PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	im
Abb. postale I gruppo	1^6113 loU IlF
Leto XXX. Št. 211 (8947)
TRST, torek, 15. oktobra 197?
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PREDSEDNIK REPUBLIKE POVERIL TAJNIKU KD MANDAT ZA SESTAVO NOVE VLADE
ZAUPANA FANFANIJU TEŽAVNA NALOGA OBNOVITVE LEVOSREDINSKE KOALICIJE
V kratki izjavi je mandatar opozoril na nezmanjšana nesoglasja med strankami leve sredine - Prvi krog posvetovanj s predstavniki vseh strank - Prva pogajanja se bodo začela šele po zasedanjih vodstvenih organov levosredinskih strank
Zadnji okop
S poverjenjem mandata Fan-feniju stopa vladna kriza v odločilno fazo: to je zadnji o-kop leve sredine. Fanfani se Pojavlja na prizorišču v napetem ozračju kot edini človek, ki bi utegnil biti kos tako težavni nalogi s soglasno podporo svoje stranke in ob zaskrbljenem pričakovanju vseh državljanov. Glede na Fanfa-nijevo osebnost in na njegov stil bi si težko zamišljali bolj dramatično režijo. Rešitev krize pa dejansko visi na niti: Spagnollijevo «poizvedovanje» je samo potrdilo temeljni spor, ki že dolgo časa označuje levi center. Mislimo na obstoj dveh osnovnih usmeritev znotraj vladne formule: konservativne usmeritve, ki se kaže v težnji po ohranitvi tra-dicdonalnih neokapitalističnih struktur, in napredne usmeritve, ki se zavzema za uresničitev reform in za novo obliko razvoja s sodelovanjem vseh demokratičnih sil v državi.
Ta osnovna dilema še ni bila rešena, kar je povzročilo imobilizem, ki je pahnil Italijo v tako globoko krizo; odgovornost za to pa nosi KD s svojimi težnjami po izvajanju hegemomstične oblasti in z nesposobnostjo, da bi izbrala med konservativizmom in napred-kom.
Toda sedanji težavni položaj terja, da se ta nevarna igra preneha. Na eni strani imamo «stranko krize», s Tarlassi j evo socialdemokratsko četo na čelu, ki deluje na osnovi direktiv Kissingerjevega kova in računa na pustolovščino
Sen. Amintore Fanfani
predčasnih volitev, na frontalni spopad s ciljem premika na desno. Na drugi strani stojijo sile, ki se — znotraj levega centra — zavzemajo za nov način vladanja in za uresničitev tistih družbenih reform, ki jih predpostavlja republiška protifašistična ustava.
Fanfani apelira sedaj na čut odgovornosti ostalih levosredinskih strank, v remici pa mora prav on izbrati in to ob upoštevanju, da potekajo meje med obema taboroma znotraj njegove stranke. Prav zato pa morajo demokratične sile, ki obstajajo v KD, vsiliti pravilno izbiro. V nasprotnem primeru, če bi skušal namreč Fanfani še enkrat (kot že 12. maja) naprtiti posledice krize v krščanski demokraciji na vso državo, bi bilo levega centra konec. Toda v tem primeru bi tudi državljani — ko bi do predčasnih volitev zares prišlo — znali dati isti odgovor, ki so ga z demokratično zrelostjo dali 12. maja.
Fanfani nosi torej težko odgovornost: toda preden bi pozival druge k jasnosti, ima on sam kot prvi dolžnost, da o-pravi jasne izbire.
M. D.
RIM, 14. — Predsednik republike je poveril sen. Fanfaniju mandat za sestavo nove vlade. Tajnik KD se je že lotil dela ter imel vrsto razgovorov s predstavniki strank. Ta faza reševanja vladne krize se bo zaključila jutri; v naslednjih dneh bodo na vrsti zasedanja vodstvenih organov štirih strank levega centra, nakar pa se bodo začela prava pogajanja med KD, PSI, PSDI in PRI. Fanfa-nijev poskus je namreč namenjen obnovitvi levosredinske koalicije; mandat, ki mu ga je poveril Leone, ni sicer omejen na kako določeno formulo, vendar pa mora Fanfani spoštovati sklece vodstva svoje stranke, ki se je po odprtju vladne krize soglasno izreklo za nadaljevanje levosredinske formule.
Delo, ki čaka sen. Fanfanija, je
vse prej kot lahko, kot je tudi sam ugotovil v izjavi časnikarjem takoj po prejemu mandata. Tajnik KD je namreč poudaril, da so se vse štiri levosredinske stranke izrekle za nadaljevanje formule levega centra, da pa so se po drugi strani med posvetovanji pokazala nesoglasja glede reševanja italijanskih problemov in glede struktur za u-resničenje izbranih rešitev. Prav zaradi teh nesoglasij — je nadaljeval Fanfani — je bil poverjen poizvedovalni mandat predsedniku se-
nata, ki pa je pokazal, da se niso zmanjšala nesoglasja glede splošnih ciljev, glede gospodarske politike in glede vladnih struktur.
Fanfani se je nato zahvalil predsedniku republike za zaupanje in dejal, da zaradi težavnega položaja in številnih zaprek bi ne bilo priporočljivo sprejeti tako težavnega madnata, da pa hudi problemi države terjajo hitro akcijo. Med te probleme je Fanfani naštel vprašanja varnosti in funkcionalnosti demokratične države, boja proti in-
ntimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii
PREISKAVA 0 BORGHESEJEVEM POSKUSU DRŽAVNEGA UDARA
Prva zasliševanja aretiranih zarotnikov
Bivši poveljnik SID Miceli obtožuje: Andreotti mi ne dovoljuje, da se učinkovito branim
RIM, 14. — Preiskovalni sodnik Fi- ( državnega udara in da o tem ni ob-
lippo Fiore in namestnik državnega pravdnika Claudio Vitalone sta danes začela zasliševati otebe, ki sta jih dala aretirati v okviru preiskave o Borghesejevem poskusu državnega udara.
Prvi je prišel na vrsto bivši poveljnik šole za gozdne čuvaje v Cittaducale pri Rietiju Luciano Berti, Ta, ki je že dalj časa v pokoju, je bil vpleten že od vsega začetka v preiskavo o «golpeju», ki ga je pripravljal «čmi princ». Preiskava je namreč pokazala, da je Berti na čelu 200 pripadnikov šole gozdarskih čuvajev, nameraval zasesti osrednji sedež RA1 v Ul. Teulada v Rimu. Častnik je vedno zavračal obtožbo, a ni prepričal preiskovalcev, da je nedolžen.
Kljub sumom, ki so jih imeli na račun Bertija, pa so preiskovalci izdali zaporni nalog šele v petek. Doslej je bil namreč le osumljen prekrška. Berti je vedno trdil, da je 7. decembra 1970 vodil skupino gojencev gozdarske šole na vežbanje, a da je zaradi hudega neurja zašel in se nehote znašel pri sedežu RAI v Ul. Teulada. Svojih izjav ni spremenil, tudi ko so ga preiskovalci opozorili, da je zašel že ob samem odhodu, kajti pot na Albansko gričevje kamor naj bi bil namenjen, je v na sprotni smeri od poti, ki vodi iz Cit taducale v Ul. Teulada. Tudi za dej stvo. da so bili njegovi možje izred no dobro oboroženi in so imeli seboj dva ognjemeta, naj bi imel pri pravljeno razlago, od katere ni odstopil, čeprav so mu preiskovalci dokazali, da ni verodostojna.
Med današnjim zasliševanjem, ki je trajalo štiri ure, je Berti v bistvu potrdil vse svoje stare izjave in praktično zavrnil vse obtožbe sodnikov. Dr. Fiore in dr. Vitalone bosta jutri nadaljevala z zasliševanjem aretiranih obtožencev. Na vrsti bosta polkovnik Salvatore Pecorella in zdravnik Salvatore Drago, ki ju bodo pripeljali v prestolnico iz Latine in iz Grosseta, nato pa bodo prišli na vrsto Vito Pace, Enzo Capanna, Gino Arista in Francesco Lombardi, šele nato se bo začelo zasliševanje sedemdesetih osumljencev prekrška.
Popoldne sta sodnika preučila doslej zbrano gradivo, med katerim je tudi magnetofonski posnetek pogovora med Borghesejevo «desno roko» Remom Orlandinijem in dvema častnikoma obveščevalne službe SID. Or-landini, ki je bil aretiran in nato izpuščen na začasno svobodo, je 5. oktobra pribežal v Švico, od kjer pa so ga izgnali. Glasnik švicarske policije ni hotel povedati, kam se je odpravil fašistični gradbenik.
General Vito Miceli, ki je poveljeval obveščevalni službi SID od oktobra 1970 do julija letos, je v pogovoru z urednikom časopisne agencije ANSA poudaril, da je že ostro protestiral proti podlim govoricam, ki jih širijo na njegov račun. Poudaril je tudi, da je pred nedavnim prosil obrambnega ministra, naj ga razreši obveze, da spoštuje vojaško tajnost, da bi se lahko branil pred! sodiščem. Andreotti pa naj bi mu to odklonil. Miceli je dodal, da bo še enkrat zahteval od ministra razrešitev in če je ne bo dobil, bo kljub temu prosto govoril s sodniki, da dokaže svojo nedolžnost. Kot je znano, je Miceli med drugim osumljen, da je zvedel za Borghesejev poskus
vestii ne sodstva, ne pristojnega ministra. Popoldne je obrambno mini-strstvp^qplocno demantiralo obtožbe višjega poveljnika SID Predstavnika fašističnega gibanja «Avanguardia nazionale» Adriano Til-gher in Fefé Genoese Zerbi sta danes popoldne sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta skušala demantirati domnevne golpistične naklepe njunega gibanja. Kot dokaz zakonitega delovanja «Avanguardia nazionale» sta tudi navedla dejstvo, da naj bi z njima skušal navezati stike tudi bivši obrambni minister Tanassi, kar pa je slednji demantiral.
flaciji z varčevalnimi ukrepi ob u-poštevanju potreb razvoja in socialnih reform ter končno problem «ohranitve verodostojnosti Italije v evropskem in svetovnem kontekstu».
Mandatar za sestavo nove vlade je nato po ustaljeni praksi obiskal predsednika senata in poslanske zbornice, nato se je kratko sestal s predsednikom vlade Humorjem, končno pa se je pogovoril še s predsednikoma parlamentarnih skupin KD Piccolijem in Bartalomeiem in z namestnikom tajnika Ruffini-jem. Sam Piccoli je po razgovoru izjavil, da so zagotovili Fanfaniju vso solidarnost in podporo stranke ter napovedal, da se bo vodstvo KD po vsej verjetnosti sestalo v sredo zjutraj.
Takoj nato je Fanfani na sedežu krščanske demokracije začel vrsto posvetovanj s predstavniki vseh strank, ki jih je sam tajnik KD označil kot «srečanja parlamentarne kurtoazije in političnega poizvedovanja». Danes je sprejel predstavnike KPI, PSDI, MSI, neodvisne levice, PLI in SVP, jutri pa bodo na vrsti predstavniki PRI in PSI.
Skoraj vsi politični predstavniki so po pogovoru s Fanfanijem v bistvu potrdili že znana stališča svojih strank. Vodja komunistične delegacije Berlinguer je strnil stališče KPI v treh točkah: najprej je opozoril na prvenstveno odgovornost KD zaradi hude krize, ki jo država preživlja, nato se je izrekel proti predlogom in manevrom za predčasni razpust parlamenta, nazadnje pa je izrazil upanje, da bi prišlo do sestave resne vlade z jasno določenimi programi in obvezami.
Tajnik PSDI Orlandi je dal krajšo izjavo še pred srečanjem s Fan fanijem, takoj po poverjenju mandata. V tej izjavi je polemiziral s Fanfanijevo trditvijo, da je do krize prišlo zaradi nesoglasij glede strategije za premostitev težavnega gospodarskega položaja ter dejal, da je kriza mnogo širša in ne zadeva samo strategije. Prav zaradi težavnosti krize pa je Orlandi pozitivno ocenil odločitev predsednika republike, da poveri mandat Fanfaniju, za katerega se je soglasno izrekla KD brez nasprotovanja s strani ostalih strank leve sredine.
Misovski prvak Almirante je izrazil željo, da bi Fanfaniju ne uspelo obnoviti levega cenrtra in da bi bili socialisti izključeni iz vlade. Sen. Patri ni dai po razgovoru s Fanfanijem nobenih izjav, posl. Anderlini pa je izrekel zaupanje v sposobnost in učinkovitost sen. Fanfanija, čeprav je dodal, da za rešitev tako težavne krize ne zadostuje učinkovitost. Tajnik PLI Bi-gnardi se je izrekel proti obnovitvi levega centra, ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali je njegova stranka pripravljena podpreti od zunaj kako drugačno koalicijo. Zastopnik SVP Riz pa je dejal, da morajo vse stranke dati svoj prispevek za rešitev krize.
Kot smo omenili, bo Fanfani zaključil prvi krog posvetovanj jutri zjutraj, ko bo sprejel predstavnike PSI in PRI. Naj še omenimo, da je bila za jutri popoldne sklicana seja vodstva PSI.
V Mačkoljah odkrili spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju
V Mačkoljah je bila v nedeljo popoldne pomembna svečanost ob odkritju spomenika 39 padlim vaščanom v narodnoosvobodilni vojni. Po govorih je sledil kulturni program, v katerem je sodelovala tudi vaška mladina Svečanosti se je udeležila tudi delegacija Zveze borcev NOB Slovenije. Podrobneje poročamo na 2. strani
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiaiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifUiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
VODJA NEMŠKIH NACIONALISTOV POSTAVIL ZAHTEVO PO PREŠTEVANJU MANJŠINE
Zborovanje Heimatdiensta v Celovcu v znamenju gonje proti Slovencem
Slovenske šole in organizacije ter bogoslužje v slovenščini trn v peti nemškim nestrpnežem
(Poseben dopis)
CELOVEC, 14. — Okrog 5.000 svojih pripadnikov je zbral koroški Heimatdienst v nedeljo dopoldne na Svojem zborovanju v Celovca. Iti je bilo pod krinko «protesta proti slovenizaciji Koroške in proti vmešavanju Jugoslavije v avstrijske notranje zadeve» izrazito naperjeno proti pravicam koroških Slovencev.
«Napadalna defehziva» so nekateri označili to heimatdienstovsko protislovensko akcijo, ne samo zaradi razmeroma skromne udeležbe, ampak tudi zato, ker je bilo za potencirano napadalnostjo proti pravicam koroških Slovencev, s katero je bilo zborovanje vseskozi prežeto,
niiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Kraška ohcet v veselem vzdušju
Vijolica Finotto in Edi Bukavec, letošnji kraški par, sta v nedeljo stopila v zakonski stan. Poročilo o veselem
dogodku berite na tržaški strani
kljub vsemu čutiti določeno nervozo in živčnost, kot jo je mogoče čutiti v celotnem političnem življenju Koroške po famoznem sklepu treh avstrijskih strank o. preštevanju manjšine in po zelo odločni zavrnitvi kakršnegakoli ugotavljanja manjšine na nedavnem zborovanju odbornikov narodnih organizacij in krajevnih zaupnikov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Seveda pa tudi najnovejše hei-matdienstovske protimanjšinske provokacije, kljub objektivni absurdnosti (kaj drugega kot absurd je trditev, da slovenska manjšina o-groža nemškogovorečo večino na Koroškem) vendarle ne gre podcenjevati. Bila je izrazito preračunana na demagoški učinek, ki pri določenih krogih v Avstriji in še posebno na Koroškem še vedno uspeva in zaradi tega, ker je skušala svoja protimanjšinska stališča skriti pod plašč lažne objektivnosti in demokracije, češ da so pravice koroških Slovencev, ki so zapisane v državni pogodbi, vendar samo v skladu s številčnim stanjem manjšine in je zato treba na Koroškem čimprej izvesti ugotavljanje manjšine po priznavalnem načelu.
Najbrž je značilno, da je kot prvi govornik na zborovanju nastopil podpredsednik Heimatdiensta in predsednik vindišarjev dr. Valentin Einspieler, ki ga nekateri imenujejo ideologa koroškega Heimatdiensta in šele za njim je govoril predsednik Heimatdiensta dr. Josef Fel-dner.
Čeprav je dr. Feldner tudi to pot uporabil stari recept kričanja do onemoglosti, nekako ni mogel prav razumeti vlade, češ ali bo končno že kaj storila zoper blatenja Avstrije v tujini in doma, do cerkve, ki da priznava teritorialno načelo, predvsem pa «slovenski ekstremizem», ki da je kriv nemirov v deželi in pa vodstvo slovenske narodnostne skupnosti, ki mu je o-čital protiavstrijsko nastrojenje in proljubljansko orientacijo. Predvsem pa je zahteval najostrejši nastop proti «nezaslišani slovenski ekspanziji» na Koroškem, dejstvo, da imajo Slovenci v Celovcu slovensko gimnazijo, da je v Celovcu sedež obeh osrednjih organizacij ter razne manjšinske institucije pa je navedel kot dokaz, da je Celovec center slovenskih interesov. Stališča Jugoslavije, da bi morebitno preštevanje manjšine odločilno vplivalo na poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo je dr. Feldner označil kot vmešavanje Jugoslavije v čisto notranje zadeve Avstrije.
Kot glavno zahtevo Heimatdiensta pri reševanju manjšinskega vprašanja je Feldner ponovil zahtevo po ugotavljanju manjšine po priznavalnem načelu ter je odklonil tako imenovani teritorialni princip, kar pomeni, da je Heimatdienst pripravljen pristati samo na to, da bi se morebitne pravice manjšini dodelile samo v odstotkih, ki bi jih pokazalo preštevanje manjšine.
Tudi dr. Einspieler je dal osnovni poudarek zahtevi po ugotavljanju manjšine, napadal pa je predvsem sedanji šolski sistem na dvojezičnem ozemlju, ki da je krivičen za večino, prav tako pa tudi katoliško sinodo in njena stališča 1 do manjšinskega vprašanja. Svojo
zahtevo po ugotavljanju manjšine pa je izvajal predvsem iz sedanjega šolskega zakona, češ da na Koroškem že leta čakajo na pravično uredite^, šolskega vprašanja, Jti. bi naj bilo urejeno na podlagi u-gotavljanja manjšine. Vse kaže, da nameravajo nacionalistični krogi na Koroškem zdaj svojo ofenzivo proti manjšini razširiti od vprašanja razširitve njenih dokaj skromnih pravic, predvsem na vprašanje šolstva in bogoslužja v slovenskem jeziku. To domnevo potrjujejo tudi parole, ki jih je bilo mogoče zaslediti na sicer bolj redkih transparentih kot «Slovenska gimnazija, najhujši strup». «Ali Koroška pripada že ljubljanski škofiji?» itd.
ZVONE ZORKO
Avstrijski kancler Kreisky sprejel veleposlanika SFRJ
DUNAJ, 14. — Avstrijski zvezni kancler dr. Bruno Kreisky je povabil danes na razgovor jugoslovanskega veleposlanika Gustava Vlahova. V daljšem razgovoru, katerega sta se udeležila tudi avstrijski zunanji minister dr. Bielka Karltreu in politični svetnik veleposlanika Hranislav Marinkovič, so bila proučena aktualna vprašanja s področja dvostranskih odnosov s posebnim pogledom na vprašanja manjšine.
Zaključeni iraško-jugoslovanski pogovori
se je danes dopoldne vrnil s štiridnevnega uradnega obiska v Iraku, kjer se je s podpredsednikom revolucionarnega sveta Iraka Huseinom «ugovarjal o možnosti razširitve sodelovanja med obema državama, posebno na gospodarskem področju ter izmenjal misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih. V razgovorih je bilo med drugim ugotovljeno, da so velike možnosti za udeležbo jugoslovanskih podjetij pri izvajanju gospodarskega in družbenega razvoja Iraka. Med obiskom je Džernala Bijediča sprejel tudi predsednik Iraka Ahmed Hasan El Bakr.
BEOGRAD, 14. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič | biskal Singapur.
Predstavniki Singapura na obisku v Beogradu
BEOGRAD, 14. — V Beogradu se vrstijo obiski zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Miničem izmenjavajo misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o aktivnosti in o bodočih akcijah neuvrščenih ter o možnosti nadaljnje razširitve dvostranskih odnosov. Tako bo jutri na vabilo' Miloša Minica prispel na štiridnevni uradni o-bisk zunanji minister Singapura Radzaratn am.
Jugoslavija in republika Singapur, ki je ena od pomembnih dejavnikov neuvrščene politike na področju jugovzhodne Azije, sta vzpostavili diplomatske odnose leta 1967, sedaj pa je prišlo do ponovnih medsebojnih obiskov državnikov, poslancev in gospodarstvenikov. Med drugim je predsednik Singapura Te Kuan leta 1971 obiskal Jugoslavijo, leta 1973 pa je predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič o-
Tajnik KD Fanfani, ki mu je predsednik republike Leone poveril mandat za sestavo nove vlade, je že začel prvi krog posvetovanj s predstavniki vseh strank v okviru poskusa, da bi obnovil razrahljano koalicijo leve sredine. Sam Fanfani je v izjavi takoj po prejemu mandata opozoril na težavnost naloge zaradi hudih sporov, ki obstajajo med KD, PSDI, PSI in PRI. Vodstva teh strank se bodo sestala v prihodnjih dneh (že danes bo na vrsti seja vodstva PSI), da bi izdelala platformo za pogajanja, za katera se predvideva, da bodo težavna in dolgotrajna.
Ameriški državni tajnik Kissin-ger je prispel v Alžir, kjer se bo pogovarjal z alžirskimi predstavniki o vprašanjih, ki zadevajo rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Po dolgem potovanju po arabskih državah in po Izraelu bo ameriški zunanji minister u-tegnil presojati o resničnem razpoloženju v državah, ki jih je obiskal. Dokončne zaključke bo sprejel po «arabskem vrhu», do katerega bo prišlo proti koncu tega meseca.
Potem se bo Kissinger ponovno vrnil na Bližnji vzhod. Vse to je treba povezati z obiskom e-giptovskega zunanjega ministra Fahmija v Moskvi, kjer se je e-giptovski državnik srečal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in nato še s sekretarjem KP SZ Brežnjevom. Egipčani so zelo razrčaranl glede ameriške pomoči ter skušajo u-veljaviti sedaj samostojno politiko do velesil.
Pripadniki koroškega Heimatdiensta so uprizorili v Celovcu protislovensko manifestacijo, v teku katere sta spregovorila predsednik in podpredsednik nemških nacionalistov in zahtevala, naj se upošteva sklep treh avstrijskih strank o preštevanju slovenske manjšine. Nemški nestrpneži so se še posebno zaganjali proti slovenski šoli, slovenskim organizacijam na splošno in proti bogoslužju v slovenščini. V vrstah voditeljev Heimatdiensta je bilo sicer čutiti določeno živčnost, kot jo je mogoče čutiti zadnje čase v celotnem političnem življenju Koroške.
IZRAZ HVALEŽNOSTI IN RESEN OPOMIN
NA COLU, V REPNU IN V REPENTABRSKI CERKVI
V Mačkoijah svečano odkrili Ob polnoštevilnem obisku in mrzlem vremenu
spomenik padlim vaščanom v NOB
V govorih poudarjeni nujnost enotnosti v boju za naše pravice in borbena pripravljenost proti fašističnim nakanam
Idle Tul
V Mačkoijah, borbeni in narodno zavedni vasi v dolinski občini, je bila v nedeljo popoldne zelo pomembna svečanost ob odkritju spomenika padlim vaščanom v NOB. Kljub neugodnemu vremenu se je svečanosti udeležilo poleg vaščanov tudi veliko število ljudi, zlasti bivših borcev in aktivistov ter mladina iz Brega, iz sosednjih krajev onstran meje, iz Trsta in s Krasa. Navzoča je bila tudi delegacija Zveze združenj borcev NOB Slovenije, združenj borcev iz Kopra in Sežane, med povabljenimi gosti pa so bili tudi generalni konzul SFRJ Boris Trampuš, predsednik SKGZ Boris Race, Srečko Orel kot zastopnik zgoniškega župana ter predstavniki raznih organizacij in prosvetnih društev.
Vaščani in gostje so se zbrali v vasi pod staro lipo, nato pa je dolg sprevod krenil na zbirni prostor pred spomenikom, ki je postavljen na lepi razgledni točki ob vhodu v vas. Na čelu sprevoda je igrala godba z Brega, sledili so venci, šolska mladina, vaški pevski zbor in pevski zbor «Valentin Vodnik» iz Doline, povabljeni gostje, bivši borci in svojci padlih ter dolga vrsta udeležencev proslave. Vence, ki so jih položili ob spomeniku, so poslali mladina iz Mačkolj, vas Mačko-Ije, SKGZ, občina Dolina, vas Ric-manje - Log, športno društvo «Breg», odbor za spomenik iz Prebenega, KPI Mačkolje, Slovenska skupnost v Mačkoijah, sekcija PSI Dolina, Mladinski dom Boljunec, združenje ANPI Domjo, združenje ANPI Boljunec, mladina Krmenka - Domjo, godba Ricmanje, združenje ANPI Ricmanje - Log, prosvetno društvo «Fran Venturini» Domjo, zveza partizanov Prosek, ANPI Boršt, prosvetno društvo «Prešeren» Boljunec in dolinski partizani.
Svečanost je odprl in pozdravil goste predsednik pripravljalnega odbora geometer Idle Tul, ki je tudi izdelal načrt in vodil vsa dela za spomenik, ves spored pa je napovedoval in smiselno povezoval Danijel Novak.
Medtem ko je godba igrala Žrtvam, sta dva bivša borca iz Mačkolj odkrila spomenik, na drogovih ob spomeniku so zaplapolale rdeča zastava, italijanska in slovenska zastava. Predstavniki organizacij in društev so položili vence, na obeh straneh spomenika pa so se izmenjavali na častni straži bivši borci in občinska redarja.
Spomenik je blagoslovil vaški župnik Franc Vončina, ki je v kratkem nagovoru pripomnil, da se ob tej svečanosti s hvaležnostjo spominjamo vaščanov in vseh borcev, ki so padli za svobodo našega na-
roda, da pa se morajo še razni narodi po svetu še vedno boriti za svoje pravice in svobodo. Domači mešani pevski zbor je pod vodstvom kaplana Dušana Jakomina zapel «Žrtvam» in «Bratom». Nato je govoril geom. I. Tul, za njim dolinski župan Dušan Lovriha, sen. Paolo Sema v imenu združenja ANPI ter deželni svetovalec Drago Štoka. Prebrali so pismo posl. Albina škerka, ki se ni mogel udeležiti svečanosti, je pa čestital vaščanom in poudaril važnost takih prireditev v sedanjih razmerah ter nujnost enotne borbe proti fašizmu za dosego naših narodnostnih pravic.
Predsednik pripravljalnega odbora geom. Idle Tul je v svojem go-vtiru omenil fašistično zatiranje, uporno kljubovanje in nato oboro-
se je v nedeljo zaklj nella šesta kraška olieet
Letos sta se po starem običaju «vzeta» Edi Bukovec in Vijolica Finotto - Narodnih noš je bilo nad 160 - Nastop Tržaške folklorne skupine in ples z «Veselimi Gorenjci»
(Nadaljevanje na 8. strani)
Po zelo muhastem in deževnem vremenu prejšnjega tedna so imeli prireditelji kraške ohceti le nekoliko sreče, saj je bilo vreme v nedeljo sicer hladno, a vseskozi suho in na trenutke celo sončno. Pred cerkvijo na repentabrskem griču, kjer sta si obljubila zakonsko zvestobo Vijolica Finotto iz Prečnika in Edi Bukavec s Proseka, se je tako zbralo res veliko ljudi, pa tudi noš je bilo veliko, saj smo jih našteli nad 160. Med temi moramo o-meniti tudi skupino gorenjskih noš Sz Domžal ter skupino deklet in fantov iz Sovodenj v nošah.
Tudi letošnja, že šesta kraška phcet je potekala po starem kra-sikem običaju: ženin je že zgodaj s svati prišel po nevesto k Bizjakovim na Col. «Velika mati» Julija Guštin in «veliki oče» Alfonz Guštin sta jim prijazno postregla, ter
itniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiniinniiiiimiumniniiiinununniinmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
OBLJUBLJALI S0r DA BO DOKONČANA 1976...
Gradnja nove bolnišnice na Katinari zastala: odpuščeni tudi zadnji delavci
Finančnih sredstev je zmanjkalo - Več desetin milijonov lir samo za deske, ki so jih pribili na okna
uiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinini»
niiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiifniimuuiiiiiiiii
S SlJC POKRAJINSKEM SVITA
Predsednik Zanetti poudaril pomen memoranduma za zaščito manjšin
Odobrena sklepa za podporo ustanovi AIAS
V	novi sejni dvorani, ki so jo pravkar dokončali, je bila sinoči prva seja jesenskega zasedanja pokrajinskega sveta v navzočnosti številnega občinstva, zlasti pa prizadetih staršev spastičnih otrok, ker je bil na dnevnem redu sklep pokrajinske uprave o prispevku ustanovi AIAS in sklenitev konvencije za u-pravljanje omenjene ustanove do ustanovitve zdravstvenega konzorcija. Za sklenitev konvencije so glasovali svetovalci vseh skupin, za dogovor o prispevku pa vsi, razen svetovalcev PLI in KPI, ki so se vzdržali glasovanja. O tem vprašanju, ki je zlasti ob zasedbi sedeža pokrajinske uprave vzbudilo veliko zanimanje in pozornost javnega mnenja, so na sinočnji seji spregovorili predstavniki vseh svetovalskih skupin. Najbolj podrobno in zavzeto pa je govoril svetovalec KPI Ju-riševič, ki je nakazal številne probleme in očital pokrajinski upravi, da se je pozno lotila tega resnega vprašanja. Na razne očitke sta odgovorila predsednik pokrajine Zanetti in odbornik Pacor, ki sta poudarila pripravljenost in razumevanje pokrajinske uprave, ki se ni iz mikala z opravičili glede pristojnosti in birokratskih predpisov, ampak se je lotila reševanja problema v okviru svojih možnosti in perspektivi temeljite rešitve z zdravstveno reformo.
V	začetku seje je predsednik Zanetti na kratko omenil dvajsetletnico podpisa londonskega sporazuma. Kdor ima interes, je dejal Zanetti, da se spor med Italijo in Jugoslavijo nadaljuje, še naprej gradi sanje in revanšistične špekulacije, ki niso bile v duhu pogajanj, niti niso v duhu demokratov, ki živijo tostran in onstran meje. Memorandum je eden izmed redkih mednarodnih juridičnih inštrumentov, ki urejujejo, čeprav nepopolno, vprašanja rešitve narodnostmi manjšin ter zagotavljajo nekatere važne obveznosti jugoslovanske in italijanske države. Memorandum je treba pošteno izvajati, v okviru ustavnih ureditev obeh držav pa ga je treba še izpopolniti. Zlasti po mednarodni konferenci o manjšinah, je še pripomnil predsednik pokrajine, se dobro zavedamo odprtih vprašanj za popolno zaščito Slovencev v Italiji, prisotni pa so nam tudi problemi italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. V dvajsetih letih, počasi in z raznimi težavami, je v teh krajih prišlo do konkretnega sode-
lovanja in po tej poti je treba nadaljevati, da bodo narodnostne manjšine, lojalne do države, v kateri živijo, lahko vzdrževale vedno bolj tesne stike z matičnim narodom ter se socialno in kulturno razvijale.
Vsaj 15 dni se bo moral zdraviti 16-letni mehanik Moreno Mikaz iz Drevoreda 25. aprila 15/A v Miljah, ki se je pri prometni nesreči potolkel po glavi. S prijateljem se je peljal na vespi 50 kub. cm skozi Žavlje, ko je privozil iz parkirišča bencinske črpalke Total avto vrste simca, katerega voznik, 51-letni Vladimiro Zupancich iz UL, A. Emo 51, si je izsilil prednost. Mlada mopedista sta padla, pri čemer se je potolkel samo Mikaz.
Že pred meseci je denarja za dograditev velikanskega poslopja za novo bolnišnico na Katinari zmanjkalo, dela so povsem zastala in sedaj ni nobenega upanja, da bodo kaj kmalu nadaljevali z gradnjo in v doglednem času dokončali to po-memebno delo, ki je tako krvavo potrebno našemu mestu. Nasprotno, zaradi splošne gospodarske krize, je zelo težko dobiti kredite v bankah, cene so se vrtoglavo dvignile, zlasti pa je kriza prizadela gradbeni sektor, Ker ni perspektiv, da bi v kratkem dodelili nova finančna sredstva, je podjetje ABC, ki je opravilo dosedanja dela, začelo odpuščati delavce. Zadnji denar je namreč podjetje potrošilo za to, da so z lesenimi deskami prekrili ogromna okna, da ne bi dež in veter poškodovala notranjosti. Samo za les so potrosili nekaj desetin milijonov lir — ogromna vsota, ki so jo morali potrositi samo zaradi zamujanja pri dodeljevanju kreditov. Če bi namreč lahko redno nadaljevali z deli, bi ne bilo treba desk na oknih.
Vsekakor sta kriza in zamuda takšni, da je podjetje ABC odslovilo še zadnje delavce. Delavci so na ograjo razobesili velike transparente in ogorčeno protestirajo
iituiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiimiiiiiiMimmmimmuiiiuiiniiimiimimimiiuiimmiiimiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠOLSTVO V RAZBURKANIH VODAH
Danes na univerzi starka docentov in pomožnega osebja
Profesorski zbor solidaren z dijaki ukinjenega 4. letnika trgovske šole «Sandrinelli»
Položaj v tržaškem šolstvu se ponovno zaostruje. Za danes je napovedana stavka docentov in pomožnega osebja tržaške univerze, medtem ko se na višjih srednjih šolah čedalje bolj razširja protestno gibanje zaradi ukinitve 4. letnika na italijanski strokovni trgovski šoli «Sandrinelli». Stavka univerzitetnih docentov in pomožnega osebja bo zajela vso Italijo; sprožili so jo šolski odseki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL po skupnem sestanku v Rimu, in sicer zaradi zastoja v pogajanjih za poenotenje prejemkov pomožnega o-sebja na univerzah v okviru nove ureditve pravnega statusa omenjenega osebja. Tudi na našem področju bo stavka zajela tudi osebje, zaposleno pri drugih dejavnostih univerze in osebje astronomskih o-pazovalnic.
V zvezi z ukinitvijo Četrtega letnika na strokovni trgovski šoli «Sandrinelli» so bile včeraj na številnih višjih srednjih šolah zborovanja, medtem ko se na prizadeti šoli nadaljuje stavka dijakov. Vče-
ičj se je na šoli sestal profesorski zbor, ki je po daljši razpravi sprejel enotno resolucijo. V njej na-glaša, da je ministrstvo sporočilo sklep o ukinitvi 4. razreda samo nekaj ur pred pričetkom rednega pouka, tako da so vpisani dijaki že nabavili potrebne učbenike. Dijaki so zdaj postavljeni pred izbiro, da opustijo študij ali pa da se vpišejo na najbližji sorodni zavod, ki je v Pordenonu. Ministrsko stališče — pravi nadalje resolucija — da se določen razred lahko uvede samo v primeru, če se predhodno vpiše vanj 25 do 30 dijakov, ne more biti absolutno merodajno, saj je n. pr. v preteklem šol. letu obiskovalo isti razred, ki je bil sedaj ukinjen, 39 dijakov, to je 9 več kakor določa ministrski maksimum. Profesorski zbor zato zahteva, naj minister za javno šolstvo Malfatti takoj prekliče sklep o ukinitvi 4. letnika in izraža svojo solidarnost Včeraj so na slovenskem liceju razdeljevali letake s predlogi, da bi se tudi slovenska šola pridru žila protestnemu gibanju.
ne samo zaradi izgube delovnega mesta, pač pa tudi zaradi splošne pomanjkljivosti pri javnih delih in zamujanja pri reformah, zlasti pri zdravstveni reformi.
Obljube javnih organov — občine in dežele — da bo bolnišnica dokončana najpozneje leta 1976, ko bo začela redno delovati, so se torej izkazale neutemeljene, predvsem zaradi zamujanja države pri finansiranju, ki ga je po zakonu dolžna. V zvezi s tem je občinski svetovalec KPI Spetič vložil na župana vprašanje, v katerem se zanima tudi, če je občina že poskrbela za vodovodno, električno in druge napeljave, za ureditev cestnih povezav in mreže javnih prevozov za področje nove bolnišnice.
Bolnišnice znova v finančni stiski
Deželni odbornik za zdravstvo Nardini je bil včeraj v Bologni, kjer je vodil sestanek odbornikov za zdravstvo iz vseh italijanskih dežel. Razpravljali so o novem zakonu, ki urejuje to področje in ki je bil sprejet avgusta letos. Med drugim so vzeli v pretres tudi finančni položaj bolnišnic, ki se ponovno zaostruje glede na dejstvo, da doslej ni bilo zagotovljeno kritje za dolgove vzajemnih bolniških blagajn. Predstavniki posameznih dežel so v tej zvezi naglasili, da utegnejo o-stati bolnišnice brez sredstev že od oktobra dalje, medtem ko bo nova finančna ureditev bolnišniškega delovanja stopila v veljavo šele 1. januarja prihodnjega leta.
Sindikat telefonistov e povišku tarif
Pokrajinska federacija delavcev telefonske stroke je izrazila ostro nasprotovanje, da bi povišali telefonske tarife od 25 na 50 lir za vsako enoto (od 50 na 100 lir za žeton), ker se povišek usklaja v splošno gospodarsko krizo, katere glavna teža pade na ramena delavcev. Sindikalne organizacije opozarjajo javnost tudi na možnost, da bodo skušali prikazati poviške kot posledico sindikalnega boja za boljše plače, kar pa ni res, saj je telefonsko podjetje imelo lani o-gromen zaslužek.
V bolnišnico sta se včeraj zatekla 70-letna Annamaria Petruzzi iz Zin-disa pri Miljah in 87-letni Gino Ortolani iz Videmske ulice 22. Prva je padla v kleti svoje hiše in si zlomila desno nogo na dveh mestih, drugi pa je padel na hodniku svojega stanovanja in si zlomil levo stegnenico. Zdraviti se bosta morala dva oz. tri mesece v ortopedskem oddelku.
priporočila zetu, naj bo zvest in dober družinski oče. Zatem je harmonikar Franc Sušnik iz Ljubljane, ki je na kraški ohceti že od samega začetka, raztegnil svojo harmoniko in vesel svatovski sprevod je urno krenil v reber proti farni cerkvi, kjer je tamkajšnji župnik poročil Edija in Vijolico.
Medtem pa se je na trgu pred cerkvijo zbralo ogromno gostov s podeželja in mesta ter iz sosednih krajev onstran meje, ki so nestrpno čakali na novoporočenca. Ko sta ženin in nevesta končno stopila iz cerkve so jima hrupno vzklikali ter jima želeli sreče, naenkrat pa se je prikazalo izza oblakov sonce, ki je veselo razpoloženje še povečalo. Polne roke dela so imeli tudi fotografi ter snemalci, ki so želeli na vsak način ovekovečili letošnji, že šesti par kraške ohceti.
S Taborja se je nato razvil izredno slikovit sprevod narodnih noš, med katerimi so bili tudi vsi dosedanji pari kraške ohceti (nekateri celo s potomstvom), ki je krenil v Furlanovo restavracijo na okusen «žvacet» in na dobro domačo kapljico. Ko so se ohcetarji okrepčali, so jo mahnili proti Repnu, večkrat pa so se ustavili kar na sredi ceste ter se ob zvokih veselih narodnih prijetno zavrteli.
V Repnu je svatovski sprevod pričakalo veliko ljudi, še posebno pred Kraško hišo, kjer se je kar trlo gostov. Vsak je namreč hotel videti, kako so v starih časih sprejemali «novico».
«Odprite, pripeljali smo vam nevesto!». Vrata Kraške hiše, to je ženinovega doma, so se odprla, toda «velika mati» ni bila zadovoljna: «Ne, ta ni prava. Stara je in grda.» Tudi druga vsiljivka ji ni bila pogodu. Ko pa so ohcetarji «predali» pravo nevesto je vzkliknila: «Oh, ta pa ja! Ta bo za našega sina.» Nato je «velika mati» Štefanija Škabar - Kuninkna začela nevesto spraševati kaj zna delati in kaj je prinesla v hišo. Ko ji je «novica» povedala, da je prinesla «že-gen božji», jo je skupno z «velikim očetom» Josipom Škabarjem - Me-tevžinovim z veseljem sprejela ter ji razkazala kuhinjo, klet in spalnico. Tu ji je šepnila «Veš, rada bi kaj kmalu zibala.»
_ Medtem pa se je na dvorišču začel ples in godec je izbiral najlepše svatovske. Vzdušje je bilo res na višku!
Iz Kraške hiše so ohcetarji odšli v Križmanovo gostilno, kjer je bilo poročno kosilo. Popoldan je na trgu v Repnu nastopila Tržaška folklorna skupina, nato pa sta se ženin in nevesta zavrtela ob glasbi «Veselih Gorenjcev» ter tako odprla ples, ki je trajal do poznega večera.
Sindikati proti povišku tarife vode
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je ob vesti, da so v Trstu kot v drugih petih večjih italijanskih mestih, povišali ceno vode, izjavila, da se bodo tržaški delavci odločno uprli vsakemu enostranskemu povišku s strani Acegata ali občinske uprave. Vprašanje tarif bo treba po mnenju sindikatov rešiti po predhodnem sporazumu celotnega značaja — ki naj vsebuje tudi problem prevoznega konzorcija — med delavskimi organizacijami ter občino in Acegatom.
Prosveta
PD Slovenec iz Boršta vabi na pevsko vajo vse pevce in pevke ter mlade ljubitelje slovenske pesmi. Vaja bo danes ob 20.30 v srenjski hiši.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČ V TRSTU
VAS tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1974 -75
VPISOVANJE ABONENTOV PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 8 DO 14. URE.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
Trst
Otvoritvena predstava sezone 1974 - 75
IVAN CANKAR
ZA NARODOV BLAGOR
Komedija v štirih dejanjih
Scena
Kostumi
Režija
DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAH MARIO URŠIČ
Jutri, 16. oktobra ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D). Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole iz Bazovice vabi na občni zbor, ki bo jutri. 16. t.m. ob 20. uri v prostorih osnovne šole.
Mali oglasi
KUPIM kraško hišo z malim vrtom.
Ponudbe na telefon 41-30-00. PRODAJALKO ah vajenko za konfekcijo išče Pertot — Ul. Ginnastica 22.
TRGOVINA pohištva Kozman — Ul. Castaldi 3, tel. 76-29-66 išče vajenko - prodajalko za takojšnjo zaposlitev.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1. P. A.
TRST - UL.ICÀ F FIL2I IO - jŠ? 61-«a«a6
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	669,50
Funt šterling	1562,—
Švicarski frank	229,80
Francoski frank	140,40
Nemška marka	259,—
Avstrijski šiling	36.—
Dinar: debeli ?	37,50
drobni. .(	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
iiuiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiimuimiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiitiiiiimniiiiimiviii
V NEDELJO Nfl TRGOVINSKI ZBORNICI
Podeljeno priznanje «Oskar 74 za najboljšega aranžerja izložb
Letos je žirija izbrala Turinčana M. Abateja Priznanje tudi za številna tržaška podjetja
V nedeljo dopoldne je bila na trgovinski zbornici slovesnost, na kateri so podelili turinskemu obrtniku dekoraterju M. Abati letošnje vsedržavno priznanje za najboljšega aranžerja izložb. Priznanje je prvič pred štirimi leti uvedla Zveza italijanskih dekoraterjev izložb iz Milana, podeljujejo ga pa v Trstu, ker je bil dekorater E. Pado-van, po katerem je priznanje dobilo ime, po rodu iz našega mesta. «Oskar» za najboljšega aranžerja izložb sestoji iz srebrne reprodukcije stebra, ki stoji pred katedralo sv. Justa, s helebardo in me-lonom.
Na slovesnosti so spregovorili član vodilnega odbora trgovinske zbornice Valmarin, predsednik tržaškega združenja obrtnikov Magnaghi, občinski odbornik in predsednik E-nalc Abate, predsednik deželne u-stanove za razvoj obrtništva Di Natale in predsednik Zveze italijanskih dekoraterjev izložb Longhi, ki je tudi Tržačan po rodu.
Valmarin je pozdravil prisotne tudi v imenu predsednika trgovinske zbornice Caidassija ter se zahvalil predstavnikom raznih ustanov za sodelovanje pri organizaciji vsakoletnega tekmovanja med aranžerji - dekoraterji za dosego najvišjega priznanja te stroke v Italiji. Magnaghi je orisal delovanje pokojnega E. Padovana, po katerem je kakor rečeno dobilo ime priznanje «Oskar» za najboljšega aranžerja, drugi govorniki pa so v glavnem poudarili pomen te specifične obrtniške dejavnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti in hkrati tudi za dvig kulturne komponente sodobnega reklamiziranja najrazličnejših izdelkov in storitev.
Poleg glavnega priznanja je žirija podelila še vrsto diplom za posebne zasluge in privrženost delu na področju aranžerstva: gdč. F. Buchini iz Vidna in gdč. E. Giglio iz Gorice sta prejeli diplomo s srebrno helebardo za najboljši uspeh na zadnjem tečaju za aranžerje izložb i Enalc, A. Kollman, F. Vocchi, O. Bomben, E. Lucacich, R. Padovan, M. Rebez, L. Ferluga : A. Candido diplome za več kot petindvajsetletno delovanje na tem področju; ['osebno diplomo za zasluge je prejel učitelj na strokovni šoli Enalc V. Livon, priznanja za vi. orno urejene izložbe pa so pre-jčla naslednja podjetja in tvrdke: Stock, Godina, Beltrame, Scheri,
Botteri, La Serica, Rustia S., Paradiso della seta, Tommasini, Marinoni D., Il Calmiere, Bosutti, Bi-si, Donaggio, Avanzo, Prisco, Uni-versaltecnica, Damiani, Rigutti, La Cicogna, Nacmias, Arbiter, Cavalie-ro, Galtrucco in Orvisi. Za nagrajenec in udeleženec je ob koncu slovesnosti podjetje Stock pripravilo zakusko.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 15. oktobra TEREZIJA
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 17.21 — Dolžina dneva 11.00 — Luna vzide ob 6.15 in zatone ob 16.58 Jutri, SREDA, 16. oktobra JADVIGA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,9 stopinje, najnižja 10,2, ob 19. uri 10,8 stopinje, zračni pritisk 1014 narašča, veter 16 km severovzhodnik, sunki 37 km, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 14. oktobra 1974 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 101 leto stara Emma Corazza vd. Chiama, 66-letna Paolina Smrdel vd. Zulia, 72-letna Maria Troian vd. Dellore, 39-letni Dario Filippi, 85-letna Enea Preti, 77-letna Paola Tence por. Chenda, 73-letna Maria Tomas vd. Pecchiari, 78-letna Eufemia Cadun, 85-letni Giuseppe Veglia, 88-letna Elisabetta Battistel vd. Fantin, 85-letna Rosa Zanutti vd. Piccoli, 88-letna Domenica Novel vd. Rumen.
Gledališča
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Otvoritvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar - ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih.
Jutri, 16. t. m., ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D)
— V četrtek, 17. t.m. ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E) — odpade iz tehničnih ovir. Predstava bo v petek, 18. t.m. ob isti uri in za isti abonma.
Abonmaji in vstopnice so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter eno nro pred začetkom predstav.
KONCERTNA SEZONA
GLASBENE MATICE
V pisarni Glasbene matice, telefon 41-86-05, sprejemajo abonente za koncertno sezono. Lanski abonenti lahko svoja mesta potrdijo do 17. t.m.
SIMFONIČNA SEZONA
Jutri, ob 21. uri bo v gledališču Verdi tretji in zadnji koncert jesenske simfonične sezone. Tokrat bo dirigiral Gian Paolo Sansogno. solist pa bo kontrabas Mario Ricciutti. Na sporedu je tudi novost za Trst: Koncert za kontrabas in orkester Sergija Kusevitskega. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-848).
VERDI
Pri gledališki blagajni (tel. 31-948) J sprejemajo nove abonmaje-za opern’6 sezono gledališča Verdi 1974-78. Lanski abonenti lahko svoja mesta potrdijo najkasneje do 24. t.m. Po tem roku bodo abonmaje oddali drugim.
Razna obvestila
V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes, 15. oktobra 1974, ob 20.30, predavanje o Kubi. Bruno Križman bo opisal svoje potovanje po tej srednjeameriški državi ter prikazal barvne diapozitive. Ob tej priložnosti bo v dvorani Prosvetnega doma tudi razstava lepakov in časopisov. Predavanje prireja sekcija KPI z Opčin.
Razstave
Narodna In študijska knjižnica v
Trstu sporoča, da je v foyerju balkona Kulturnega doma ponovno odprta razstava manjšinskega tiska v Italiji.
V galeriji «La Lanterna» v Ul. Sv. Nikolaja štev. 6 razstava del DeEs Schwertbergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra.
Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine (Teatro stabile del Friuli -Venezia Giulia) — Abonmaji v sezoni 1974-75, 8 predstav v abonmaju: 1) «Avstrija je bila urejena dežela» (L'Austria era un paese ordinato);	2)	«Sovražnik	ljudstva»
(Nemico del popolo); 3) «Dolga prt v noč» (Lungo giorno di viaggio nella notte); 4) «Absurdna razvada» (Il vizio assurdo):	5) «Topilnik»
(Il crogiolo) ; 6) «Jezuz» (Gesù) ; 7) «Proces» (Il processo); 8) «Renzo in Anna». Rezervacije in informacije pri: Biglietteria Centrale v Pasaži	Protti,	tei.	36-372	— 38-547.
Ariston I.N.C. 16.30 «Tutto a posto, mente in ordine». Rezija Lina Wert-miiller.	Igra	Lina	Polito. Barvni
film.
Nazionale 16.00 «Vivono tutti felici e contenti». Barvni film o ziva ih.
Excelsior	16.00	«Noi	due	senza do-
mani». Nastopata Romy Schneider in Jean-Louis Trintignant. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Il domestico». V glavni vlogi Landò Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Fenice 15.00 - 16.40	18.30 - 20,20 •
22.20 «Il giustiziere della notte». Charles Bronson.
Eden 16.00 - 18.00 - 20.C"' - 22.15 «Le farò da padre...» Igrajo Luigi Proietti, Irene Papas in Teresa Ann Savoy. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 - 17.45 ■ 20.00 - 22.15 «Sta visky il grande truffatore». V glav ni vlogi igra Jean Paul Beimondo Barvni film.
Aurora 16.00 «Per amare Ofelia» Barvni film. Prepovedan mladin pod 14. letom.
Capitol 16.30 «Farfalon». Igrata Fran co Franchi in Ciccio Ingrassia Barvni film.
Cristallo 16.30 «Professore venga ac compagnato con i suoi genitori» Barvni film.
Impero 15.30 «Come eravamo». Robert Redford. Barvni film.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Maliziosamente». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Come divertirsi con Paperino e company». Barvna risanka Walta Disneya.
Ideale 16.00 «Quel caldo maledetto giorno di fuoco». Barvni western film. Igrata Robert Wood in Evelyn Stewart.
Vittorio Veneto 16.30 «L'ultima neve di primavera». Igrata Bekim Feh-miu in Agostina Belli. Barvni film.
Astra 16.30 «Le quattro dita della furia». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Il ladro che venne a pranzo». Barvni film. Igrata Ryan O'Neal in Jacqueline Bisset.
Radio 16.00 «Nicola e Alessandra». Barvni zgodovinski film, ki ga je režiral Franklyn Shaffner.
Mignon 16.00 «Frogus». Barvni znanstvenofantastični film, v katerem igra Ray Milland.
Lieti
SPDT priredi dvodnevni avtobusni i Izlet 3. in 4. novembra v Gorski kotar. "Prvi dan vzpon na Snjetnik, za turiste postanek na Plataku. prenočitev v Ogulinu: drugi dan vzpon na Klek (gora čarovnic), za turiste ogled Ogulina. Povratek čez Crikve-nico in Reko. Prijave na ZSŠDI v Ul. Geppa 9 še danes.
Prosvetno društvo Ivan Grbec I* škednja priredi v nedeljo. 20. oktobra, izlet v Idrijo, preko Ajdovščine in črnega vrha. Povratek po Soški dolini z ogledom novega spomenika Francetu Bevku v Novi Gorici. Vpisovanje za izlet, ki je vsak delavnik od 19. do 20. ure v društvenih prostorih, se zaključi danes, 15. t. m. Prijave sprejemamo tudi po telefonu na štev. 81-49-25.
Prispevki
V pomoč invalidu Vidmarju darujejo Alojz Dougan in sinovi 20.000 lir. V isti namen daruje družina Bizjak
5.000	lir.'
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda. Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg S Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AUTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari — Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel 228 124), Bazovica (tel. 228 165), Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel I 200 121), Sesljan (tel 209-197), Žav Ue (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124)
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil v starosti 45 let naš predragi mož, oče in brat
VINKO KALC
(Šajsnekov)
Pogreb dragega pokojnika bo danes. 15. t.m.. ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Izoli na tamkajšnje pokopališče.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Dora z možem Radom, hčerka Sonja z zaročencem, mama Zofka, oče Anton, brata Anton in Mirko z družinama ter vsi sorodniki
Bazovica, Izola, Trst, 15. oktobra 1974
V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, nona, sestra in teta
PAULA KENDA roj. TENCE
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 15. t.m., ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči: sin Angel, hčeri Lina in Marica, snaha Lilijana, zet Stojan, vnuki Edi, Hadrijan, Boris In Vera, sestra Štefanija in drugo sorodstvo
Nabrežina, Sv. Križ, 15. oktobra 1974
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
niii&jk
15. oktobra 1974
V NEDELJO ZVEČER NA GLAVNI CESTI
MLADO DEKLE - SMRTNA ŽRTEV PROMETNE NESREČE PRI DEVINU
Ob robu ceste jo je podrl avtomobil fiat 1100 Izdihnila je med prevozom v tržiško bolnišnico
lobanjsko dno, zlomilo ji je obe nogi in je utrpela več hudih notranjih poškodb.
Na kraj so prihiteli tudi agenti cestne policije, ki so uvedli preiskavo
ZBOR SINDIKALNIH AKTIVISTOV V DVORANI «CORSO»
V nedeljo zvečer je 16-letna Maria Grazia Busetti iz Nabrežine - Kamnolom 25/5 tragično izgubila življenje pri prometni nesreči pri Devinu: s svojim fiatom 1100 R starejše registracije jo je podrl 39-letni Silvano Stanich iz Devina 25/a. Nesreča se je pripetila nekaj minut po 20. uri na glavni cesti blizu križišča s cesto, ki pelje v Devin. Mlado in brhko dekle je hodilo na robu ceste; verjetno zaradi teme je voznik ni opazil in trčil vanjo, tako da je Busettijevo vrglo več metrov daleč in je obležala nezavestna na asfaltu v mlaki krvi.
Iz Tržiča je prihitel rešilni avto Rdečega križa, na katerega so naložili nesrečno dekle in jo z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico. Vendar je še med prevozom mlada žrtev nesreče izdihnila: prebilo ji je
30. obletnica drugega zračnega letalskega napada na Opčine
Dne 15. oktobra 1944 ob 22. uri so Opčine doživele drugi zračni letalski napad. Uničeni sta bili železniški postaji, posebno pa postaja južne železnice ah stara postaja, ki je bila s postajnim poslopjem porušena do tal. Letalski napad je bil v enem naletu. Pred napadom so izvidniška letala osvetlila trikotnik s svetlobnimi raketami, ki so jih odvrgli na črti približno Briščiki - Obelisk, Bane - Fernetiči in Repentabor - Veliki Repen. Svetlobne rakete so počasi padale proti zemlji, izgledale so kot tri žaieče zavese v dolgi vrsti. Osvetlitev je bila močna kot dnevna svetloba. Prihrumela so letala, katerih ni bilo videti in odvrgla svoj tovor bomb. Eksplozija bomb je povzročila zračni pritisk, ki je bil- podoben viharju. Med napadom so izgubile življenje tri osebe. Razdejanje stare postaje je bilo popolno. Železniških mostov niso zadeli. Naslednjega dne so nemške vojaške oblasti iz Trsta pripeljale 1000 delavcev, da so postajo uposobili za promet na enem tiru.
Uvodno poročilo je imel tajnik sindikalne federacije Giovanni Padoan
Več kot 500 aktivistov in članov delavskih svetov ter notranjih komisij se je včeraj zbralo v goriški kinodvorani Corso na sestanku, ki ga je sklicala enotna sindikalna federacija v zvezi s sedanjim gospodarskim položajem v državi. Dvorana je bila nabito polna, v njej so bili funkcionarji sindikatov, člani tovarniških sve-
so na raznih ravneh oblasti bolj kot do sedaj upoštevati zahteve sindikatov in delavskega gibanja.
V debato so nato posegli številni delegati, ki so prinesli izkušnje vsak s svojega področja. Za zaključek je spregovoril deželni tajnik sindikalne federacije Calabria, ki je poudaril važnost stalne mobilizacije delavskega
tov in tudi zastopniki sindikatov v | razreda v tem težkem političnem in
gospodarskem trenutku, v katerem se nahaja naša država.
• V nedeljo, 20. oktobra, ob 10. uri bo redni občni zbor delavske zadruge v Stražicah, in sicer v prostorih dopolavora.
danes
vsi
na najbolj senzacionalno prodajo leta
5 dni bomo v vseh oddelkih nudili aktualne artikle po zelo ugodnih cenah

«IS®!»
ok<°br0
hj

javnih upravah, bankah in ustanovah javnega značaja. Za predsedniško mizo so sedeli voditelji sindikalne federacije, na oder so povabih tudi goriškega župana, v dvorani so bili prisotni tudi voditelji posoških političnih strank.
Predsedoval je sindikalist Vian, na žalost ni mogel zaradi nenadne obolelosti priti član osrednjega sindikalnega vodstva Rinaldo Scheda.
Uvodno poročilo je imel tajnik po-soške sindikalne federacije Giovanni Padoan. V izčrpnem poročilu je a-naliziral današnji gospodarski in politični položaj v državi in pri nas.
Omenil je hudo krizo, ki je prizadela državo in predvsem delavski razred.
Sindikati so na to opozarjali že letošnjo pomlad, vlada in industrijci pa niso napravili ničesar, da bi krizo skušali na kak način ublažiti. Dejal je, da je vsak dan v državi več tovarn, kjer pošiljajo delavce v dopolnilno blagajno. Primer tovarne Fiat je zelo očiten in bo imel hude posledice ne le v integriranem gospodarstvu dežele Piemonta, marveč v vsej italijanski industriji. Padoan je omenil tudi najnovejša sindikalna prizadevanja za poenotenje draginjske doklade in omenil stavko, ki jo bodo proglasili v vsej državi v prihodnjih dneh v znak protesta proti industrijcem, ki se nočejo o tem pogovarjati. Istočasno je treba tudi najti nov način obračunavanja draginjske doklade za državne in ostale javne uslužbence.
V	tem trenutku gospodarske krize ne sme stati sindikat ob strani, je dejal Padoan, kot bi hoteli in želeli nekateri. Nasprotno, sindikat mora voditi delavski razred še bolj odločno v borbo. Sindikat mora tudi voditi jasno politiko za ohranitev demokratičnih in ustavnih svoboščin, zato se bo sindikat zoperstavljal vsakemu poskusu obnavljanja fašizma.
V	svojem govoru je Padoan omenil še položaj na Goriškem, kjer so v integracijski blagajni delavci v tovarni SNIA, v tovarnah Lacego, v tovarni Adani in na vidiku imamo tudi težave v sovodenjski in podgorski predilnici.
Goriški župan Pasquale De Simone je prinesel pozdrav našega mesta ter dal celotno podporo sindikalnemu gibanju in dejal, da morajo ljudje, ki
IZRAŽENO NA ORGANIZACIJSKI KONFERENCI
Socialistična stranka za naprednejše upravljanje
Preučili so položaj stranke na Goriškem
Na aleji zaslužnih moz tudi kip Andreja Gabrščka
Poleg govorov tudi kulturni program
V VERDIJEVEM GLEDALIŠČU
Drevi sklenitev simfonične sezone
Drevi se bo v Verdijevem gledališču v Gorici zaključila jesenska simfonična sezona, ki jo je priredila goriška občina ob sodelovanju ustanove za kulturne manifestacije (EMAC).
Ob 21. uri bo nastopil tržaški orkester «Giuseppe Verdi» pod vod- tih za ravnatelja goriške umobolnice,
stvom dirigenta Gian Paola Sanzo- ---------------------- " ™''1'
gna. Solist bo Mario Ricciuti.
SNOčf V POKRAJINSKEM SVETU ODKRILI SO GA V NOVI GORICI
Resolucija za ohranitev obeh višjih razredov slovenske trgovske šole
Že na začetku snočnje seje pokrajinskega sveta v Gorici je prišlo do polemičnih presekanj med zastopniki večine in opozicije. Komunist Poletto je protestiral, ker niso dali na dnevni red njegove resolucije o položaju v psihiatrični bolnišnici. V nadaljevanju debate so svetovalci odobrili resolucijo v prid ohranitve obeh višjih j razredov v slovenski trgovski šoli v;
Gorici. Debato je sprožila interpelacija socialističnega svetovalca Wal-tritscha, ki jo je vložil pred dvema tednoma. Predsednik Chientaroli je dejal, da se je stvar delno že razčistila z odobritvijo petega razreda, nato je odbornica za šolstvo Ferleti-čeva prebrala resolucijo, ki jo je pokrajinski svet soglasno sprejel.
Svetovalci KPI, PSI in PII so sinoči po skoro dveh urah tajne seje, na kateri so razpravljali o kandida-
' zapustili sejno dvorano v znak protesta proti delu komisije.
..........................................................no
OTVORITVENE SVEČANOSTI SE JE UDELEŽILO VELIKO LJUDI
Sovodenjska mladež ima na razpolago lepo in prostorno šolsko poslopje
Župan Jožef Ceščut je poudaril, da je občinska uprava izpolnila program gradnje in popravi! šolskih poslopij ■ V kulturnem delu so nastopili sovodenjski učenci
Sovodenjci so imeli v nedeljo I čina izpolnila še pred določenim, učilnic, sanitarne prostore, pisarne
pravi domači praznik. Odprli so novo šolo, ki je že včeraj zamenjala staro, dotrajano stavbo, v kateri so se več kot sedemdeset let učile generacije sovodenjskifi o-trok. Marsikatera starejša žena ali mož je včeraj, med ogledom šole, dejal: «škoda da nimam osem let, da bi lahko hodil v tako lepo šolsko stavbo.» Na velikem dvorišču pred šolskim poslopjem, ki je od glavne ceste skozi vas odmaknjena petdeset metrov in do katerega se pride po širokem asfaltnem cestišču, se je zbrala vsa vas. Zbrani so bili srečni otroci, zbrane so bile mamice in očetje, zbrani so bili zastopniki občine in drugih ustanov, prišlo je veliko slovenskega učiteljstva, zbrani so bili domačini.
Svečanost je pričel župan Jožef češčut, ki je že uvodoma dejal, da pomeni ta praznik za občinsko upravo in tudi zanj osebno veliko zadoščenje, saj se je z dograditvijo osnovne šole v Sovodnjah pozitivno zaključilo dolgoletno vprašanje zidave in popravil šolskih stavb v občini. To nalogo si je občinska u-prava zadala ob začetku sedanjega mandata leta 1970, obljubo je ob-
V soboto in nedeljo so imeli na sedežu federacije PSI v Gorici pokrajinsko konferenco o strankinih organizacijskih vprašanjih, ki jo je sklicala goriška soicalistična federacija pred vsedržavno konferenco, ki bo prihodnji teden v Sal-somaggioru. Še prej so bile številne razprave v sekcijah PSI na Goriškem. Konferenco je vodil tajnik Del Ben, prisostvovala sta ji tudi poslanec Loris Fortuna in član o-srednjega vodstva Covatta.
Po izčrpni diskusiji, ki je trajala v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj in tudi popoldne, so udeleženci konference sprejeli resolucijo v zvezi s krizo leve sredine na krajevni, deželni in vsedržavni ravni. Goriška federacija, je rečeno v resoluciji podpira stališče, ki ga je zavzelo osrednje vodstvo stranke v zvezi s krizo in poudarja, da je treba dejansko globlje in bolj demokratično poseči v vladno politiko, če hočejo socialisti sodelovati še naprej v vladi. Prav tako podpira goriška federacija stališče deželnega odboa PSI, ki je sprožil krizo v deželni upravi. Tu mora priti do korenite spremembe v vodenju deželne politike in dežela mora bolj sodelovati s krajevnimi upravami za reševanje odprtih vprašanj.
Za zaključek velja tudi poudariti, da resolucija docela odobrava stališče socialistov v goriški pokrajini, kjer je prišlo do razbitja levosredinske koalicije, ker je hotela KD podrediti svoji politiki vse upravljanje in izkoriščati v tem svoje partnerje.
Češkoslovaški ambasador drevi v Gorici
Drevišnjega odprtja razstave o restavratorskem delovanju zgodovinskih stavb in starih mestnih središč na češkoslovaškem, ki bo v dvorani Petrarca ob 19.30, se bo udeležil tudi češkoslovaški ambasador v Rimu dr. Vladimir Berger.
Ob 18. uri bo arhitekt Picchiato prikazal v dvorani trgovinske zbornice visto diapozitivov o tem restavratorskem delu.
V četrtek 4-urna stavka v tovarnah
Pokrajinska sindikalna federacija javlja, da bo v četrtek, 17. oktobra, štiriuma stavka v vseh industrijskih obratih. Stavka bo zadnje štiri ure vsake izmene. Stavko je sindikalna federacija proglasila v pod-
poro svoji zahtevi po izenačenju draginjske doklade in za ohranitev zaposlitve.
VČERAJ V ZAGRAJU
Zgorel je senik:
7 milijonov škode
Včeraj zjutraj okoli 4. ure je v Zagraju v Ul. Pini 4 izbruhnil požar v seniku kmeta Federica Zot-tija. Ognjeni zublji so v kratkem času uničili 180 stotov sena, 20 stotov slame, veliko kmečkega orodja ter 120 kv.m strehe. Nevarnost pa je bila, da bi ogenj zajel tudi stanovanjsko hišo, ki je poleg senika. Na kraj so prišli goriški gasilci, ki so po več urah dela ukrotili požar. škode je približno za 7 milijonov lir.
V industrijski coni je zaradi kratkega stika zgorel avtomobil opel comodor GO 52560, last Giordana Ferlettija s Tržaške ceste 96. Ko so na kraj prišli gasilci, je bilo že prepozno. Škode je za 2 milijona lir.
V dvorani pokrajinskega sveta bo v petek, 18. t.m., ob 18. uri predavanje poslanca Giorgia Santuza o delegiranih dekretih. Predavanje prireja pokrajinska uprava.
rokom.
Župan je tudi prikazal trud in stroške, ki so jih imeli občinski upravitelji z gradnjo in popravilom šol. Za popravilo šole na Vrhu so leta 1971, po tedanjih cenah, porabili nad 11 milijonov lir. Za popravilo šole in vrtca v Rupi je bilo lani porabljenih nad 14 milijonov lir, skoro dva milijona in pol lir so porabili za notranjo ureditev in opremo vrtca v Sovodnjah, za gradnjo nove šole v Sovodnjah pa je bilo najprej določenih okrog 50 milijonov lir, stroški so se nato povečali in porabiti so morali približno 80 milijonov lir.
Župan češčut se je nato zahvalil državnim oblastem, ki so precej prispevale za popravila in gradnjo šol v sovodenjski občini, ustanovi ISES iz Vidna in njenemu arhitektu Danilu Mattiussiju, ki je vodil gradbena dela za sovodenjsko šolo, načrtovalcu arhitektu Paolu Caccia Dominioniju, domačinom Idi Masten, Alojdu Tomšiču, Janku Tomšiču in Francu Petejanu, ki so velikodušno odstopili zemljišče in podjetju Die-udonnè iz*Tržiča, ki je šolo zgradilo.
«Naj zaključim z voščilom,» je dejal župan češčut, «da bi nova sovodenjska šola z uspehom vršila svoje Vzgojno in kulturno poslanstvo in da bi bili njeni učenci v ponos sebi, staršem in celotni naši narodni skupnosti. S svoje strani pa jim zagotavljam, da bo občinska uprava tudi v bodoče prisluhnila njihovim željam in, v mejah svojih možnosti, zadostila vsem njihovim potrebam.»
Za županom je spregovoril šolski inšpektor dr. Federico Lebani. Poudaril je, da mora iti šola s časom in izrekel željo, da bo v novi šoli imelo domovinsko pravico delovanje v modernem duhu, za bratstvo narodov. Slovenske šole ta duh izpolnjujejo, je dejal šolski inšpektor.
Didaktični ravnatelj dr. Milovan Brešan pa se je v imenu šolske oblasti zahvalil občinski upravi za trud, ki ga je vložila v gradnjo nove šole ter dejal, da so sovodenjski otroci lahko srečni, da imajo tako lepo šolo. «Čuvajte jo!», je dejal didaktični ravnatelj in opozoril tudi na nove naloge, ki čakajo starše šoloobveznih otrok v šolskih svetih, ki jih predvideva šolska reforma.
Zahvalo občinski upravi in vsem, ki so si prizadevali, da je bila nova šola zgrajena, je izrekel učenec 5. razreda Igor Gulin. Šolski otroci so nato nastopili s kulturnim programom. Zapeli so več pesmi pod vodstvom učitelja Emila Lasiča in nastopili z recitacijami. Sodelovali so vsi učenci slovenske osnovne šole v Sovodnjah.
Šolsko poslopje je nato blagoslovil domači župnik Marjan Komjanc, ki je poudaril Bevkove besede o ohranitvi naše besede, nato je u-čenec Samuel Cotič prerezal trak pred vhodom v šolo.
Domačini in predstavniki oblasti so si nato ogledali šest prostornih
in ambulanto, vse v pritličju ter večji prostor, ki bo služil za telovadnico v prvem nadstropju. Med zastopniki oblasti so bili prisotni župan iz Doberdoba Andrej Jarc, občinski odbornik iz števerjana Ciril Terpin, pokrajinska odbornica Marija Ferletič, občinski tajnik dr. Štefan Bukovec, predsednik Sindikata slovenske šole prof. Albin Silk, pokrajinski svetovalec Marko Wal-tritsch, ravnatelj Dijaškega doma Edmund Košuta, veliko slovenskih učiteljev in profesorjev.
Razna obvestila
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da se prične redna telovadba za predšolske otroke danes, 15. oktobra, ob 16. uri v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi 13. Učila bo, kot običajno, g. češčutova. Dvorana bo ogrevana.
Goriška občina razpisuje javni natečaj za mesto ravnatelja mestnih trgov. Interesenti lahko pošljejo prošnjo na urad za osebje na županstvu najkasneje do 10. decembra letos.
Goričan Jože Sirk po odkritju ob spomeniku Andreju Gabrščku
Veliko ljudi se je s te in druge strani državne meje zbralo v nedeljo zjutraj v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici, kjer so, na pobudo Kluba starih goriških študentov, odkrili kip goriškemu političnemu delavcu, časnikarju, založniku in trgovcu Andreju Gabrščku. Njegov doprsni kip, ki ga je izdelal kipar Boris Kalin, stoji na aleji zaslužnih mož ob Erjavčevem drevoredu. Na prvem mestu je tu kip Frana Erjavca, poleg njega Simona Gregorčiča, sedaj je tu tudi kip Andreja Gabrščka, v kratkem bodo poleg njega postavili še kip dr. Henrika Tume, nekoliko dlje pa je kip dr. Karla Lavriča. S temi spomeniki se je hotel Klub starih goriških študentov, ki združuje ljudi, ki so obiskovali slovenske šole v Gorici pred prvo svetovno vojno, oddolžiti spominu tistih ljudi, ki so na raznih področjih pripomogli do tega, da so takrat bili goriški Slovenci enakopravna in močna sila v našem mestu.
iiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BILI SO PRI NAS V SOBOTO
DOLENJSKI ŠOLNIKI SO OBISKALI GORIŠKO
V Sovodnjah sta jih sprejela župan Češčut in zastopnik SPZ Devetak
Gorico je v soboto, obiskala skupina profesorjev in učiteljev z Dolenjske, ki so bili dan prej na seminarju o strokovnem šolstvu v Novi Gorici. V dopoldanskih urah so si ogledali Gorico, popoldne pa so si, v spremstvu člana predsedstva SPZ Danila Nanuta, bežno ogledali Doberdob. Ronke in Re-dipuglio. Kasneje so dospeli v So-vodnje, kjer jih je v Kulturnem domu sprejel župan Jožef češčut, ki jim je orisal položaj te slovenske občine v zamejstvu.
Županu sta se v imenu dolenjskih prosvetnih delavcev zahvalila Ludvik Kebe in Jože Zupan ter mu podarila sliko z dolenjskim motivom. Nato je član predsedstva Slovenske prosvetne zveze prof. Leopold Devetak orisal položaj slovenske manjšine na Goriškem. Prikazal je razvoj prosvetnega delova nja pri nas, ki se je v zadnjih letih precej razmahnilo in orisal položaj slovenskega šolstva, ki se v zadnjem času precej krepi. Prof. Devetak je tudi dejal, da imamo goriški Slovenci vsakovrstne stike z rojaki v matični domovini in povabil dolenjske šolnike, da bi o obstoju naše manjšine čimbolj obveščali mladino v šolah.
Sestanku je prisostvovalo precej
goriških slovenskih šolnikov, prisoten je bil tudi tajnik šolskega sindikata prof. Albin Sirk, prisotni so bili tudi drugi odborniki SPZ ter ravnatelj zavoda za zaposlovanje iz Nove Gorice M. Martelanc. V kasnejšem nevezanem pogovoru so si goriški in dolenjski šolniki izmenjali izkušnje. Za Dolenjce je še spregovorila prof. Vika Avsec.
Nedeljski otvoritvi nove šole v Sovodnjah je prisostvovala množica domačinov
MLADINSKI KROŽEK - Gorica
obvešča, da bo imel v petek, 18. oktobra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Verdijev korzo 13
LETNI
OBČNI ZBOR
Vabljeni!
Kino
Gorica
VERDI 21.00 Simfonični koncert tržaškega orkestra «G. Verdi».
CORSO 16.45—22.00 «Il bestione». G. Giannini in M. Constantini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14 letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Cinque pezzi facili». J. Nicholson in S. Auspach. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Arancia meccanica». M. McDowell in P. Maa-ge. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15—21.30 «Ringo:	il
volto della vendetta». A. Steffen in F. Wolff. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Il fascino discreto della borghesia». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «La moglie più bella». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Tarzan in sirene», ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Skrivnostni vikend», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Prosto.
RENČE «87. policijska postaja», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVACINA Prosto.
Nedeljske svečanosti se je udeležilo, kot smo omenili, precej ljudi Z Dunaja je prišla tudi Gabrščko va hči Nada Sliskovič s sinom Sa šo, iz Ljubljane pa Gabrščkova vnu kinja Nada Podlogar, hči Gabrščko vega sina Metoda, ki so ga fašisti med zadnjo vojno umorili. Prisotni so bili predsednik novogoriške ob činske skupščine Jože šušmelj, direktor grafičnega podjetja «Soča» Jože Rigler, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo, zastopnik SPZ iz Gorice Marko Wal-tritsch, veliko starejših ljudi iz Gorice.
Svečanost je pričel neumorni predsednik Kluba starih goriških študentov Jože Gorkič, za njim je nekaj pesmi zapel moški zbor iz Mirna pod vodstvom Anteka Klančiča, sledil je nastop domačih mladih harmonikarjev.
91-letni Jože Sirk iz Gorice, u-pokojeni dimnikar, ki je poznal Andreja Gabrščka ko sta skupno delovala v goriškem Sokolu, je na-tho odkril spomenik. Kristjan Bavdaž je nato, v imenu sveta krajevne skupnosti Nova Gorica, sprejel v varstvo spomenik. Oris Gabrš-čkovega delovanja v takratnem goriškem političnem življenju je prebral, v imenu odsotnega dr. Frana Vatovca, Tomaž Pavšič. Za njim je spregovoril še Goričan prof. Rado Bednarik. Za zaključek so recitirali otroci osemletke iz Vrtojbe, nekaj pesmi je še zapel mirenski zbor.
Gabrščkov kip bo mladino opozarjal na dejstvo, da smo imeli Slovenci v letih pred prvo svetovno vojno v Gorici velike in zaslužne može, ki so se vztrajno borili na vseh področjih, da bi se naš živelj čimbolj uveljavil.
Včeraj-danes
hojsi.«, «jh-U «n ( o; uke
ROJSTVA: Marco Visintin, Robert Mikluš, Rossella Picotti, Cristian Schepis, Andrea Birsa, Emanuela Del Negro, Valentina Urdan. Leonora Croci, Bruno Mauro, Federico De-biasio, Federica Picotti, Andrea Speranza. Michele Tomasin, Andrea Da Re. Francesca Sandrin, Tania Pres-sacco. Franco Mosca. Chiara Ginal-dì. Cristina Ginaldi, Alessio Badiale. Aleš Pavšič, Mauro Bregant, Stefania Mariuz, Emanuele Fabrissin, Denis Manià, Michela Vittor, Valentina Prestint, Franca Di Giovanna, Giorgio Miani, Sara Tassin, Annalisa Marcuzzi.
SMRTI: 83-letna upokojenka Carolina Ulincic vd. Spessot, 79-letni upokojenec Giovanni Presotto. 86-letni u-pokojenec Jožef Legiša, 64-letni upokojenec Antonio Zorzenon. 67-letna u-pokojenka Candida Franco. 84 letna upokojenka Francesca Ronutti vd. Marega. 86-lelna upokojenka Giorgina Marizza vd. Bressan. 93-letna upokojenka Elisa Demarchi vd. Regolin, 65 letni upokojenec Franc Silič.
OKLICI: delavka Flora Fallaolita in delavec Vincenzo Fradiani, gospodinja Agnese Teruzzi in zdravnik Ferruccio Voltini. natakarica Claudia Urban in Boris Poterzio, študentka A-lessandra Postir in geometer Antonio Ccmelli, študentka Ornella Sfiligoj in delavec Umberto Garra. uradnica Daniela Micossi in slaščičar Remigio Bigotto, delavka Giorgina Kren in u-radnik Antonio Mattiussi.
POROKE: učiteljica Orietta Moratti in trgovski potnik Ivan Močilnik, uradnica Sandra Piscopo in uradnik Claudio Lorenzon, vzgojiteljica Lidia Mancini in slaščičar Cesare Tognon. profesorica Alessandra Benedetti in geometer Enzo Negrello. učiteljica Anna Criscuolo in trgovec Bartolomeo De Rosa. delavka Lidia Rubin in delavec Claudio Puia. frizerka Alda Tamasig in delavec Gianfranco Miatello, trgovka Antonia Capurso in trgovec Salvatore Cumbo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341.
BURMA VČERAJ IN DANES
Velike spremembe na poti k večjemu blagostanju
Številna pereča vprašanja gospodarskega, socialnega in političnega značaja ■ težka de-diščina preteklosti - Vloga Burme med neuvrščenimi in njeno odpiranje proti svetu
V	Jugoslaviji je bil te dni na o-bisku predsednik Socialistične republike Burmanske unije, general Ne Vin. Gre za prvo potovanje v tujino visokega državnega predstavnika po dolgih letih, ko je bila ta dežela domala ločena od sveta. Da je po 12 letih do tega prišlo, nedvomno potrjuje oziroma je dokaz nove usmeritve rangunske vlade, ki skuša zdaj navezati stike z vrsto dežel. To pa je posledica zavesti o nujnosti krepitve sodelovanja dežel v razvoju, zlasti v okviru gibanja neuvrščenih, med ustanovitelji katerega sta tudi Jugoslavija in Burma.
Posvetimo nekaj vrstic Burmi, deželi, ki ni med najbolj poznanimi, a je igrala in bo v bodoče še bolj pomembno nastopala v okviru dežel, ki se najbolj prizadevno zavzemajo za resničen napredek doma in v svetu nasploh.
Revolucionarni svet generala Ne Vina je marca 1962, ko je z državnim udarom prišel na oblast, prevzel dediščino številnih zelo resnih vprašanj, katerih rešitev pa je i-mela postati dosegljiva šele čez leta. Bilo je treba začrtati pot, ki bi deželo povedla iz težke ekonomske krize, iz labirinta separatističnih gibanj nacionalnih skupin, ki so ogrožale enotnost Burmanske u-nije. Prav spričo tega, zlasti pa u-poštevajoč drago plačane izkušnje angleške kolonialne dominacije ter japonske okupacije v času druge svetovne vojne, se je Ne Vin odločil, da bo notranje okoliščine kolikor bo le mogoče pozdravil brez intervencije od zunaj.
Ko je Burma 1. 1948 postala neodvisna, se je morala soočiti z vrsto težkoč, ki jih je bila podedovala iz prejšnjih obdobij. Vrhu tega je bilo treba izgraditi novo družbo, hkrati odpraviti stare strukture oblasti ter politično elito nekdanjih kolonizatorjev. Ekonomski položaj je postajal vse slabši, k temu pa so v veliki meri prispevali notranji nacionalni spori.
Poljedelstvo predstavlja osnovno gospodarsko panogo Burme. Bilo je strogo osnovano na razvoju monokulture: riž je predstavljal poglavitni, če ne edini pridelek. Toda tudi proizvodnja riža, ki ga je Burma nekoč izvažala, se je zdaj začela manjšati. Danes je izvoz rP ža štirikrat manjši kot pred tremi desetletji. Toda vedeti je treba, da se je v tem času prebivalstvo Burme podvojilo, od 15 se je dvignilo na 30 milijonov. Tikovega lesa po katerem Burma slovi po vsem sve-tudi in ji je zagotavljal dragocene devize, ta dežela sploh več ne izvaža. Razlog: v tikovih gozdovih na severovzhodnih področjih Burme se skrivajo številne zarotniške skupine, ki so v njih poiskale zavetje.
Notranje težkoče, katerih korenine so zlasti v nerešenih gospodarskih vprašanjih, a so često spodbujane tudi od zunaj, so v dokajšnji meri upočasnile razvoj že tako revne dežele. Zakaj etnične skupine Karenov, Šahov in Kačinov so s svojimi upori n. pr. preprečile sleherno možnost na področju pod njihovim nadzorstvom. Na severu, v gozdovih in pragozdovih proti kitajski meji, pa so še vedno ostanki Čankajškove armade, ki onemogočajo režimu v Ran-gunu domala sleherno izvajanje oblasti.
V	tem času se je, resnici na ljubo, marsikaj poskušalo, manj pa doseglo. Uresničeni sta bili agrarna reforma in nacionalizacija, toda parlamentarne spletke, verski spori, ekonomska nestabilnost ter etnični spopadi so se vse bolj večali. Raznim skupinam sta se pridružili še dve levičarski organizaciji, «Bela zastava» in «Rdeča zastava». Tudi področje v trikotu med Burmo, Laosom in Tajsko, tako imenovani «Zlati trikotnik», je zunaj dometa centralne oblasti. Nakopičeni gospodarski in socialni problemi, podpihovanje od strani raznih zunanjih dejavnikov, vse to je zahtevalo radikalne ukrepe. Po prvih opominih, ki jih je bila vojska naslovila na U Nuja še 1. 1956^ je nato do teh ukrepov tudi prišlo: marca 1. 1962 je oblast prevzel Revolucionarni svet general Ne Vina, sodelavca legendarnega Aung Sana, enega glavnih pobudnikov burmanske poti v socializem.
Razumljivo, da ni bilo lahko vzdržati izolacijo, v kateri je Burma preživela zadnjih dvanajst let. Prvi znanilci rahlega, počasnega odpiranja do sveta, med katerimi, menimo, bo imel tokratni obisk burmanskega predsednika v Jugo-
slaviji nedvomno še posebno velik pomen, so se bili začeli kazati na začetku letošnjega leta.
Izglasovana je bila tudi nova burmanska ustava, za katero se je bilo izreklo 94 odstotkov od 14 milijonov vpisanih burmanskih volivcev. Naziv dežele je bil iz Burmanske unije spremenjen v Socialistično republiko Burmanske unije. Polovica političnih zapornikov je bila osvobojena. Po 12 letih so vojaki predali oblast civilistom v Ljudski skupščini, ki šteje 451 članov ter upravlja deželo v imenu edine zakonsko dovoljene stranke — Burmanske partije socialističnega programa.
Zagotovitev legitimnega značaja oblasti je bila, naravno, eden od ciljev, treba pa je bilo še naprej nadaljevati pot, ki je bila začeta in ki, po vsem sodeč, edina zagotavlja rezultate. Kar se tiče obeh o-snovnih problemov, ki sta že leta prisotna, namreč narodnostnega in ekonomskega, so pomembnejši re-
zultati bili doseženi na področju drugega. Dežela je presegla cilje že prej sprejetega plana blagostanja in, naj se čuje še tako paradoksalno, dosegla nacionalni dohodek okrog 80 dolarjev na prebivalca. Burma sodi še naprej v skupino najrevnejših dežel, navzlic temu proizvaja sama traktorje, stroje za namakanje, število šolanih je dvakrat večje kot pred desetimi leti. Dvajsetletni plan predvideva dvakratno povečanje življenjske ravni, nacionalnega dohodka pa nad trikrat. Vzporedno z graditvijo u-stavnih struktur, se je dežela začela tudi odpirati proti svetu, da bi pritegnila tuj kapital ter se intenzivneje vključila v sodelovanje dežel v razvoju. Naravna bogastva, zlasti — kot predpostavljajo — v nafti in zlatu, zagotavljajo povsem realne možnosti za pospešen gospodarski razvoj. Stabilizacija političnih odnosov, ki prihaja vse bolj do izraza, predstavlja na tej poti predpostavko številka ena.
OB ŠESTDESETLETNICI VELIKEGA USTVARJALCA
Pisatelj Mihajlo Lalic kot človek in umetnik
Značilna je njegova potreba, da se kot umetnik angažirano vključuje v družbeno problematiko - Realizem, ki se z življenjem obnavlja, je zanj edina resnično umetniška smer
Mihajlo Lalič
Potreba in dolžnost sleherne o-mikane osebnosti je, da vrhu drugih obveznosti spoznava tudi velike duhovne ustvarjalce sedanjosti kot preteklosti. Tiste, ki pripadajo lastnemu narodu in drugim. Slovenci zlasti cenimo svoje zaradi njihovega prispevka, ki so ga bili dali v stoletnem stremljenju slovenskega naroda, da bi se osvobodil ter se vključil kot enakopraven član v občestvo dejavnih narodov sveta. Kot spoštujemo in cenimo svoje in druge, pa so nam med temi drugimi še zlasti pri srcu nam najbližji, namreč duhovni ustvarjalci sorodnih jugoslovanskih narodov. Nič manjša bi ne smela biti naša zavzetost v pogledu njihovega spoznavanja že zaradi tega, ker so nam njihovi Jeziki najbolj blizu in ker je tudi njihova zgodovinska preteklost ter sedanjost tako tesno povezana z našo.
■iiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)
PO 30. OBLETNICI NACISTIČNEGA ZLOČINA
Požig brkinske vasi Podbeže in pokol podbeških vaščanov
Nacistične zveri so 18. maja 1944 pobile in zažgale 23 domačih fantov in mož
kjer so jim Podbeščani takoj po vojni postavili spominsko ploščo. Naj omenim pri tem še, da je bil gospodar Štefanove kmetije Jože Fabjančič, potem ko so mu hišo zažgali, prisiljen nesti Nemcem zaboj razstreliva proti Hrušici. Ko je prispel na vrh poti. je moral zaboj odložiti, nakar so ga nemške zverine ustrelile
(Konec jutri)
O akvariju in terariju
Slika predstavlja Štefanov skedenj, v katerega so zaprli podbeške moške in katerega so nato skupno z
njimi zažgali
Zgodilo se je prav na dan Vnebohoda dne 18. maja 1944. leta, ko so se vaščani Podbež pripravljali k maši v sosednjo vas Hrušico ali Podgrad, kajti v vasi se bere maša le enkrat letno in sicer na dan vaške svetnice sv. Magdalene, kateri je posvečena mala in skromna cerkvica. Podbeže same so skromna in mala vasica, ki šteje komaj 35 hiš in leži na vrhu holma. Ob požigu so imele videz revne proletarske vasice, do predvojne sko-ro v celoti še s slamo krite hiše, otroci pa so morali hoditi v šolo v skoro eno uro oddaljeno Hrušico. Navzlic tem težkim razmeram pa so Podbečani le skrbeli za odgojo svojih otrok, kajti nikdar ni bilo v vasi nepismenih. Ko so otroci odrasli so se zaradi težkih gmotnih razmer izseljevali, kakor je bila v Brkinih sploh navada. Kam so se najraje izseljevali je težko reči, kajti najti jih je bilo v sleherni industrijsko razviti evropski državi, veliko pa se jih je izseljavalo tudi v Severno Ameriko, odkoder so redno pošiljali domov svoje zaslužke, da so domači lahko na en ali drug način plačevali davke ali franke, kakor so jim po domače dejali, kajti fašistična Italija je z davki načrtno pritiskala na našega brkinskega kmeta. Ni bil redek primer, da so šle za-
........................»...........................................................
Horosko
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V nekem važnem vprašanju upoštevajte nasvet dobrega prijatelja. Ljudje do vas niso najbolj obzirni, vi pa skušajte biti drugačni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Priznane vam bodo vse vaše zasluge. Izpolnite svojo obljubo, ki ste jo dali dragi osebi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Uporabite vsa sredstva, da premagate še zadnjo oviro. Vaši o-sebni načrti so ogroženi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Poiščite si kar najboljšo oporo, da bi uveljavili svojo zamisel. Ljubljena oseba potrebuje vašo pomoč LEV (od 23.7 do 22.8.) Sprejeli boste izredno ugodno finančno no-nudbo. Skušajte bolje izkoristiti nekatere svoje naravne darove.
DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Spoprijeli se boste s svojimi poslovnimi nasprotniki, pri čemer se boste dokončno uveljavili Izkori-stite bolje svojo domišljijo TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Spodbudne vesti v prid vašega finančnega poslovanja. Srčne zadeve v najboljšem razvoju.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.IU Pred sabo imate obsežen program, začnite izvajati njegove najvažnejše plati. Nenavadno, toda prijetno srečanje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Z realističnim posegom boste rešili neko nevšečno situacijo. Notranje težave naj vam ne bodo v napoto v prijateljskih stikih.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Modernizirajte svojo organizacijo. Prijetno vas bo presenetilo sečanje s staro ljubeznijo
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Načrt je uresničjiv samo v zvezi z drugimi. V neki nenavadni zadevi vam bo v pomoč samo vaša intuicija.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z odločnim ukrepom si boste ponovno pridobili stari ugled. Vaš osebni uspeh naj bo podprt z iskrenim prijateljstvom.
radi neplačanih davkov na dražbo cele kmetije, (tako n.pr. sta šli v vasi Sabonje na dražbo dve kmetiji, na kateri so se naselili južni- Italijani,) katere so potem načrtno kupavali italijanski priseljenci, ki pa so za časa partizanske borbe ušli iz Brkinov tja, od koder so prišli. Ne bo odveč pripomniti, kako je fašistična Italija skrbela za poitalijančevanje naših ljudi in zemlje. V Pob-bežah n.pr. ni bilo zaradi skromnega števila prebivalcev nikoli kake vaške šole niti za časa Avstrije, kakor je tudi še danes ni, pač pa je bila v vasi italijanska šola do četrtega razreda za časa fašistične Italije, k čemur je vsak komentar odveč.
Na dan Vnebohoda dne 18. maja 1944 se je nebo v Podbežah nekaj pred 9. uro nenadoma prekrilo z gosto črnim oblakom, podobnim megli, kar je vzbujalo pri Podbeščanih začudenje, kajti vreme je bilo lepo in jasno. Zato so se ozirali z začudenjem naokrog in še bolj so se začudili, ko so opazili, da gorijo na sosednjem griču Tomenje, mala, Podbežam podobna, brkinska vas. Kmalu nato se je začel valiti gost dim tudi iz žleba, kjer je stal Lumpov mlin kar je bil dokaz, da gori tudi Lumpova samotna domačija.
Toda to začudenje Podbeščanov ni trajalo dolgo, kajti od Tomenj se je videlo, da se bližajo po griču navzgor nemški vojaki ter fašistični črnosrajčniki, ki so kmalu zatem, ko so vas obao-lili in zabranili iz nje vsak izhod, prišli v vas in razglasili, da se morajo javiti sredi vasi vsi moški, ki naj prineso s seboj legitimacije, da jih pregledajo in ugotovijo njihovo istovetnost. Tu naj omenim, da najbrž v vsej narodnoosvobodilni borbi ni bilo v brkinskem okraju nobenega izdajalca, vendar pa je bilo opaziti tega dne, da je vodil Nemce v vas domači človek, ki je služil za hlapca v žlebu v Lumpovem mlinu in ki je bil doma z Golca. Tudi poznaje jih je vodil po vasi. Prišli so vsi moški, ker je bil tega dne velik cerkveni praznik, s čemer so verjetno Nemci tudi računali. Na določenem kraju se jih je zbralo 24 še mladih in sposobnih in Nemci so jih takoj začeli spraševati po partizanih, ki da so bili dan prej, t.j. v sredo, v vasi. To so seveda vsi zanikali, češ da jih niso niti videli, čeprav so partizani res bili v vasi dan prej, kar je Nemce in fašiste še bolj razjezilo. Od zbranih moških
so jih odbrali 19 in jih odpeljali v Fabjančičev, po domače Štefanov, skedenj in jih v njem zaprli. Še preden so vrata za njimi zaprli so spustili z brzostrelko rafal v skedenj, ki je v tistem hipu začel goreti z velikim plamenom, kar daje slutiti, da so skedenj že prej polili z bencinom. Ostalih 5 moških so odpeljali v leseno ‘opc kmeta Barbe, po domače pri Faronovih. Tudi tu so Nemci lopo zažgali, še prej pa so nesrečneže pokončali s streli iz brzostrelke. Nesrečneži v Štefanovem skednju so tako temeljito zgoreli da ni bilo prepoznati nikogar, le enemu, še mlademu, 28 let staremu fantu, se je posrečilo iz gorečega sked nja uiti. Toda daleč ni zbežal. Goreč kakor bakla je pod ponovnimi streli Nemcev padel pod živo ograjo, ki se je tudi vnela in skupaj z nesrečnežem zgorela. Temu fantu je bilo ime Mavrič Rude, po domače Palterčen So vaščani v Faronovi kočici niso tako temeljito zgoreli, ker se jih je dalo še prepoznati
Ko so Nemci opravili to delo. so začeli vas požigati. Zažgali so skoraj vse hiše, ker pa vsega niso opravili tistega dne, so se čez nekaj dni, v soboto, dne 20. maja 1944, vrnili in požgali še redke preostale hiše.
Tretji dan po požigu so Nemci prišli v vas in s silo izselili vaščane v Hrušico, hkrati pa so dali Hruščanom ukaz, naj kosti in ostanke zgorelih pospravijo v zaboje, ki so jih morali nato zagrebsti na pokopališču v Hrušici,
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. TRST, 4. SPOMENK, 11. Oje, 12. Meni, 13. Biti, 14. G.A., 15. Reni, 16. Čokat, 17. NATO, 18. Tenak, 19. Ivana, 21. Pamir, 23. Amo, 24. Paket, 25. Ta, 26. Tea, 27. Motor, 28. Bor, 29. T.D., 30. Pogoj, 31. Tank, 32. Papas, 33. Serao, 34. Delen. 35. Dati, 36. Zahod, 37. Kava, 38. L.L., 39. INAM, 40. Šola. 41. Maj, 42. Porabiti, 43. Bane.
NAVPIČNO: 1. Togliatti, 2. Rja, 3, se, 4. Seno, 5. PRI, 6. Ou, 7. Ebonit, 8. Nikar, 9. Itak. 10. Kit, 12. Meta, 15. Rano, 16. Čemer, 17, Nana, 18. Takoj. 20. Vred, 21. Patos, 22. BARKOVLJE. 24. Pogan, 25. Tona, 27, Moped, 28. Bari, 30. Paloma, 31. Teka, 32 Pehar, 33. Sava, 34. Dano, 35. Dali, 36. Zip, 37. Kot, 38. Lan, 40. Si, 41. M.A.
Držatma založba Slovenije je začela izdajati posebno zbirko priročnih knjig z naslovom «Konjiček». že sam ta mslov kaže, da bodo izdaje te zbirke prinesle knjige, ki naj pomagajo ljudem pri uresničevanju njihovih hobby-jev. Da pa se v današnjem napetem času vsi ljudje za razvedrilo in sprostitev ukvarjajo z najrazličnejšimi konjički, ni treba posebej poudarjati.
Kot prvi sta izšli knjigi, ki sta posvečeni akvariju in terariju. Knjigo pod naslovom Akvarij je napisal Waltraud Weiss, prevedel pa jo je Ivan Krečič. Ta niti ne tako drobna knjiga, prikupnega jormata in opremljena z odličnimi barvnimi fotografijami rib in drugih vodnih živali, govori o vsem, kar moramo vedeti v zvezi z akmrijem in gojenjem vodnih živali v njem. Nikakor ne grt samo za tehnična navodila, kako si akvarij uredimo, kako ga opremimo in kako vzdržujemo. Gre tudi za osnovni pouk o ribicah, ki jih v akvariju gojimo, in za spoznavanje življenja rib in drugih vod-dnifi živali.
Podobna je druga knjiga, posvečena terariju. Nosi naslov Terarij, napisal jo je Siegfried Schmitz, prevedel pa Marko Aljančič. Tudi ta knjiga, ki je bogato opremljena z barvnimi oodobami, daje prijatelju živali napotke za gradnjo terarija, za vzdrževanje, kakor tudi napotke o tem. katere živali je najbolj primemo v terariju gojiti.
Ne vemo sicer v kakšno smer ima Državna založba siriti svojo zbirko Konjiček, zlasti ne, če bo to zbirko razširila tudi na tehnične «konjičke». Toda s prvima dvema knjigama, zlasti knjigo o akvarijih, bogato po vsebini in opremi, je nova zbirka dobro zastavljena.
Sl. Ru.
Neuspeh je zakrivilo deževje
Znani muenchenski «Oktoberfest» je letos utonil v dežju. «Posli so bili glede na razmere izvrstni,» je ob koncu dejal eden izmed organizatorjev «pivske olimpiade», «toda razmere so bile katastrofalne». Gostilničarji, razstavljalci in dobavitelji so bili v vseh 16 dneh le poldrugi dan zadovoljni z obiskom in izkupičkom. Lani so o-biskovalci popili 4,2 milijona vrčkov piva, letos je ostalo v sodčkih
600.000	litrov pripravljene pijače. V pivnicah, ra vrtiljakih in drugod je bilo za 20 odstotkov manj ljudi kakor lani, samo klobase in piščanci so šli dobro v denar.
Keramični material, ki ga je moč obdelovati kot kovino in ima celo nekatere boljše lastnosti od nje, so pripravili kemiki univerze Jena v NDR. Kakor kovina se da valjati, vrtati in mleti, razen tega tudi brusiti in barvati kot steklo. V vročini se ta material širi desetkrat manj kot večina kovin, kemično pa je bolj odporen.
Slovenci v zamejstvu, ki smo od nekdaj bili tesno povezani z vsem, kar ima opravek z našo kulturno dediščino ter ljudmi, ki so jo bili ustvarjali, iz razumljivih objektivnih zgodovinskih razlogov vrsto let nismo imeli priložnosti spoznati tudi tistih ostalih jugoslovanskih narodov, vsaj ne v taki meri, kot bi želeli. V delno izboljšanih pogojih, pa je danes naša dolžnost, da kolikor nam je le mogoče nadoknadimo, kar nam je bilo prej onemogočeno.
Te dni je praznoval svojo šestdesetletnico eden najvidnejših sodobnih jugoslovanskih leposlovnih ustvarjalcev, Črnogorec Mihajlo Lalič. Naša dolžnost je, da se ga ob tej priložnosti spomnimo ne samo zaradi njegovih umetniških kvalitet, marveč tudi kot človeka, ki se je od začetka aktivno udeležil narodnoosvobodilnega boja in revolucije.
Rojen je bil sedmega oktobra 1941 v vasi Trepča, v Črni gori. Že zgodaj je izgubil mater in o-četa. Kot dijak, je vsak dan prepešačil kilometre, da je lahko o-biskoval gimnazijo v Beranah, današnjem Ivangradu. Prav tu se je bil tudi prvič seznanil z naprednim gibanjem, katerega dejaven član je potem bil tudi na univerzi, vse do poloma oziroma o-kupacije Jugoslavije, ko se je pridružil ostalim borcem za svobodo, skladno s svojimi pogledi, ki se je zanje zavzemal in je zaradi njih že v stari Jugoslaviji spoznal buržoazne zapore. Leta 1942 so ga ujeli četniki ter ga zaprli
v	zloglasnih kolašinskih zaporih. Maja 1943 so ga predali Nemcem, ki so ga odvedli v taborišče v Solunu. Od tu je avgusta 1944 zbežal in se pridružil grškim partizanom. Kmalu pa je od tu bil poslan v Cetinje, kjer je kot časnikar sodeloval pri časopisu «Po-bjeda». Potem je nekaj časa bil direktor Tanjuga za Črno goro, nato časnikar pri Borbi, urednik založniškega podjetja «Noht» v Beogradu, urednik književnega časopisa «Savremenik». Vrhu tega je bil zvezni poslanec in je član Srbske akademije znanosti in u-metnosti.
Nagnjenje do literarnega udejstvovanja je kazal že kot študent. Vendar je njegova prva tiskana knjiga bila zbirka pesmi, ki je šele 1. 1948 izšla pod naslovom «Steze svobode»; Zatem je Lalič napisal vrsto proznih tekstov, ki so domala vsi na izredni umetniški višini. Zlasti priljubljen predmet umetniškega1 òbdelovanja je Laliču obdobje osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov. V njegovi književni ustvarjalnosti gre posebno mesto romanu «Lelejska gora», ki je zanj 1. 1962 preje) Njegoševo nagrado. Roman obravnava partizansko tematiko, vendar na estetsko in vsebinsko ta ko izviren način, da ga je moč uvrstiti med najboljše jugoslovanske tekste. Prvič je bil objavljen
1.	1957. Kmalu nato, 1. 1960. je izšla njegova «Hajka», roman o umiranju, roman o človekovi u-sodi, leta 1970 pa njegov roman «Pramen teme». Omenjamo le ta tri dela, pred temi in potem je Lalič objavil še vrsto drugih, ki jih na tem mestu ne bomo vsa našteli, ker to ni bistveno. Raje se bomo dotaknili nečesa drugega, bolj važnega, kar daje Laliču poseben pečat kvalitete in vrednosti. Še prej bi omenili, da so Laliče-va dela bila prevedena v številne evropske jezike, kar dokazuje veliko zanimanje mednarodne kulturne javnosti za stvaritve tega jugoslovanskega umetnika.
O njem pa bi zlasti napisali to le, da ne sodi med tiste pisatelje, ki bi hoteli svoje poglede na umetniško ustvarjalnost prikazovati kako drugače, razen na osno
vi	svojega umetniškega dela. Ne spušča se v esejistiko ali podobne oblike dokazovanja svojih pogledov na svet, ljudi, življenje. In dasiravno je ustvarjalec številnih del, ki jih lahko označimo tudi za «lepa», pa Lalič še daleč ne sodi med oboževalce lepote kot take, lepote same na sebi. To m preprečujeta zlasti določena njegova etična orientacija in pa težnja, da bi s svojo umetnostjo bil angažirano vključen v družbena dogajanja. O njegovi etiki bi lahko mnogo več napisali kot o njegovi estetiki, ker se prva nanaša na cilje človekovih stremljenj, druga pa le na sredstva književ nega ustvarjanja. S tem v zvezi je značilna njegova pripomba, iz-nešena prek njegovega junaka Lada Tajoviča v «Lelejski gori»: da lepota lahko «zapelje človeka na stranska pota».
V vseh njegovih delih je zlasti značilen njegov odnos do narave, ki zanjo meni, da predstavlja ne-nadkriljiv vzor. V ustvarjalnosti je človek nikoli ne bo mogel prekositi. Bržkone prav iz takšnega njegovega odnosa do narave izhaja tudi dejstvo, da se Lalič oprede ljuje za realizem kot edino resnično umetniško smer. Za realizem, ki se nenehoma obnavlja, ki nenehoma ohranja svojo življenjsko ustvarjalno moč.
Prejeli smo
12.30
12.55
13.30
17.15
17.40
17.45
18.45
19.15
20.00
20.40
21.45
Problemi — Štev. 4, 5, 6, 7. Za april, maj, junij in julij 1974. Letnik XII.
Libri e riviste d'Italia — Letnik 26. Štev. 289. Izdaja Predsedstvo ministrskega sveta v Rimu.
TOREK, 15. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: TISOČ MILJ ČRNO BELO DNEVNK
Program za najmlajše Naše prijateljice živali: PTIČI Pustolovščine psa Nopa Program za mladino GENTE DELLE LANCHE: L’Eremita Poljudna znanost Nabožna oddaja
Danes v parlamentu in Vremenska napoved DNEVNIK BREZ IZHODA:
Preiskava v hiši Kluger
Po zgodbi Enrica Rode sta scenarij napisala Salvatore Nocita in Nazareno Marinoni.
Prvo nadaljevanje
Paolo Beltrami — ki je v nekaterih pismih, _ naslovljenih na njegovo hčer Danielo in mater Letizio, obtožen, da je pred šestimi leti v Nairobiju umoril svojo ženo, Patrizio Kluger — se povrne v Italijo. Na poti iz Benetk, kjer se je izkrcal, v Lombardijo doživi avtomobilsko nesrečo. Odpeljejo ga v bolnico Sv. Andreja, ustanovo, ki jo finansira Kluger. Vtem pa sodnik Fontana iz nekega drugega anonimnega pisma izve, da je Anni Zannotti, Klugerjevi zaupni bolničarki, kateri je bilo poverjeno, da neguje Paola, znano, kako je končala Patrizia Kluger. Toda, prav v trenutku, ko bi sodnik Zanottije-vo imel zaslišati, le-to najdejo umorjeno. Za umor obtožijo Paola
SULLA ROTTA DI SUEZ
Oddajo sta pripravila Valerio Ochetto in Mario Foglietti. Oddaja govori o tem, ali je Sueški prekop še vedno važna mednarodna vodna pot oziroma, ali ne predstavlja njegovo skorajšnje odprtje bolj strateško in politično potrebo velikih sil. Oddajo je pripravil Valerio Ochetto, režiral pa Mario Foglietti, ob sodelovanju egiptovske televizije. Prikazuje, kaj je italijanska televizijska skupina, neposredno po zadnjem izraelsko - egiptovskem spopadu ugotovila na kraju samem, zlasti pa v zvezi s tem, kakšna je bila podoba Sueškega prekopa po skoraj sedmih letih njegovega zaprtja in kakšna je danes DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
POSKUSNA ODDAJA ZA GLUHONEME:
TV DNEVNK ŠPORTNI DNEVNK TARZAN IN BELI KROKODIL
Film je režiral R. Lčdermann, v glavni vlogi igra Glenn Morris Portret avtorja:
DNEVNK ANGOLA MOZAMBIK Leta teme
Najstarejša diktatura zahodnega sveta se je zrušila 25. aprila 1974 in z njo vred je na tem, da se zruši najstarejši evropski kolonialni režim. Portugalska ima zdaj nalogo, da de-kolonizira Angolo in Mozambik, kjer vsa leta ni bilo mogoče streti ljudskega odpora. Za obe deželi pa se zdaj postavlja vprašanje vzpostavitve političnih, socialnih in drugih struktur, da bi mogle zaživeti kot resnično neodvisni deželi. Odda ja, ki jo je bil pripravil Armando Maria Mortilla, skuša pred vsem prikazati stališča Afričanov v trenutku, ko se Portugalci odrekajo svoji 500-letni nadoblasti v teh deželah. S pomočjo vrste intervjujev, ki jih je imel z novinarji, etnologi, misijonarji in domačini skuša osvetliti, kaj je v resnici pomenila ta nadoblast, kaj je po njej še ostalo resnično črnskega. Po kratkem zgodovinskem prikazu vzrokov, ki so privedli do evropske prisotnosti v Afriki, skuša oddaja spregovoriti o kolonializmu v njegovem neposrednem odnosu med belci in črnci
JAZZ KONCERT
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.35, 14.10 in 15.35 TV V ŠOLI: Slovnica, Evropsko podnebje, Kal življenja, Nemščina, Nina in Ivo M. Golar: OKROGLE O VERŽEJCIH Druga oddaja
Otroci bodo v Golarjevih veselih zgodbah o Veržejcih spet sledili Nackovim dogodivščinam. Tokrat jih bo zabaval s stekleno kroglo, pa tudi Tunek in Zefa jih bosta seznanila s svojimi doživljaji.
Oddajo je realiziral Igor Prah, risala je Marjanca Jemec Božičeva, pripoveduje Janez Hočevar Rifle Risanka OBZORNIK
Življenje v gibanju, poljudnoznanstveni film Prva oddaja bo govorila o majhnih in največkrat prijaznih živalicah, ki jih vsi poznamo - o mravljah in nam predsta vila njihovo prebivališče in njihovo življenjsko okolje Zdravo mladi Risanka DNEVNK Pogovor o...
Propagandna oddaja
M. de la Roche: WHITEOAKI Z JALNE TV nadaljevanka: 12. epizoda
Renny se vrne s Floride in pregovori Meg. da se vrne na Jalno Piers je v skrbeh zaradi denarne stiske na Jalni, Renny pa noče priznati, da jim trda prede DNEVNK
22.45
18.15
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
17.30
17.55
18.00
18.15
18.45
19.15
19.30
20.05
20.55
21.05
21.55
20.10
20.15
20.30
22.00
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Pratika; 13.35 Glasba po željah;
17.00	Program za mladino: 19.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Revija orkestrov; 19.25 Za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Ludwig van Beethoven: Fidelio, opera; 22.30 Nežno in tiho.
TRST
12.15 Deželne kronike; 15.10 Plošče; 16.20 Kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Zbori iz oper;
9.00	Plošče; 9.30 Glasbeni program; 10.45 Nasveti in glasba; 11.15 Iz melodije v melodijo:
12.00	Glasba po željah; 14 00 Jugoslavija v svetu; 14.40 Glasbeni intermezzo; 15.10 Polke in valčki;
15.30	Poje Clifford T. Ward; 16.45 Poje basist Ivan Sancin; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Izložba hitov; 18.30 Iz priljubljenih oper;
19.00	Prenos RL; 19.30 Večer v glasbi; 20.00 Zborovska glasba; 20.45 Rock party; 21.20 Jazz; 22.35 Glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00, 15.00. 19.00
Poročila; 7.25 Jutranja glasba:
9.00	Vi in jaz; 10.00 Reportaža:
11.30	Izbran program; 12.10 Četrti spored; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mlade, 17.05 Opema in komorna glasba; 19.30 Petdeset let glasbe na radiu; 20.20 Ponovno na sporedu; 22.10 O-pravljivci.
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček
Risanke
DNEVNK
«Ko se prevesi sonce», slovaški igrani film, v katerem igrata Ivan Janžurova in Peter Čepek. Režiral ga je Juraj Herz Perù, dokumentarna oddaja
II	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30,	19.30
Poročila; 8.40 Kako in zakaj?;
8.50	Orkester; 9.05 Pred nakupi;
9.35 Nadaljevanka: 9.55 Popevke: 12.40 «Alto gradimento»; 13 50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Kulturna oddaja; 15.40 Glas beno-govomi spored; 17.50 Telefonski pogovori:	19.55 Plošče;
21.20	Radijska prireditev.
III	PROGRAM
8.30 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek, 10.30 Rimski-Korsakov; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert; 16.00 Plošče resne glasbe; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Melodrama. SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 15.00, 19.30, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.30 Pojeta Gorenjski vokalni kvintet in Ljutomerski oktet; 10.15 Promenadni koncet; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.15 Z nami doma in na poti;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 14.10 Srečanja z glasbeniki; 14.40 Na poti s kitaro;
15.30	Glasbeni intermezzo; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Družba in čas;
17.20	Zveneča imena; 18.05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Atilija Sossa;
19.50	Lahko noč. otroci! ; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra - Ivan Klima: «Porotniki»; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Iz simfoničnega opusa Rudolfa Marosa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo.
SPORT SPORT SPORT
15. oktobra 1974
NOGOMET
V ČETRTEM KOLU NOGOMETNE D LIGE
Triestina je končno prišla do svoje prve zmage Ponziana in Pro Gorizia zbrali skupaj le točko
Nogometaši Po<nziaine so po lepi igri izenačili z Lignanom malo pred koncem tekme - Goričani niso znali izrabiti izrednih priložnosti za gol
^fiestina — Bassano 1:0 (1:0)
TRIESTINA: Fontana, Berti, Luc-cnetta, Massaccesi, De Luca, Riva, parolaio, Veneri, Dri, Tosetto, °ggian.
GASSANO: Magrin, Gallina, Am-“r°si, Lunardon, Primon, Bizzoto, Gramola, Borsata, Rigo, Sandri, ‘‘user (Gerenia), Bernardi, Bizzoto.
STRELEC: v 2. min. Dri.
SODNIK: Soliman iz Bočna.
GLEDALCEV: 4500.
Triestina je končno prišla do pr-Ve Prvenstvene zmage, kljub temu P® je še enkrat s prikazano igro razočarala številne navijače, ki so zbrali na stadionu «Grezar». tekla je druga minuta igre, ko je
KOLESARSTVO
DIRKA ZA TROFEJO ZMAGE
Avstralec Sefton Clyde naj hitrejši pri Lovcu
Biliču gorska nagrada - Dober nastop loijerskega kolesarja Petelina
Leader lestvice Legnago je a četrto zaporedno zmago povišal nadskok nad dvojico Tre-viso - Adriese. Treviso je s klasičnim izidom premagal Mon-tebelluno, tako kot tudi Adrie-•ta. ki je z lahkoto odpravila Sanpielrese.
V četrtem kolu je Triestina končno dosegla prvi gol in s tem prišla do prve prvenstvene zmage, kar ji je pripomoglo, da je dohitela Pro Gorizio, ki ie podlegla Coneglianeseju s klasičnim 2:0. Ponziana nada-tjuje s serijo remijev (četrti zaporedni). Zanimivo je, da je tudi Ponziana v nedeljo dosegla prvi gol, na žalost pa je moral tudi vratar Magris pobrati prvo žogo iz lastne mreže Po 281 minutah igre v D ligi. Sedaj ostaja le Adriese edina ekipa, ki ni še prejela gola in zato so bile napovedi ob začetku prvenstva, ki so predstavljale Adriese kot glavnega favorita tega prvenstva, utemeljena. Omeniti velja, da niso poleg Ponziane doslej zmagale še Sanpietrese, Montebel-luna in Rovigo. Poraze niso doživele še Adriese, Legnago, Treviso, Dolo, Tignano in Ponziana.
Položaj na dnu lestvice pa postaja vedno bolj kritičen za ekipo Roviga, ki ima eno samo točko, osvojeno na račun Ponziane v prvem kolu na stadionu tGrezar» v Trstu.
B. R.
Tosetto z desne predložil v sredi-Po, Dri je bil najspretnejši in je z glavo usmeril usnje v mrežo, vratar Bassana je imel žogo praktično v rokah, a se mu je neverjetno Izmuznila in končala v mreži. Ta gol je postavil Tržačane v tako Prednost, da so lahko zaigrali bolj umirjeno. Nato se je položaj še izboljšal, ko je sodnik zaradi protestov izključil v 17. min. d. p. desno krilo Bassana Gramolo. Prednosti enega gola in enega nogometaša pa Triestina v zadnjih 30. minutah igre ni znala braniti oziroma ohraniti, saj je Bassano potisnil Tržačane na njihovo polovico igrišča in na srečo se je močan strel Riga štiri minute pred koncem odbil od droga, kajti v nasprotnem Primeru v tej tekmi niti izid ne bi bil ugoden za Triestino. S tem misli-m ), da sami izidi dokazujejo, da Triestine, po tistem, kar je do sedaj pokazala, prav gotovo ne moramo prištevati med protagoniste tega prvenstva, kot so morda navijači upali.
V tekmi proti Bassanu je vsekakor Triestina pokazala, da je Tosetto nedvomno nenadomestljiv na sredini igrišča, Berti pa se v vlogi branilca odlikuje zaradi stalnega premikanja, na sredini igrišča in v napadu, tako da mu mora nasprotnik neprestano slediti. Tudi Massacesi je dobro držal na sredini igrišča, Veneri pa je morda imel preveč pavz. Dobro obeta tudi novi nakup Triestine Garofalo, kljub temu, da ni še v dobri formi. Pro-
blem Triestine pa ostaja še vedno spretni strelec in če tega Triestina ! ne bo kmalu dobila, bodo problemi i trenerja Tagliavinija postajali vedno hujši, čeprav je trener Triestine po tekmi z Bassanom izjavil, da je zadovoljen, ker naj bi ekipa no-polnoma zadovoljila s prikazano igro.
Lignano — Ponziana
1:1
LIGNANO: Niero, Pavan, Splendo re. Zanfagnin, Virgolini, Beltramini, Degli Innocenti, Pelizzari, Ciclitira, Zanello, Gregoratti.
PONZIANA: Magris, Gattonar, Girello. Gerin, Del Piccolo, Ravalico, Dalle Crode (56. min. Januzzi), Vi-donis. Mamesso, Lenardon, Trentin.
STRELCI: v 11. min. Pelizzari,
82. min. Girello.
SODNIK: Menchini iz Ancone.
GLEDALCEV: 500
Po lepi in napeti igri je Ponziana v Lignanu izbojevala četrti zaporedni remi. Tržačani so šli v goste z namenom, da odnesejo eno točko in to jim je popolnoma uspelo, kljub temu, da je moral vratar Magris že po 11. minuti igre pobrati žogo iz lastne mreže, kar je predstavljalo prvi prejeti gol Ponziane v D ligi. To je nekoliko pretreslo Tržačane, ki pa so se takoj zbrali in začeli organizirati igro na sredini igrišča, kjer so bili domačini morda nekoliko pomanjkljivi. Premoč Ponziane na sredini i-grišča in na splošno pa ni obrodila sadov, kar so napadalci spet zatajili Morda edini Momesso si je prizadeval, medtem ko Dalla Crode ni zablestel in ga je zato trener Russo zamenjal v drugem delu igre z Januz-zijem. Zgleda, da je bila zamenjava posrečena, saj je po vključitvi Ja-nuzzija Ponziana postajala vedno nevarnejša. Dogodek, ki je botroval remiji' Ponziane pa je nedvomno tak tična napaka Lignana, ki se je v drugem delu igre nekoliko preveč zaprl v svojo polovico igrišča in s tem omogočil, da sta neutrudljiva Vidonis in Ravalico gradila akcije za napadalno vrsto. Zgleda'o je že, da bo Ponziana porazera zapustila igrišče, saj je od 17. minute drugega polčasa igrala v desetih zaradi izključitve Trentina. V 27. minuti pa je sodnik izključil se Beltraminija (Lignano) in to je dalo Ponziani polet, tako da je osem minut pred koncem izenačila z branilcem Cirellon-
B. R.
Coneglianese - Pro GorizJa 2:0
CONEGLIANESE: Fongaro, Cosmo, Piasentin, Leonarduzzi, Battaini, Mi-chelin, Fellina, Targa, Galasso, Scarni, Marchini.
PRO GORIZIA: Siricano, Furlani, Dominighetti, Zoratti, Torninovi, Bianco (Ghermi), Ridolfi, Michelutti, Zut-tion, Barile, Omizzolo.
SODNIK: De Marchi iz Novare. STRELCA: v 8. min. p.p. Furlani (avtogol), v 32. min. Leonarduzzi.
Pro Gorizia v Coneglianu ni imela sreče. Kljub lepi igri, ki so jo pokazali gostje, so morali «belo-modri» kloniti domačinom, ki so izkoristili dve napaki nasprotne obrambe in o-bakrat prišli do zadetka.
Po komaj osmih minutah igre streljajo domačini kot. žoga ni nevarna, kljub temu jo hoče Furlani odbiti iz lastnega kazenskega prostora. Pri tem pa je slabo udaril in žoga se je zakotalila v njegovo mrežo. Gostje začenjajo napadati in domača obramba se je večkrat s srečo rešila prvih navalov Pro Gorizie. Sreča pa ni bila naklonjena Zorattije-vim tovarišem.
Ob največjem forcingu gostov so dosegli domačini drugi gol zaradi nesporazuma obrambe. Brez vsakega uspeha so bili streli Zuttiona in O-mizzola v nadaljnih petnajstih minutah prvega polčasa.
Pro Gorizia ni izgubila še upanja. V drugem polčasu je pokazala hitro igro. ki pa ni dala zaželenih sadov. Goriškim napadalcem so se ponudile izredne priložnosti za gol. Vsakokrat j pa je žoga zadela vratnico ali šla mimo nje.
t*	v «;
■

, >
:
"'•‘"id • :
*
iSfe1
.

* T,
'
*31*'
M
M



Triestina (je letos končno prišla do svoje prve zmage v nogometnem prvenstvu D lige. Na sliki akcija pred
vrati Bassana
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiHtraiiKiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiU
JADRANJE
6. JESENSKI POKAL
V nedeljo kljub močni burji uspelo jadralno tekmovanje
laradi razburkanega morja je bilo več jadrnic poškodovanih * Zmaga Zalokarja
V nedeljo je bilo v Barkovljah jadralno tekmovanje za «6. jesenski pokal». Tekmovanje, ki ga je priredilo barkovljansko - grljansko jadralno društvo, je potekalo v izredno težkih pogojih, saj je pihala burja s hitrostjo več kot 75 km na uro, morje pa je bilo močno razburkano. Pogoji za jadranje so bili tako slabi, da je- bila večina jadrnic med tekmovanjem poškodovanih, burja pa je štiri jambore celo zlomila. K sreči je bila večina posadk zelo izurjena ni le temu se je mogoče zahvaliti, da ni prišlo celo do kakšne hujše nesreče. Vse posadke so nastopale le z delom
Za kolesarja Adrie Petelina ni bila nedeljska dirka le izlet
svojih jader, mnoge pa so se vrnile v pristan le s flokom.
Tekmovanje, ki je bilo ena najtežjih letošnjih preskušenj tržaških jadralcev, je bilo v celoti izredno hitro, konec koncev pa tudi uspešno tako za organizatorje kot tekmovalce (če odračunamo, seveda, poškodbe čolnov).
LESTVICA
1.	Kaiten (Zalukar - Furlan) B-G
2.	Ornella (Rasini) YCA
3.	Kereira (Viduli) YCA
4.	Sandra El (Lenardon) YCA
5.	Mistral (Serri) YCA
6.	Speedy (Distefano) STV
7.	Arione (Colella) YCL
8.	Airone (Ballico - Stabile) YCL
9.	Renudo (Bartoli - Žago) STV 10. Pierrot IV (Ferro) STV
AVTOMOBILIZEM
VALLELUNGA, 14. - Francoz Patrick Depailier, na avtomobilu march BMW, je zmagal na avtomobilski dirki formule 2 in si tako zagotovil tudi naslov evropskega prvaka kategorije. Depailier je star 29 let in je navadno rezervni vozač pri tyrrelu v dirkah formule 1.
KOLESARSTVO
NA DIRKI V LAUSANNU
Nepričakovana zmaga Italijana Perletta
LAUSANNE, 14. — Italijanski profesionalni kolesar Giuseppe Perletto je povsem nepričakovano zmagal v Lausannu na dirki, ki je bila razdeljena na dve poletapi. Italijan, ki
je bil v soboto četrti na dirki po Lombardiji, je presenetil vse favorite, začenši od Merckxa, ki se je uvrstil na četrto mesto, pa do Gimondija, ki je bil drugi. Italijani so svoj uspeh kronali še s tretjim mestom Panizze. Prvi del dirke se je odvijal na 5 km dolgi progi po mestnih uUcah, drugi del pa je bil na kronometer navkreber. Perletto je v prvem delu prispel na cilj peti, z dvema sekundama zaostanka za Gimondijem, medtem ko je na kronometer celo zmagal in zadal Gimondiju osem sekund zaostanka. Svetovni prvak Merckx je popolnoma razočaral in to predvsem v vožnji na kronometer, ko je i-mel na polovici proge pol minute naskoka, a je v zaključnem delu popolnoma popustil.
Med amaterji pa je na istem tekmovanju odnesel končno prvo mesto avstrijski predstavnik Steinmayr, ki se je uvrstil na vrh lestvice pred Švicarjem Kuhnom.
Avstralski amaterski kolesar Sefton Clyde, ki nastopa za moštvo Sia-pa iz Ravenne, je zmagal na nedeljski 150 km dolgi mednarodni amaterski kolesarski dirki za Trofejo zmage v Trstu. Sefton je prav na ciljni ravnini za las prehitel svoja tovariša na begu Bacchine in Miozza ter si nepričakovano zagotovil končno zmago.
Na startu v Trstu se je predstavilo 77 kolesarjev iz Italije, Jugoslavije in Avstralije, kar je več kot zadovoljivo število, če upoštevamo, da je tekmovalna sezona že pri koncu in da se je večina kolesarjev odpovedala nastopom. Vendar pa je izredno naporna proga in pa huda burja. ki je ves čas ovirala tekmovalce, poskrbela, da jih je prispelo na cilj kar štirideset manj. že takoj po startu sta po Bazovski cesti ušla Bonan in labbri, ki sta si priborila manjšo prednost, vendar pa je nista znala ohraniti, tako da ju je pri Brojnici ujela še skupina treh kolesarjev, ki je nato složno nadaljevala po vzponu proti Proseku. Tu je nenadoma potegnil puljski kolesar Bilič, ki si je tudi zagotovil zmago na gorskem cilju. Vendar pa ni peterica ubežnikov dolgo vzdržala na begu, saj jih je glavnina v prvem izmed treh krogov ujela, nakar so se začeli spora-d čni begi. Kmalu se ie na čelu dirke ustvarila skupina trinajstih kolesarjev, med katerimi so bili tudi slovenski predstavniki Frelih, Trček in Vidmar. Skupina si je kmalu nabrala poldrugo minuto naskoka, v njej pa so bili skoraj vsi najboljši, od Seftona do deželnega prvaka Fac-china in do italijanskega prvaka vojaških iger Miozza. Manjkal je le večkratni državni reprezentant Guar-nieri. ki je ostal v glavnim. Medtem pa je že prišlo do vrste odstopov, prišlo pa je tudi do več padcev, zaradi katerih je eden od tekmovalcev (Sacchet moral v bolnišnico).
Ubežna skupina pa se je medtem začela krčiti, saj so Sefton, Bacchin m Miozzo pri Opčinah, pred spurtom proti Industrijskemu pristanišču, silovito potegnili in kmalu ostali sami na čelu. Vendar pa jim ni uspelo, da bi se preveč oddaljili od zasledovalcev. Trojica je tudi složno načela naporni vzpon iz Boljunca do Ključa in se predstavila skupno na cilju pri Lovcu. Bacchin je pričel sprintati in je že zgledalo, da mu zmaga ne bo ušle. ko ga je le nekaj metrov pred ciljno črto dohitel in za las prehitel avstralski tekmovalec in si zagotovil končno zmago.
‘ IÉK*r	- jii j
Medtem pa je' tudi v ozadju prišlo do raznih poskusov, da bi se približali ubežnikom in glavnina se je tako razdrobila na več skupin. V eni od teh je bil tudi lonjerski predstavnik Petelin, ki je v nedeljo kar dobro vozil in bil med tistimi redkimi, 'a so prispeli na cilj te izredno naporne dirke. Nekajkrat je celo poskusil, da bi se odlepil od glavnine in se pridružil ubežnikom, vendar pa mu naklep ni uspel in v končnem delu se mu je poznala utrujenost zaradi poskusov bega po Trbiški cesti, ko je hotel na vsak način uresničiti svojo namero.
V zadnjem delu dirke pa bi kmalu prišlo do presenečenja, ko je mladi Degano iz Aiella sam začel zasledovati ubežno skupino in je pri vzponu proti Ključu nadoknadil dobri dve minuti zamude ter se iz dvajsete pozicije dokopal do odličnega oetega mesta. Škoda, da je začel tako voziti šele v zaključnem delu tekmovanja, saj bi v nasprotnem primeru prav lahko poskrbel za presenečenje.
Vrstni red na cilju:
1.	Sefton Clyde (Siapa Ravenna), ki je 150 km prevozil v 3.54’ s poprečno hitrostjo 38,452 km na uro.
2.	Moreno Bacchin (Supermercato)
3.	Flavio Miozzo (Rovigo)
4.	Adriano Brunello (Crich Libertas)
zaost. 6”
5 Ermes Degano (Plet)	24''
6.	Sabbadin (Rovigo)
7.	Loro (Campagnolo)	35”
8.	Dosi (Piacci)
9.	Frelih (Rog Ljubljana)
10.	Vidmar (Astra Ljubljana)
11.	Vaccari (Giacobazzi)
12.	Sacher (Plet)
13.	Trček (Astra Ljubljana)
14.	Da Ros (Salco)	1'25”
15.	Da Re (Crich Libertas)
33. Petelin (Adria)
KONJSKI SPORT
Na nedeljski konjski dirki v Trstu je zmagal Alvaro, last Nuove Verone, ki je premagal Digestiva in Andrea del Castagna.
BEZBOL
Zmaga Alpine v zadnji tekmi v A ligi
Alpina se je poslovila od svoje prve izkušnje v italijanski A ligi z zmago pred domačim občinstvom, ki je igralce ob koncu nagradilo s toplim ploskanjem.
Na Opčinah se je v zadnjem kolu prvenstva mudil Juventus iz Turina, ekipa, ki je tudi obsojena na izpad. V soboto zaradi dežja prve tekme niso odigrali in v nedeljo zjutraj je kazalo, da bodo Openci takoj zapečatili izid.
V prvem inningu so povedli z 2-0, tile točki pa so bili tudi vse, kar so v teku tekme premogli. Sicer so varno držali tekmo v svojih rokah, nekaj obrambnih napak v zadnjem delu igre pa je odprlo gostom pot do dokaj jasne zmage s 6-2.
Popoldne je bila slika nasprotna. Gostje so najprej povedli z 2-0, v tretjem inningu pa že s 4-2. Poraz je bil že neizbežen, Alpina pa je to zmago potrebovala iz prestižnih razlogov in v petem inningu je prešla v odločen protinapad.
Zmanjšala je razliko na 2 točki v naslednjem pa dosegla kar 6 točk in tako zbrala 8 točk proti Juven-tusovim štirim.
REZULTATI:
Juventus	0 0
Alpina - Buzzin 2 0
Juventus	2 0
Alpina - Buzzin 0 0
0 0 0 0 0 0 6
0 0 2 6 0 0 0
Postava Alpine: Carli, Kmet (F*re-visti), Marussich, Perini, Bosdachin, Zuccoli, Serra (Glavina R.), Bab-cih, Marcai.
k. b.
iiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiimiiiniimiimiiiiimitntiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiimiiiiiiiiiiiiiiimintiiiiii
Atletika
TROBOJ VISOKOŠOLCEV
DEVET ZMAG ZA C0IN TRŽAČANI ENKRAT PRVI
Belladonna je skočil 7,19 m in zmajal v skoku v daljino
Pričakovani atletski troboj med vi-sokošolci iz Trsta, Benetk in Coinom iz Mester je bil atletom nenaklonjen. Ves dan je v soboto padal rahel dež in voda je v dobri meri preplavila steze in zaletišča. Bilo je tudi hladno.
Coin iz Mester je z lahkoto o-pravil z obema nasprotnikoma in od enajstih možnih osvojil kar 9 prvih mest. Po eno je pripadlo Tržačanom in Benečanom.
Zelo dobro je tudi v soboto skakal v daljino Tržačan Bellaaonna, ki ie tudi zmagal z znamko 7,i9 m.
Državni reprezentant Bergamo (šes ti na EP v skoku v višino) je pre pustil zmago klubskemu tovarišu Mii ,u. Bergamo je skakal do 1S3 cm, nato pa mu slabo in krušljivo zaletišče ni dajalo več zadostne varnosti pri zaletu.
Zmagovalci v posameznih disciplinah:
110 m ovire:
Andreatta (COIN)	15”6
1
Pogled na start nedeljske mednarodne amaterske kolesarske dirke, ki se je odvijala po cestah naše pokrajine
. »"rr
*•
13.55
4'13”7
48 92 m
51 ”3
14'51'3
14,09 m 2u0 m
7,19 m
tioskok:
Boschian (COIN)
1500 m:
Ronaldi (Benetke) disk:
Sorato (( OIN)
400 m:
Piccoli (.COIN)
5000 m:
Darlante (COIN)
Elogia:
Sorato COIN) visma:
Millo (COIN)
104 m:
Danieli (COIN) uai jina :
Belladonna (Trst)
4x100 n,:
COIN	44’'3
Končni izidi: Trst — Benetke 57:56.
Trst — Coin 42:74, Benetke — COIN
36:80.
k. b.
V soboto in nedeljo je bil na Reki odbojkarski troboj, na katerem so sodelovale ekipe reškega Kvarner-ja, zagrebške Mladosti in tržaške Are Linee. Zmagali so domačini, ki so dvakrat odpravili Mladost, enkrat pa Tržačane, katerim so enkrat tudi podlegli. Mladost pa je v dveh napetih dvobojih obakrat zmagala proti Are Linei, vedno z rezultatom 3:2.
BOKS
VARŠAVA, 14. — Ameriška a-materska boksarska reprezentanca je v Varšavi premagala Poljake z 12:10. Američani so si v enajstih srečanjih zagotovili šest zmag, medtem ko so domačini zmagali petkrat.
Dr~Tone SATAN,
Ferenc: NJEGOVO DELO
š 19 IN SMRT	!
Podružnica komisije za ugotovitev vojnih zločinov za Slovensko Primorje je dobila nekaj prijav o zločinih in zločincih v tržaški rižarni. Klara Alhaler, roj. 13. 6. 1919 v Sarajevu, stanujoča v Trstu, Via Madonna del Mare 6, je navedla tele zločince: Oberhauserja, Allersa, Dachsla, Schulza in Schnedderja. O sebi pa je povedala tole: «Kot Judinja sem bila zaprta na Lopudu in Rabu od dec. 1941 do 8. sept. 1943, dokler niso prišli partizani, ki so bili 8 mesecev; potem so prišli Nemci in so me odvedli v San Sabo, kjer sem bila od 3. 4. 44 do 30. 4. 45, kjer sem morala delati kakor šivilja, drugače bi bila poslana v Nemčijo. Večkrat se je slišal krik žrtev, katere so sežigali. Ravnanje z menoj ni bilo slabo, ker sem delala.» Poleg te prijave sta ohranjeni tudi prijavi Petra Hrvatiča iz Skednja pri Trstu in Fani Bobke iz Trsta, ki sta bila v rižarni zaprta le nekaj dni. Prijavi Marine Miani in Francesca Fabretta iz Trsta pa se nanašata na aretacijo njunih sorodnikov. Del Fata ret tove prijave se glasi takole: «Aprila 1945 so prišli fašisti iz (Via) Bellosguardo (to so bili člani specialnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino — op. T. F.) ter aretirali sina Alberta, ga odpeljali v Bellosguardo, nato pa v Coroneo, kjer so ga mučild in obsodili na smrt. Ko so ga odpeljali iz Coronea v rižarno, je odvrgel listič, na katerem je javil, da ga peljejo ubit. Od tam ni bilo več glasu niti nismo mogli zvedeti, kaj se Je zgodilo z njim.»
Ib je v glavnem tudi vse gradivo, ki ga je dobila komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo, da Je lahko 5. septembra 1945 sestavila odločbe,
s katerimi je Josefa Oberhauserja, (št. 401-P), Dietricha Allersa (št. 402-P), Lorenza Hackenholta (št. 403-P), Schneiderja (št. 404-P) in Schultza (št. 405-P) ter 52 italijanskih policistov (št. 406-P — 453-P) razglasila za vojne zločincu. 121) Izvirnik odločb je komisija za ugotavljanje zločinov za Slovenijo skupaj z izvirnim dokaznim gradivom poslala državni komisiji za ugotavljanje	zločinov	v Beograd.
V odločbah, ki jih je državna komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev	in njihovih	pomagačev	za Jugoslavijo
potrdila 14.	avgusta	1946, je Josef Oberhauser označen	kot
«komandant	zaporov	San Sabba	(Rižarna) v	Trstu» in	kot
prvi odgovoren za zločine, ki so jih nemški okupatorji in njihovi sodelavci zagrešili v tržaški rižarni. AUers je označen, da je bil poleg Oberhauserja «odločujoči komandant zaporov San Sabba v Trstu in je kot tak (zasnovatelj) soodgovoren za vsa mučenja in pošiljatve v internacijo.» Druge je komisija označila kot soodgovorne za zločine v rižarni. Komisija zaradi pomanjkanja dokaznega gradiva ni mogla natačneje prikazati zločinov in krivde za posamezne zločince ,saj je opis enak za vse.
Kot rečeno, je komisija za ugotavljanje zločinov izvirno dokazno gradivo priložila K Oberhauser j evi odločbi, in sicer tri vrste gradiva :
1)	0-1010/P/A — zaporni listi za družini Gale in šlesar, ki dokazujejo, da so v tržaški rižarni ubili tudi po več članov družine v enem dnevu in da torej nisc tam umrli naravne smrti (od družine Šlosar so jih 6 ubili isti dan); izvirnikov teh zapornih listov še nismo našli ;
2)	0-1010/P/B in C — zaporni listi, za katere pravi, da so jih po osvoboditvi Trsta našli v tržaški rižarni in je na njih zapisanih več kot 300 oseb, ki so jih zaprli v rižarno (seznam teh oseb je priložen k odločbi), pri 25 osebah je zapisano, da so umrle; izvirnikov zapornih listo-.’, ki naj bi jih bilo kar 547 in so vpisani pod inv. štev. 14.353, še nismo našli;
3)	0-1011/P — izvirni dokumenti Oddelka «R» višjega vodje SS in policije v operacijski coni «Jadransko Primorje», ki sem jih našel v arhivskem fondu državne komisije za ugotavljanje zločinov v Beogradu registrirane pod inv. štev. 15.830.
Pri vseh odločbah za zločince iz tržaške rižarne je komisija navedla za priči Petra Hrvatiča in Nerino Miani iz Trsta. V navedbi zločinov so opisani tudi zločini, ki so jih prijavile druge priče (Klara Alhaler, Francesco Fabretto, Fani Bocke).
Sedaj vemo torej za vse izvirnike dokaznega gradiva za zločince iz tržaške rižarne, razen za zaporne liste. Ker tudi ni prepisov, ne vemo, kdo jih je podpisal in si ne moremo odgovoriti na vprašanje, zakaj komisija za ugotavljanje zločinov ni uvrstila med zločince še drugih oseb, namreč tistih (Herlng, Vey, Rost, Dubois, Seifert, Geng), ki so podpisale tiste zaporne liste, ki so sedaj v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.
Kaže, da je od Wirthovih sodelavcev v Trstu do sedaj le eden prišel pred sodišče. To je dr. Franz Stangl, ki se je precej časa skrival v Braziliji, kjer so ga 3. marca 1967 zaprli in izročili Zvezni republiki Nemčiji. Tam so ga zaradi zločinov na Poljskem obsodili na dosmrtno ječo in je leta 1971 umrl v ječi. 122) Drugi so mimo živeli v Nemčiji incelo v Italiji (npr. Geng).
Po prizadevanju nacionalne zveze bivših političnih deportirancev (Associazione nazionale dei deportati, ANED) in deželnega inštituta za zgodovino odporništva v Trstu, Id sta v drugi polovici šestdesetih let začela zbirati gradivo o nacističnih zločinih v tržaški rižarni in vzpodbudila zanimanje širše javnosti za sodno obravnavo proti zločincem, sta javno tožilstvo v Trstu in generalno tožilstvo v Frankfurtu na Maini zbrala gradivo za obtožnico proti zahodnonemškemu odvetniku v Hamburgu Dietrichu Allersu, javnemu uslužbencu v Mtinchnu Josefu Oberhauserju in drugim zločincem. 2e leta 1970 so uslužbenci generalnega tožilstva iz Frankfurta na Maini kopirali ustrezno gradivo v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. V Italiji so medtem zaslišali precej prič in tudi enega od zločincev (Konrada Genga), ki je do tedaj žive; tam Vendar je prišlo v Italiji do nesoglasja o pristojnosti: ali je za sojenje nemškim zločincem, ki so svoje zločine zagrešili v drugi svetovni vojni, pristojno vojaško so-
dišče v Padovi ali pa civilno sodišče v Trstu. Sele februarja 1973 so ta nesporazum odpravili tako, da so sklenili, da je za obravnavo pristojno civilno sodišče v Trstu. Sodno obravnavo pričakujejo letos spomladi v Trsu. 123)
Napredni ljudje v Italiji in Jugoslaviji z velikim zanimanjem pričakujejo začetek sod--- > sa proti nemškim zločincem v tržaški rižarni. Ob tem je treba pritrditi tistim, ki tistega, kar se je zgodilo v tržaški rižarni, ne gledajo ločeno od splošnega dogajanja v Trstu in njegovem širšem zeledju. Zločini v tržaški rižarni so namreč dei splošnega genocida, ki ga je storil nemški imperializem s pomočjo italijanskega fašističnega imperializma ne samo nasproti evropski židovski skupnosti, temveč tudi nasproti drugim «nižjim rasam», tj. nasproti Slovanom. Dejanj v rižarni ni mogoče gledati ločeno od fašističnih šovinističnih prizadevanj pred nemško okupacijo Italije in pod njo ; fašistični kolaboracio-nizem, ki se je nemškemu okupatorju predstavljal kot posrednik teženj lokalnih vodilnih struktur, je nadaljeval svojo dotedanjo nasilno, rasistično in raznarodovalno politiko. Zavračati je treba vse poskuse, da bi po hudih preizkušnjah iz preteklosti imeli ob sodnem procesu drugačna merila, ko gre za zločine proti židovskim ljudem ali proti tržaškim meščanom italijanske narodnosti ali proti slovenskim ali hrvaškim kmetom s Krasa in iz Istre. V sodnem procesu proti Dietrichu Allersu in soobtoženim torej ne bi smelo iti samo za obtožbo in obsodbo posameznih krivcev, o katerih smo govorili v tem članku, temveč za obtožbo in obsodbo vsega fašizma, nemškega in italijanskega.
121)	Kopije odločb so v arhivu IZDG, fond KZ, fase. 943.
122)	S. Bon Gherardi, n.d„ str. 215—216.
123)	Il Meridiano di Trieste 20. 4. 1972: E. C.: R processo per la Risiera di S. Sabba. Cosa significa per noi? Bollettino dell Istituto regionale per la storia del Movimento di liberazione nel Friuli — Venezia Giulia, anno 1, n. 1, ottobre 1973.
KONEC
15. oktobra 1974
NOGOMET
V 2. KOLU PRVE ITALIJANSKE LIGE
Turinski Juventus nadigral Milan Fiorentina in Lazio že v vodstvu
Boninsegna štirikrat zatresel mrežo Cagliariju
Letošnje prvenstvo 1. italijanske nogometne lige postaja že na začetku izredno zanimivo in razgibano: po dveh kolih sta namreč na vrhu le Lazio in Fiorentina, trije najslavnejši klubi Milan, Juventus in Inter, pa imajo za sabo že en poraz.
Fiorentina predstavlja lepo presenečenje, ker temelji njena igra na mladih igralcih, kar pa se ji dobro obrestuje. Prav novinec v prvenstvu I. lige, 21-letni Gianfranco Casarsa iz Vidna, je dosegel edini zadetek na tekmi proti Bologni ter tako bistveno pripomogel k zmagi domačinov. Zmaga Fiorentine je vsekakor zaslužena, ker je domača ekipa vseskozi napadala, pa čeprav si ni ustvarila izrednih priložnosti za gol.
Tudi za Lazio bi si upali trditi, da je njegovo vodstvo vsaj nekoliko presenetljivo, posebno če upoštevamo, da je pred začetkom prvenstva prikazal slab in nepovezan nogomet. Tega pa si ne bi u-pali reči danes, saj sta obe dosedanji zmagi v glavnem sad skupinske igre in ne potez posameznikov.
Najbolj zanimiva in tudi razburljiva tekma nedeljskega kola je bila v Turinu, kjer sta igrala Juventus in Milan; domačini so prejšnji teden klonili Bologni, Milan pa je le remiziral na domačem i-grišču proti Sampdorii. Zaradi teh razlogov je bila tekma še bolj vneta in borbena, glavno besedo pa je imel Juventus. Domači igralci to bili stalno v premoči, predvsem po zaslugi izrednega Anastasija, ki je sodeloval pri obeh zadetkih: najprej je omogočil Bettegi, da je dosegel gol, nato pa je še sam zatresel mrežo. Vendar so Milančani ob koncu tekme oporekali, češ da bi jim moral sodnik prisoditi enajstmetrovko, ko je Gentile zrušil Chia-rugija. Ostaja pa dejstvo, da je bil Juventus veliko boljši nasprotnik in da bo s tako igro tudi letos med prvimi. Milan je popolnoma razočaral; njegov položaj postaja iz nedelje v nedeljo težavnejši. V naslednjem kolu se bo namreč srečal na domačem igrišču s Fiorentino in zato se mu nikakor ne obeta lahko delo!
Junak nedeljskega kola pa je na vsak način Interjev srednji napadalec Roberto Boninsegna, ki je proti Cagliariju dosegel kar štiri zadetke, od teh pa nobenega z e-najstmetrovko. Milančani so igrali
na domačem igrišču in z lahkoto osvojili celoten izkupiček; njihova igra ni bila zadovoljiva in zato je rezultat (4:1) le sad Boninsegnino-vega razpoloženja.
, i
Vratar Albertosi je z novim društvom Milanom dobil prva dva gola v tekmi z Juventusom
Napoli je remiziral proti Rimu, njuna tekma pa ni zadovoljila številne publike. Vendar pa je Napoli zadovoljen zapustil igrišče, saj je imela Roma več priložnosti in je bila tudi boljši nasprotnik.
OBVESTILO
Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča vsem tistim, ki bi radi gojili košarko (minibasket), da so treningi (in zato tudi možnost vpisovanja) razporejeni tako:
letnik 1965, 1966 in mlajši ob tor-kih in četrtkih od 15.30 do 16.45;
letnik 1963 in 1964 ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18.00;
dečki (letniki 1961 in 1962) ob torkih (od 18.00 do 19.301 in petkih (od 17.30 do 19.00).
Tako treningi kot vpisovanja bodo na stadionu <1. maj», Vrdelska cesta 7.
Izreden uspeh Jugoslavije
PO 10. KOLU 1. ZVEZNE NOGOMETNE LIGE V JUGOSLAVIJI
Džajičeva Crvena zvezda sama na vrhu lestvice
Hajduk še nadalje najnevarnejši tekmec - Olimpija po izredni igri remizirala na domačem igrišču proti Zeljezničarju
Jugoslovansko nogometno prven- . igral res odlično ter potrdil, da se
stvo prve lige je že pri 10. kolu in na vrhu lestvice je ponovno beograjska Crvena zvezda, ki si je po porazu prejšnjega kola že opomogla ter ponovno osvojila celoten izkupiček. Tokrat je premagala ekipo Veleža iz Mostarja, in sicer na domačem igrišču z golom napadalca Filipoviča, ki je tik pred zaključkom prvega polčasa presenetil vratarja "ostov Mrgana. Kljub težkemu terenu, je bila igra v Beogradu dokaj zanimiva in razburljiva, saj je tudi Velež prikazal dober nogomet in nikakor ni razočaral. Najboljši mož na igrišču je bil državni reprezentant Džajič, ki je za-
!
Josip Katalinski, eden najb oljših jugoslovanskih branilcev .....................
ponovno vrača v vrhunsko formo.
Hajduk, ki je v 9. kolu le dohitel Crveno zvezdo, ni uspel zadržati prvega mesta, saj se je moral v Boru proti istoimenski ekipi, ki je trenutno na repu lestvice, zadovoljiti z delitvijo točk. Vendar pa so lahko Spličani zadovoljni s takim izidom, saj so imeli domači igralci vseskozi pobudo v svojih rokah, česar pa niso znali iz-koi istiti.
Olimpija, ki je med tednom gostovala v Zagrebu kjer je bil vratar Sarap kar štirikrat premagan ter tako prekinil odlično serijo tekem, na katerih ni prejel zadetka, je igrala v nedeljo na domačem i-grišču za Bežigradom ter remizirala proti sarajevskemu Željezninčarju. Obe enajsterici, posebno pa gostje, ki so zadali Crveni zvezdi edini poraz v letošnjem prvenstvu, sta prikazali na izredno težkem in premočenem igrišču dinamičen in lep nogomet. Gostje so povedli prek Odoviča že v prvem polčasu, O-limpija pa ni znala izkoristiti lepih priložnosti, ki so se ji pogostoma ponudile. Šele v drugem polčasu na je izredni Popivoda, ki igra iz tekme v t.kmo bolje in ki je bil včeraj najboljši mož na igrišču, le izenačil ter tako postavil končni izid. Ljubljančani so z remijem lahko zadovoljni, saj so bili igralci želježničarja zelo nevarni ter so stalno ogrožali de načega vratarja. Vsekakor pa se je pri Olimpiji poznala odsotnost Amerška, ki si je v prejšnjem kolu zlomil nogo.
Vojvodina, ki je na začasni lestvici na tretjem mestu, je v nedeljo nekoliko razočarala, ker je le remizirala proti Radničkemu iz Kragujevca. Vojvodina je stalno napadala, njeni napadalci pa se pred vratarjem gostov niso in niso znašli. Edinokrat, ko je Vučekovič premagal Stojanoviča, pa je sodnik zadetek razveljavil.
Beograjski Partizan, ki je do sedaj odlično igral le v pokalu UEFA, je tudi v nedeljo poražen zapustil igrišče. Tokrat ga je premagalo Sarajevo.
V H. zvezni nogometni ligi — zahod si delita slovenska predstavnika različni usodi: Maribor je še nadalje na odličnem petem mestu, trboveljski Rudar pa na noben način ne more priti do prve točke. Maribor je igral na tujem igrišču v Osijeku ter je po zanimivi igri izenačil. Rudar pa je igral proti Igmanu ter ponovno doživel katastrofo.
Na Reki je bil v soboto in nedeljo mednarodni odbojkarski turnir, katerega sta se poleg domačinov udeležili še Mladost iz Zagreba ter tržaška Are Linea. Igral se je tudi povratni del, po sistemu pokalnih tekmovanj. Zmagala je šester-ka Rijeke, ki je dvakrat premagala Mladost in enkrat Are Lineo. Slednji pa so bili samo enkrat uspešni in sicer v drugem nastopu z domačini. Proti večkratnemu jugoslovanskemu prvaku zagrebški Mladosti pa so morali dvakrat položiti orožje s tesnim izidom 3:2.
Na mednarodnem prvenstvu Poljske v namiznem tenisu je jugoslovanska reprezentanca dosegla izreden uspeh. V sedmih konkurencah so šurbek, Stipančič, Karakaševič, Pa-latinuš in Fabri izbojevali štiri prva in tri druga mesta. Končni boji za najvišja mesta so bili med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi igralci.
Med posamezniki je Šurbek v sklepnem srečanju premagal evropskega prvaka Orlowskega s 3:2 po izredno ogorčeni in vrhunski igri. V ekipnem tekmovanju pa sta šurbek in Stipančič odpravila par Orlowski - Kunz s 3:1. V igri parov so se v finalu pomerili šurbek, Stipančič — Orlowski, Kunz. Jugoslovana sta bila tudi to pot boljša, saj sta odigrala eno svojih najboljših tekem.
Pri ženskah je bila v ekipnem tekmovanju prva Poljska, ki je odpravila Jugoslavijo s 3:2. Mladi Paltinušo-va in Fabri sta se enakovredno kosali s poznanima nasprotnicama No-won.ta, Calinska. V konkurenci ženskih parov pa sta se morali Jugoslovanki zadovoljiti tudi z drugim mestom ker sta ju Hammersiey. Howard odpravili s 3:1. V mešanih parih sta se za prvo mesto spoprijela jugoslovanska para Stipančič, Pala-tinuš — šurbek, Fabri. Zmagala sta prva dva po štirih setih igre.
(Na sliki trener jugoslovanske namiznoteniške reprezentance Dušan Os-n anagič z odličnim Antonom Stipan-čičem.)
KOŠARKA
/■ KOLO PRVE ITALIJANSKE LIGE
IGNIS IN INNOCENTI S ST0TIC0 ZA SNAIDER0 PRVA ZMAGA (87:85)
Tom McMillen (37 točk) najboljši strelec - Jutri 2. kolo
Startale so tudi italijanske peterke v prvi ligi. Ignis in Innocenti sta osvojili zanesljivi zmagi, sicer proti skromnima nasprotnikoma. Videnški Snaidero pa je na lastnih tleh odpravil samo ze dve točki Brino iz Rietija. Zmagal je tudi Forst. Torej: vse po predvidevanju.
Že prvo kolo je jasno pokazalo, da bodo imeli ameriški košarkarji vodilno vlogo v tem prvenstvu. Skoraj v vseh tekmah so bili Američani najboljši strelci, prav v vseh tekmah pa so odločilno pripomogli k zmagi svojega moštva.
Ignis in Innocenti sta zmagali s stotico. Oba kandidata za italijanski naslov sta zmagala z izidom 103, kar kaže, da sta njuna napada že v dobri formi. Zanimivo je, da so vse ekipe, razen IBP Roma, zmagale na lastnih tleh in da sta se dve tekmi končali s košema razlike: Snaidero je namreč z Mc-Danielsom v odlični formi premagal Brino s 87:85, Duco iz Mester pa Nikoličev Alco z 89:87.
Med najboljšimi strelci je tudi košarkar Duca Villalta, ki je bil na «košarkarski borzi» kotiran pre-lo 300 milijonov lir. Villalto imenujejo Američana iz Mester. Proti Alcu je dosegel 32 košev
IZIDI 1. KOLA
LESTVICA
Innocenti Milano, Ignis Varese, Forst Cantù, Sinudyne Bologna, Sapori Siena, Duco Mestre, Snaidero Viden 2, Brina Rieti, Alco Bologna, Brili Cagliari, Canon Benetke, IBP Roma, Mobilquattro Milano in Fag Napoli 0.
JUTRIŠNJE 2. KOLO
Brili - Innocenti, Brina - Duco, Forst - Sapori, Mobilquattro - Snaidero, Fag Napoli - Sinudyne, Canon - Ignis, Alco - IBP Roma.
NAJBOLJŠI STRELCI: Tom McMillen (Sinudyne) 37, Jim McDa-niels (Snaidero) 35, Bob Morse (Ignis) 33, Villalta (Duco) 32, itd.
ROKOMET
Zvezni kapetan jugoslovanske rokometne reprezentance Ivan Snoj je izbral «plave» rokometaše, ki jodo prihodnji mesec odigrali v
Sinudyne - Canon	82:68
Ignis - Mobilquattro	103:74
Innocenti - Fag Napoli	103:64
Duco - Alco	89:87
Sapori - Brili	75:66
IBP Roma - Forst	98:79
Snaidero - Brina	87:85
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
KVOTE:
12 — 673.610 lir 11 — 42.300 lir 10 —	5.900 Ur
2
1
1
2
1
X
1
X
X
1
X
X
iiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHifitniiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V PRIJATELJSKI KOŠARKARSKI MLADINSKI TEKMI V LJUBLJANI
Borovi košarkarji častno zgubili proti mladincem Olimpije (70:87)
Koren (24) in Klobas (25) najboljša v Borovih vrstah
Borovi košarkarji so se v nedeljo v predtekmi prve zvezne lige Olimpija - Radnički FOB spoprijeli z mladinci Olimpije. Srečanje je bilo v hali Tivoli. Naši mladinci so torej igrali proti mladincem O-limpije in ne proti kadetom, kot je bilo prej domenjeno. Ne glede na to organizacijsko napako (domačinov) pa je bila tekma za naše košarkarje koristnejša, saj je pokazala realno moč naše ekipe.
Olimpija — Bor 87:70 (44:34)
OLIMPIJA LJUBLJANA: Kočevar 8, Berdajs 10, Šager 15, Jakofčič 3, Buzečan 6, Perkovič 9, Plemeniti 4, Križaj 6, Završnik 7, Štepec 2, Milovanovič 8, Zdešar 4.
BOR: Žerjal, Koren 24. Sestan, Klobas 25, Oblak, Vatovec 12, Ra-žem. Lisjak 4, Francia 2, Košuta 3, Kravos.
Sodnika: Ivanuš in Vičič (Ljubljana).
Prosti meti: Olimpija 13:20, Bor 10:28.
Brez dveh ključnih igralcev kot tta Edi Kraus in Egon Guštin so borovci proti močnim Ljubjančanom
zadovoljili. Startali so presenetljivo dobro, saj so bili domačini vse do konca prvega polčasa enakovredni. Nato pa so Ljubljančani, zaradi večjega števila enakovrednih menjav, zanesljivo povedli in so to vodstvo ohranili vse do konca tekme.
V Borovih vrstah sta zlasti u-godno presenetila Leo Koren, ki je povsem presenetil v obrambi in v napadu, ter Robi Klobas, ki je bil kot običajno zanesljiv predvsem v napadu.
Pri tem pa velja omeniti tudi požrtvovalnega Henrika Lisjaka, ki se je močno potrudil v obrambi, v napadu pa bo moral bolj sproščeno zaigrati. Vatovec je dobro startal in je dosegel nekaj lepih košev, nato pa se je utrudil. Sicer pa so tudi ostali pripomogli, da je Bor častno izgubil v tej tekmi, saj je igral proti močnim sovrstnikom, ki sodijo med najboljše v Jugoslaviji.
Kaj z Don Boscom?
Borovi naraščajniki bi morali v soboto v predtekmi Don Bosco — Savoia igrati prijateljsko srečanje s sovrstniki Don Bosca. Srečanje naj
bi bilo v Dolini. Tekme pa niso odigrali zaradi nesporazuma med odborniki Don Bosca. Borovci pa so tako zaman dopotovali v Dolino, kjer so dobro uro čakali za tekmo.
NAMIZNI TENIS
Delegacija ZTKJ na Kitajskem
PEKING — V soboto je v Kitaj sko pripotovala delegacija zveze za telesno kulturo Jugoslavije, ki jo vodi predsednik Hakija Pozderac. Delegacija je odpotovala v to državo na povabilo državnega komiteja za šport in telesno kulturo in bo o-stala na obisku do 23. t.m. S kitajskimi gostitelji se bodo pogovarjali o še širnem in boljšem sodelovanju.
Jugoslovansko delegacijo so na pekinškem letališču pričakali odgovorni voditelji komiteja za šport in telesno kulturo Čuan Ce Tung, odlično poznani svetovni prvak v namiznem tenisu in mnogi drugi visoki funkcionarji. Poleg njih pa še jugoslovanski ambasador na Kitajskem Milojko Drulovič.
Ljubljani tekmo stoletja med reprezentanco sveta in Jugoslavije. V iz; brani domači ekipi bodo naslednji igralci:	Živkovič (Metaloplastika)
Zorko (Medveščak), Nimš (Partizan), Lavmič (Der Schlag), Pnba-nič (JLA), Karalič (Borac). Miško-vič (Crvenka), Lazarevič (Tub Nettelpedt) Fajfrič (Metaloplastika), Bugarski (Crvenka), Mujak (Medveščak), Vidovič (Partizan), Radjenovič (Borac), Selec (Borac), Pavičevič (Crvenka), Bojevič (Celje) Fejzula (Crvena zvezda), Krivokapič (Slovan). Trener jugoslovanske reprezentance je Josip Milkovič. Zvezni kapetan je tako upošteval vse igralce, ki so osvojili o-limpijsko zlato, ekipo pa je pomladil z novimi igralci ter tako napolnil vrzeli, ki so nastale, potem ko so Arslanagiča, Popoviča, Horvata in Pokrajca poklicali pod zastavo sveta. Ta zanimiva tekma bo 13. novembra v dvorani Tivoli v Ljubljani.
■iiiiiiiiiinimmiMiiiiii ii»iiiiii n umi i*|iii n	lil llll,llnlllllllll,,l,l,,l,ll|l,l,,*|ll,,,,l,I,,llll,ll,,,*
1. ZVEZNA JUGOSLOVANSKA KOŠARKARSKA UGfl
Olimpija poražena Partizan 122 točk
Ljubljančani so proti Radničkemu izgubili za dve točki
Vzporedno z italijanskim se je v nedeljo pričelo tudi jugoslovansko prvenstvo 1. košarkarske lige. Žal, se prvenstvo za slovensko publiko ni začelo najbolje, saj je ljubljanska Olimpija klonila beograjskemu Radničkemu in to na domačem igrišču. Končni izid tekme je bil sicer tesen (85:87), vendar pa so si Beograjčani z Ivkovičem in Damjanovičem na čelu zaslužili zmago, ker
Kičanovič je bil tudi v tekmi z Vojvodino med najboljšimi
so vodili že v prvem polčasu s šestimi točkami razlike.
Najvišjo zmago je dosegel beograjski Partizan, ki ima v svojih vrstah izrednega državnega reprezentanta Kičanoviča. Na tujem je namreč z rezultatom 122:107 nadigral novinca v ligi, Vojvodino. Lepo število točk (117) je dosegla tudi Crvena zvezda, ki je pred domačimi navijači premagala Lokomotivo iz Zagreba. Igralci Crvene zvezde so popolnoma zaustavili Plečaša, ki je dosegel le 18 točk in tako so z lahkoto zmagali. Nekaj pred koncem so imeli celo 23 točk prednosti, nato pa so — zadovoljni z visokim vodstvom — nekoliko popustili.
Izredno razburljivo in borbeno (celo preveč!) je bilo srečanje v Skopju med domačim Rabotničkim in splitsko Jugoplastiko. Tekma jc bila vsekakor skoro dramatična, na koncu pa je domačine pokopal od lični Šolman. Med srečanjem sta
sodnika izključila domačega igralca Lukovskega, ker je knockoutiral Manoviča, še prej pa je Bat® Tvrdič s pestjo udaril Georgijevske-ga, česar pa sodnika nista videla in kar je najbolj razburilo publiko.
Lanski državni prvak Zadar Je posebno v prvem polčasu srečanja z Bosno zaigral zelo dobro in to pod odličnim vodstvom čosiča; v drugem polčasu pa so Zadrčani nekoliko popustili in tu se je poznala odsotnost izkušenega Derde, tako da so se jim Sarajevčani nevarno približali. Na tekmi se je odlično izkazal mladi Zadrčan Skroče, ki J6 bil med najboljšimi igralci jugoslovanske ekipe na evropskem junior-skem prvenstvu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
Peto stotico je v prvem kolu dosegel Borac, ki je v Beogradu premagal istoimensko moštvo s petimi točkami razlike. V zadnji tekmi Pa je na Reki drugi novinec Istravino podlegel Metalcu ter tako precej razočaral svoje privržence.
IZIDI 1. KOLA
Crvena zvezda - Lokomotiva 117:102 Beograd - Borac	97:102
Rabotnički - Jugoplastika 81: 84 Istravino - Metalac	83: 92
Olimpija - Radnički	85:87
Vojvodina - Partizan	107:122
Zadar - Bosna	80: 76
LESTVICA
Crvena zvezda. Partizan, JuS^" plastika, Metalac. Zadar. Radnički in Borac 2: Rabotnički. l okomotiva, Olimpiia, Istravino, Bosna. Beograd in Vojvodina 0.
PRIHODNJE KOLO
V	soboto, 19.10.: Metalac Bosna. Borac - Zadar. Lokomotiva Beograd, Partizan Olim.oija, Istravino - Voivodina.
V	nedelio, 20.10.: Radnički FOB -Rabotnički, Jugoplastika - Crvena zvezda.
Ascoli — Torino	X
Cesena — Ternana	1
Fiorentina — Bologna	1
Inter — Cagliari	1
Juventus — Milan	1
L. R. Vicenza — Lazio	2
Rc-oa — Napoli	X
Sampdoria — Varese	1
Brindisi — Genoa	2
Como — Palermo	X
Perugia — Foggia	1
Venezia — Padova	1
Catania — Messina	1
KVOTE
13 - 419 60(1 lir 12 — 23.900 lir
......................i"?—fi........................—........-.....................■■■■■■■■■■■..m....................................im.......iiiiii........nun.............................iiimiii uh.......................................ihiiiiiihuiiiiiiiiiiiiih.....iiiii...n............................................................................
A LICA
IZIDI 2. KOLA
Ascoli — Torino	1:1
Cesena — Ternana	2:1
Fiorentina — Bologna	LO
Inter — Cagliari	4:1
Juventus — Milan L.R. Vicenza — Lazio	L2
Roma — Napoli	0:0
Sampdoria — Varese	LO
LESTVICA
Fiorentina in Lazio 4; Napoli, Samp-dona in Torino 3, Inter, Varese, Bologna. Cesena in Juventus 2; Milan, Roma, L.R. Vicenza, Ascoli in Cagliari 1; Ternana 0.
PRIHODNJE 3. KOLO (20.10.)
Ascoli — Inter, Bologna — Roma, Lazio — Sampdoria, Milan — Fiorentina, Napoli — L.R. Vicenza, Ternana — Cagliari, Torino — Cesena, Varese — Juventus.
Najboljši strelci A lige
4 zadetke:
Boninsegna (In.)
3 zadetke:
Braglia (Na.)
B LICA
IZIDI 3. KOLA
Atalanta — Alessandria	LO
Avellino —	Verona	1:2
Brindisi —	Genoa	1:2
Catanzaro — Arezzo	LO
Como — Palermo	0:0
Novara —	Sambenedettese	2:0
Parma —	Spai	2:0
Perugia — Foggia	3-0
Pescara — Reggiana	0:0
Taranto — Brescia (prek.) 0:0
LESTVICA
Genoa 6; Perugia in Verona 5: Novara in Catanzaro 4; Brescia, Parma. Alessandria, Palermo, Atalanta, Sambenedettese in Foggia 3; Reggiana. Arezzo, Avellino, Como in Pescara 2; Taranto, Brindisi in Spal 1.
PRIHODNJE 4. KOLO (20.10.)
Alessandria — Catanzaro, Arezzo — Parma, Brescia — Sambenedettese, Brindisi — Como, Foggia - Avellino, Genoa — Palermo, Pescara — Taranto, Reggiana — Atalanta. Spai — Perugia, Verona — Novara.
C LICA A SKUPINA	
IZIDI 5. KOLA	
Clodiasott. — Seregno	0:0
Juniorcasale — Bolzano	0:0
Mantova — Mestrina	1:1
Monza — Cremonese	1:1
Piacenza — Udinese	2:1
S. Angelo L. — Lecco	LO
Solbiatese — Belluno	1:1
Trento — Legnano	-LO
Venezia — Padova	3:0
Vigevano — Pro Vercelli	2:2
LESTVICA
S. Angelo Lodi 8: Venezia in Piacenza 7; Udinese, Solbiatese. Cremonese in Mantova 6; Monza, Pro Vercelli, Seregno, elodiasottomarina, Ju-niorcasale in Mestrina 5; Trento. Lecco, Vigevano in Padova 4; Bolzano in Belluno 3; Legnano 2.
PRIHODNJE 6. KOLO (20.1».)
Belluno — Mantova, Bolzano — Trento, Cremonese — S Angelo La-di. Lecco — Piacenza, Legnano — Mestrina, Padova - Juniorcasale. Pro Vercelli - elodiasottomarina, Seregno — Monza, Udinese — Vigevano, Venezia — Solbiatese.
D LIGA
C SKUPINA IZIDI 4. KOLA
Adriese — Sanpietrese	2:0
Audace — Rovigo	4:0
Caorle — Thiene	2:1
Coneglianese — Pro Gorizia 2:0 Dolo — Pordenone	2:0
Legnano — Portogruaro	LO
Lignano — Ponziana	LI
Montebelluna — Treviso	0:2
Triestina — Bassano	LO
LESTVICA
Legnano 8; Treviso in Adriese 6; Dolo. Pordenone, Portogruaro in Lignano 5; Audace, Coneglianese in Ponziana 4; Bassano. Caorle, Pro Gorizia, Thiene in Triestina 3; Sanpietrese in Montebelluna 2; Rovigo 1.
PRIHODNJE 5. KOLO (20.10.)
/. ZVEZNA LICA
IZIDI 10. KOLA
Sarajevo — Partizan	2:1
Olimpija — Željezničar	1:1
Bor — Hajduk	0:0
Proleter — Čelik	1:0
Sloboda — Beograd	4:2
Vardar — Radnički (N)	1:0
C. zvezda — Velež	1:0
Rijeka — Dinamo	1:1
Vojvodina — Radnički (K)	0:0
LESTVICA	
Crvena zvezda 16; Hajduk	15; Voj-
vodina in Sloboda 13; Beograd. Vardar in Radnički (N) 11; Sarajevo 10; željezničar. Dinamo, Olimpija, Rije-ka in Radnički (K) 9; Čelik 8; Velež, Partizan in Proleter 7; Bor 6.
PRIHODNJE 11. KOLO (20.10.)
2 ZVEZNA LICA
IZIDI 10. KOLA
Famos	— Novi Sad	0:0
Kozara	— Varteks	2:1
Zagreb	— Crvenka	5:0
Jedinstvo — Karlovac		0:2
Iskra -	- Bačka —	2:0
Igman	— Rudar	5:0
Vrbas	— Leotar	1:1
Osijek	— Maribor	1:1
Šibenik	— Borac	0:1
LESTVICA
Zagreb 15; Borac 14; Iskra 13; Crvenka in Maribor 12; Varteks in Šibenik 11; Igman, Karlovac, Famos, Lectar in Bačka 10; Novi Sad in Osijek 9; Kozara. Vrbas in Jedinstvo 8; Rudar 0.
PRIHODNJE 11. KOLO (20.10.)
Borac — Famos, Maribor — Šibenik, Leotar — Osijek. Rudar — Vrbas, Bačka — Igman. Karlovac — Iskra, Crvenka — Jedinstvo, Var-tekst — Zagreb, Novi Sad — Kozara.
SLOVENSKA LICA
IZIDI 8. KOLA
Drava —	Nafta	4:1
Mercator	— Mura	5:3
Pohorje -	- Izola	1:1
Ilirija —	Slavija	4:2
Koper —	Ljubljana	1:1
Slovan —	Kladivar	2:4
železničar	— Vozila	1:0
LESTVICA
Mercator 16; Mura in Ilirija 12; Kladi var 9; Drava in Pohorje 8; Sla-vija, Slovan, Koper in Vozila 7; Ljubljana 6; Izola 5; Železničar in Nafta 4.
PRIHODNJE 9. KOLO (20.10.) Vozila — Drava, Kladivar — Železničar. Ljubljana — Slovan, Slavi-ja — Koper, Izola — Ilirija. Mura — Pohorje, Nafta — Mercator.
7 zadetkov:
Savič (CZ)
6 zadetkov:
Jerkovič (Ha.)
5 zadetkov:
Jankovič (Žel.), Susič (Sa.). Geča Sl.)
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LICA
Adria —	IZIDI 7. KOLA Triglav	1:0
Tabor —	Kamnik	3:0
Sava —	Jadran	4:0
Primorje	- LTH	4:1
Usnjar -	- Litija	1:1
Tržič —	Renče	3:1
LESTVICA
Litija 13, Primorje 11. Kamnik 9, LTH in Adria 8, Usnjar 7, Tabor, Renče in Tržič 6, Jadran 4, Triglav in Sava 3.
PRIHODNJE 8 KOLO (20.10.)
Triglav — Renče, Litija — Tržič, LTH — Usnjar, Jadran — Primorje, Kamnik — Sava, Adria — Tabor.
4 zadetke'
Iblak m žungul (Ha.), Jurišič In Popivoda (01), V. Petrovič (CZ), Ba-levič, Halilhodžič in Vladič (Ve.), Tukša (Di.), Ličinar (Voj.), Stefanovič in Zec (Bg.)
Bassano — Caorle, Ponziana — Adriese. Pordenone — Coneglianese, Portogruaro *— Montebelluna, Pro Gorizia — Dolo, Rovigo — Triestina. Sanpietrese — Lignano, Thiene — Le-gnago, Treviso — Audace.
Radnički (N) — Crvena zvezda. Velež — Olimpija, Radnički (K) — Bor, Dinamo — Vojvodina, Željezničar — Rijeka, Partizan — Vardar, Beograd
—	Sarajevo, Čelik — Sloboda. Hajduk
—	Proleter.
Najboljši strelci 1. zvezne lige
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Kriška Vesna prejela pol ducata golov Nobena slovenska enajsterica ni zmagala
v
Edino točko za zamejske ekipe je v Standrežu osvojila Juventina
PRED KONCEM OB TOČKO Juventina — Campanelle 1:1 (1:0)
JUVENTINA: Zežlin (Černič), Ta-7®J> Culot, Nanut, Brescia, Makuc Wakin), Uras, Marvin, Ferletič,
Tavčar, Sirk.
D ČAMP AN ELLE : Ferluga, Olivo, pibarich, Castellano, Razza, De Klz' Mossi, Sain, Rupini, Bellano-va, Brandolin.
SODNIK: Pasian iz Concordia Saettaria.
STRELCA: v 35. min. p.p. Mar-Vla. v 44. min. d.p. Brandolin.
Usoda je hotela, da ni Juventina tudi v tej tekmi obdržala obeh točk, cePrav je to izgledalo mogoče do £adnje minute pred koncem tekme, ko so gostje prišli do izenačenja.
Tekma se je pričela precej do-bj0 za domačine. Ti so imeli v Marvinu igralca, ki je s svojimi Predložki pripravljal štandreškim napadalcem izredne priložnosti za Sol. Sam pa je dosegel dva res le-P3 zadetka s prostima streloma (enega je sodnik razveljavil zaradi nedovoljenega položaja Jakina). y 35. minuti so dosegli štnadrež-c! vodstvo s prostim strelom Mar-Y'na, ki je ukanil vratarja. Največ-la priložnost se je Juventini ponudila v 42. minuti, a Uras, sam pred vratarjem, ni utegnil poslati žoge v mrežo.
v drugem polčasu so postali go- O poteku igre ni kaj
.................................
stje bolj nevarni, kljub temu pa Juventina ni nehala napadati.
Vse je kazalo, da bodo domačini obdržali svoje vodstvo dc konca, ko je prišlo do presenečenja minuto pred zaključkom tekme. Zaradi nepazljivosti štandreške obrambe je Brandolin žogo roslal v mrežo.
P. K.
KATASTROFA V KRIŽU
Vesna — Portuale	0:6
VESNA: Košuta IL, Visintin, Botti, Germani, Verzier (Košuta L), Skrem, Degrassi, Valente, Keleme-nič, Bortolotti, Samec, 12. R. Tence.
PORTUALE: Nardin (Brovia), Petronio, Butti, Rozza, Cermeli, Te-sevich, Jacopino, Vižintin, Bonnes. Novel (Simeone).
Sodnik: Glavina (TS).
Strelci: Vižintin, Jacopino (3), Novel in Simeone.
Gledalcev: 200.
Vesna je v nedeljo doživela pravo katastrolo, kakršne v Križu še ne pomnijo, čeprav so Križani nastopili okrnjeni (manjkali so namreč Sandor in Boris Tence, Milič in Caharija) nimajo domačini opravičila za tako porazno igro, predvsem v obrambi. Mnogo pod pričakovanjem sta zaigrala tudi novinca Bortolotti in Samec, tako da je slika nedeljske ekipe v vsakem pogledu negativna.
povedati.
kajti sam rezultat že vse pove. Vsi zaradi požrtvovalnosti in borbenosti
upi Križanov so zdaj naperjeni na prihodnje nastope, kjer bodo morali na vsak način dokazati, da je tako pekoč poraz le golo naključje.
Sandor
REMI BI BIL PRAVIČNEJŠI Zarja — Edera 0:1 (0:0)
ZARJA: Favento, Metlika, Darijo Marc, Sanese, Stojan Križmančič, Vojko Križmančič, Žagar, Poropat, Co-dagnone, Rudi Marc, Grahonja.
EDERA:	Medin, Velja, Preprost,
Cicivizzo, Bintus, Belič, Gardoc, Gro-čič, Mezdani, Volk, Vilini.
SODNIK: Vido iz Trsta.
SRELEC: v 37. min. d.p. Gardoc.
Pred maloštevilnim občinstvom je v nedeljo Zarja prvič v letošnjem prvenstvu okusila poraz proti Ederi. že od vsega začetka so domači igralci prevladovali in so v prvih minutah spravili večkrat igralce Edere v zagato. V tej tekmi je bilo čutiti pomanjkanje igralca Zarje Bonija. ki igra srednjega napadalca. Boni namreč zna izkoristiti številne predlož-ke krilcev. V nedeljski tekmi tega pa nismo videli. Domačini so igrali dokaj živčno, napadali so brezidejno, tako da je bila naloga tržaških branilcev lažja. Vse je kazalo, da se bosta ekipi poslovili pri neodločenem izidu, ko so gostje naključno prišli do gola. Bila je to hladna prha za bazoviške nogometaše, ki bi
povsem zaslužili izenačenje.
R. A.
V MLADINSKIH NOGOMETNIH LIGAH
Katastrofa Primorja v Trstu med mladinci in naraščajniki
Breg in Vesna osvojila ves izkupiček * Naše ekipe na Goriškem tokrat neuspešne tudi med naraščajniki
MLADINCI
Union — Rosandra Zerial 1:1
(1:0)
UNION:	Chilkcott, Del Bosco,
Ursini, Mangano, Gliona, Boschet-«• Galli (Siila), Košuta, Ancona, Golja, Lapi.
ROSANDRA ZERIAL: Morisaniv Sestan, Zuccheri, Chiccaro, Genova, Ruzzai, Lattanzio, Fontanella, Au-bero, Zanzarelli, Zohil, 13 Della Luce.
STRELCA: v 6. min. Colja, v 29. •rin. Chiccaro.
Igra je bila ves čas živahna in Uravnovešena, kar kaže tudi izid. Union je povedel z mladim Coljo, ju je lepo preigral dva nasprotna branilca in streljal v mrežo. Union j® ves prvi polčas igral požrtvovalno v obrambi in na sredini igrišča, nePad pa ni pokazal vsega svojega Stanja.
V	drugem polčasu je pihal veter Rodlonjercem v obraz in so se morali 'precej truditi, da so obvladali ž°go. Obramba se je v tem delu tekme res izkazala. Rosandra je iz Protinapada presenetila vso Unionovo obrambo in Chiccara je nato Preko vratarja v loku podal žogo v vrata. Tik pred koncem tekme jR šel močan strel Ancone tik čez Prečko ven.
Rezultat te tekme je vsekakor realen in je igra zadovoljila tudi gledalce.
Mauro
Primorec — Libertas Trst 1:1
(0:1)
PRIMOREC: Valter Malalan, E-dvin Kralj, Walter Milkovič, (v 30. |nin. d.p. Igor Malalan), Darko Kralj, Igor Kralj, Bak, Mauro Kralj, Angelo Milkovič, Stojkovič. Gratti, Pino Kralj, 12 Grgič, 14
Cibič.
LIBERTAS:	Hrvatin, Bartolin,
Scarzia, Canziani, Chiconi, D’Aglio, Palomba, Perin, Benčič, Ciacchi.
, STRELCA: v 33. min. p.p. Palomba, v 3. min. d.p. Darko Kralj 12 enajstmetrovke.
SODNIK: Gizdavcich.
Trebenski mladinci so iztrgali dragoceno točko ekipi Libertasa iz Tr-sta. Nastopili so brez izključenega Križmančiča, kar se jim je znatno Poznalo na sredini igrišča.
, V prvem polčasu so igrali z burlo v hrbet, kar pa niso znali izkoristiti. Dosegli so pač dva gola v 28. in 30. minuti (z Bakom), a sod-hik je oba razveljavil. Nasprotno, Pa so prav gostje povedli v 33. min. s Palombom.
V	drugem polčasu so Trebenci *ačeli takoj napadati, da bi izenačili. V tretji minuti je sodnik dosodil enajstmetrovko (zaradi prekrška nad Maurom Kraljem). Streljal j° Darko Kralj in izenačil.
B. K..
Vesna — Edera 1:2 (0:2)
VESNA: Eva, Merluzzi, Zuliani, Lonza, Puglia. Peric, Sedmak, Fer-•uga. Zucca, Biagi, Russignan, 13. P- Košuta.	.
EDERA: Ciuffi, Soccavo, Cherri, Giureevich. Modersich, A. Stara-ce, Stocovaz, M. Starace, Monzon, Rinatelli, Lanieri.
Sodnik: Radin (TS).
Koti: 3:6.
Strelci- M. Starec (E) v 30. p.p. 'n 20. min. d.p., P. Košuta v 38. ruin. d.p..
Edera je zasluženo premagala Vesno, ki je zaigrala res slabo. Domačini so skozi celo tekmo igrali zelo nepovezano, predvsem na sre-
dini igrišča, kjer je bil požrtvovalni kapetan Lonza preveč osamljen. Tudi obramba je zašla v slab dan. tako da so imeli napadalei gostov številne priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti.
O poteku tekme ni mnogo povedati, kajti Tržačani so z lahkoto nadzirali nasprotnike,- katerim je uspelo le redkokdaj ogrožata vratarja gostov.
Sandor
Žerjal, Guštin, Pipan, Degrassi (Sosič).
PONZIANA: Colautti, Cataruzza, Pecile, Gregori, Braicovich, Vec-chiet, Modugno, Pedrocchi. Rocco, Cesar, Toskan.
Sodnik: Stubel (TS).
Strelci: Žerjal (V) v 27. min.
p:p. in 30 min. d.jj., Ppdrocchi (P) v 27. d.p. iz ecjjjtmgpo
Cremcaffè — Primorje 5:0 (3:0)
CREMCAFFÈ: Carli, Consoli, Sul-lich, Puzzer, Bartoli, Del Bono, Bertoni, Andreutti, Zacchigna, Budicin, Bolzano.
PRIMORJE: Purič, Cok, Stoka, Trobec, Verša, Persi, Albi, Milič, Schillero, Kralj, Maestrutti.
Strelci: Del Bono, Zacchigna (2 gola). Del Bono (2) in Budicin (2). Sodnik: Pizza.
Na blatnem igrišču pri Sv. Sergiju so mladinci Primorja šli poraženi z igrišča z visokim izidom 5:0. Rezultat priča, da naši nogometaši niso bili kos nasprotniku. Tekma se je praktično končala že v uvednih potezah, saj je bil rezultat po K) minutah igre 3:0 za domačine. Nobena reakcija «rdeče-rumenih» ni doprinesla, da bi Tržačani ne prišli v nadaljevanju do zadetka še dvakrat.	H. V.
NARAŠČAJNIKI Breg — Libertas Rocol 3:0 (1:0)
BREG: Mauri, Crevatin, M. Kuret, Grisonič, Novello, Kalin, Sancin. D. Kuret, Ferluga, Klun, Lo-vrečič.
LIBERTAS ROCOL: Grison, Stella, Gregoretti, Schiavon, Bianco, Lucia, Fomasaro, Cocolo, Faccione, Pianella, Ruta, 13. Oblak.
Strelci: Klun, Krevatin, Kalin. Sodnik: Mapeli.
Bregovi naraščajniki so zabeležili tretjo zaporedno zmago in so tako ostali na vrhu lestvice. Libertas se je boril enakovredno samo v prvem polčasu.
Drugi del tekme je potekel v znamenju absolutne premoči «plavili», ki so ustvarili obilico priložnosti. Čeprav je tekmo ovirala burja, je bila prikazana igra na dostojni tehnični in agonistični ravni.
JOLO
Cremcaffè — Primorje 4:0
(1:0)
CREMCAFFÈ: Muha, Favaretto, Chersiglia, Polli, Bacci, Valentino, Flego, Campedelli, Maffiona, Carene, Loiacono, Andreutti, Goos.
PRIMORJE: Adamič, Zampa, Rupel, Ciullini, Zezin, Briščik. Claudio, Štoka, Terčič.
Sodnik: Rojac.
Strelci: Polli, Campedelli. Maf-
fione.
Naraščajniki Primorja so na tujem izgubili s solidnejšo ekipo Cremcaffè ja s 4:0. «Rdeče-rumeni» niso mogli računati na kaj več, saj so nastopili na igrišču le v devetih. Domačini so bili celo tekmo v stalni premoči, Prosečani so se branili uspešno le v prvem polčasu. V nadaljevanju pa je premoč domočinov prišla do izraza, tako da je moral Adamič kloniti še trikrat.
H. V.
Vesna — Ponzlana 2:1 (1:0)
VESNA: Bubnič. Kovačič, Zucca Eva, M. Košuta, Slatič, Potleca
Prvi poraz
Sagrado — Primorje 2:0 (1:0)
SAGRADO: Bon, Savorgnan, Furlan, Boscarol, Buttignon, Sgubin, Gismano, Valente, Visintin, Gere-bizza, Tosetto.
PRIMORJE:	Kapun, Cimolino,
Race, Tomizza, Sugan, Vatta, Barnaba, Guštin, Bolcich, Drioli, Rusija, 12 Štoka.
STRELCI: v 20. min. Tosetto, v 79. min. Gerebizza (ll-metrovka).
ovke,
Koti: 5:1.
Gledalcev: 60.
Mlada enajsterica kriške Vesne je v nedeljo zasluženo premagala Ponziano in tako obdržala prvo mesto na lestvici. Domačini so predvsem v p.p. nadigrali nasprotnike, katerim ni preostalo drugega kot groba obrambna igra.
V	drugem delu igre so «plavi»
še ostreje pritisnili na tržaška vrata, a do zmagovitega gola so prišli v zadnji minuti po zaslugi razpoloženega Žerjala.	Sandor
Union — Montuzza 1:2 (1:0)
UNION: Lizzi, Zara, Brossi, Stulle, Čepar L, Sassi, Čepar II., Čok, Esposito, Benčič IL, Krevatin.
MONTUZZA: Dudine, Mauro, Di Monte, Balestieri, Marcucci L, Ma-raspin, Romano, Scarda, Marcucci H., Baricelli, Pagnot, 12 Furlan, 13 Ferfoglia.
STRELCI: v 11. min. Krevatin, v 21. min. Romano, v 25. min. Pagnot.
Vse je kazalo, da bo naraščajni-ška ekipa dosegla lahko zmago nad tržaško Montuzzo, saj so Podlonjer-ci dosegli prvi zadetek že v začetku tekme, čeprav s pomočjo vetra, saj je «piavo - rumenim» ves prvi polčas pihala burja v hrbet.
V	drugem polčasu so gostje najprej izenačili, ko so s prostim strelom presenetili vratarja. Drugemu zadetku pa je spet botrovala burja, ki je šibko podano žogo potisnila v mrežo.
Mauro
Mladost — Staranzano	0:2
loženo)
Audax — Juventina	3:1
ZAČETNIKI Piedimonte — Juventina (od-
Devetnajst golov predstavlja živo sliko nedeljskega presenetljivega tretjega kola 2. a-materske lige, kjer je nepremagljivost obdržalo le šest ekip. Nepričakovano sta namreč klonili enajsterici Flaminia in Libertasa. Pravo katastrofo pred domačim občinstvom je doživela Vesna. Zarja je v zaključnem delu podlegla Ederi, Primorje pa ni zdržalo v Sagradu.
Od naših enajsteric se je «rešila» le Juventina, ki pa si je (spet) minuto pred koncem zapravila zasluženo zmago.
Presenečenje dneva predstavlja dejstvo, da je na domačih tleh zmagal le Sagrado, pet tekem se je končalo v korist gostiteljev, dve tekmi pa sta končali brez zmagovalca. Iz tega je razvidno, da je bil nedeljski izkupiček za gostujoče ekipe precej obilen, saj so odnesle 12 od 16 razpoložljivih točk, kar predstavlja pravi rekord.
IZIDI
Zarja - Edera	0:1
Giarizzole - Duino	0:1
Libertas - Costalunga	0:2
Stock - S. Anna	1:1
Juventina - Campanelle 1:1 Sagrado - Primorje	2:0
Flaminio - Isonzo	0:3
Vesna - Portuale	0:6
LESTVICA
Isonzo, Edera	5
Portuale, Costalunga	4
Sagrado, Stock, Flaminio, Juventina, S. Anna, Campanelle	3
Zarja, Libertas, Primorje, Vesna	2
Giarizzole	1
j PRIHODNJE KOLO WAnna. - VesnòTl I
Portuale - Flaminio Primorje - Giarizzole Costalunga - Stock Campanelle - Libertas Duino - Sagrado Edera - Juventina Isonzo - Zarja
B. R.
je spet odpovedal, Tomizza in Drioli pa nista bila kos domačinom, ki so prav na tem delu igrišča bili v številčni premoči, upoštevajoč, da so branilci Sagrada večkrat priskočili na pomoč krilcem. S takim sistemom igre prav gotovo ni bilo mogoče mnogo pričakovati od «rdeče-rumenih», ki po treh nedeljah še niso spravili v mrežo nasprotnikov niti enega gola. Za trenerja Vatto se tako po 270 minutah igre v letošnjem prvenstvu postavljajo prvi problemi, ki jih bo moral kmalu rešiti, sicer se lahko enajsterica Primorja znajde v nevarnih vodah, kar seveda nihče ni predvideval.
B. R.
KONJSKI SPORT
Alpinistična sezona (vsaj letna) je praktično zaključena. Tržaško SPD v zadnjih letih na tem področju ni uspelo vzgojiti večjega števila plezalcev. Plezanje, kot vrhunski izraz gorohodstva, pa je vsekakor aktivnost, ki mora biti cilj vsakega planinskega društva. Prav zato bo tudi planinska mladinska šola, ki jo namerava obuditi k življenju SPD T pomemben prispevek k naporom, da bi v nekaj letih ponovno naša mladina poprijela za vrvi, kline in kladivo ter preskusila svoje moči na gorskih strminah. (Na sliki:
plezalni tečaj SPDT v Glinščici)
RIM, 14. — Tri osebe so bile ranjene med včerajšnjimi izgredi na hipodromu Tor di Valle, ko so sodniki razveljavili zmago konja Bare-celle in so gledalci začeli protestirati, saj so nekateri zgubili precejšnje vsoče denarja, ki jim ga je prinesla neregularna zmaga tega konja.
TOKIO, 14. — Na mednarodnem teniškem odprtem turnirju v Tokiu je John Newcombe osvojil prvo mesto po zmagi nad rojakom Kenom Rosewallom s 3:6, 6:2, 6:3.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMimniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiuiiiiHiiiiiiMKnmHiMiiniiiiiiniimiiMiiiiiiiimil
V L KOL£ NOGOMETNEGA PRVENSTVA 3. AMATERSKE LIGE
Pozitiven obračun nedeljskih srečanj za slovenske enajsterice na Tržaškem
Razen Olimpije (remi) so vse zmagale - Poraz Sovodenj in Mladosti na Goriškem
SODNIK: Beltrame iz Gorice. Primorje je v Zagraju doživelo prvi poraz letošnjega prvenstva. Izid srečanja je vsekakor pravilen, saj so imeli domačini vedno pobudo v svojih rokah. Primorje je tudi v tem srečanju potrdilo svojo hibo, to je neučinkovit napad, v katerem se je morda izkazal le Rustja, medtem ko Barnaba in Bolcich (poleg tega, da se nista vživela v igro) nista nikoli resneje zaposlila nasprotnika, tako da so branilci Sagrada z lahkoto odbili vsak poskus Primorja. To se je seveda maščevalo na sredini igrišča, kjer Primorje ni moglo organizirati svoje vrste. Mladi Guštin
iiiiiiiimniiifiiiiiiitiiiiiHHHiiussžimiiiiiiiiiimiiiiii
OBVESTILA
ŠD Sokol iz Nabrežine sporoča, da bo telovadni tečaj za osnovnošolske otroke ob ponedeljkih in petkih v občinski telovadnici. Začel se bo v petek, 18. oktobra: 1. skupina (1. in 2. razred) naj se zglasi ob 14.30, 2. skupina (3., 4. in 5. razred) pa ob 15.15.
Tečaj rekreacijske in predsmu-čarske telovadbe zo odrasle se bo začel v soboto, 23. oktobra, ob 21. uri.
ŠD Sokol vabi mladinke (letnik 1961/64), ki bi rade začele igrati odbojko, naj se javijo v soboto, 19. oktobra, ob 15. uri v občinski telovadnici v Nabrežini.
SOLIDNI BREŽANI
Breg — Libertas Rocol 2:0
(1:0)
BREG: Babuder, Rodella, Sancin, Sovič, Bandi, Marchesich, Bržan, Krmec, Jež, Gasperutti, Strnad.
LIBERTAS ROCOL:	Zacchigna,
Savi,, Geràol, Toffanin, Coscia, Miss, Rovina, Di Tommaso, Nelli, Busletta, Ligotti.
Strelec: Bržan v 19. in 72. min.
Z dvema goloma (tokrat zelo prisebnega Bržana) so «plavi» spravili na kolena razmeroma šibki Libertas (Rocol). Brežani so bili predvsem solidni na sredini igrišča, kjer je blestel Marchesich, medtem ko se bodo morali v napadu in v obrambi še nekoliko popraviti. Rezultat je vsekakor pravičen, saj so poleg obeh zadetkov, dvakrat zadeli vratnico, medtem ko je bil Babuder le enkrat resneje ogrožen.
IST
ZASLUŽEN USPEH
Virtus — Primorec 0:2 (0:0)
VIRTUS: Bispiuta, Scotti, Balla-rin, Giotto, Corsi, Capitagno, Mo-zetti. Biglia, Brezigar, Cardea, Ne-nardi.
PRIMOREC: Vladimir Kralj, Sluga, Apatico, Sosič, Čuk, Križmančič, Husu, Možina, Pavel Kralj, Manzutto, Mauro Kralj, 13 Kovačevič.
STRELCA: v 1. min. d.p. Možina, v 25. min. d.p. Pavel Kralj.
SODNIK: Rizotti iz Trsta.
Primorec je dobro začel letošnje prvenstvo 3. amaterske lige. Zasluženo je premagal ekipo Virtusa (v gosteh). Tekmo na proseškem igrišču je nekoliko ovirala burja. Trebenci so vso tekmo gospodarili na igrišču. V prvem polčasu so i-grali proti burji, a so bili vseeno stalno v napadu. Zapravili so si tudi nekaj dobrih priložnosti. V d. p. so z burjo v hrbet povedli že v prvi minuti z Možino, ki je poslal žogo v mrežo naravnost iz kota. V 25. min. so dosegli še drugi gol s Pavlom Kraljem in tako zapečatili rezultat. Imeli so nato pre-
..................................Ululili....m.........m............................................................................................
ODBOJKA
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V MEHIKI
Italija v prvi izločilni tekmi položila orožje pred Kubo
«Azzurri» so prve tri sete igrali izredno borbeno ■ Velik napredek Kube
CIUDAD MEXICO, 14. — V Mehiki se je včeraj začelo letošnje svetovno moško in žensko odbojkarsko prvenstvo.
V prvem srečanju izločilnega della tekmovanja je italijanska držav-Ina moška reprezentanca v tekmi s Kubo v Guadalajari doživela poraz. Kubanci so namreč premagali Italijane z izidom 3:1 (15:13, 13:15, 15:13, 15:2).
Kot kaže sam izit. posameznih nizov, so italijanski reprezentanti v začetku igrali izredno borbeno in so morali domačini do kraja napeti svoje sile, da so jim lahko v tem . delu tekme odvzeli dva seta. V nadaljevanju, v četrtem nizu, pa je
italijansko moštvo povsem popustilo, saj je osvojilo bori dve točki.
Kljub porazu ne bi mogli reči, da so «azzurri» igrali slabo. Kuba je bila zanje premočan nasprotnik, vendar pa so v borbi proti njej zlasti Paolo Montorsi, Daniele Donato in Antonio Alessandro pokazali dobro in ostro odbojko.
Tekma je bila tudi sicer živahna in napeta, občinstvo pa je ves čas — kot je bilo tudi pričakovati — viharno spodbujalo reprezentanco Kube, za katero menijo poznavalci, da ni le med najmočnejšimi v svoji izločilni skupini, ampak na svetovnem prvenstvu sploh. Kubanci so torej tudi v odbojki (podobno kot v
košarki, atletiki, boksu in drugod) opravili v zadnjih letih izreden napredek in predstavljajo na ameriški celini (čeprav žive na otoku) zato nekako «športno Vzhodno Nemčijo», V isti skupini z Italijo in Kubo igrata še Vzhodna Nemčija in Venezuela.
Še nekaj drugih včerajšnjih izidov:
MOŠKI
Tijuana: Japonska - Kanada 3:0 Ciudad Mexico: Nizozemska - Tunizija 3:0
Monterrey: Brazilija - Francija 3:0 Toluca: Sovjetska zveza - ZDA 3:0
cej priložnosti, a so bili pri streljanju na vrata netočni.
B. K.
VSO TEKMO BOLJŠI
Gaja — Pellicana 4:1 (3:1)
GAJA: Kante, Stranščak, E. Grgič, Sosič, Savarin, Gojča, B. Grgič, Baldassin, Vrše, Rišmondo (Čuk), Kalc, 12 Naturai.
PELLICANA:	Spinetti, Tumia,
Russian, Parodi, Giombetti, Orfano, Messina, Pennone, Coloni, Bonelli, De Lorenzo, Suplina.
STRELCI: v 5. in 25. min. p.p. Kalc in v 27. in 35. min. d.p. B. Grgič B.
GLEDALCEV: okrog 100.
KOTI: 8:3 za Ga jo.
SODNIK: Maiole iz Trsta.
Gaja je v svojem prvem nastopu v višji ligi, po zelo dobri igri visoko premagala Tržačane in to predvsem po zaslugi kompaktne igre. Gostje res niso bili kos domačinom, ki so si že pred odmorom priborili precejšnjo prednost. Tako je Kalc že v peti minuti dosegel vodilni zadetek.
«Zeleno-rumeni» so se hitro gibali na sredini igrišča in veliko igrali prek kril, Kalc in B. Grgič sta bila nedvomno najboljša na igrišču in sta tudi dosegla po dva zadetka.
Razmerje moči na igrišču je tudi v nadaljevanju ostalo nespremenjeno: nogometaši Gaje so ves čas napadali, tako da so imeli vsaj še dvakrat zrelo priložnost za gol. Da so domačini vso tekmo prevladovali pove tudi to, da so gostje streljali na vrata samo šestkrat in njihov poraz bi bil lahko še višji.
D. G.
ZMAGA NAD NOVINCI
Union — Acconciatori 2:0
UNION: Tessaris, Del Zio, Bono-molo, Vidal, Benčič L, Sartori, Vicini, Nadlišek, D’Angolo, Paludetti, Attini, 12 Vedana, 13 Daris, 14 Ap-polonio.
ACCONCIATORI:	De Bernardi,
Carciatti, Cino, Reparati, Bagatin, Modolo, Argentini, Scala, Rossi, Mamilo, Bratos, 12 Ret, 13 Bazzara.
STRELCA: D’Agnolo in Paludetto.
Članska ekipa Uniona je v nedeljo premagala novoustanovljeno e-najsterico Acconciatori. V prvem polčasu sta obe enajsterici igrali precej zmedeno, vendar pa so prevladovali domačini (čeprav so igrali proti vetru). Premoč Uniona je bilo opaziti zlasti na sredini igrišča, kjer je izstopal mladi Paludetto. Omeniti moramo, da je v 1. polčasu Unionov vratar z odličnim skokom rešil svoja vrata pred zanesljivim golom.
V drugem polčasu je veter pihal Unionovim igralcem v hrbet in jim je tako pomagal, da so dosegli dva zadetka. Paludetti pa je moral prav tedaj, ko je dosegel svoj gol, zapustiti igrišče, ker se je poškodoval
Mauro
PRAVIČEN IZID
Roianese — Olimpija 2:2 (0:1)
ROIANESE: Mora, Rebula, Ser-gon, Pauluzzi, Borstner, Fabi, Zu-žič, Posru, Merchesich, Santelli, Roccia
OLIMPIJA: Kante, Paoletti. Rebula, Pertot, Bukavec, žužič, Del Bene, Germani (d.p. Daneu), Milič, Bezin, Blažina.
Strelci: v p.p. v 4. min. Sergon, v d.p. 3. min. Milič, 37. min. d.p. Santelli.
Rezultat je pravičen, vendar ne zadovoljuje ekipe iz Gabrovca, saj
bi z mirnejšo igro lahko brez večjih težav pobrala obe točki. Tekma se je vsekakor začela dobro za goste, ki so si v prvem delu s hitrimi napadi ustvarili stoodstotne priložnosti, ki pa so jih po nerodnosti zapravili. Že v 4. min. je bila Olimpija v vodstvu z avtogolom nasprotnega branilca. Napadalci iz Gabrovca se niso uspeli v odločilnih trenutkih dovolj zbrati ter izkoristiti priložnasti. Po prvem polčasu je v 3. min. Milič z nizkim strelom povišal na 2:0 in že je bilo videti, da je tekma odločena. Nekaj minut zatem pa je Roianese zmanjšal na 2:1. Tržačani so postajali nevarnejši. V 37. min. je nasprotnikom uspelo s hitrim prodorom Santellija postaviti dokončen rezultat.
E. K.
NIZKA RAVEN IGRE
Poggio — Sovodnje 2:1 (1:1)
SOVODNJE: Sušič (Provvidenti), Kovic, Marušič (Tomšič), Ferfolja, Gruden, Petejan, Pozzo, Sambo, Marson, P. Florenin, Zavadlav.
Gol za Sovodnje je dal Florenin.
V	nedeljo je ekipa iz Sovodenj klonila v Zdravščini. Igra ni bila na visoki tehnični ravni, posebno kar se tiče slovenske ekipe, ki je slabo igrala na majhnem in ozkem igrišču. Odsotnost veznega igralca Silvana Florenina je vsekakor oši-bila ekipo, ki ni imela dobre povezave med napadom in sredino igrišča. Tudi obramba se tokrat ni dobro izkazala, saj je zaradi njene negotovosti padel drugi gol, ki je dovolil domačinom, da so obdržali obe točki.
SLAB START
Mladost — Vilesse 0:2 (0:0)
MLADOST: S. Ferfolja, M. Devetak, Jarc, E. Ferfolja, Gellini, Gergolet, K. Ferfolja, Marizza (Visintin), Dužman, Francaros, Devetak.
VILESSE: Veliscig, Polentes, Bur-gnich, Defendi, Marizza, Zampare, Sclavnich, Zonch, Sudai, Menon in Contin.
SODNIK: Puin iz Romansa.
STRELCA: v 25. min. d.p. Menon, v 45. min. Budai.
OPOMBE: Koti 4:1 za Vilesse; gledalcev 250; sodnik je opomnil Dužmana, Jarca in Sclavnicha.
V	otvoritveni tekmi prvenstva 3. amaterske lige je Mladost pred številnim občinstvom slabo startala in doživela svoj prvi poraz. Tekma, ki se je odvijala na blatnem igrišču v Doberdobu, je bila precej težka, predvsem za Mladost, ki je naletela na močnega nasprotnika.
Domačini so v prvem polčasu dobro igrali in preprečili Furlanom, da bi neposredno ogrožali vratarja Ferfoljo.
V	drugem delu igre so gostje z grobo igro hoteli priti do zmage. Poškodovali so vrsto doberdobskih igralcev, med katerimi je moral vezni igralec Marizza zapustiti i-grišče. To je precej ošibilo domačo postavo. Vilesse je pričel ostreje pritiskati in je povedel v 25. minuti. V zadnji minuti pa so zaradi nesporazuma domače obrambe dosegli drugi gol
čer bo moštvo «under 23» ob 18.30 proti ekipi Masseseja. Ob 20. uri pa bo prvo italijansko nogometno moštvo opravilo lažji trening v srečanju z Reggiano. Obe tekmi bosta trajali po sedemdeset minut in bosta služili Bernardiniju za sestavo reprezentanc, ki se bosta novembra pomerili v raznih mednarodnih srečanjih.
TENIS
NASSAU. 14. - Igralci ZDA so r izločilnem srečanju severnoameriške cone za Davisov pokal premagali reprezentanco Karibskega otočja s 5:0.
V finala Izzivalcev v Moskvi
Tudi v 12. partiji med Karpovom in Korčnojcm nič novega
MOSKVA, 14. — Mednarodna šahovska velemojstra Viktor Korčnoj in Anatoli Karpov sta se v finalu izzivalcev svetovnega šahovskega prvaka v Moskvi v 24. potezi 12. partije sporazumela za pat.
Velemojstra sta doslej odigrala točno polovico predvidenih partij. Po dvanajstih je stanje tako: v dveh je zmagal Karpov, v desetih pa sta si točke razdelila na polovico. Stanje je torej še vedno 2:0 za Karpova.
Pričakovanja poznavalcev te igre se tako niso uresničila. Predvidevali so namreč, da se bo njun dvoboj končal predčasno (po petih dobljenih partijah enega ali drugega, kot sta obetala tudi sama), zdaj pa vse kaže (vsaj če bo. šlo še tako naprej), da bosta morala odigrati vseh štiriindvajset partij.
RIM, 14. — Italijanska nogometna državna reprezentanca ter mlado moštvo «under 23» bosta trenirala 30. oktobra v Firencah. Igralci se bodo zbrali pod vodstvom tehničnega komisarja Bernardinija 30. oktobra v Covercianu. Istega dne zve-
Na 2.015 km dolgi progi
Danes stari drugega avtomobilskega «Gira»
TURIN, 14. — Jutri bo startal v Turinu drugi avtomobilski «Giro» po Italiji, katerega se bodo udeležili nekateri izmed najbolj znanih avtomobilistov, kot svetovni podprvak Clay Regazzoni ter Italijani Arturo Merzario, Andrea de Adamich ter Mario Facetti. Preko sto posadk bo prispelo v petih etapah preko Imole, Misana, Vallelun-ge in Parme spet v Turin v soboto, 19. oktobra. Tekmovalci bodo morali prevoziti 2.015 km poti, v glavnem po navadnih cestah. 454 kilometrov bodo prevozili na dirkališču, 38,700 km pa navkreber na kronometer.
Največje težave pa bodo tekmovalci imeli s pripravo vozil za nastop na cesti in na zaprti progi, saj bi morale biti karakteristike avtomobilov precej drugačne. Predvsem pa bodo imele nastopajoče posadke preglavice z vožnjo po vzponih, kjer je pot vse prej kot dobra. Za zmago na tej drugi avtomobilski dirki po Italiji pa bi se morali v glavnem potegovati predstavniki na vozilih fiat - abarth, lan-c' de tomaso in porsche. Clay Regazzoni bo, skupno z Macalusom, tekmoval na fiatu «X-19».
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel, 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19 500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180 — din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišči 10/11 nad telefon 4ur
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpce: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali og asi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri
Stran 8
15. oktobra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
AMERIŠKI DRŽAVNIK ODPOTOVAL V ALŽIR
Nad Kissingerjevim obiskom senca sovjetske navzočnosti
Egiptovski zunanji minister Fahmi na pogovorih v Moskvi - Boj za petrolej
DAMASK, 14. — Danes popoldne je ameriški državni tajnik Henry Kissinger odpotoval iz Damaska v Alžir, potem ko se je pogovarjal s sirskim predsednikom Asadom.
Pred svojim odhodom iz Damaska je Kissinger izjavil: «Zahvaljujem se predsedniku Hafezu El Asadu ter zunanjemu ministru Abdelu Ha-limu Hadamu za sprejem, ki sta mi ga priredila. Vem, da sta v tem trenutku oba zapletena v zelo kočljive razmere. Skupaj z njima sem obravnaval ta vprašanja, prav tako kot sem jih obravnaval v Kairu v duhu možnosti rešitev sedanjega zapletenega vprašanja na Bližnjem vzhodu, kjer je treba rešiti prej ali slej perspektive miru.»
Kissinger je še dodal, da je pri svojih razgovorih naletel na razumevanje ter na stične točke, ki naj bi omogočile nadaljnje razgovore.
V zvezi z vsemi temi dogajanji na Bližnjem vzhodu pa je treba takoj omeniti obisk egiptovskega zunanjega ministra Ismaila Fahmija v Moskvi. Fahmi se bo v prihodnjih dneh sestal z visokimi sovjetskimi
državniki in državnimi predstavniki ter bo verjetno posredoval za obisk v Sovjetski zvezi egiptovskega predsednika Sadata.
Prav v tej zvezi nastaja vprašanje: ali bo Sadat prej šel v ZDA, ali pa v Sovjetsko zvezo? To vprašanje je zelo važno, ker bi zadevni odgovor mogel bistveno vplivati na odnose med velesilami in položajem v katerem živijo neuvrščene države.
Egipt je pred nekaj leti začel izvajati politiko, ki je bila v skladu z določenimi zahtevami ZDA. Egiptovski državniki so celo obdolžili Sovjetsko zvezo, da ni spoštovala sprejetih obvez. Trenje med obema državama se je vleklo precej časa, toda danes se zdi, da so se nesporazumi polegli in da je mogoče o-bravnavati pereča vprašanja na skupen način. Potovanje egiptovskega zunanjega ministra Fahmija v Sovjetsko zvezo ima zato prav ta pomen.
Na drugi strani pa ameriški državni tajnik Kissinger zagotavlja da je pomiritev na Bližnjem vzhodu tako rekoč že dosežena. Za razu-
•llluiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiim
NOVA ZAOSTRITEV NA SINDIKALNEM PODROČJU
Alia romeo grozi z dopolnilno blagajno polovici delavcev
V četrtek 4-urna stavka kot protest pro-ti nepopustljivemu stališču Confindustrie
RIM, 14. — Predstavniki zveze kovinarskih delavcev so se sestali s predsedstvom tovarne Alfa romeo, ki jim je orisalo vprašanja in težave, s katerimi se mora vodstvo avtomobilskega podjetja boriti v zadnjem času. Sestanka so se udeležili med drugimi predsednik Alfa romeo Cortesi ter trije generalni tajniki zveze kovinarskih delavcev Trentin, Benvenuto in Bentivoglio. V zvezi s potekom pogovorov je generalni tajnik Bentivoglio izjavil, da so predstavniki delodajalcev orisali položaj na ravni zaposlitve, ne da bi se spuščali v predvidevanja in ne da bi omenili števila delavcev, ki naj bi jih po nekaterih vesteh kaj kmalu vpisali v dopolnilno blagajno in tako sledili zgledu turinskega velikana Fiata. Ob koncu sestanka je bilo domenjeno, da bodo v teku tega tedna določili datum za ponovno srečanje. Tajništvo zveze kovinarskih delavcev FLM je tudi objavilo sporočilo, v katerem zagotavlja, da ima milanska tovarna namen vpisati 40 odst. delavcev, ki so zaposleni v njenih obratih v dopolnilno blagajno. Gre za izredno hud sklep, še zlasti ko prihaja s strani tovarne, ki obratuje z javnimi sred-
OBSTREUL JE ZENO KER MU NI PRIPRAVILA VEČERJE
Moški se po navadi znebijo zakonitih soprog iz dveh razlogov: ker se blazno zaljubijo v drugo žensko in jtw je Pfi tem razmerju zakonska družica v napoto, ali pa da bi podedovali ženino bogastvo.
Tako «tehtnih razlogov», da bi streljal proti ženi, 39-letni Orlando Bonaldo iz Padove ni imel, pa se je zadovoljil z veliko manjšim: streljal je proti ženi in jo hudo ranil, ker mu ni pripravila večerje. Možakar se je nato odpeljal s svojim avtom in nekaj ur blodil sem ter tja, dokler ni naletel na izvidnico karabinjerjev, katerim je ves nesrečen priznal zločin. Ženska, 32 letna Maria Teresa Taliani, ni bila mrtva kot je mislil Orlando: v besu je namreč slabo meril in jo le težje ranil.
stvi. S tem ukrepom, ki zaostruje družbeni in sindikalni položaj, skuša Alfa romeo skriti odgovornost za zgrešene načrte, ki jih je sprejela v sodelovanju z IRI. Pojutrišnjem se bo vsedržavna sindikalna koordinacijska skupina sestala z milanskim in neapeljskim sindikalnim tajništvom, da bi skupno določili oblike sindikalnega boja. Ob koncu naj omenimo. da ima skupina Alfa romeo približno 42 tisoč uslužbencev.
V teh dneh sklepajo v okviru sindikalnega gibanja o oblikah izvajanja 4-ume vsedržavne splošne stavke, ki so jo sindikalne organizacije oklicale za četrtek, 17. t.m., da bi podprli zahteve, ki so jih sindikati postavili Confindustrii glede izenačenja vrednosti točke draginjske doklade in obrambe ravni zaposlitve, ki jo je enostranska odločitev Fiata, da vpiše v dopolnilno blagajno več kot 70 tisoč delavcev, resno ogrozila. Stavka bo zadevala vse delavce industrije od kovinarjev do tekstilcev, kemijskih delavcev, gradbincev, tiskarjev in drugih. Poleg njih bodo
zainteresirani uslužbenci na področju trgovine in turizma, katerih delodajalci so zavrnili zahtevo sindikalnih organizacij, da bi jutri začeli s pogajanji o ovrednotenju vrednosti točke draginjske doklade. Stavke bodo povečini V jutranjih ùràH.
Danes so se v Rimu sestali predstavniki federacije CGIL, CISL in UIL ter delodajalcev javnega področja, ki so združeni v zvezi Intersind. Na dnevnem redu so tudi v tem primeru pogajanja o ovrednotenju točke draginjske doklade. Sindikalno delega-vijo vodijo generalni tajnik CGIL Lama, generalni tajnik UIL Vanni in zvezni tajnik CISL Camiti. Ob koncu je sindikalna delegacija izdelala poročilo o pogovorih, v katerem je rečeno, da sindikalni predstavniki ne morejo sprejeti okvirov gospodarske politike, v katerih so sobesedniki hoteli razpravljati. Kljub temu je sindikalna delegacija sprejela, da nadaljuje pogajanja 22. oktobra, ker je mnenja, da stališče delodajalcev ni dokončno In da dopušča še nekaj manevrskega prostora. Predstavniki Intersinda, ki jih je vodil predsednik Boyer, so tudi zahtevali, naj se o posledicah zvišanih stroškov, ki bi jih terjalo ovrednotenje točke draginjske doklade, izreče vlada. Gre za stališče, za katero so sindikalni predstavniki ugotovili, da je nesprejemljivo.
mevanje ameriških teženj pri reševanju vprašanj, ki zadevajo Bližnji vzhod pa moramo upoštevati predvsem eno od osnovnih silnic ameriške diplomacije: poskus, da si pribori na Bližnjem vzhodu energetske vire (petrolej) po najnižjih cenah. V tej smeri je Kissinger deloval v zadnjih dneh pri svojih razgovorih s predstavniki Saudske Arabije, ki izvaja precejšen vpliv na druge dežele, kjer se proizvaja nafta. Amerikancem gre predvsem za to, da bi si zagotovili petrolej po najnižjih cenah.
Osrednje vprašanje današnjega a-rabskega sveta zadeva sodelovanje arabskih držav na ženevski konferenci, ki ji je zaupana naloga rešitve krize na Bližnjem vzhodu. Medtem ko Sovjetska zveza in določen del arabskih držav zahtevajo čimprejšnjo sklicanje te konference, pa se je ZDA in drugi otepajo. Zamisel sovjetskih vrhov, da bi prišlo do čimprejšnjega sklicanja konference same, pa zahteva sporazum in hkratno navzočnost vseh arabskih partnerjev. V resnici pa so ti arabski partnerji precej razcepljeni. Kakšna je mera te razcepljenosti, bo dokazal bližnji «ra-batski vrh» arabskih držav, do katerega bo prišlo konec tega meseca. Tedaj bo stališče arabskih držav kolikor toliko izoblikovano.
Po «rabatskem vrhu» se bo državni tajnik Kissinger ponovno vrnil na Bližnji vzhod ter bo skušal povleči iz obstoječega stanja najboljše zaključke za ZDA in pogojno tudi za zahodno Evropo. Vsi so namreč zelo zainteresirani za znižanje cen petrolejskih proizvodov.
Na Bližnjem vzhodu se sedaj stopnjujejo hude napetosti, tako na notranji kot na zunanji ravni. Fah-mijev obisk v Moskvi jasno kaže, da se skuša Egipt znebiti močnega ameriškega pritiska, ki se je pravzaprav s svojimi obljubami in ponudbami tako rekoč popolnoma izjalovil. Egipčani niso prejeli od Amerikancev osnovnih pošiljk blaga, ki bi jim zagotovile normalno delovanje svojega gospodarstva. Tudi finančna pomoč je opešala. Zato ni prav nič čudno, če je zunanji minister Fahmi odpotoval v Sovjetsko zvezo, kjer naj bi navezal stike s sovjetskimi državniki.
Pomemben bo seveda odgovor, ki ga bo na vsa ta vprašanja podal «rabatski vrh». V tej zvezi je treba pripomniti, da je ameriški državni tajnik Kissinger opravil v teh dneh pravzaprav le poskusne stike z raznimi arabskimi državami. To pa je v skladu z zamislijo ameriškega tajnika, kakor tudi Fordove administracije, da se rešujejo vprašanja Bližnjega vzhoda s posameznimi stiki z raznimi državami na tem področju, kar je storil prav ameriški državni tajnik Kissinger. Ameriški poskus teži k temu, da bi prišlo do reševanja raznih vprašanj sporazumno z raznimi arabskimi državami.
«STRICI IN TETKE»
NA TV
Na tretjem televizijskem kanalu je koelnska televizijska postaja začela v nedeljo z nenavadnim programom, posvečenim možem in ženskam, ki iz raznih razlogov še niso našli družice oziroma druga in ki si ga strastno želijo. Nenavadni program z naslovom «Ne izključujemo možnosti poroke» ni navdušil zahtevnih televizijskih kritikov, ki so ocenili oddajo kot «najbolj neumno», kar jih je letos predvajala televizija, je pa naletela na dokaj ugoden odziv pri občinstvu.
Zamisel je zelo preprosta: konjeransje povabi prisilnega «strica ali tetko» na razgovor v studio, kjer kandidat oriše svoje težave in svoje življenje. Kdor je zainteresiran za poroko, mora pisati na upravo televizije, ki si je prevzela vlogo poročnega mešetarja, in ta bo organizirala sestanek.
Sodeč po prvih treh kandidatih, pa si je televizija naložila težko breme. Svetlolasa Angelika M., ločena in z dvema otrokoma, si je na primer zaželela moža, ki se ne bi razhudil, če bi se večkrat vračala pozno z družabnih večerov s prijatelji. Bodočemu kandidatu pa ne jamči, da bo tudi sama prav tako razumljiva, če se bo kdaj dalj časa zadržal v ženski družbi.
Z MNOŽIČNO UDELEŽBO BORCEV IZ VSEH KRAJEV PRIMORSKE
V Postojni svečano proslavili 30-letnico ustanovitve artilerijskih enot na Visu
Slavnostni govor je imel nekdanji poveljnik artilerijske brigade 26. dalmatinske udarne divizije Karel Miklavčič - Z zborovanja pozdrav tovarišu Titu
POSTOJNA, 14. — V nedeljo je bilo v Postojni zborovanje topničarjev prekomorcev posvečeno 30-letnici u-stanovitve artilerijske grupe brigade 8. korpusa na otoku Visu. Tovariškega srečanja se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število borcev iz vseh krajev Primorske, Istre, zamejstva in celo iz Dalmacije. V imenu odbora topničarjev, ki deluje pri občinskem odboru zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Postojna, je zborovanje pričel predsednik odbora tov. France Bitner, nato je udeležence pozdravil v imenu družbeno - političnih organizacij in skupščine občine Postojna sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov tov. Tušar.
Sledil je pozdrav Franja Turkoviča v imenu zveze borcev iz Istre, v imenu delegacije tržaških Slovencev pa je prisotne pozdravil Oskar Kju-der, nekdanji borec prve prekomorske brigade in pevovodja Tržaškega partizanskega pevskega zbora. O razvojni in borbeni poti artilerijskih prekomorskih enot je govoril tov. Karel
Miklavčič, nekdanji komandant artilerijske brigade 26. dalmatinske u-dame divizije, ki je uvodoma poudaril da je zgodovina formiranja, šolanja in oboroževanja prekomorskih artilerijskih enot tesno povezana z zgodovino prekomorskih brigad, ker so bili kadri za artilerijske enote pravzaprav sproti rekrutirani od borcev prekomorskih enot predvsem seveda tistih, ki so že kdaj poprej služili v topniških oddelkih bivše jugoslovanske ali italijanske vojske.
Poleg znanih imen Gravina in Carbonara v južni Italiji, je imel za prekomorce največji pomen otok Vis. Ta je mnogim borcem pomenil prvi korak v svobodo. Ko so Nemci zadnje dni leta 1943 med ostalimi dalmatinskimi otoki zasedli še Korčulo, je Vis ostal edini pomembnejši svobodni dalmatinski otok, ki ga je bilo treba po sklepu vrhovnega štaba utrditi in braniti. V začetku je poleg treh pehotnih brigad obrambo o-krepila še dokaj skromna artilerija, že decembra 1943 pa je bil ustanovljen štab artilerije otoka Visa, ki ga
SAIGON, 14. — V Južnem Vietnamu se nadaljujejo demonstracije proti predsedniku Thieuju, katerega ljudstvo in poslanci dolžijo samovoljnega vladanja. Dva poslanca sta v znak protesta zažgala v parlamentu pravilnik, dvajset še do pred kratkim vladi zvestih parlamentarcev pa je demonstriralo pred Thieujevo palačo v Saigonu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiua
NA III. TEKMOVANJU PEVSKIH ZBOROV
V Mariboru potrjena visoka raven slovenskega zborovskega petja
Lepo sta se uveljavila tudi oba zamejska zbora: «Mirko FMej» iz Gorice in «Vasilij Mirk» s Proseka-Kontovela
MARIBOR, 14. — Maribor se upravičeno ponaša tudi z nekaterimi zelo pomembnimi pobudami, ki spadajo v okvir enotnega slovenskega kulturnega prostora in zaslužijo, da bi jih tudi širša javnost bolje poznala in cenila. Med te pobude spada tudi tekmovanje, ki se v tem mestu vrši vsako drugo leto. To tekmovanje prirejata Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije in Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Maribora in se vrši pod pokroviteljstvom mariborske občinske skupščine.
V soboto in nedeljo je bilo že tretje tovrstno tekmovanje in lahko poudarimo, da je vsestransko še bolj uspelo od prvih dveh. Tudi v organizacijskem pogledu je bila ta prireditev brezhibna.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 19 pevskih zborov, med katerimi tudi dva iz zamejstva: Mirko Filej iz Gorice in Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela.
Tudi primorski del Slovenije je bil v Mariboru sorazmerno krepko zastopan. Tekmovali so naslednji primorski zbori: Svoboda iz Izole, ženski in mešani zbor iz Postojne, zbor Franc Zgonik iz Branika (Ri-hemberka) in zbor Ciril Silič iz Vrtojbe.
Že na samem začetku tekmovanja je kazalo, da bo «bitka» zelo zahtevna, saj so se nanjo vsi zbori skrbno pripravili. Tudi naloga ocenjevalne komisije — sestavljali so jo: skladatelj in docent Alojz Srebotnjak, dr. Franz Giegling iz Basla (Švica), skladatelj Srdjan Beric
iz Beograda in skladatelj Boris Ulrich iz Zagreba, predsedoval pa je dirigent Anton Nanut iz Ljubljane — prav gotovo ni bila enostavna. Komisija je ocenjevala intonacijo, zvok (izenačenost in zlitost glasov, dikcijo), interpretacijo (dinamiko, ritem, tempo, fraziranje in stil) in izvajalsko zahtevnost skladb.
Ženski zbori so tekmovali z obvezno skladbo «Veseli koledniki» Antona Lajovica ter še dvema prosto izbranima skladbama; moški zbori so tekmovali s skladbo «Spak» Antona Foersterja ter še dvema prosto izbranima skladbama; mešani zbori pa so tekmovali z obvezno skladbo «če rdeče rože zapade sneg» Josipa Pavčiča ter še dvema prosto izbranima skladbama. Vse prosto izbrane skladbe so morale imeti koncertni značaj in vsaj ena od teh je morala biti iz ustvarjalnosti XX. stoletja (iz slovenske ali jugoslovanske zborovske literature).
Vendar sta se na sam vrh prerinila samo dva zbora, ki sta prejela 90 odst. možnih ocenjevalnih točk. To sta; moški zbor Slava Klavora iz Maribora in komorni moški zbor iz Celja. Ta dva zbora sta prejela zlato plaketo mesta Maribor.
Zborov, ki so dosegli nad 80 odst. ocenjevalnih točk, je pet: ženski zbor iz Postojne, moški zbor Lira iz Kamnika, mešani zbor Svoboda iz Izole, komorni moški zbor iz Ptuja in akademski mešani zbor iz Kranja. Ti so prejeli srebrno plaketo mesta Maribor.
V skupino zborov, ki so dosegli nad 70 odst. možnih ocenjevalnih točk pa so se uvrstili naslednji : mešani zbor iz Postojne, mešani zbor Slavček iz Trbovelj, moški zbor Franc Zgonik iz Branika, mešani zbor Angel Besednjak iz Maribora. Vsi zbori, ki so se udeležili tekmovanja, so prejeli spminsko diplomo.
Zbor Vasilij,-. Mirk s Proseka-Kontovela je dosegel le nekaj desetin odstotka ocenjevalnih točk manj od zbora Mirko Filej iz Gorice. Toda že dejstvo, da je bil sprejet na tekmovanje in da se je uvrstil med najbolj znane slovenske zbore pomeni — tudi za pevce s Proseka-Kontovela stvarno priznanje ter spodbudo za nadaljnje delo, saj je res, kar je zapisal znani glasbeni pedagog in skladatelj Sa,no Vrem-šak, da mariborsko tekmovanje «išče še druge cilje, pripeljati nekdaj tako opevano slovensko zborovsko kulturo do novih, morda za zdaj še nedogledanih obzorij in viškov».
MIRKO KAPELJ
MILAN, 14. — Namestnik turinskega državnega pravdnika dr. Scia-raffa, ki vodi preiskavo o ponarejenih glasovnicah za «Canzonissi-ma 71» je danes zaslišal v Milanu enega od osumljencev, upravnika industrije EMI Corrada Bacchellija. V prihodnjih dneh bo pravdnik zaslišal tudi vrsto znanih popevkarjev, katerim je pred časom poslal sodna sporočila.
je vodil Karel Levičnik, priznani artilerijski strokovnjak in organizator artilerije na otoku Visu v VIII. korpusu in IV. armadi, že sredi februarja 1944 je obramba otoka bila dopolnjena z divizionom treh 100-milime-trskih baterij.
Na otok. so začeli prihajati tudi borci prekomorci iz Gravine in Carbonare. Prihajale so od tam že formirane grupe in cele enote. Prvi prekomorci so v artilerijske enote prišli že novembra 1943, ko je ob reorganizaciji I. prekomorske brigade bilo izločenih nad 500 specialistov, predvsem topničarjev. Kasneje je prišla skupina 150 topničarjev iz in. pre-morske brigade. Sledil je prihod na otok Vis več kompletnih artilerijskih divizionov kot so protitankovski, protiletalski ter več brdskih, haubičnih motoriziranih divizionov. V šolskem dopolnilnem divizionu na Visu so se nekdanji stari topničarji pomešani z novimi borci, urili v uporabi artilerijskega orožja dan in noč. Pouk je bil skrajšan na minimum in je trajal 15 do 20 dni, namesto najmanj treh mesecev.
Na novo formirane, izvežbane in opremljene artilerijske enote so bile nato takoj poslane v sestavo korpus-nih enot, ki so se borile na celini. Tako sta bili dve bateriji pripeljani z Visa v Brindisi v Italijo, odtod pa v Črno goro v sestavo I. proletarskega korpusa. Tretja baterija je bila poslana na letališče pri Gadckem ter je bila dodeljena XXIX. hercegovski diviziji, četrta baterija je bila po slana na otok Bašman v pomoč pehotnim enotam. En divizion je bil poslan iz Gravine v Dubrovnik za II. korpus. Moštvo in poveljniški kader omenjenih artilerijskih enot so tvorili skoraj izključno naši Primorci in I-strani. Izbrani so bili najboljši topničarji in najboljši poveljniški kader. Artilerijske enote z Visa so nato so delovale v raznih akcijah na sosednih otokih in sicer na Korčuli, šolti, Braču in Hvaru.
Ob prihodu tovariša Tita. na otok Vis prve dni junija 1944, je bila na otoku okrepljena protiletalska in artilerijska obramba. Tovariš Tito je posvetil veliko pozornost razvijajoči se artileriji na otoku in je izrazil željo, da prisostvuje strelskim va-jamr M1 so jih imeli pred vrhovnim komandantom in pred člani angleške in sovjetske misije. S streljanjem in izvežbanostjo topničarjev je bil tov. Tito prav zadovoljen in je posebej pohvalil udeležence vojaške vaje. Nato so artilerijske enote z otoka Visa skupaj z nad petdeset baterij s 6000 borci sodelovale v bojih za osvoboditev dalmatinskih otokov in obale, Spil ta. Šibenika, Knina, Like, Gorskega kotarja. Hrvaškega in Slovenskega primorja ter v borbah za Trst in Celovec. Topničarji I. korpusa pa so sodelovali v bojih v Sandžaku, šu-madiji, za Beograd na sremski fronti in naprej proti zahodu.
Na koncu svojega izvajanja je govornik poudaril sklep nekdanjih borcev, da priborjene svobode ne bodo nikoli in nikomur žrtvovali, da bodo vedno, če bo treba na ponovni poziv vrhovnega komandanta tovariša Tita, prejeli za orožje in se borili z njim za svobodo prav tako kot nekoč.
Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali gimnazijci iz Postojne in tamkajšnji pevski zbor. Na koncu zborovanja so poslali pozdravni telegram tovarišu Titu.
ALBERT KLUN
																																
TISKOVNA KONFERENCA PIRANSKE SPLOSNE PLOVBE
Dvajset let nenehnega razvoja slovenskega ladjarskega podjetja
28 ladij s skupno tonažo nad četrt milijona ton in 1150 zaposlenimi . Dele-gacija CGIL iz Modene v Kopru . V delegaciji tudi dva predstavnika iz Čila
Bombni atentat v Tokiu
PIRAN, 14. — Piranska Splošna plovba je dopoldne organizirala tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki podjetja seznanili novinarje s sporedom proslave 20 -letnice tega edinega slovenskega ladjarskega podjetja. Osrednja prireditev bo v soboto v portoroškem avditoriju. Tiskovna konferenca pa je nudila tudi priložnost, da so predstavnike sredstev javnega komuniciranja seznanili z nekaterimi aktualnimi problemi Splošne plovbe. Znano je, da je podjetje začelo pred 20 leti z nekaj zastarelimi ladjami, danes pa ima najsodobnejši plovni park 28 ladij s skupno tonažo nekaj nad četrt milijona ton. Splošna plovba zaposluje okrog 1.150 oseb, ki so lani ustvarile nad 700 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Letošnji dohodek bo znašal okrog milijardo dinarjev, od tega 57 milijonov devizne realizacije.
Čeprav si je podjetje s svojim solidnim delom pridobilo sloves doma in v svetu in so poslovni rezultati zadovoljivi, pa je vendar še zmeraj več nerešenih vprašanj, ki zavirajo še uspešnejši nadaljnji razvoj. Predvsem gre tu za ugodnejše predpise glede nakupa ladij, po-:em za primernejšo stopnjo od dosedanje glede družbenih obveznosti ter za ukrepe, ki naj preprečijo dokaj visoko fluktuacijo delovne sile, predvsem previsok odsto-
tek zaposlovanja pomorskih kadrov v tujini. Glede perspektivnega plana pa so predstavniki podjetja povedali, da nameravajo v prihodnjih letih kupiti 10 ladij za linijsko plovbo s skupnò nosilnostjo 210 tisoč ton za prevoz hlodovine in za razsuti tovor.
» * »
KOPER, 14. — Kot gost kraško-obalnega sindikalnega sveta je prispela v Koper štiričlanska delegacija delavske zbornice splošne italijanske zveze dela iz Modene. Goste je sprejel in pozdravil predsednik skupščine obalne skupnosti dr. Branko Furlan. V nevezanem pogovoru jih je seznanil z značilnostmi dosedanjega razvoja in s perspektivami slovenske obale. Zatem so gostje obiskali še koprsko luko, kjer so se seznanili z razvojem tega podjetja ter delom samoupravnih organov in sindikata.
V modenski delegaciji sta tudi sindikalna predstavnika iz Čila Ser-giu Andreu in Alberto Barcelo. Leta sta imela dopoldne dveurni pogovor z dijaki in profesorji koprske gimnazije. Pojasnila sta glavne značilnosti demokratičnega razvoja čilske socialistične družbe, ki je v treh letih svojega obstoja sp-ejela vrsto pomembnih ukrepov za izboljšanje gmotnega položaja delavcev in kmetov, prav tako na tudi vse okoliščine, ki so privedle
do fašističnega državnega udara pod vodstvom veleposestnikov in finančne oligarhije in ob pomoči ameriške CIA.
Dijaki koprske gimnazije so čilskima sindikalnima delavcema zastavili vrsto vprašanj, na katere sta izčrpno odgovorila. Izročili so jima tudi skromna spominska darila. Ob koncu so vsi skupaj z enominutnim molkom počastili spomin junaško padlega čilskega predsednika Salvadora Allendeja.
L. O.
Huda nesreča pri Arti Terme: trije mrtvi
VIDEN, 14. — Tri osebe so izgubile življenje in dve sta bili hudo ranjeni v prometni nesreči v predoru Noiaris pri Arti Terme. Žrtve so alpinca Antonio Spada in Costanzo Rinaudo stara 20 oziroma 21 let ter 27Tetni trgovec Antonio Craighero, ranjena pa sta bila alpinca Mario Ribero in Renato Sodino.
Nesrečo so zakrivili vojaki, ki so iz neznanih razlogov zavozili na levo stran ceste in silovito trčil v trgovčev avto. Zaradi nesreče je bil promet v predoru dobro uro.
ustavljen j
TOKIO, 14. — Strahovita eksplozija v središču japonske prestolnice je zahtevala 16 ranjenih od katerih sta dva v zelo težkem stanju.
Gre za atentat na japonsko trgovsko družbo Micuj, ki vzdržuje številne poslovne stike z inozemstvom (več kot 70 podružnic v tujih dr-
žavah). Zgodaj davi je neznanec telefoniral na sedež družbe ter obvestil, da je v tretjem nadstropju nameščen peklenski stroj, ki bo v kratkem eksplodiral. Ko so policisti pregledovali poslopje, je prišlo do eksplozije.
V tem primeru gre že za drugi
atentat. Prvega je izvedla neka levičarska skupina, ki se je nazvala «Protijaponska oborožena fronta v vzhodni Aziji», človek pa, ki je danes napovedal atentat v trgovini, je dejal, da pripada «Organizaciji I za razvoj azijske celine».
Na sliki: palača Micuj, kraj atentata.
V	Mačfcoljah svečano odkrili spomenik
(Nadaljevanje z 2. strani)
žen boj ter aktivno in požrtvovalno sodelovanje vaščanov v NOB. Ma -kolje, čeprav majhna vas, je v osvobodilni vojni dala okrog 60 borcev, padlo pa jih je 29, to je skoraj vsaK deseti vaščan. Kljub velikim žrtvam za zmago nad nacifašizmom, las1 zem še ni dokončno zatrt in ie 9.® v nevarnosti demokratična države. Ljudstvo, je poudaril mi, pričakuje korenitih posegov in ® ne zadovoljuje več samo z ooij bami.	.	.	.1
Župan Dušan Lovriha, je izraz priznanje vaščanom in pripravil nemu odboru za postavitev spome ka, ugotovil je, da imajo spornem padlim vse vasi razen Gročane, je prav tako plačala svoj krvni vek za osvoboditev, zaradi česar bilo prav, da bi se tudi ta vas vs J delno oddolžila svojim padlim s P® stavitvijo spomenika. Občinska prava je sklenila, da v okviru • obletnice osvoboditve postavi od® ski spomenik več kot sto Pad , občanom in te dni si bodo pr stavniki bivših borcev, prosvetruri športnih društev lahko ogledali pr lagani načrt. Lovriha je 9a drobno orisal sedanji resni P01® ^ in prikazal odgovornosti za nev.;. , porajanje fašizma, nato je vclt del govora predsednika deželnega odbora Comellija ob proslavi JU-letnice osvoboditve glede pravic s venske manjšine in poudaril, da pozdravljamo te lepe besede, P čakujemo pa, da se njegove ob J be konkretno in čimprej uresni J • Senator Sema je omenil velik lež Mačkolj v skupnem boju P fašizmu in nato v NOB ter P0®, ril nujnost enotnih nastopov v DL za svobodo, mir in bratstvo m narodi, za socialno pravičnost pravice Slovencev v Italiji- K? L omenil nevaren položaj v Italiji odgovornost pristojnih oblasti je P udaril: «Pripravljeni smo, da sp začnemo oborožen boj, če bo tre ' če pristojni organizmi od s0?s, >: do policije in vojske ne bodo ho primerno nastopati za ohranitev mokratične ureditve italijanske publike.»	. arh
Dr. Drago Štoka je v svojem S voru omenil velike žrtve slovens ga naroda v boju za osvoboditev pri tem omenil žalostne razmere , Koroškem ter odločno zavrnil vs poskus preštevanja Slovencev, kajo nas še hudi časi, je dejal S ka, zato moramo biti čimbolj eno
v	boju za svoj obstoj in Pravicel(>, Sledil je kulturni spored, v ka
rem so nastopili z recitacijami c na SAG Sergij Verč in Boris KoDai. skupina domačih učencev osno šole in dijakov srednje šole, PeV « zbor «V. Vodnik», ki je pod v stvom Oskarja Kocjančiča zapel nekaj partizanskih in borbenih P®51^’ vmes pa je izgrala godba na P hala iz Brega.
Industrija proti poviškom za dobave vode
Nedavni sklep Medministrskega odbora za cene, da z enostranskim sklepom poviša tarife za dobav vode v petih italijanskih mestm. med katerimi je tudi Trst, j® na. letel na neodobravanje tudi P združenju industrijcev iz tržask pokrajine.
Ravnatelj združenja L. Susmel J sinoči v tej zvezi poudaril, da J sklep o povišanju cene vode ponovn obremenil industrijske dejavnosti n našem področju in jih postavil nekonkurenčen položaj z industrijskimi dejavnostmi v drugih italijanskih pokrajinah. Novo breme J® namreč toliko hujše, ker gr® 9? poviške, ki močno presegajo i0” odst. Poprej so bile tarife tako sestavljene — je še poudaril Susmel — da so uživali večji porab; niki vode določene olajšave, je bila cena za kubični meter vode nižja za večje potrošnike, medtem ko je po novem prav nasprotno, da plačujejo namreč večji porabniki vode višje tarife kakor mali P0"
trošniki. Ta ukrep Medministrskega
odbora za cene — je zaključil Susmel — hudo prizadeva vse industrijske panoge na našem področju in tudi kmetijstvo.
Avtobus v giulio:
3 potniki v bolnišnico
Sinoči ob 20. uri je na vogalo med Ul. Ceppa in Ul. Filzi avtobus proge štev. 19 trčil v giulio: P01; niki v avtobusu so popadli in trt so morali odpeljati v bolnišnico. Do trčenja je prišlo zaradi giube, j^1 jo je upravljal 19-letni Fabrizio Mi' sigoi z Borznega trga 4, ki avtobusu ni dal prednosti. Ranjeni potniki so 75-letni upokojenec Agostino Di Ciaula iz Ul. Padovan 11, ki se je potolkel po glavi (teden dni prognoze), častnik Fedele Casulb, star 25 let, ki se je tudi potolkel po gl®;
vi	(prognoza 12 dni) ter 78-letni Michele Decio iz Ul. Padovan o, ki se je potolkel po prsih in rokah (10 dni prognoze).
Mopedist podrl žensko v Drevoredu
Včeraj popoldne je v Drevoredu XX. septembra mopedist podrl žensko. 34-letna Neba Valenta por. Corretti od Domja 176 je prečkala Ll. Rossetti, ko je po tej privozil s svojim motornim kolesom 16-letm Paolo Tersari iz Ul. Piccardi 26, ki je žensko podrl. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom desne noge in več udarcey. zaradi česar se bo morala zdraviti vsaj 50 dni.
V	trenutku obupa je 75-letna Luigia Sahar vd. Susmel z Lonjersk® ceste 120 zaužila večjo kobčino j<l: dove raztopine. V bolnišnici so ji izprab želodec.