Kar sivijo naj lasje -da le mlado je srce
Tudi jesen življenja Je lahko lepa, če ima človek voljo, cilj in dejavnost, ki sejiz veseljem posveča. Ta misel te nehote prevzame ob srečanju z vitalnimi upokojend, člani pevskega zbora Ivan Cankar. O tem, kaj vse počnejo, kako se počutijo in kakšne uspehe dosegajo pri svojem delu, je pripovedoval dolgoletni član društva Vilko Korenčan.
KUD Ivan Cankar ima v svojem sestavu mešani in žen-ski pevski zbor, ženski tercet, instrumentalno skupino ter šahovsko sekcijo. Pevski zbor vodi zborovodja Lovro Ko-renčan, instrumentalno sku-pino pa prof. Emil Ulaga. Pev-ske vaje imamo dvakrat te-densko in sicer ob ponedelj-kih in četrtkih od 17. do 19. ure v naši pevski sobi na No-vem trgu 2. Nikomur ni žal časa in truda, ki ga z veseljem in pevsko zagnanostjo prema-gujemo, saj nam pomeni vsa-ka pevska vaja pravzaprav ne-ke vrste tovariško in druž^fo-no srečanje, pravo doživetje dneva, za nas upokojence, bi lahko rekli.
Zbor šteje v polni zasedbi približno 40 pevcev, v glav-nem upokojencev. Več kot 25-letno sodelovanje v zboru, npr. Janeza Filipiča in neka-terh drugih pevcev, pa je za-gotovo potrditev, da se naši pevci in pevke dobro poču-tijo.
Osnovna dejavnost pevske-ga zbora in instrurrientalne skupine so nastopi v domovih
starejših občanov predvsem v Ljubljani, pa tudi v bližnji in daljni okolici (Domžale, Ka-mnik, Vrhnika, Mengeš itd). S svojimi pevskimi nastopi želi-mo prinesti v te domove po-čitka vsaj nekaj vedrine in srčne topline. Po nastopu gre-mo med poslušalce in skupno z rijimi zapojemo kakšno lepo domačo pesem. Solza sreče in spomina, ki se neredko utrne komu izmed poslušalcev, je največje plačilo za naš trud. Tudi pisne zahvale vodstev teh domov so nam v ponos in potrditev, da naš trud ni za-man in da z našo dejavnostjo opravljamo tudi družbeno ko-ristno, kulturno poslanstvo.
V letu 1980 smo imeli uspe-šen pevski nastop v Retečah skupaj z njihovim moškim pevskim zborom in tamburaši KUD Janko Krmelj. Uspešne-mu kulturnemu nastopu pa je sledilo spontano pobratenje obeh zborov.
Poleg natopov v domovih počitka smo sodelovali in na-stopali še v krajevni skupno-sti Stara Ljubljana, pri druš-tvu   upokojencev   Ljubljana
Center, v klubih upokojencev Stara Ljubljana in Moste ter na različnih srečanjih in pro-slavah. Redno se udeležuje-mo tudi naše največje pevske manifestacije, vsakoletnega srečanja pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer na-stopa več kot 8000 pevcev in pevk. Za desetletno sodelova-nje na tej manifestaciji smo prejeli tudi diplomo. Nastopi-li smo tudi na področnem sre-čanju Gorenjske v Mengšu, pa na VII srečanju pevskih zborov društev upokojencev Slovenije v Sežani, na XI. sre-čanju pevskih zborov občine Ljubljana Center v Mestnem gledališču in drugod.
Lahko se pohvalimo, da smo imeli v letu 1981 kar 20 nastopov. Vrhunec našega de-lovanja pa je bil lepo uspel celovečerni koncert v počasti-tev 40-letnice vstaje sloven-skega naroda v juniju 1981 v polni dvorani srednje glasbe-ne šole v Ljubljani. Ob tej pri-ložnosti so prejeli zaslužni pevci zbora zlate, srebrne in bronaste Gallusove pevske značke.
Denarni problemi tako kot še marsikateri drug zbor pe-stijo tudi nas. Glavni vir sred-stev sta dotaciji ZKO Ljublja-na Center in društva upoko-jencev Ljubljana Center, ne-kaj sredstev pa prinesejo tudi nastopi. Nastopi v domovih počitka pa so bili vedno brez-
plačni. Kljub vsemu bomo v letu 1982 zbor ,pomladili' z novimi oblekami.
Ob zaključku prijetnega po-govora je Vilko Korenčan v imenu vseh članov KUD Ivan Cankar povabil vse upokojen-ce in upokojenke, ki se jim želijo pridružiti, naj hrabro potrkajo na njihova vrata, saj jih bodo radi sprejeli medse.
»V našem zboru se bo vsak-do počutil srečnega, pomlaje-nega in koristnega člana naše družbe. Iz osamljenosti doma bo v naši sredi in ob naši hi-mni - ,kar sivijo naj lasje / da le mlado je srce', zagotovo po-novno zaživel!« je hudomuš-no pristavil Korenčan. Njego-ve besede so potrdili tudi ne-kateri drugi pevci, ki smo jih povprašali p tem, zakaj sode-lujejo v pevskem zboru, kaj jim petje pomeni in kako se počutijo.
Marija Snoj: V pevski zbor sem prišla dve leti po ustano-vitvi, torej 1956. leta. Prišla sem zato, ker že od malega ljubim petje. Tu smo vsi med seboj zelo povezani. Tu lahko
pozabimo na vse, se razveseli-mo, saj smo vedno dobre vo-lje. Pa tudi čas hitro mine.    ¦
Jože Premc: V zboru sem šele 9 let (šele je v primerjavi z nekaterimi drugimi člani). Prišel sem zaradi dobrega raz-položenja, da si malo spoči-jem živce, da se spočijem od napornega dela. Clovek se lahko zelo pomiri, ko gleda v note. Drugače mi je pa to tudi edino razvedrilo.
Alojzija Novak: Tu pojem že 25 let, hkrati sem pa tudi po letih najstarejša pevka v zbo-ru. Redno hodim sem na pet-je, hkrati pa hodim na vaje tudi v Poštni pevski zbor.
Alojz Šinkar: Tako kot Ma-rija sem v zboru že 26 let. Zelo rad pojem, saj je vsa družina že od nekdaj pela. Zelo dobro se počutim v družbi svojih zborovskih tovarišev. Pred tem sem 10 let pel v obrtni-škem zboru, pa sem samo en-krat manjkal. Vsakič komaj čakam na vajo in da pridem sem.
M. D., L. Š.