Izredna številka - Leto XVI. - štev. 17 (662) - Trst - 28. avgusta 1964 40 lir Soedlz. in abb. post. - Gruppo I STUDIJSKA. KHJIŽUICA VIA G.^PPA 9 TH1B3TE (312) glasilo KPl za slovensko narodno manjšino Y Komunistični partiji Italije živi in bo vedno živel nauk, ki ga je učil Palmiro Togliatti Tovariš Togliatti umrl Tovariš Paimiro Togliatti je umrl na Jalti v Sovjetski /vezi v petek, dne 21. avgusta oci 13.20. Truplo pokojnega so s Posebnim letalom prepeljali v Rim, kjer so ga v torek, 25. avgusta slovesno pokopali. Direkcija Komunistične par-Dje Italije in ob smrti tovari-sa Togliattija objavila posebno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno : , Paimiro Togliatti je bil z Gramscijem ustanovitelj revolucionarne marksistične parti-Je- Bil je eden izmed tistih, ki sp dali življenje enotnemu antifašističnemu gibanju, ki je 2ajezilo pot tiraniji, rešilo človeštvo pred nacističnim barbarstvom in privedlo do zmage sil miru, neodvisnosti in demokracije. Italijansko odporniško gibanje, iz katerega se je porodila )epublika in vsa novejša zgo-uovina italijanske demovine, Je imelo v tovarišu Togliattiju enega največjih voditeljev in navdihovalcev. Togliatti je bil hsti, ki je pripeljal antifašistične stranke na vlado, utrdil nacionalno enotnost in dal nove-f?a zaleta domovinski vojni proti nemškemu okupatorju. Tovariš Togliatti je bil e-uen izmed voditeljev komunistične Internacionale, eden iz-med najvidnejših eksponentov °fbe za obrambo španske republike, graditelj in branilec enotnosti mednarodnega delav-skega gibanja, velik prijatelj Prve socialistične dežele na ^.ctu- Bil je eden izmed tistih, 1 so znali dojeti pomen zgo-ovmskega preokreta, ki sta .- u piodstavljala Oktobrska revolucija in nastanek sociali-s 1 enega sveta in ki so iskali nove poti za napredek človeštva ter za prehod v družbo enakopravnosti in svobode. Togliatti je bil med prvimi, i so opozorili na atomsko nevarnost in je nakazal naloge 2a rešitev človeštva pred katastrofo. Njegova smrt predstavlja m lk° izg1ubo ne le za partijo im nic.c nar°dno komunistič-bio naT,e' temveč tudi za Ita- pred,knaZaNjVegaSÌ;f i”1™ “t staja njegov „auk, t.,a njega moč in njeni enotnost. Klanjamo naše zastave pred velikim borcem, izkazujemo čast učitelju, tovarišu in prijatelju in kličemo ljudstvo, naj se ga spominja in naj žaluje z nami. V njegovem imenu se pripravimo na nove borne in na nove zmage. 2 • DELO ------------------------------- 28-8-1964 Življenje velikega voditelja Paimiro Togliatti se je rodil v Genovi 26. marca 1893. Njegov oče je bil ekonom v nekem državnem konvitku in je služboval tudi v Sondriju, Novari in Sassariu, kjer je Togliatti obiskoval licej in maturiral leta 1911. Tedaj mu je umrl oče. Udeležil se je natečaja za štipendijo za študij na univerzi v Turinu. Natečaja se je udeležil tudi Gramsci, s katerim se je prvič spoznal. Oba sta se vpisala na pravno fakulteto in tudi v socialistično stranko. Pravni študij mu je vzbudil zanimanje za socialna vprašanja, ki so bila zelo pereča zlasti v Turinu, tedaj že razvitem industrijskem središču. Zaradi tega so bila prav leta študija v Turinu odločilna za Togliattijevo politično oblikovanje. Toda štipendija je bila precej majhna in Togliatti se je preživljal tudi z dajanjem lekcij. Zagovornik sporazuma in enotnosti med delavskimi in kmečkimi množicami Leta 1915 je na pravni fakulteti diplomiral. Istega leta se je vpisal v tretji letnik filozofske fakultete. Toda študij je moral prekiniti, ker je moral k vojakom, kjer pa so ga vojaške službe oprostili zaradi obolelosti na pljučih leta 1917. Leta 1918 je postal član turinskega uredništva socialističnega glasila «Avanti!» in sotrudnik tednika «Grido del Popolo», ki ga je vodil Antonio Gramsci. Leta 1919 je skupaj z Gramscijem, Terracinijem in drugimi socialisti začel izdajati tednik «Ordine Nuovo», ki je pozneje postal dnevnik. List je zagovarjal nujnost ustanovitve nove borbene socialistične stranke proti reakciji in kapitalističnemu liberalizmu ter za obrambo demokratičnih svoboščin; zagovarjal je sporazum in enotnost nastopov med delavskimi množicami severne in kmečkimi množicami južne Italije, obnovo državnega ustroja in prevzem oblasti po delavskem razredu. Dosledno s to zahtevo je skupina okrog tega lista osredotočila svojo aktivnost na ustanavljanje notranjih tovarniških komisij, kar je bila podlaga za ustanavljanje tovarniških svetov, ki so leta 1920 vodili znamenito stavko v Piemontu. Istega leta je Togliatti postal tajnik turinske sekcije socialistične stranke ter v aprilu sodeloval pri organizaciji prve stavke političnega značaja, ki je trajala v Turinu 11 dni, nakar je sledila v septembru in oktobru zasedba tovarne. Ko je bila na kongresu v Livornu 21. junija 1921 ustanovljena Komunistična partija Italije, ie bil med njenimi najvrednejšimi pristaši, tako da je bil na kongresu leta 1922 izvoljen v centralni komite, leta 1923 pa v izvršni komite KPI. V marcu 1924 je skupaj z Gramscijem ustanovil dnevnik «Unità» ter se boril proti odklonom na desno in na levo. V tej dobi je bil tudi dvakrat aretiran. Pfvič v Milanu leta 1923, toda bil je izpuščen, ker takrat še ni bilo takih zakonov, ki so določali, da je antifašizem zločin. Drugič je bil aretiran v Rimu leta 1925, ko je bil izpuščen zaradi splošne amnestije. Leta 1926 ie organiziral tretji tajni kongres KPI v Lionu v Franciji in na njem sodeloval. Fašistična policija je tedaj v Italiji aretirala Gramscija in druge voditelje KPI, toda Togliatti je bil takrat že v inozemstu, kjer je tudi ostal z ostalim vodstvom. Od tedaj dalje je prevzel 14. julija 1948 je politični nasprotnik Palante streljal na tovariša Togliattija. Atentat je bil rezultat hujskanja proti delavski stranki. Italijanski delavci so reagirali na atentat s splošno stavko vodstvo stranke. Vodstvo KPI je takrat v Parizu izdajalo revijo «Stato Operaio», ki jo je vodil Togliatti in ki so jo tajno prenašali čez mejo v Italijo. Revija je izhajala do avgusta 1939. Leta 1931 je v Kolnu organiziral četrti kongres KPI, na katerem so sodelovali predstavniki vseh italijanskih sekcij. Pobudnik politike široke protifašistične vzajemnosti V tajništvo III. Komunistične internacionale je bil izvoljen leta 1926. Brez dvoma je Togliatti odigral najvažnejšo vlogo na VII. kongresu Internacionale leta 1937, ki je postavil osnove za antifašistično ljudsko fronto. Poleg referata Dimitrova, ki je bil generalni tajnik izvršnega komiteja Internacionale, je bil takrat najvažnejši referat Togliattija. Postavke obeh referatov so predstavljale osnovo resolucij za nadaljnjo politično linijo mednarodnega komunističnega gibanja v borbi proti fašizmu. Takrat si je Togliatti vzel za svoj pseudonim Ercole Ercoli. Togliatti je pozneje o tem kongresu dejal : «VIL kongres je bil najvišji dosežek o procesu izdelave politične linije ki jo je avantgarda delavskega razreda vodila več kot deset let in je pomenil zmagovit vstop delavskega razreda in njegovih najnaprednejših strank na teren vodstva javnega demokratičnega in antifašističnega mnenja». Istega leta 1935 se je začela imperialistična vojna v Etiopiji in Togliatti je proti njej organiziral v Bruslju poseben kongres, ki so se ga udeležili številni italijanski antifašistični emigranti Po končani abesinski vojni je odšel v Španijo, kjer je od leta 1937 do 1939 s svojim izkustvom in politično sposobnostjo mnogo prispeval k obrambi španske republike. Po porazu v Španiji je za las ušel ujetništvu in se z letalom rešil v Alžirijo. Spomladi leta 1939 je bil vnovič v Parizu, kjer je reorganiziral KPI, da bi bila sposobna za odločno akcijo proti vojni in proti fašizmu. Toda v Franciji je bil vnovič aretiran, nato pa je odpotoval v Sovjetsko zvezo, kjer je med vojno govoril po radiu v italijanščini kot Mario Correnti. Neustrašen borec za mir, demokracijo in socializem V Italijo se je vrnil ta)no med velikimi stavkami, ki so bile v marcu in aprilu leta 1943 v severni Italiji. Tedaj je bil aretiran, toda niso ga spoznali in je zbežal. Z osvoboditvijo južne Italije pa se je v marcu 1944 dokončno vrnil v domovino iz ZSSR po 18 letih izgnanstva in prevzel vodstvo KPI. Tedai je odločilno zagovarjal in prispeval k enotni borbi proti Nemcem in proti fašizmu. V prvi Badoglievi vladi od aprila do junija 1944 je bil minister brez listnice. V Bonomiievi vladi od junija do decembra 1944 prav tako minister brez listnice, v drusi Bonomiievi vladi od decembra 1944 do junija 1945 pa je bil podpredsednik vlade. V Parrijevi vladi od junija do decembra 1945 je bil pravosodni minister, kar je ostal tudi v prvi De Gasperijevi vladi od decembra 1945 do julija 1946. Leta 1946 je bil imenovan in pozneje tudi izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino. Na V. in VI. kongresu KPI je bil ponovno izvoljen za generalnega tajnika. Ko je De Gasperi sestavil svojo tretjo vlado brez predstavnikov delavskih strank, je bil Togliatti voditelj opozicije. Politična borba se je tako zaostrila. hujskanje proti delavskim strankam je postalo tako histerično, da je neki mladi študent na Togliattija streljal 14. julija leta 1948, tako da je komaj ostal živ. Delavstvo pa je odgovorilo s splošno stavko. Po okrevanju je ponovno prevzel vodstvo partije. Medtem pa je leta 1949 doživel avtomobilsko nesrečo, zaradi katere je moral biti pozneje operiran. V svojih govorih je zagovarjal nujnost bolj samostojnega nastopanja posameznih komunističnih partij v borbi za mir in možnost mirne poti v socializem. Na VIL in na vseh naslednjih kongresih KPI je bil ponovno izvoljen za generalnega tajnika. Od ustanovitve je bil glavni tajnik ideološke revije «Rinascita». oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Togliattijevo pismo "Delu" Dragi tovariši, želim vam izraziti čestitke in voščila vodstva Partije in moja osebna za 40 let življenja vašega lista, ki so bila v celoti posvečena — v težkih časih in v časih odprtih upanju — stvari socialističnega odrešenja delovnega ljudstva ter za obrambo dostojanstva in pravice slovenske manjšine. «Delo», ki se je rodilo v ozračju naraščajočega fašističnega nasilja, je bilo predvsem zastava enotnosti italijanskih in slovenskih proletarcev in demokratov spričo skupne nevarnosti. List je dal skupno z bratskimi italijanskimi glasili, dragocen doprinos k rojstvu Komunistične partije v vaših krajih. «Delo» je simbol aktivnega proletarskega inter-nacionalizma ; v tem je še danes njegova vloga in največje poslanstvo. List učinkovito pomaga vsem akcijam komunistov Julijske krajine, da bi Trst postal središče mirnega srečanja med različnimi narodi ter da bi zopet pridobil gospodarsko življenjsko silo, odgovarjajočo potrebam njegovega prebivalstva in njegove intemacionalistične vloge za ustanovitev dežele Furlani ja - Julijska krajina, v okviru katere naj se uresniči zaščita pravic etnične manjšine. želimo, dragi tovariši, da bi se še okrepila enotnost italijanskih in slovenskih delovnih ljudi in prepričani smo, da bomo v tej pravični borbi našli, kot vselej, v prvih vrstah «Delo». PALMIRO TOGLIATTI y&S 'm, s lov fen«., fi » «Sii#* Std: «* >.*>5 sr.rs list« <» -s -5 n 1-, rifu, t, * tto, iwa ii • f-. d»i ordinari » democratici i 'ailan e sloveni . ditarri o j la c c,mr-: «erratala. Baco reci a.n cr n ir ib rt* Brcracao, àaaiaaa a mirateli:! a % tarar aiti, a ~ 3 Ben 1 a e a e vrt e, : ara r- d ' - ita oggi on® Bri'Bii-re la tein da-alni c a. imQT&txm acche 4et diritti is il g poi a- ar a- >, rari , che ai raim— m , OO rr. , . I 28.-8-1964 -DELO • 3 Tovariš Togliatti in Trst Tovariš Togliatti govori na občinskem stadionu v rstu L maja 1955. V tem zgodovinskem govoru je rr,e nžica in nešteto zastav federacij, sekcij in celic KP. Dobre tri ure je trajal sprevod do trga San Giovanni, kjer so bili govori in kjer so se dejansko zaključile pogrebne svečanosti. Koliko ljudi je bilo v sprevodu in koliko ljudi v špalirju, je nemogoče ugotoviti. Rimljani sami so dejali, da tako številne množice še niso videli na mestnih ulicah in trgih, izvedenci pa zagotavljajo, da se je pogreba udeležilo vsaj en milijon ljudi. Na pogrebu so bile uradno zastopane bratske partije iz naslednjih držav: Sovjetske zveze, Španije, Jugoslavije, Francije, Poljske, Češkoslovaške, Združenih držav Amerike, Romunije, Švice, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Maroka, Avstralije, Bolgarije , Grčije, Kanade, Argentine, čileja, Holandske, Luksemburga, Belgije, Izraela in Av-stije. Sovjetsko delegacije je vodil član Presidija in sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev na čelu španske delegacije je bila Dolores Ibarruri, delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije pa je vodil Edvard Kardelj. Pogreba so se udeležili tudi predsednik italijanske poslanske zbornice Bucciarelli-Duci, podpredsednik vlade Nenni, senator Farri, več drugih visokih vladnih funkcionarjev in rimski župan. Uradno so bile na pogrebu zastopane tudi naslednje politične stranke : Krščanska demokracija, Italijanska socialistična stranka, socialdemokratska stranka, Socialistična straka proletarske enotnosti, repubbli-kanska stranka in radikalna stranka. Prav tako so se pogreba udeležili tudi zelo številni kulturni delavci, pisatelji, umetniki in znanstveniki. Vodstvo KPI je prejelo nešteto sožalnih brzoja k iz vsega sveta in še vedno prihajajo nove brzojavke in novi izrazi solidarnosti. Na Trgu San Giovanni kjer so se, kot že rečeno, pogrebne svečanosti uradno zaključile, so govorili : dosedanji namestnik generalnega sekretarja KPI tov. Luigi Longo, senator Umberto Terracini, ki je bil Togliattijev sodelavec že od mladih let, generalni sekretar Italijanske socialistične stranke De Martino, bivši predsednik vlade senator Parri, tajnik CGIL Santi, generalni sekretar Italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti Vecchietti, sekretar Zveze komunistične mladine-FGCI Cicchetto, sekretar CK KP Sovjetske zveze Brežnjev, in predsednica Španske KP Dolores Ibarruri. Tovariš Longo je v svojem govoru med drugim poudaril, da se je pogrebna svečanost spremenila v veliko manifestacijo, ki je izraz žalosti a tudi zaupanja. Ta manifestacija izra- ža vero delavcev in ljudstva v svojo bodočnost, v moč, v sposobnost Partije, ki sta jo ustanovila Gramsci in Togliatti in katero je Togliatti vodil skoraj 40 let. V nadaljevanju svojega govora se je tov. Longo dotaknil raznih obdobij zadnih 40 let, obdobij, ki so polna velikih protislovij in preobrazb ; omenil je črno dobo fašizma, špansko revolucijo, zadnjo vojno in poudaril, da je Togliatti v vseh časih stopal naprej z ljudstvom, nato pa je podčrtal, da je Togliatti snoval novo koncepcijo poti v socializem, z revolucionarno, konkretno vsakodnevno akcijo ki je premostila navadna nasprotja med sistemi in ideali, ki ustreza splošnim zgodovinskim razmeram in potrebam in posebnemu stanju v posameznih deželah. Smernice XX. kongresa KP SZ so imele v Togliattiju ne samo prepričljivega pristaša. Tem smernicam je Togliatti dal tudi pozitivno spodbudo za njihovo poglobitev in dosledno izvajanje ter stalno skrbel za enotnost vseh socialističnih in demokratičnih sil, za enotnost komunističnega gibanja in za enotnost vseh, ki se borijo za napredek ljudstva. Svoj govor je tovariš Longo zaključil poudarjajoč, da komuniste v tem žalostnem trenutku, ko se poslavljajo od ljubljenega I voditelja in učiteja opogumlja ) zaupanje. In komunisti bodo nadaljevali pot, ki jo je nakazal pokojni Togliatti, to je pot miru, demokracije in socializma. Tovariš Leonid Brežnjev je med drugim poudaril, da smo komunisti s smrtjo tovariša Togliattija utrpeli velikansko iz-gumo. Togliatti je sicer umrl, toda njegova dela živijo in bodo živela, se odražajo in se bodo odražala v velikih borbah, ki jih vodijo komunisti v Italiji in na vsem svetu, v borbah vseh zatiranih in izkoriščanih, v borbah za svetlejšo bodočnost. Mir, delo, svoboda enakopravnost in sreča vseh ljudstev so cilji h katerim napreduje vse človeštvo. To so besede velikega revolu-cionarnarja in prepričanega humanista tovariša Togliattija. Izredno ganjiv govor je ob Togliettijevi krsti imela tudi tov. Dolores Ibarruri, ki je več let delovala skupno s tovarišem Togliattijem. Žal, zaradi pomanjkanja prostora danes ne moremo posredovati bralcem daljšega izvlečka iz njenega govora kakor tudi ne iz govorov’ prej omenjenih tovarišev. Bila, je že noč, ki so Togliat-tijevo krsto položili v grob, zraven drugih že prej umrlih velikih voditeljev KPI. MIRKO KAPELJ Izjave naših sekretarjev V vsej deželi Furlaniji-Julij-ski krajini je vest o smrti tovariša Togliattija pozročila veliko žalost. Vse federacije KPI v deželi so prejele številne sožalne brzojavke in izraze solidarnosti. Sekretar deželnega komiteja za Furlanijo - Julijsko krajino Silvano Bacicchi je ob smrti To gliattija dal za tisk naslednjo izjavo: «S smrtjo Paimira Togliattija izginja velik lik naše dobe. Njegovo ime je povezano z zgodovino zadnjih 40 let naše države in mednarodnega delavskega gibanja. Čaka nas obvezna naloga, da sledimo njegovemu nauku, da ga razvijamo v naši partiji in da ga vedno ohranimo-V tem ganljivem in zelo žalostnem trenutku slovesno prevzemajo komunisti Furlanije-Julijske krajine to nalaga nase»- Sekretar tržaške federacije KPI Paolo Sema pa je dal naslednjo izjavo: «Kljub sili partija in UadroVI s katerimi partija razpolaga, zapušča izguba velikega voditelja, kot je bil tovariš Togliatti, med nami globoko vrzel. Njegovo delo je bilo danes bolj potrebno kot kdajkoli, saj smo v času, ko prihaja v naši družbi in V odnosu sil v naši državi do sprememb, ki jih je znal nakazati in za katere se je boril z vso ustvarjalno energijo, zaradi česar je bil najbolj dosleden nadaljevalec dela in misli Gram-scija. Avtonomna stališča, ki jih je zavzela KPI pod njegovim vodstvom do velikih vprašanj mini, socializma in demokracije so dvignila ugled partije v vsem mednarodnem delavskem gibanju. S posebno pažnjo je vedno sledil razvoju vprašanj na Tržaškem. Ni izrekel sodb in ocen, marveč je postavljal tudi predloge, ki bi v trenutku največje napetosti in hladne vojne predstavljali prispevek k popuščanju in k mirnemu reševanju vprašanj s sporazumom med o-beuta državama. Slovencem je bil vedno prijatelj ter tovariško občutljiv za vse plati manjšinskega vprašanja. Vsi tovarišši itt tržaški delavci se spominjajo veličastne manifestacije prvega maja 1955 v Trstu. Takrat je ves' delavski Trst doživljal ob Togliattiju trenutke tesnobe kakot te dni. Toda tokrat je sledila upanju tragična vest, ki nas ie globoko presunila in nas pušča z žalosti. Togliattijevemu spominu, njegovemu delu bodo tržaški komunisti posvetili vse napore, da bodo vedno bolje uveljavljali njegove nauke ter okrepili partijo, ki jo je on ustvaril». Prihodnja redna številka „DeIa“ bo izšla v petek 11. septembra. --- ------------------------------------------ --------------—— _____ ^ SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ -- ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO KAPELJ — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12