Srečanje z Ivanko Podlipec, delavko Usluge
Ivankine nevelike novoletne želje
Seznanili so naju kar sredi dela v pralnici ob sortiranju perila kot z eno dolgoletnih članic kolektiva v TOZD »Kemična in pralnica« delovne organizacije »Usluga« v Šiški. Znašla se je v skrbeh, da ji ne bomo z razgovorom vzeli preveč časa, kajti njen osebni dohodek je odvisen od dosežene norme, je takoj povedala. Za stekli roževinastih okvirov očat se je kljub temu zasvetil prijazen pogled, ki nam je dal slutiti, da razgovora ne bo odklonila. Naneslo je, da smo se mudili tam tik pred dopoldanskim od-morom za malico in tako smoza pogovor v glavnem porabili njen prosti čas in se ji opravičill, ker smo jo prikrajšali za malico.
Ivanka Podlipec opravlja delo sortirke perila in velja za marljivo delavko. nam je povedala njena so-delavka izmenovodja. Po rodu je Dolenjka, doma iz Rake pri Krškem. Če bi ji ne šlo verjeti, bi ji človek takoj pripisal deset let manj, tako pa velja, kot je sama povedala, da jih šteje štiriinpetdeset. Že zgodaj je šla zdoma, pozneje si je dom in družino ustvarila v Ljubljani, kjer imata z možem dve že osamosvojeni hčerki, dve vnučki, pred kratkim pa sta dobila še vnučka, ki ga je Ivanka še posebno vesela. Dokler sta bili hčerki majhni, je morala ostati doma, zato je doslej »pridelala« šele petindvajset let delovne dobe. V tej delovni organizaciji pa je skoraj ves čas od njene ustanovitve, oziroma ena od najstarejših članic kolektiva. Tu je že dvaindvajset let. Sprva je bilo menda komaj osem delavk, kolikor se spominja. Delale so in prale na dveh ali treh pralnih strojih za 5kg perila, likati pa so morale z navadnimi električ-nimi likalniki. Danes je zaposlenih okrog 65 delavk in imajo na razpolago velike 100- in večkilogramske pralne stroje ter ogromne valjaste likalne stroje. Pa vendar, pravi, bo delo v pralnict najbrž še dolgote-žavno, saj vlage, sopare, vročine in menjavetempe-ratur ni mogoče odpraviti. Dela imajo vedno dovolj. Čestrankaželi, periloinoblačilatudi pokrpajo in po-šijejo. Največ dela imajoza stalne, večje stranke, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi, hoteli in sploh gostinstvo, tako družbeno kot zasebno. Na območju Ljubljane imajo poleg zbiralnice v Bijedičevi ulid v Šiški še zbiralnice na Viču, v Mostah in za Bežigra-dom. Za večino strank dostavljajo izgotovljeno karz lastnim prevoznim sredstvom.
Pa jih tarejo morda tudi kakšni problemi, smo jo pobarali?
»Za zdaj nimamo kakšnih posebnih težav, če pa se občasno pojavijo, morda manjše, jih, ker smo složne v kolektivu, navadno rešimo kar same, na hitro ali med malico, oziroma po končanem delu. Čeprav norme niso nizke, prej visoke, se ne pritožu-
jemo, ker smo za pošten trud in delo tudi dobro na-grajene, tako da se pri obračunu osebnega dohodka na koncu pozna. Zdaj zaslužim na primer okrog 55 tisoč dinarjev mesečno,« pove Ivanka Podlipec. . Zaradi povečanega obsega dela jim postajajo se-danji prostori na Derčevi cesti tesni in neprimemi, zato so se odločili za gradnjo nove pralnice, oziroma obnovo neizkoriščene stavbe na Podutiški cesti, kjer si obetajo predvsem izboljšane delovne razmere in povečanje zmogljlvosti, kar vse naj bi se odražalo v povečanem celotnem dohodku in končno tudi oseb-nem dohodku. Tudi tega Ivanka ni pozabila poveda-ti, da so letos dobile novega šefa, od katerega si ve-liko obetajo, saj je po njenih besedah že doslej po-kazal precej sposobnosti in svežih idej, kar bo v novem objektu prišlo še bolj do izraza.
Ivanka je tudi članica delavskega sveta ter dele-gatka občinske skupščine. Potarnala je nad obilico in zahtevnostjo gradiva za seje, ker je za delavce brez izobrazbe v proizvodnji zelo težko, preden si vsebino vsaj nekoliko razložijo.
Povprašali smo jo, kako shaja njena družina v teh časih, ko draginja nenehno narašča.
»Odkar sva z možem, ki je upokojen, sama, še kar nekako gre. Stanujeva v bloku in morava kupiti vsako stvar — do peteršilja. Za hrano, stanovanje, ogrevanje itd. porabiva skoraj tri četrtine najinih do-hodkov. Ne morem si predstavljati, kako bi danes shajali, če bi bili štiričlanska družina, kot smo bili prej. Pa bo že nekako šlo, če le ne bo slabše,« pravi potolaženo.
Pa vaše želje ob prihajajočem novem letu?
»Predvsem, da bi se draginja umirila in da vred-nostdenarjanebi naprejpadala. Vkolektivusi želim še naprej dosedanjo slogo, veliko dela in primeren osebni dohodek, najbolj pa, da bi v svetu ohranili mir,« je končala Ivanka Podlipec svoje novoletne želje.                                                     Ivo Osolnik