zaposlenosti delojemalca (značaja, opravila) tudi oddelek obrata ali obrat, v katerem je prijavljene-' zaposlen, ker je to važno za uvrstitev v nevarnostni razred in odstotek ter za predpis prispevkov za nezgodno zavarovanje. Delodajalci, ki imajo svoje obrate že priglašene pri Izpostavi I. osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (bivši Začasna delavski zavarovalnici za slučaj nezgode v Ljubljani), naj navedejo poleg obrata tudi obratno soštevilko. ki je razvidna iz svoječasno ji vročenega odloka imenovane zavarovalnice. Poslei se bo vodil izvid članov tudi v bolniško-zavarovalnem oddelku In. cono po posameznih obratih. Ako bi obstojal o zavarovalni obveznosti posameznih delojemalcev dvom, jih je kljub temu prijaviti, dvom pa naj se na prijavnicah primemo označi. Ako bo urad ugotovil, da kak delojemalec ni zavezan zavarovanju, ga kljub prijavi ne uvrstil med svoje člane in bo o tem delodajalca obvestiL Način prijavljanja. Zavarovanju zavezane osebe mora vsak delodajalec prijavljati na predpisanih tiskovinah. Podjetjem, ki redno zaposlujejo več nego 20 delavcev (uslužbencev, nameščencem), sme okrožni urad dovoliti, da prijavljajo svoje uslužbence z mezdnimi zapiski. Izpremembe v stanju ali razmerju družine delojemalca (če se oženi ali omoži, loči. če ovdovi itd.) ter izpremembe v zaslužki, opravila, značaju ali načinu njegove zaposlenosti (n. pr., če vajenec postane pomočnik, delavec preddelavec ali delovodja, kovinski strugar livar, črkostavec faktor itd.) je prijavljati na posebni tiskovini »Prijavnica o izpremembi pri članu«. Pripomi&Ja se, da Je po zakonu izključno in edino le delodajalec odgovoren za pravilno izvedbo prijav, odiav ter prijav Izprememb. V slučaju neprijave. zakasnele prijave ali nepravilne prijave ga zadenejo občutni stroški v zml-slu § 11. ZZD ‘m znatna globa, ki Jo naloži pristojna oblast V pojasnilo. kdo Je zavezan zavarovanju za shičai bolezni in nezgode, naj služijo naslednja navodila: Zavarovanju zavezane so vse osebe, ki dajejo na podlagi kakršnegakoli službenega razmerja svojo telesno ali duševno moč v najem. Posebe se opozarja, da so od 1, Julija 1922 dalje zavarovanju zavezani tudi vsi hišni posli (dekle, služkinje, pestunje, dojilje, sobarice, kuharice, hlapci itd.), vajenci, praktikanti, volonterji ter učenci v delavnicah javnih učnih zavodov itd. Zavarovanju zavezani so tudi tokzv. hišni delavci, t j. osebe, ki se bavijo z najemnim delam y svoji lastni delavnici ali na svojem lastnem stanovanju Po naročilu in na račun drugih oseb, katere se bavijo z ob rtom, trgovino ali industrijo, tudi če nabavljajo sirovine in pomožni materijal saimi in čepraar postransko delata tudi na svoj lastni račun. Zavarovanja za slučaj bolezni so dalje zavezani državni in Javni nameščenci, Id so bili po zakonu do sedaj zavarovani (provizorični in pomožni sluge), in oni na podstavi službenih predpisov v slučaju bolezni ne dobivajo place celih 26 tednov (pol leta), računajoč od dneva njih obolenja, četudi dobivajo stalno mesečno plačo, za slnčai nezgode pa se zavarujejo žaivni in javni nameščenci, če nimajo sami to njih rodbina pravice do pokojnine, ki ustreza odškodnini v zmislu XI. poglavja ZZD. Zavarovanju so zavezani tudi delavci i uslužbenci, nameščenci), naši državljani, ki s° .-.talno zaposleni v inozemstvu na račun tuzemskih podjetij, razen, če so že zavarovani na podstavi zakona dotiene države. Izvzeti od zavarovanja so začasno le PoU* slu delavci in poljedelski posli, ki niso zaposleni pri strojih, dalje delavci v kaznilnicah ter nestalni hišni posli, najeti za nestalna fcrenotna dela. kakor je pranje, žaganje drv itd. Rok za prijavo in odjavo delojemalcev ter prijavo izprememb v njih zaslužku in drugih razmer Je 8 dni, računajoč od dneva, ko je delojemalec stopil v dalo, ozir. izstopil iz dela, ozir. se je izvršila v višini njegovih prejemkov, v značaju’ al načinu njegove zaposlenosti itd, te-1 prememba. Osebe, ki so najete za manj nego 8 dni, se mora prijaviti takoj po njih vstopu v delo. S prijavo takih oseb se lahko obenem izvrši tudi njih odiava. B, Dolžnost prijave obratov. Po ZZD vrši okrožni urad za zavarovanje delavcev vse krajevne posle nezgodnega zavarovanja. Vsak delodajalec, ki zaposluje v svojec, obratu več kakor 5 delavcev, zavezanih zavarovanju, ali ki obratuje s stroji, ki jih goni elementarna sila (pata, elektrika, plin, voda. živi-1 na, veter itd.), mora v svrho uvrstitve obratov v nove nevarnostne razrede najkesneje tekom 14 dni po dostavitvi tega razglasa prijaviti potom pristojne poslovalnice Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani svoj obrat (ali več obratov Istega podjetja) na predpisani ti* skovbii »Prijavnica obrata«. In sicer v dveh Izvodih. Prijave obrata (obrta. podjetja) ni treba izvršiti onim, ki so imeli že doslej svoje obrate (obrte, podjetja) zavarovane pri Začasni delavski zavarovalnici za slučaj nezgode v Ljubljani. Po novem zakonu so vsi, ki so zavezani zavarovanju za slučaj bolezni, podvrženi tudi zavarovanju za slučaj nezgode; zato mora vsakdo, ki zavaruje delojemalce za slučaj bolezni, iste zavarovati tudi za slučaj nezgode. V roku 14 dni se mora prijaviti tudi vsak« Izpremembo v obratu (namestitev novih strojev in slično) na predpisani tiskovini »Prijavnica <* izpremembi v obratu«. V roku 14 dni Je prijaviti vsako prenehanje ali ustavitev obrata. O uvrstitvi obrata v nevarnostni razred in o določitvi nevarnostnega odstotka bo Okrožni urad obvestil vsakega delodajalca s posebninl odlokom. Pri onih delodajalcih, ki bi ne Izpolnili *vo-je prijavne dolžnosti, bo okrožni urad sam ua licu mesta in na stroške delodajalca zbral vse za uvrstitev obrata v nevarnostni razred in odsto* tek potrebne podatke. C. Prispevki za zavarovanje. 1. Prispevki za botoi&o zavarovanje. Na podstayi § 21. ZZD se vsi zavarovanci uvrste po višini njih zaslužka v 17 mezdnih razredov po slede® razpredelnici: 1 2 1 Višina mezde (zaslužka) na Zavarovana mezda Sta*•* dnfcrai prt-■pvrek delodajalca la delo jemale* u bolniSko uivato- vaaj« dan | teden mesec nad do j nad do nad do 1 dinarjev L 2-60 ! 15— 62-50 2— — 10 If. 2-50 3'~ i IS- IS*— 62*50 75— 2«) -13 III. 3— 3-60 IS— 21-60 75— SO- 3— -*15 IV. 360 4-40 j 21-60 26-40 90— llO— 3-60 --18 V. 4-40 5-40 I 26-40 32-40 ! 110— 135— 4-40 -•22 VI. ' 5-40 6-60 32-40 39-60 135— 165*— 5-40 —•27 vri. 6-60 8- I 39-60 48— 165— 200*— 6-60 —•33 Vlil. 8- 9-60 i 48— 57-60 200— 240*— 8— -•40 1 IX> 960 u-oo 57-60 69-60 240— 290— 9-60 —•48 1 11-60 U— 69-60 84- 290— 350— 1W0 —•68 XI. 14- 16-80 54— 100 80 3t>0— 420— 14— --70 j, XII. 1680 20— 100-80 120— ; 420"— 500— 16-80 —«4 I| xm. 20— 24— 120— 144— j 500— 600— 20— 1— jj: XIV. 24— 28-80 144— 172-80 600— 720— 24— 1-20 1 XV. 28-80 34- 17280 204— 1 ?20— [ 850— 28-80 1-44 fl XVL C4— 4.0— ‘204-— 1 240-— j 850— 1000— 34— 1T0 || XVII. S 40— i 240’— 1 j I 1000— 40- - 2-- PrrapgfSc za 5oHtKswn zavtrnrattSe znaša 5 ’Ca in deI°jcrl,alca skupaj) stažira) Odstotkov zavarovane mezele (plače, zadre? n' zaslužek določen na dan, nego za šesHn£r'«SS VI'*ina dnevnega zaslužka računa s netra n?- ledeps^esa, s petindvajsetinko meseč-au s tristotinko letnega zaslužka. _ Afe> zasittže!< nj določen po času (akordna OlW. kosa- dajatve tietHli oseb. na- JtavnrV ' ?e dcvioti zaslužek po znesku, ki teden ,r° pr,pada ali običajno pripada na dan, Wltsn ab mesec. zaslužek veljajo tudi vse vrste dra-0a^Tft> družinskih in drugih doklad, dnevnice. Prispevki, naturalni prejemki itd. Osebe, ki ne dobivajo za svoje delo no-plače, se uvrščajo v najnižji fe, *®2rade ali ffiezdm razred ueurn ..Z??0'’®*116 Prispevke obračunava okrož-2* boiniJi/11 delodajalec v celoti. Od prispevka ^zpredniMj *avar0vanj*e- navedenega v gorenji niti od L’ s™e delodajalec polovico odteg- ®tače) delojemalčevejsa zaslužka (mezde, Pri ^uJ;eloda''^ec Prispevka ni odtegnil takoj ^ta&titi , zas^lučka (mezde, plače), ga sme izplačilu ,na, ad!1o le tekom enega meseca po Vek odtp—^i- ' katerega bi moral prispele preip— j-, odnosno tekom dveh mesecev, ez zasl3 delojemalec mesečno plačo. Za osebe 5° 2 Din a’ 05!ir* de znaša zaslužek manj ne- el°dajalecnsaT^an' mnra p,aC®vati ce! Prispevek ^aslužt^^,a’elca. ki odteguje svojim delavcem .'•ego ... Ccni> nameščencem) višje prispevke. ,7«o sj, •—" 'iaiuescencemi visse prtspevire, J? Sklene rednlsani za dotični mezdni razred, ali a?’ Poslah? ,svoitaii delojemalci delovalo pogod-driavcev su'°^° določbe zakona o zavarovanju »pRovno«, Z?dene K’°ba nd 100 do 2000 Din. v m stačah, do 5000 Din. plačuje delodajalec na podlagi 25, zavari, .cilneKa Haloga Okrožnemu uradu a°žnicj mf311? delavcev v Ljubljani po poštni e°no za nazaj v roku dospelosti. ^ ^zfepevki za nezgodno zavarovanje. ^rovanje°^®va za odmero prispevkov za za-j *— ^ zoper nezgode (prispevna tarifa) je dofo¥en za Sas oi T. JuTSa 7922 do Sl. decembra 1023 prispevek po 8 Din za 100 Din zavarovanega zaslužka (mezde, plače) in za nevarnostni odstotek 100. ToTej se za vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka pobira tolikokrat po 8 par. kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen. Prispevana tarifa se dobi pri _ Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in vseh njegovih poslovalnicah. Vsak delodajalec bo obveščen s posebnim odlokom, v kateri nevarnostni razred in odstotek je bil njegov obrat (če ima več obratov, za vsak obrat posebej) uvrščen. Prispevke za nezgodno zavarovanje plačuje izključno le delodajalec sam. D. Predpisovanje prispevkov. Prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje se predpisujejo hkrati s posebnim plačilnim nalogom, ki ima značaj javne izvršilne listine. Zaper plačilni nalog je dopustna pritožba tekom 8 dni po prejemu naloga na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani Pritožba mora biti podprta s potrebnimi dokazili (kuponom prijave ali odjave itd.). Po odredbi ZZD vloženi ogovor nfrna odložilne moči; delodajalec mora torej plačati predpisane mu prispevke brez ozira na to. da je vlažil ugovor. Ako je vloženi ugovor upravičen, vrne urad delodajalcu takoj preveč plačane prispevke, oziroma mu razliko všteje v dobro pri predpisu prispevkov za prihodnji mesec. Za neplačane prispevke se zaračunavajo 6 odstotne zamudne obresti od dneva dospelosti do dneva plačila s stroški za izterjanje vred. Neplačani prispevki se izterjajo administrativnim ali sodno - izvršilnim potem. Predpisani prispevki zastarajo v 5. letih (§§ 42 do 44 ZZD). E. Dajatve (podpore zavarovancem). I, Dajatve v sučaju bolezni, Zavarovanci imajo v danem slučaju Hranarina (bo- 1! všeo do dnjatev delnici (podpor) po naslednji pra-razpre- Porodnina '§ 45 , t. 3( ZZD) p (§ 4d*’ *■4’ ZZD) i § t II. ttt IV. V. VI. V vm. ix. X XL *n Xm. XIV XV.' ŽP- XVq na dan jna teden« na dan na teden Rodbinski člani Dojmna (§ 45., t.4-č,ZZD) (S 45., t 5, ZZD) poapera za paredcue podpora zaisijo oprtan ErsH N S na dan na teden na dan na teden dinarjev 133 1-66 2-- 2-40 2-93 3-60 4-40 5-33 6-40 7-73 9-33 11-20 13-33 16- 19-20 22-66 26-66 9-33 1*50 10*50 28*— 1*— 7*— 28*— 11-66 1 87 13*12 35-— 1*25 8-75 35*— 14-— 2-25 15*75 42-— 1*50 10*50 42*— 1680 270 18-90 50*40 f 1*80 12*60 50*40 20-53 3*30 23*10 61*60 2*20 15*40 61*60 25-20 4*05 28*35 75*60 s 2-70 1890 75-60 30-80 495 34*65 92*40 J i 92-401 37 33 6*- . 42 — H2*— S 112*- | 44*80 7*20 50*40 134*40 6 134-40 - 1*50 54*13 j 8*70 60-90 162*40 | 162-40 I 65-33 j 10*50 73*50 196*—| 196 — 78*40 1 12-60 88*20 235*20 | : 3*— 21*— j 235*20- 93-33 ! 15— j 105*— 280*— | 280-— | 112*- | 18-— 126*— 336*- 1 386-— j 134*40 21-60 ! 151*20 403-20 I 403*20 S 15866f 2550 | 178-50 476—J 476*— J 186-66 | 30*— 210 — 560*—f • 560-- | - 60*— 75-— 90*— 108-— 132 — 162*-198 — 240-— 10-50 | 288-— 348 — 420 — 504"— 600-— 720'— 864 — li 1020-— ,1 1200-- j 6r*p°tainja- navedeaVn dajatvam (podporam) S^le^zrir^aTar?vanoI imaio pravico do brez-bab;^ (zdravnika, zdravil, bol- v itd) t P0Itl°di in podpore, poanožuih cDf ali bolJ5 do .Podpore v denarju a) hrana-ne\ d) porodutne, c) podpore za kovanca ' dojnlne itd.) V slučaju smrti 'W.a) dtagovim svojcem pogrebnina. .1 zavn- (boleznina) znaša na dan dve