IJREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, FrančiSkanskn ulica St. 8 (t»knma T. nadstr.). Uradne ure za stranke 80 od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se he :	v	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno M 21 "00, polletna K 10'SO, četrtletna « 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo Celoletno K 26'40; za :	ostalo inozenjslvo in Ameriko celoletno K 36’—.	• :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in pra^siMcov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	*.	\	*
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenbtirgovl ulici štev. 6, IT., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zveoor. Inserati: enostopna petitvrstlca 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin.	—	Luserate	sprejema	upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejuinajo.
  —■ ■— Reklamacije lista so poštnine proste. —..............——
Štev. 340.
V Ljubljani, v četrtek dne 25. julija 1912.
Leto II.
Mornariška blaznost
-s . lz. Anglije je zopet prišla beseda o morna-nrV • a ?r^anija hoče na vsak način ostati ^ al najmočnejša sila na morju. To je že ne-stav^!!3. Star,a reč> in utemeljitev angleškega hai'!t-Ca 0 znaila, da ne more iz tega priim v prav n°beno presenečenje za ljudi, ki »liji0. v.sai toliko spomina kolikor pišče. »An-ž Je mzularna država« . . . seveda, saj vedo licn ,0C* V ^udski šoli, da v Evropi sestuv-nioč *Z Saill‘*1 otokov. Vrhutega počiva njena Vine na kolo»iia^ do katerih se pride iz domo-'V0jsif,lz niatice, samo po morju. Za Anglijo stoji 05' aKria suhem v drugi vrsti; vsa njena tein -a s‘*a tiči predvsem v mornarici. V biti Zln’sbi dokazuje neprenehoma, da mora katp11-3 .ni0.r^u močnejša od vseh onih držav, s rimi bi utegnila imeti kakšen spor.
niot^ngli*a se *e l,otela »Prepričati«, kako skrh T.r? biti nJena mornarica, da more brez raču! i j vsak ruJPad- Neki admiral je iz-Hei5n ^ ,T10ra biti v ta namen dvakrat moč-vili , ° sovražnika. Na tej podlagi so napra-iini /d !)oizklls Pomorske manevre. Dve tret-ilai rriaIJr!e sta »branili«, ena tretjina jc »napa-nri^ai- V m eksperimentu pa so se baje pre-bi JVfa se ra‘-un ne vjema; kljub premoči iimpHo P »sovražniku« posrečilo izkrcati pet-teirn f	mož	na	angleški	obali,	vrhu-
Preti h- s?.^e,verno morje ne bi dalo tako za-i/kr x b’*a od te strani vsaka nevarnost . incena.. Kako so se vodili in izvršili tisti
veri^VrV ?! znano v širših krogih; kdor lioče Kakor 0 verjame, da je bil rezultat res tak, ri?k« • • ■ ga je potrebovala angleška morna-včasi UpraY?- A** kdor ve, kako se manevri Van aranzirajo, da se doseže ravno namerama t °*er’ ''.na tudi pravico dvomiti, ne glede Vee da *ak' dragi poizkusi itak nimajo pra-dar Pra^tičnega pomena, ker je na vojni ven-je‘, jnarsikaj drugače kakor na vajah. Saj se je ži vojskam na suhem dostikrat zgodilo, da nksl° »a vežbališču vse prekrasno, in potem o mogli generali verjeti, kako da so biH te-^o so puške ne le pokale, ampak tudi me-,lle svinčena zrna iz svojih žrel.
Ali bodisi tako ali tako. Anglija hoče imeti mogočno mornarico, in ko so na Nemškem
1	£°1VI mornariški program, je bilo tako <*illVn°akakor vamen v očenašu, da bo Chur-v°rni naffileskeiV zahteval več ladij. Odgo-2adniem « angleške mornarice je v svojem čredni g0V0ru tud' Povedal, da je bil to ne-Ski p°vod njegovih novih zahtev. Nem-P°i;ino* n 0 marini gre predvsem za tem, da se na ra ze Pomorska bojna sredstva, ki so takoj t)°Jnih i ag0, Okrog štirih petin vseh nemških Pravi. adii bo trajno v službi, popolnoma pri-jIJen,h za boj.
2j(j r°rd Churchill pravi, da se ne morejo opa-Skj SMj ~ Priprave pri nobeni moderni pomor-Veča f„i-° zan^ absoluten povod, da se po-noma vJi a"SleŠka mornarica. Število popol-Po njeKovpm Postavljenih bojnih ladij se ima druga armn?i Pred,°Ku Povišati od 28 na 33, 19I4 bi	Pa ima šteti osem lad>i- Leta
ladhm • ? lja IIt1e,a Pet eskader z 41 bojnimi .J Jam' m štiri eskadre bi bile trajno v službi Kl,edP .na eskadro v sredozemskem ^_ju, o kateri imaio na Angleškem posebno
Eft/ULE ZOLA:
mnenje in Jo hočejo leta 1915. ali 1916. povečati.
Ce bi imela vsa ta reč pomen samo za Anglijo, bi zadostovalo pomilovati Angleže, katerim naklada njihova mornarica taka hre-mena. Zakaj taka moderna bojna ladja velja okroglih šestdeset miljonov kron, in če se izvrši novi načrt, bodo znašali stroški za kompletno angleško marino okrog štiri miljarde. .
Ali svet ima dandanes internacionalno življenje. Vsak tak glas, naj se porodi kjerkoli, odmeva takoj po vseh deželah. Kakor »sili« nemški mornariški program Angleže, da grade nove ladje, tako bo Nemčija iz novih angleških načrtov zopet izvajala »potrebo«, da napravi nekoliko korakov dalje. In po vrsti pridejo za njima druge države, med njimi tudi naša ljuba Avstrija, o kateri bo ravno v tej zadevi treba izpregovoriti še posebno besedo.
Anglijo in Nemčijo zadeva v prvi vrsti odgovornost za svetovno oboroževanje brez konca in kraja. Predvsem pa Nemčijo. V sedanjih razmerah se more mrzlično pomnoževanje bojnih sil na suhem in na morju le tedaj ustaviti ali vsaj omejiti, če se doseže med državami sporazum o tem predmetu. Drugače goni država državo v blaznost in mednarodne norosti ne more biti nikoli konec. Anglija je že pred leti ponudila Nemčiji roko za tak sporazum, ali strast je zmagala, zaupanja ni bilo, in marinizem je postal še požrešnejši kakor prej. Nezaslišano tekmovanje obeh držav je imelo enake posledice na vseh koncih in krajih, mornariške zahteve so porodile resnično nevarnost za narodno gospodarstvo. Že sedanja bremena so neznosna, pogled v bodočnost je pa naravnost obupen.
Ali pa je pričakovati, da se spametujejo ofieielni činitelji, ki vodijo v naših časih usodo narodov in držav ter da se sporazumejo na pameten način v ta namen, da se odvzame narodom vsaj del onih bremen, ki jih še pričakuje, če se ne zajezi oboroževanje? Za mizo, v učenjakovi sobi se vidi to prav lahko. Zakaj se ne bi sešli modri zastopniki vseh vlad in‘se trezno domenili, da nobena država ne napravi več bark kakor toliko in toliko in ne nabavi več topov, pušk, konj itd. kakor gotovo, sporazumno določeno število? Zakaj ne bi modri, svojo domovino ljubeči in tuje pravice spoštujoči ljudje našli ključa, ki bi bil po vpošteva-nju vseh momentov primeren vsem skupaj in vsaki posamezni državi posebej? Saj se je celo ruski car nekoč postavljal s takimi idejami.
Vse to bi bilo teoretično mogoče. In vendar so se izjalovili vsi podobni poizkusi. To pa je povsem razumljivo, če se ne pozabi, da je tudi militarizem in marinizem otrok kapitalizma in da je na svetu splošne konkurence vzajemno nezaupanje naravna in logična posledica dejanjskih razmer. To sega tako daleč, da si ne zaupajo niti zavezniki. V prijateljstvu živeči, z aliančnimi pogodbami vezani sosedje vzdržujejo z ogromnimi stroški špionažo v prijateljskih deželah, in se sami neprenehoma ozirajo, kje bodo zalotili kakšnega prijateljskega vohuna, ki fotografira njihove utrdbe, kupuje njfhove modele in krade njihove načrte.
Razvoj militarizma, zlasti pa razvoj boj-n?Ka niornarištva je blazen. O tem ne more mlice dvomiti. Ali nobene tolažbe ni. Dokler
Rim,
eni>nenca mora imeti prav, gotovo lica	.	Prebava.	Včasi,	če se pridruži mrz-
treba ° *ak' s,u£ai* nevarni. Vaši eminenci ni Zan x Prav'ti' kako se Vaša eminenca lahko £nasa na mojo previdnost in na mojo priza-
uevnost.«
jo Obmolči je, potem je nadaljeval z do-nitli glasom izkušenega zdarvnika: mudn	moramo	kneza in neza-
note]fQ ravnati. Prosim, da me pustite za tre-^ samega; ljubše bi mi bilo.« ftiajv. eildar.ie. zadržal Viktorino; da mu po-Oiacnm 6	treba še pomoči, naj bi prišel
bi Kji „0, Očitno je želel odstraniti obitelj, da filial o-.-, ^obodnejši, brez nadležnih prič. Kar-fepod	sin nežr>o prijel Benedeto
^rre to don vmi « S?™ oc,pel)e v 0l>,:llnic0'
Ko «o se vmf	^ima sledila.
n!ci« ki jo ie hsnn zaprla’ Je v tej obed-
2	b,agodeinn S . Zin?sko solnce preplavljalo ^račnSs* • 5vft,0J>o m toploto, zavladal naj-^isliti m- m i^r ? veP molk, ki si ga je niki so S? 16 bS VCdn0 Polnjena; krož-tina^j S,tal1 zapuščeni, prt je bil posut z drob-
fia sreV e,ica kave *e bi,a §e na P01 Polna, terih j^jPa je bila košarica s smokvami, s ka-Sairio dvn ^st^e °dstranjeno; manjkalo pa je
Pred ola,i tro^e '‘'^^okev. likem rum	čepela rta svoji palčici v ve-
raiflU .nem solnčnem žarku, po katerem b5li vzeli S;2 pra§kl, Tata, papiga, ki so jo !/esenp*p,fa i? vsa vzhičena ki oslepljena. ^ia r^a’ker le prišlo toliko ljudi, je pre-^'Ino 'V S> gladiti perje s.kljunom; zelo
Z2yaia tl R °^rT- g!avo’ da bi bolje opa-°^esom 'U s svo^'m okroglim, izprašujočim
minute so POtekare ob mrzlični- DoH? !J.a t0’ kaf se le godila v sosednji deta in ps* Ig,1'o ie molče sedel na stran, Bene-•erra. pa sta nepomična postala in sta
tudi molčala. Kaidinal je začel zopet hoditi gor-indol, gorindol, kakor da bi mogla ta instinktivna, uspavajoča lioja premotiti njegovo nepo-trpežljivost in kakor da bi tako prej prišel do pojasnila, ki ga je čakal v viharju svojih misli. Dočlm so doneli njegovi ritmični koraki s pravilnostjo stroja, je v njem besnelo in so se v največji zmedi križala najnasprotnejša čuvstva. Obupno je iskal, kako in zakaj. 2e dvakrat je njegov pogled mimogrede ošinil nered na mizi, kakor da tam nekaj išče. Nemara nepopito kavo? Ali kruh. od katerega so ležale še drobtine okrog? Ali ovčja reberca, od katerih je ostala še kost? Naposled, ko je tretjič mimogrede pogledal tja, so njegove oči obtičale na košari s smokvami, in kakor ob nenadnem razodetju je obstal kakor odrevenel. Pograbila ga je misel in se ga polastila, pa ni vedel kaj naj Stori, da bi dobil namesto nenadnega šuma gotovost. Trenotek je tako stal in upirajoč oči v košaro iskal, ne da bi našel, kar je hotel. Končno je prijel smokvo in jo ogledal povsem iz bližine. Ali nič nenavadnega ni bilo na njej opaziti, in že jo je hotel položiti nazaj k ostalim, ko je papiga Tata, ki je zelo rada žrla smokve, glasno zakričala, Irt to je bila razsveta; zdaj je imel poizkus, ki ga je iskal.
Počasi, resnega obraza, lice v globoki senci, je kardinal odnesel smokvo papigi, in jo dal ptiču brez obotavljanja ali obžalovanja. Bila je jako lična živalica, edina, ki jo je imel strastno rad. Iztegnila je gibčno telesce, da 9e je svilnato, zeleno perje na solncu rožnato za-lesKc4alo in lepo prijela smokvo z nogo ter Jo razparala z udarcem kljuna. Ali ko jo je prebrskala, je le malo pojedla in spustila še polno lupino na tla. Kardinal je gledal in čakal, še vedno resen in negibčen. Čakal Je cele tri minute. Trenotek se Je umiril in božal po glavi papigo, ki se Je dala s slastjo, gladiti in je obračala malo, rdeče, kakor rubin žareče oko k svojemu gospodu. Naenkrat je omahnila kakor kos svinca in padla, ne da bi le peruti zgenifa. Tata je bila mrtva, uničena.
obstoja konkurenca izkoriščanja v gospodarskem življenju, bo hotel kapitalizem imeti tudi nasilna sredstva zoper zunanje tekmovanje in zoper domačo »neposlušnost«. Konec tega blaznega sistema prinese samo socializem. V se-djinjih razmerah se pa dajo strahote le toliko ublažiti, kolikor pridobi ljudstvo moči in s tem vpliva. Socialna demokracija ne more odpraviti- vojske in vojne nevarnosti; le omeji jo lahko, če je dovolj močna. Njena moč pa prihaja iz organiziranega ljudstva.
Kranjski deželni zbor.
Seja 24. julija.
Deželni glavar dr. Šušteršič otvarja sejo ob četrt na 11 dopoldne.
Interpelacije in predlogi.
Poslanec Kobl in tovariši interpelirajo, zakaj je idrijsko zdravstveno okrožje od konca aprila do danes brez zdravnika in ali je res, da je .deželni odbor odklonil substitucijo po rudniških zdravnikih.
Poslanec Matjašič in tovariši interpelirajo zaradi nameravanega mostu čez Kolpo pri Gribljah.	t
Poslanec Dular in tovariši interpelirajo zaradi postopanja okrajnega glavarstva v Novem mestu proti »Kmečki zvezi«.
Poslanec dr. Novak in tovariši so vložili nujen predlog glede na draginjsko doklado učiteljstvu.
Klerikalci v skrbeh za svoje zadružništvo.
V	imenu posebnega odseka, za zadružništvo poroča dr. Lampe o svojem nujnem predlogu za varstvo zadružništva.
Dr. Lampe: Stojimo v času denarne krize. Vzrokov je več; nejasnost političnega položaja, bojazen pred voino. Ljudstvo niti državi več ne zaupa. Ob takih razmerah je možno, da se porodi v ljudstvu nezaupanje do še tako trdnih denarnih zavodov. V Nemčiji in Italiji je propadlo vsled vojnega strahu mnogo denarnih zavodov. Kranjska dežela uživa popolno zaupanje na denarnem trgu; zaupanje pa uživajo najbolje upravljane dežele. Avstro-ogrska banka podpira na Ogrskem z velikimi Svotami madjarsko zadružništvo, ni pa "izdala niti vinarja za avstrijske zadruge. Nagfašam, da ne gre za saniranje nobenega zavoda, gre le za to, da deželni zbor pove, da je naše zadružništvo zdravo in vredno zaupanja.
Dr. Lampe je končno predlagal, naj deželni zbor sklene:
1. Deželnemu odboru se naroča, da posveča največio pozornost obrambi ugleda in zaupanja zdravega zadružništva v deželi.
2. Zlasti se deželnemu odboru naroča, da naj po potrebi izda okrožnico na vsa županstva in jim ukaže pismeno razglasilo v občini.
3. Točka VI. sklepov deželnega zbora z dne 18. februarja 1911 o pospeševanju zadružništva se spremeni tako, da pooblastilo deželnega odbora, priskočiti kranjskim zadrugam na pOmoč s prevzetjem deželnega jamstva, ni omejeno glede vsote, ako se deželni odbor prepriča, da iz prevzetega jamstva ne preti deželi nobena škoda.
Poslanec dr. Novak: Pridružujem se protestu poročevalca, da avstro-ogrska banka ne podpira avstrijskega zadružništva. Mnenja pa sem, da se more zadružništvo ugodno razviti le brez kuratele, ti predlogi pa izražajo nekakšno kuratelo. Tretja točka predloga utegne imeti za posledico, da bi dežela morala plačati ogromne svote vsled tega, ker je prevzela jamstvo. Tak sklep utegne slabo vzgojevalno vplivati na naše zadruge, ker bi se preveč zanašale na deželo. S tem pa sc nalaga deželnemu odboru tudi prevelika odgovornost. Oprostite mi, ampak vtisk je, da tudi naš deželni odbor ni povsem objektiven v nalaganju deželnega denarja.
Deželni glavar: To je razžaljenje deželnega odbora! Ce bo gospod poslanec še rabil take izraze, bom prisiljen sklicati disciplinarni odsek! (Pritrjevanje pri klerikalcih.)
Dr. Novak: Na zunaj se javlja tak vtisk neobjektivnega postopanja. Zdi se, da favorizira deželni odbor zavode, ki so v rokah S. L. S. s tem, da nalaga v njih denar, ne nalaga ga pa v zavodih, ki niso v rokah S. L. S. Prav je, da se sprejme prva točka predloga zadružnega odseka, ne moremo pa glasovati za drugo in tretjo.
Poslanec grof Margheri izjavlja, da bodo veleposestniki glasovali le za prvo točko predloga. Glede na tretjo točko izjavlja, da nalaga deželnemu odboru preveliko odgovornost.
Poročevalec dr. Lampe pravi, da ne bo prišlo do škode za deželo, češ da bo jamstvo dežele napravilo na ljudstvo velik moralni vtisk ta moralni vtisk bo dvignil zaupanje in samo zaupanja je treba, pa bo zadružništvo rešeno. Novak je bil tako predrzen, da je napadel deželni odbor.
Dr. Novak: Protestiram proti izrazu predrznost!
Deželni glavar: Nimate besede, gospod dr. Novaki
Dr. Lampe: Dr. Novak je torej očital, da je nalagal deželni odbor denar v zavodih, ki njemu niso všeč.
Pri glasovanju se sprejmo s klerikalnimi glasovi vsi predlogi zadružniškega odseka; liberalci in veleposestniki glasujejo le za prvo točko.
Odobrena volitev.
Izvolitev Karla Dermastije za deželnega poslanca s<5 odobri.
Hldroefekfrlčne centrale.
Poročevalec Plber govori obširen govor in predlaga v imenu odseka: 1. Podano poročilo deželnega odbora se vzame na znanje. 2. Deželni odbor se pooblasti, da dogradi završniško silotvorno napravo in ukrepe vse, kar je potrebno, da se čimpreje spravi v obrat. 3. Deželnemu odboru se naroča, naj nadaljuje akcijo za uporabo vodnih sil kar najenergičneje in odredi vse, kar bi moglo to uporabo kar čimpreje uresničiti.
Dr. Tavčar j V odseku se je naglašalo, da gre za gospodarsko, ne za politično stvar. Opozicija je v gospodarskih stvareh mnogo važ nejša in pomembnejša kakor v političnih; to se vidi pri tem vprašanju. Opozicija mora kontrolirati večino in nje gospodarstvo. Neprenehoma govore, da ljudstvo želi ustanovitev hi-
V	grozi ob tem, kar je zdaj naposled vedel, je našel Boccanera le eno kretnjo; dvignil je obe roki s silnim, zamahom proti nebu. Veliki Bog, kakšen zločin, kakšna strašna zamenjava, kakšna grozna igra usode! V svoji bolesti ni zakričal; senca na njegovem obrazu se je zgostila in Črte so postale še ostrejše.
Ali vendar se je zaslišal krič — glasen krič Benedete, ki je kakor Pierre in don Vigilio opazovala kardnakivo početje z začudenjem, ki se je pozneje izpremenilo v grozo.
»Strupi Strup! Oh, Dario, srce moje, duša nioja!«
Ali kardinal je krepko prijel svojo nečakinjo za roko in postlani pogledal na duhovnika, ki sta bila navzoča pri tem prizoru, na tajnika in na onega tujca.
»Molči, molči!«
Ogorčena, razjarjena od besnega srda in sovraštva, se mu Je iztrgala.
»Zakaj bi molčala? To hudobijo je izvršil Prada; naznanila ga bom, še on naj umre! . . . Pravim Vam, Prada je . . . saj vem, zakaj gospod Froment se je včeraj v njegovem vozu peljal z župnikom Santobonom in s to košaro smokev iz Frascatija ... Da, da, priče imam, Prada je, Pikada je!«
»Ne, ne, bl-azna"si, molči!«
Zopet je prijel mlado ženo za roke in jo je skušal prepričati z vso svojo vzvišeno avtori-teto. On, ki je poznal vpliv kardinala Sangui-nettija na prenapetega Santobona, si je že razložil vso stvar; neposredne sokrivde ni bilo, pač pa tajen pritisk; žival se je razdražila in tisto uro, ko je bilo pričakovati, da se izprazni papeževa stolica, so lo spustili proti nadležnemu tekmecu. Nenadoma, kljub temu, da so ostale vrzeli in nejasne točke, se mu Je zasvetilo, da je tako, ne da bi bil moral razumeti vse. Bilo je tako, ker je čutil, da mora biti tako.
»Ne,Prada ni-ali sIišiš?Ta mož nima vzroka, da bi mi želel kaj slabega, in le meni je bilo namenjeno-, zame Je bilo prinešeno to sadje. Poslušaj, pomisli vendar! Le nepri*\kovaua sla-
bost je mogla preprečiti, da se jih nisem dobro najedel, ker vedo, da imam smokve jako rad; in medtem, ko jih je moj ubogi Dario sam pokušal, sem se šalil in mu dejal, naj ml prihrani najlepše za jutri . . . Meni je bilo namenjeno, njega je pa zadelo! O Bog! Vsled najokrutnej-šega slučaja, vsled nezaslišane gluposti usode!
... O Bog. o Bog, torej si nas zapustil!«
Solze so mu zalile oči. Ona, trepetajoča, pa še ni bila videti prepričana.
»Ali stric, Vi vendar nimate sovražnika; zakaj naj bi Vam Santobono tako stregel po življenju?«
Trenotek je ostal nem, ker ni našel zadsi-nega odgovora. Namen, da molči, se i že dvigal v njem v vzvišeni veličini. Potej mu je prišlo nekaj na misel in vdal se je laži.
»Santobono je bil vedno nekolik zmedene glave, in vem, da me sovraži, odkr sem mu odklonil prošnjo, da bi mu bil brat, našega bivšega vrtnarja rešil iz ječe z dorim izpričeva-lom, katerega gotovo ni zaslčil . . . Tako smrtno sovraštvo je pogostomčfcrez resnejšega vzroka. Mislil je pač, da se mi n>ra maščevati.«
Zdaj je Benedeta, strta, nespsobna, da bi se še prepirala, z izrazom obupn<_ vdanosti omahnila na stol.
»O Bog> o Bog! Ničesar več ne vel..,
In potem — sal je vseeno, zdaj, ko je z miim Darijem tako. Zdaj gre le za to: Njega je treba
rešiti, hočem, da ga rešijo. O, kako dolgo to------------
traja, kar delajo tam v sobi! Zakaj ne prideipojBu Viktorina po nas?«	■*—
Zopet je nastal mučen molk. Kardinal Je brez besed vzel košaro s smokvami, jo odnesel v omaro, katero }e> dvakrat zaklenil, in vtaknil ključ v žep. Namenil se Je bil pač, da jih spravi s sveta. Čim se znoči, na ta način, da odide sam do Tibere in Jih vrže noter. Ali ko se Je vračal od omare, Je opazil oba mala duhovnika, ki sta mu bila nehote sledila s pogledi.
II}
§roelektriČnih naprav. Ljudstvo marsikaj želi, ker se mu pri volitvah obetajo zlati gradovi. Naprave električnih central niso nič druzega kakor špekulacija; dežela pa je prav malo poklicana špekulirati. Gospod dr. Lampe ne sme metati okrog z deželnimi miljoni, ker niso nje-ffovi.
Dr. Lampe; To je pametno!
Dr. Tavčar: Seveda je pametno, ker je Samoposebi umevno. Prav vsled tega pa bomo glasovali proti. Pridem na posamične točke odsekovega predloga. Proti tretji točki smo zategadelj, ker izroča deželnemu odboru preobsežno pooblastilo, deželni zbor pa potiska na stališče marionete. Gospod poročevalec je utemeljeval ustanovitev hidroelektričnih naprav tudi z razlogom, da so se posrečile v Lombardiji, torej se morajo tudi pri nas. To utemeljevanje ni dopustno. (Dr. Lampe se smehlja.) Gospod dr. Lampe se smeja, ampak ta smeh zame ni noben argument in zame tudi nima nobene cene. S temi napravami utegnete priti tako daleč, da bo znašal deželni proračun 15 do 20 miljonov na leto In potem si ne boste mogli pomagati. Z ozirom na naše sedanje deželne finance takih stvari, kakor so hldroelektrični projekti, ne morete graditi. Zato zahtevamo z vso odločnostjo, da pokažete rentabiliteto svojih naprav. Lahko bo v teku časa zgubljenih več miljonov, ker ste dejali, da bo letne zgube najmanj 30.000 kron.
Er. Zajec se zasmeje.
r. Tavčar: Gospod 'dr. Zajec se lahko smeje. Ker denar ne pojde Iz njegovega žepa; ampak Sel bo na račun dežele In to je zelo resna stvar. Tu pa je še važno vprašanje pokritja, katero vprašanje pa ste popolnoma zamolčali. To ni pravilno postopanje.
Klici: Bomo že povedali 1
Dr. Tavčar; Ampak povedati bi morali v poročilu. To ni bilo pravimo! Iz vseh teh razlogov smo opravičeni, da glasujemo proti odsekovemu predlogu.
Poslanec Jarc se navdušuje za naprave. Kljub temu. da je načrt s tehničnega stališča Vzoren, stoji dr. Tavčar na stališču absolutne hegaclje.
Dr. Tavčar Saj ni res!
Poslanec Jarc: Dr. Tavčar tudi pravi, da le ustanavljanje naprav spekulacija. Ampak spekulacija je navsezadnje sleherno podjetje.
Dr. TavCar: Seveda! Ampak rentabiliteto dokažite!
Poslanec Jarc stavi slednjič dodatni predlog, naj se dovoli deželnemu odboru za naprave pod točkoma 2 in 3 maksimalni kredit dveh miljonov kron.
Poslanec grof Barbo izjavlja, da bodo glasovali veleposestniki za vse točke odsekovega poročila, za zadnji dve točki pa Jim je bilo omogočeno glasovati šele tedaj, ko Je 'Stavil Jarc svoj dodatni predlog.
Dr. Lampe hvali in povzdiguje hidroelek-Irične naprave, s katerimi namerava ustvariti deželni odbor za vso deželo predpogoje velikega industrlalnega razvoja. Trdno je uverjen o uspešnosti naprav. Vsi ugovori se mu zde malenkostni. Ne smejo se podcenjevati moč in talenti slovenskega ljudstva. (Entuziastično ploskanje pri klerikalcih)
Dr. Triller: V imenu narodno-napredne Stranke moram zavračati poslanca Jarca, ki je zavil izvajanja dr. Tavačrja, češ da stoji naša jstranka na stališču popolne negacije. Njemu je Sledil tudi dr. Lampe. Mi nismo v gospodarskih Vprašanjih absolutni opozicionalci kakor smo y političnih. Proti poročilu smo zategadelj, ker omalovažuje celo zbornico. Tudi mi priznavamo izbornost tehničnih izpeljav, ampak dokazov ni za rentabiliteto. Doneče fraze me ne morejo prepričati, da so dani predpogoji za Uporabljanje elektrike.
Dr. Lampe: Tako nizko cenite naše ljudstvo!
Dr. Triller: Ne cenim ljudstva tako nizko, fcmpak ljudje ne bodo vzeli zadostnega števila elektrike, zlasti velja to za okraje, za katere je namenjena Završnica. Od dr. Lampeta nismo slišali ne ene reelne številke, zategadelj vztrajamo na odklonltvenem stališču. Z zadovoljstvom pa povdarjam, da se je prejšnje neomejeno pooblastilo pod vtiskom opozicijske kritike nadomestilo z reelno številko dveh mil-Jonov kron.
Med govorom 3r. Trillerja je ponovno pri-
šlo do kontroverze med dr. Lampetom in govornikom.
Grof Apfaltrern govori za naprave.
Poročevalec Plber zagovarja odsekove predloge.
Z glasovi klerikalcev In veleposestnikov se sprejmo vsi odsekov! predlogi obenem z Jarčevim dodatnim predlogom. Liberalci so glasovali proti!
Prememba zakonskega načrta o šolskem nadzorstvu.
Poročevalec šolskega odseka Lavrenčič.
V	imenu odseka predlaga: 1. Člani mestnega šolskega odseka so okrajni šolski nadzorniki mestnega šolskega okraja. 2. Če se okrajni šolski nadzornik ne vzame iz okrajnega, oziroma mestnega šolskega sveta, vstopi vsled svojega imenovanja z glasovalno pravico v okrajni, oziroma mestni šolski svet. Če se vzame okrajni šolski nadzornik iz okrajnega, oziroma mestnega šolskega sveta, preneha z njegovim imenovanjem njegov dosedanji mandat v okrajnem, oziroma mestnem šolskem svetu in je ukreniti potrebno zaradi primerne izpopolnitve števila članov.
Poslanec Gangl pobija obadva predloga.
Poslanec dr. Eger izjavlja, da bodo glasovali veleposestniki za oba.
Po zaključnih izvajanjih poročevalca se sprejmeta predloga z glasovi klerikalcev in veleposestnikov.
Poročila upravnega odseka.
Na predlog poročevalca Plbra se sklene; Deželnemu odboru se naroča, da presoja in uvažuje, ali ne bi kazalo organizirati pospeševanja tujskega prometa na Kranjskem po uzoru deželnega zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem ali na kak drug primeren način pod nadzorstvom dežele. Deželni odbor se pooblašča, da sme provizorično ustanoviti dogovorno z drugimi v pospeševanje tujskega prometa poklicanimi faktorji tak zavod za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, toda le tako, da dežela ne prispeva več nego 6000 K na leto in se zgoraj imenovani faktorji zavežejo v primerno stalno letno podporo. Deželnemu odboru se Ima priznati pravica, da sme tak zavod kadar hoče zopet opustiti, tudi se ima nastaviti pri zavodu le provizorični, nestalni uradnik.
Na predlog poročevalca Povšeta se sklene: Za okraj Žužemberk se ustanovi mesto deželnega žlvlnozdravnlka ter se naroča deželnemu odboru, da takoj, po dognanih In in ugotovljenih dogovorih z zastopniki prizadetih občin razpiše in popolni to mesto. Obenem se sprejme tudi Hladnikova resolucija, da se dovoli izvrševanje živinozdravniške prakse dosedanjemu živinozdravniškemu pomočniku v Žužemberku.
Na predlog istega poročevalca se sklene:' Volonterki deželnega muzeja dr. phil. Ani Schiffrer se spregleda prekoračenje normalne starosti v svrho event. def. namestitve v dež. Službi.
Na predlog poročevalca dr. Lampeta se sklene: 1. Deželni odbor poročaj v deželnem zboru o izvršitvi sklepov deželnega zbora. 2. Deželnemu odboru se naroča, da od časa do časa izda po tvarinah poročila o svojem delovanju.
Na predlog poročevalca Povšeta se sklene? Poročilo deželnega odbora o gospodarstvu na pristavi za vzrejo mladih bikov na Robežu se z zadovoljstvom jemlje na znanje. Deželnemu odboru se naroča z ozirom na to, da Je potreba po čistokrvnih plemenjakih še vedno velika in ker je želeti, da se potrebni plemenjaki vzrejajo doma v deželi, da skuša razširiti in spopolniti ta živinorejski vzgoje-valni zavod. V to se pooblašča izdati potrebne izdatke, o katerih ima v prihodnjem zasedanju podati posebno poročilo v naknadno odo-brenje.
Poročilo Imunitetnega odseka.
Ker sta se dr. Tavčar in Mihael MoškerC poravnala, se dr. Tavčar ne izroči.
Učiteljske draglnjske doklade.
Odkloni se nujnost dr. Novakovega predloga zaradi draginjskih doklad učiteljstvu; klerikalci so seveda glasovali proti.
Odgovori na interpelacije.
Glede na interpelacijo poslanca pavren-čiča zaradi zadostnega zastraženja c. kr. pra-harne v Kamniku odgovarja deželni glavar, da bo po svojih močeh vplival na tozadevno akcijo mestne občine. Glede na Novakovo Interpelacijo o izplačevanju 25 odstotne doklade učiteljstvu izjavlja deželni glavar, da se bo izplačala po končanih poizvedbah. Na dr. Novakovo interpelacijo o Ribnikarjev! aferi in vlogi deželnega odbora v njej, odgovarja deželni glavar: Zasliševanje prič se je vršilo na podlagi uradne izjave mestnega magistrata. Deželni odbor je imel dolžnost, da Je zaslišal priče o Ribnikarjevi aferi, ker je šlo za občinskega uradnika. Ves dokazilni material se je izročil pristojni oblasti, državno pravdništvo ni dvignilo obtožnice na podlagi dokazilnega materiala deželnega odbora, ampak na podlagi rezultata preiskave preiskovalnega sodnika. Kar se tiče izjav nekaterih prič pri razpravi, da je deželni odbor drugače zapisal kakor so priče izpovedale, so podale priče te Izlave ns svojo odgovornost; on pa je zase trdno prepričan, da se je v deželnem odboru vse natanko zapisalo tako kakor so priče Izpovedale. (Hrup med klerikalci.)
Dr. Zajec odgovarja na Kobijevo interpelacijo zaradi idrijskega okrožnega zdravnika in pravi, da sta omenjena idrijska rudniška zdravnika sama zakrivila, ko jih Je odklonil deželni odbor, da pa se ukrene vse potrebno.
Dr. Lampe odgovarja na interpelacijo poslanca Matjašiča zaradi mostu čez Kolpo in pravi, da so pogajanja o tej zadevi s hrvaško vlado že v tiru.
Deželni presednik' baron Schwarz odgovarja na interpelacijo liberalnih poslancev zaradi političnega pogajanja c. kr. uradnikov ter se postavi na ozkosrčno birokratično stališče,
Dr. Triller predlaga debato o Schwarzovl izjavi, kar pa večina odkloni.
Deželni glavar dr. Šušteršič nato zaključi sejo in dvadnevno zasedanje ob 2. popoldne.
Ljubljana in Kranjsko.
— Molohovi hlapci. Kranjski deželni zbor še vse svoje žive dni ni za delavstvo ničesar storil, dasi se v deželni blagajni delavskega denarja ne branijo. Delavstvo vrže zlasti z deželno doklado n ahišni davek vsako leto Teoe tisočake v deželno malho, ne da bi dobilo za to kako povračilo. Mnogo skrbnejše oko ima deželni zbor in stranke, ki ga sestavljajo, za moloha in njegove potrebe. Včeraj Je deželni zbor daroval 300 kron društvu, ki hoče Avstrijo osrečiti z zračnim bojnim brodovjem. Vsota ni velikanska in ne bo pognala dežele v konkurz, ampak označuje hlapčevsko pohlevnost deželnozborskih strank napram militarizmu. V deželnozborskem poročilu ni navedeno, kdo je glasoval za to potrebno reč, ampak ne motimo se. če trdimo, da je v tem resnem in važnem trenotku zavladala med klerikalci, liberalci in nemškimi nacionalci gin-ljiva sloga, zakaj vsi so najpokornejši hlapci militarizma, militarizma na suhem in na morju, na zemlji in v zračnih višavah.
— Moščanski škandal liberalne stranke.
»Slov. Narod« še vedno taji vsak stik s svinjskim letakom, četudi uvideva, da je njegova pozicija izgubljena in da stoji liberalna stranka difamirana in osramočena v javnosti. Nedolžen obraz, ki ga fingira v sramotni tej aferi, se mu poda tako kakor razupiti ptici, če zagotavlja in razglaša svoje devištvo. S tajenjem ne gre, zato pa že začenja moščartsko brigan-tovstvo opravičevati: polagoma in po ovinkih seveda, ker si Javno storjene svinjarije pohvaliti ne upa. — Cankar je na nekem shodu na medklic, da je brezverec, v svoji šegavosti izvlekel iz žepa molek (ki mu ga je najbrž kaka častilka poklonila) rekoč: Pa ga pokažite Vi! To nedolžno Cankarjevo šalo primerja »Slov. Narod« v svoji sedanji stiski, v katero ga je prignala liberalna nepoštenost. — Z moščansko lumparijo, neokretnost, s katero se liberalno glasilo izvija iz moščanskega škandala, je zares genljiva! Svetujemo mu prav zanesljivo sredstvo, da opere liberalno stranko moščanskega madeža:	skesano	naj
pri/.na, da je liberalna stranka zrela za tretji red in bratovščino presvetega rožnega venca. Moščansko dejanje ostane sicer hudo kleri-
M—asm 1 11 11    ......
MARK TWAIN:
Listnica uredništva.
UK tl
(Konec:)
K »Mlada mati.« — Menite torej, cfa le olro-"Čiek »cvet lepote in.večno veselje«? Misel je čana, ampak ni nova; vsaka krava sodi enako vsvojem teličku. Mogoče da misli krava manj čieantno, misli si pa vseeno. Zato spoštujem krav Vsi spoštujemo genljivi materinski na-Kon. fcsrkoli ga srečamo, bodisi v palači iz-Obil a alna v skromni koči krave. Ampak, mi-lostljivagospa, če preiskujem zadevo na vse strani, vi im, da Vaša trditev ne velja za vse Slučaje. Jmazanega pamža, z zanemarjenim ttoskopne morem z dobro vestjo imenovati 'CYf*lepote; in ker traja detinstvo le kratka tri eta, ne velja za nobenega pamža, da je »večno« veselje. Boli me, da z enim stavkom razdrem kar dve tretjini Vaše lepe predstave; ampak na tem mestu, kjer sedim, ne smem gledati, da slepite in zapeljujete občinstvo s cvetočimi besedami. Poznam v tem kraju pamža osemnajstih mesecev, ki ni veselje niti štiriindvajset ur zapored, nikar vso večnost. In odlikuje se po naj-cudovitejših nepravilnostih gl6de na značaj in apetit, kar sem Jih kdaj slišal. Navedem naj pregled vseh operacij tega otročaja, kakor si Jih je en sam dan domislil, zasnoval in izvršil, brez materinega navodila ali pomoči; in kar povom, lehko potrdijo zaprisežene priče.
Najprvo je povžil tucat velikih pilul kinina 5 škatljo vred; potem Je padel po stopnicah in Vstal z modro in rdečo marogo na čelu, na kar 'se Je ozrl po drugem opravilu in po novem raz-
vedrilu. Odkril je steklenino s kovinskimi okraski in jo razbil; steklo je povžil in nato pogoltnil še okraske iz kovine. Potem je izpil do dvajset kapljic opija in več kot tucat žlic kafri-nega špirita. Več opija ni popil, ker ga ni bilo. Potem se je vlegel na hrbet in si potisnil s srebrom okovano ribjo kost pet do šest palcev globoko v grlo in Jo zatlačil, da je mati le z veliko težavo izdrla ribjo kost, ne da bi otroka ranila. Nato se ga je lotil zopet apetit na steklenico, razbil je več kozarcev in se spravil nad čepinje, ne da bi ga rane motile. Nato le snedel porcijo sirovega masla, popra, soli in kalifornijskih užigalic in povžil z vsakim grižljajem žlico sirovega masla, žlico popra, žlico soli in tri do štiri vžigalice. (Pripominjam, da ta cvet lepote jako rad je pisane švedske vžigalice in vse poje, kar jih dobi v roke, ampak rajši ima kalifornijske vžigalice; to smatram za lep poklon domačemu Izdelku, ki je tem več vreden, ker izvira od osebe, ki je premlada, da bi se laskala.) Nato si je glavo umil z vodo in milom in povžil preostalo milo in popil milnico, kolikor Jo Je mogel spraviti vase. Nato je vstal, prijel kravo prijazno za rep, da ga Je brcnila v glavo. O prostem času, kedar to »večno veselje« ni imelo drugega opravila, je splezalo kamorkoli in padlo na tla in se vselej poškodovalo. Ker ne poznam otroških navad, je prav lehko, da sem opisal kot presenetljive stvari, ki se nikomur, kdor pozna otroke, ne zde presenetljive. Sicer pa ne verjamem tega in ponavljam Še enkrat, da je moje poročilo o dejanjih tega otroka strogo resnično; če kdo dvomi, mu lehko pokažem otroka. Zavežem, se dalje, da požre vse, kar dobi v roke (izključujem le
nakovala), in da skoči z vsake višine, kamor ga postaviš (izgovorim si le, da se uvažuje njegovo nagnjenje do padcev na glavo in da se zatorej izbere dovolj visoka točka, da svojo željo lehko uresniči). Vidim, da sem se od svojega predmeta nekoliko oddaljil, zato ponavljam brez nadalj-nih dokazov svoje prepričanje, da ni vsak pamž »cvet lepote in večno veselje«.
»Arithmetlcus.« Virginia, Nevada. — »Sem navdušen študent matematike, pa mi je silno zoprno, da me v mojem napredovanju zadržujejo aritmetično-tehnične podrobnosti. Razložite mi, prosim, razloček med geometrijo in konhiologijo!«
Že zopet prihajate s svojimi aritmetičnimi burkamL ravno sedaj, ko me muči nesramen nahod. Če bi bili videli izraz zaničevanja, ki je pravkar zatemnil moje obličje, bi mi ne bili zastavili tega vprašanja. Konhiologija je znanost, ki nima z matematiko nič opraviti; peča se le s šalami (Čepinjami). Ampak strogo vzeto, ni vsak, kdor odpira ostrige, lupi krompir ali izsrkava jajčne lupine, konhiolog — kakšen biser sarkazma, ki pa se ne prime take neduhovite Školjke, kakor ste Vi. Primerjajte sedaj konhiologijo z geometrijo, pa opazite razloček in dobite odgovor na svoje vprašanje. Ampak ne trpinčite me več z aritmetičnimi ostudami, dokler ne preženem nahoda. Zdajle občutim najgren-kejše sovraštvo do Vas — mučite me na tak način, ko nisem za drugo, kot da kiham in razpihujem robce na drobne kosce. Če bi Vas imel v strelni razdalji od svojega nosu, prav gotovo Vam upihnem luč življenja.
•v-
kalno, ampak če so ga žagfeSITe Spt In spokorjene duše Izgubi Svoj ostuden 1 navski značaj!
— Nova zvijača trboveljske premo družbe. Trboveljska družba je poslala P®’ jem odvetniku dr. Ambrožiču poprave* menda misli da se 8 § 19 tisk. zakona resnice spraviti 8 sveta. Kar sem naft zadnjemu članku vzdržuiem v polnem n Trboveljski družbi pa svetujem, da mfc| tira pred poroto, ako ni res in če ji Ponavljam še enkrat, da odločuje pri p skem konzumnem društvu trboveljske n ali po nemško »Arbeiter-Konsumvereltj Gewerkschaft Sagor«, sam ravnatelj. Kol čel na ukaz gospoda ravnatelja rudniški zum nepošteno konkurenco, njegovi odb niso prav nič vedeli. Gospod Pauer se J* goče tudi spominjal, da se je enkrat, ko | odbornik Sadar neko preosnovo pri us»: clh, izrazil, da Ima držati jezi zobmi, da odločuje gosp. Pauer s a* še nekaj, gospod Pauer, če hočete biti tf ali pa voaja konzumnega društva, Vafl1 nič ne zamerim. Tudi konkurirate lam11 šteno z dobrim blagom, pošteno vago fl| terorizma, ampak' konkurenca, ki ste joj čeli, ni trgovska konkurenca, ampak p o* niški terorizem. Ali niste pustili1* niti v čakalnicah po Vaših poduradi# ste začeli prodajati svojo ceno in naj t tudi vsi tisti v Vašo prodajalno, ki so sej?, drugje nakupovali svoje potrebščine? AJ! plakatirali v Koloniji, na Rampah, v itd.? Ali mislite, da »Kundmachung« ni f tiranje? Seveda izgleda taka »Kundina£“ nekoliko bolj teroristično* ker s# delavci to za ukaz. Zagorje, 24. julii8 M. Čobal.
— Javna seja občinskega odbora skega se vrši v petek dne 26. julija ob čer v mestni dvorani. Spored seje je: ročilo županstva. 2. Razpis službe zdravnika. 3. Novo merjenje idrijske? stralne občine. 4. Slučajnosti. Ker je | seje zelo važen, je pričakovati za to sef zanimanja.
— Shod zadružnikov »Občnega kd nega društva« v Idriji s je vršil minolo * v prostorih združenih delavskih orgaj Udeležba je bila tako velika, da nekatef niso prostora dobili. Poročal je ravnate«! Štraus o gospodarskih razmerah zadf®| poročilu se je razvila živahna in stvar® bata. Zaključek shoda je ta, da se člani •; poprimejo delavske organizacije kot j kar je bilo slabega, se je popravilo in
— Football-odsek »Vzajemnosti« tekj nedeljo v Kranju s Škofjeloškim moštvo| njene sodruge vabimo ob tej priliki k lž, Kranj, ker utegne biti tekma zanimiva, iz Ljubljane z opoldanskim vlakom.
— Abiturljentski sestanek. Prejeli sledeče naznanilo: Abiturijentski sestal radikalnega, socialističnega in sploh
nega dijaštva se vrši v dneh 15. in
bra v Ljubljani v veliki dvorani doma«. Določeni so sledeči referati.: * rodno radikalni program, 2. Sokolstvo ! rudni radikalizem, 3, Vprašanje naraše srednjih šolah, 4. Počitniška zveza, 5. ^ stvo in Jugoslovanstvo, 6. Organizac Naše delo v akademičnih društvih. stim časom bodo delali posamezni odse*1. zivljam vse somišljenike od najmlajse: najstarejšega, da se sestanka gotovo ** Ta sestanek naj prineise v vrste slo vej dijaštva novo življenje, novo dobo. Ko| mar resnega dela, poštenega boja, ta M na sestanek!	Pripravljalni
— Umrli so v Ljubljani: Franc $ sin bivšega trgovca, polpeto leto. — ll rar, rejenec, pol leta. — Josip Vadlan,« 47 let. — Valter Ahčin, hiralec, 42 let. rija Alič, hči tovarniškega delavca, 2 i Terezija Jesih, delavka, 28 let.	|
— Ljubljansko prebivalstvo. Skup vilo prebivalstva mesta Ljubljane z vol, vred znaša po zadnjem ljudskem štetju, t Število domačega prebivalstva (1128 j' cev ni vštetih) znaša po občevalnem n vojaštvom vred: Slovencev 33.846 1247), Nemcev 5950 (vojakov 1496), čety (vojakov 53), Italijanov 290 (vojakov n vatov in Srbov 95 (vojakov 30), Polja (vojakov 36), Malorus 1 (vojakov 1), J"j (vojakov 0). Skupaj: 40.599. Ako se števila današnjega prebivalstva odštel*: štvo, znaša število prebivalcev po obe6; jeziku:	Slovencev 32.599, ali od
86,7456, Nemcev 4454, ali odstotkov ! Čehov 307, ali odstotkov 0,8169, Italija^ ali odstotkov 0,3566, Hrvatov in SrboV odstotkov 0,1730, Poljakov 20, ali od-0,0532, Madjar 1, ali odstotkov 0,002? paj 37.580 ali odstotkov 100,0000.	(
— Na ljubljanski sadni trg prinašal tiče jabolka, ki imajo še popolnoma bel' Kje pa je tržno nadzorništvo?
— S trebuhom za kruhom. V tore z južnega kolodvora odpeljalo v Arne' Makedoncev, 34 Slovencev in 37 HrVjl Amerike je pa prišlo 39 Slovencev In P)
— Izgubil je mizarski pomoCnifc. Prepeluh 6 K denaria. — Zasebnica \ šinkovčeva Je Izgubila svilnat dežnik. : gospod Je izgubil bankovec za 10 K. < čiška Rovškova Je Izgubila 10 K denarij govec Matej šterkovič je izgubil 2000 K, na kateri je bil kot sopodpisal g. Anton Nachtigal.	J
— Kolo ukradeno. V torek popoldfl ( v veži št. 12 na Sv. Petra cesti elektrod ( Francu Juvanu ukradeno še dobro 250 kron vredno »Kinta«-kolo, ki niško številko 62.118. Celo kolo je leno emailirano, Je »Torpedo« proste|( balanco ima vpognjeno navzgor, kole.0 pa pozlačena pasa. Osumljenec Je 1 o« star, Je imel sivo, široko športno ^ t črno črtaste hlače In mazuljast obra*y. utegnil kolo prodajati ali zastaviti ali
Samo pri tvrdki
«■
a
0 ct
1
(A
‘5?
3
o
3.
r*
OJ
pr
o
&
tj
p
e
H-1
P
e«
»špehkamre«, kamor bi narodnjaki spravili radi vse neverne socialiste.
Cenik zastonj in poštnine prosto,
Pojaviti, naj ga takoj ovadijo bližnjemu varnostnemu oblastvu.
, Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Ana Oorec, ki ima od sedaj naprej samo na Marija •Terezije cesti štev. 14 svojo zalogo in izposo-fevjmje koles.
— Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« bo ob ugodnem vremenu danes od pol
do pol 8. zvečer v »Zvezdi«.
— Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda: Pathe-Žurnal. Velezanimiva, Sijajna družinska drama je »Nezaslužena bonu-’ koncu zbuja velekomična burka
»Ubito ogledhlo« nepopisen smeh. Jutri špe-cijalni večer. V soboto »Niti usode«.
Goriško.
*— Okrajna organizacija jugoslovanske so-■Ocialno demokratične stranke^v Gorici priredi iV nedeljo 28. julija veliko delavsko veselico na Prostornem dvorišču gostilne Štefana Furlana 7 V?jte°ri (blizu novega železnega mosta pri barki). Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti sledeči pevski zbori: Delavski pevski zbor iz Pod-Kore; pevski zbor »Izobraževalnega delavskega društva« iz Solkana in »Delavski pevski zbor« iz Gorice. Med veselico in pri plesu bode Svirala goriška godba pod vodstvom gospoda Barazzeti. Ob 2. popoldne sprejem sodrugov na »Veseličnem prostoru; ob pol 3. popoldne slavnostni govor na veseličnem prostoru; ob pol '4. popoldne začetek veselice. Po končani vese-. lici prične javen ples na nalašč zato pripravljenem odru, ki bo trajal v pozno noč. Vstopnina k veselici za moške 30 vin.; ženske in otroci v spremstvu so vstopnine prosti. Vstopnina P- ?a vsak komad 10 vin. Čisti dobiček veselice je namenjen »miljonskemu skladu« »tarje«. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo, 4. avgusta 1.1.
Veselični odbor, j,. Vstopnice k veselici, ki jo priredi okraj-§ .^Sanizacija v Gorici so v predprodaji: v 'Anrt nu pr' s°drugu Josipu Sreberniču; v Št. iiiah^V pr‘ s°di'ugu Petru Briško; v Sovod-Pr* s°drugu Cjanu Andreju; v Mirnu pri Iv AUgu ^inc‘ Štanta; v Vrtojbi pri sodrugu j-Ai-čonu; v Gorici pri sodrugu Al. Štolfa in v _ aKori pri sodrugu Mihaelu Markiču.
Istra.
in .JT,De,avsk0 Izobraževalno društvo za Pulj dnJuH Priredi v nedeljo, 28. t. m., ob desetih £>lfrn n v Prostorih »Delavskega doma«, In i astello 2, Javno predavanje: Krščanstvo
*	jrcia,ni razvitek. Vsi sodrugi naj pridejo k
ffafdS*na kakšnem
Trst.
Sleinni, P?. n* odbor jugoslovanske socialno 27, t. m s^ranke v Trstu ima v soboto »Delavski™ zve2er v svojih prostorih v
27. t.
»DelavskSJ, T y’	-	______
‘drugi odbornikPmu<< važn0 izredno seio. So-polnoštevilno S° napro^enb da se je udeleže
col i ti č n nH t!, S^a konferenca. Da je sklenil naš
JSeSh or«rSl P-°Xabiti 0db0re naših S6ciali-Jerenon l1Izacii in društev na izredno kon-
Potrehn n.	da ima nameri in da čuti
važnptra .p°jedab tem našim zaupnikom kaj
kladnejfilT	"iimi priti do
M\ med vsem? n • J°r	prtevladuJe
mežnimi sodruS jn -f de+t,ITU odbori m posa-ferenco velik« V -(e zato za imenovano kon-
£ v‘°re-k 1“ bo obrodila Obilo Sih stdov° °blSkana ln’da
njaštom li viei/1'mifu^f^e	da,n.4zad:
da se dva socialna demokrata tied seboj "L tavata. Tako se je zgodilo pretečeni petek Zidar sodr. Lorencon se je šalil z nekim mo-mvarjem. To ni bilo po godu narodnjaku kv>. }‘fiu in je začel zmerjati in psovati socialiste L zidarsko organizacijo. Ko se je zdelo sodr. li^ucanu, da je psovanja dosti, je snustil na riatonar°dnega Kosiča lepo zaušnico. Kosič i»
ie dovieklinial in neka* brskal po žepih- Zatp osokoi'1 drugo zaušnico. Sedaj se je pa mož N fnJim JQ se spustil v diru v organizacijo 'dolo- P-(omačih) O.(včic). Tam so naredili nn,pf .projokol in poslali po njihovo zaveznico Dni. !|?» ki je šla in aretirala Lorencona. Na kate •	S0- mu PreCitali narodni protokol, iz
fai„;le?a le bilo razvidno, da so narodnjaki v očitnu,raniu praV* Junaki. V zapisniku se je zem i? j0druga Lotenconu, da uganja terori-Sodrni ?a	napasti Kosiča s sekiro. (?)
^Se la* r°renc0n J’e seveda odgovoril, da je ldZ m so ga po petih urah izpustili iz
Vanderbiltovo bogastvo.*
Vanderbilt, ustanovitelj premoženja Van-derbiltov, je bil prebrisan človek. Preskrbel je, da se o njegovih mladih letih toliko ve, kolikor so napisali plačani in najeti slavopevci. Z izobrazbo in omiko je živel v večnem prepiru, ker je smatral take reči za nepotrebne pri zbiranju zakladov. Više je cenil denar, kakor pa knjige in umetnost. Dosleden v svojem stremljenju po bogastvu je poznal le eno načelo: zbirati in osredotočevati bogastva v svojih rokah. In temu načelu je ostal zvest do svoje smrti.
V	začetku minolega stoletja je pričel z leseno jadrnico obrežno trgovino. Kot navihan trgovec — bil je namreč boljši trgovec nego mornar — si je kmalu pridobil majhno premoženje. Ko je pa to premoženje s pomočjo njegove žene, ki je vodila gostilno, nekakšen hotel, naraslo na trideset tisoč dolarjev, se je odločil, da zgradi parnik. Vanderbilt je spoznal, kolike vrednosti je parnik za obrežno trgovino. Jadrnica je bila odvisna od milosti vetrov, medtem ko je parnik nadaljeval svojo pot v viharju in ob vsakem nasprotnem vetru. Še preden je pričel z gradnjo parnika, je na taki ladji prevzel službo kapitana. Že takrat je imel trden namen, da zgradi svoj parnik, ako se kot kapitan prepriča, da obrežni parnik nadkriljuje jadrnico. Slovel je med vsemi mornarji kot najbrezob-zirnejši izsesa val e c svojih delavcev. V sko-puštvu, pa tudi v podkupovanju občinskih svetovalcev, ki mu je pomagalo, da je pri zasidra-nju dobil najboljše mesto, ga pa menda ni prekosil noben mornar na atlantiškem obrežju.
Pravi škandal tvorijo razprave v ameriškem senatu o subvenciji za parobrodno plovbo. Še preden so bile razprave končane, so meše-tarji v službi interesiranih krogov za parobrodno plovbo srečno izvršili kupčijo. Podkupili so vsakega, ki je hotel sprejeti denar. Dotlej je pa Vanderbilt že slovel kot največji podjetnik, ki se peča z gradnjo parnikov in ladij. S premetenimi manipulacijami si je osvojil monopol za prevoz prekomorske pošte. Njegovi meše-tarji so bili vedno za petami vsem javnim uradnikom in zakonodajalcem, ki so imeli odločilno besedo pri subvencioniranju parobrodne plovbe. Na ta način je Vanderbilt kmalu prišel do večje vsote, kot jo je potreboval, da bi zgradil parnike, ki so potrebni za eno prekomorsko črto.
Premoženje Vandcrbilta je vidno raslo. Njegovi tisočaki so se množili tako hitro, da so že leta 1861. cenili njegovo imetje na dvajset niiljonov.
Vsled državljanske vojne je ustavil plovbo po morju. Njemu so sledili drugi lastniki parnikov in jadrnic. Bali so se, da bi sovražnik zaplenil parnike in jadrnice. Ali Vanderbilt in njegovi trgovski tovariši niso bili nikdar v zadregi, ako je bilo treba izumiti kakšno novo sredstvo za pomnožitev svojega premoženja.
Parniki in ladje Vandcrbilta in njegovih tovarišev so bile ribiške Škatlje najslabejše vrste, ki so kdaj plule na morju. Pomorski ve-ščaki so izjavljali, da pojdejo v prvem viharju na dno in da niso zgrajene po predloženih načrtih in predpisih za varno plavbo po morju. V državljanski vojni so pa rabili parnike in ladje za prevoz živeža, vojakov iii drugih vojnih potrebščin. Ker ni bilo druzih ladij na prodaj, je bila vlada prisiljena pokupiti te podrtine, ki so pomenile ogromno nevarnost za življenje vojakov in niso bile opremljene s pomorskimi plovbenimi inštrumenti. Seveda je taka javna sleparija provzročila splošno ogorčenost med ameriškim ljudstvom. Zahtevalo je, da se uvede preiskava, pravi krivci pa da se izslede in kaznujejo. Ali že so bili mešetarji Vanderbilta na delu. S premetenimi šahovimi potezami so dosegli, da je bilo črtano ime Vanderbilta iz resolucije. S tem so provzročili, da se je preiskava
o	veliki slepariji končala zanj brez zlih posledic.	.
Po končani vojni je zopet oživela industrija. Pa tudi poljedelstvo se je pričelo dvigati in cveteti. Poljedelci, kakor njih sinovi so se pričeli vračati na svoje zapuščene domove, Vanderbilt je takoj razumel, da je treba dobrih prometnih sredstev, da se industrija in poljedelstvo razviieta tudi v notranje dežele. Ze kot lastnik parnikov in ladij je spoznal, da so prometna sredstva dober vir za pomnožitev premoženja. Dobiček, katerega so mu nesle poštne subvencije in razne vojaške ekspedicije, je naložil v delnicah New York- in Harlem-želez-nice. Pri tem se je pa ravnal po dobro premišljenem načrtu.
Tedanjim lastnikom so zakonodajalci dali državnq subvencijo, zemljišča in pravico do potov skoraj za skledo leče. Država, okraji in mesta so vložili v to železniško podjetje skoraj 31 miljonov dolarjev. Ko je bil denar vplačan, se je pa družba toliko brigala za železnico, kakor za lanski sneg. Zanemarjala je postaje, progo, vozove, lokomotive in druga potrebna sredstva za železniški promet. V takem stanju pa nobena železnica ni dobičkonosna. Tudi pri tej železnici se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi: vrednost delnic je padla na devet dolarjev. Zdaj je pa prišel čas za Vanderbilta, da si osigura večino delnic. Svojim najetim meše-io- j Je 'naročil, da skrivaj pokupijo zanj to-f -lic’ kolikor jih potrebuje, da postane
Dsoiutm gospodar. Ko je dosegel svoj namen, . m Pa zope. Potrudil, da je vrednost delnic
knrJl	T	n^m'	dokler	niso	dosegle
• d?,ar^v- Ta Spekulacija, ki tvori v zgodovini skopuha zelo nečeden list o osredo-tocenju bogastva v njegovih rokah, se je pa izvršila na ta način:
, Vat}derbjlt je izkušal, da podkupi njujorški občinski at m tako dobi koncesijo za zgradbo dobre železniške zveze med edino železniško postajo in mko. Ta koncesija je bila že takrat vredna deset miljonov dolarjev. Vsled tega se
*	Po F. Kummerju in Myeršu sestavil J. Z.
je trudil tudi neki G. Law, da bi dobil Koncesijo. Medtem ko je Vanderbilt podkupil občinski svet, je njegov nasprotnik Law poskusil svojo srečo s podkupovanjem v deželni zbornici. Ko sta s podkupovanjem dosegla vsak svoje: Da je vsakdo imel pod svojim poveljstvom en zakonodajni zastop, se je pričela razvijati ženialna sleparija.
Mestni očetje so proti gotovemu številu srebrnikov izpolnili željo, dasi so dobro vedeli, da ima do tega izključno pravo Ie deželni zakonodajni zastop, da bodo sodišča prejalislej razveljavila njih zaključek. Uprav zavest, da so izvršili nekaj, kar mora razveljaviti vsako sodišče, jih je privedla do tega koraka, ker so upali, da Jim ta manipulacija prinese ogromen dobiček. Vsled tega zaključka so delnice Har-lem-železnice naenkrat poskočile na sto dolarjev. Ko so delnice dosegle to ceno, so pa mestni očetje pričeli prodajati akcije po 90 dolarjev. Pravzaprav so se zavezali, da bodo vrgli na trg gotov število delnic do gotovega časa in za določeno vsoto, da jih kasneje zopet pokupijo po ceni. Nekoliko kasneje je res sodišče proglasilo resolucijo mestnega sveta za neveljavno, nakar so delnice padle na polovico vrednosti in mestni očetje so pri vsaki delnici imeli 30 do 40 dolarjev dobička.
Vanderbilt je pa o pravem času zvedel za zaroto. Ko so se prikazala prva znamenja oseke na trgu, je dal po svojih mešetarjih pokupiti vse delnice, ki so bile na prodaj. Mestni očetje so bili prisiljeni kupovati pri njem, ako so hoteli zadostiti svojim obveznostim. Plačevati so mo-rab. p,°v!79,do 179 dolarjev, sploh cene, katere je določil Vanderbilt. Ta akcija, ki je izgledala, kakor da bi bila proti Vanderbiltu, je njemu prinesla nad miljon dolarjev čistega profita. Van-derbilt je pa s tem dokazal, da njemu niso kos združeni sleparji, da jih lahko potegne za nos in obere za zadnji cent, ako ga je volja.
(Dalje prihodnjič.)
Vestnik organizacij.
Pevski■ odhor »Vzajemnosti11 Ima danes v četrtek, ob vaji kratko sejo.
Centrala »Vzajemnosti11 v Ljubljani ima v soboto 27. t. m. ob pol 9 zvečer v pisarni redno mesečno sejo.
Zenski odsek »Vzajemnosti11 vabi vse članice k rrtc-sečnemu sestanku ki bo v soboto 27. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih, Selenburgova ulica 6, II. nadstropje. Pri sestanku bo predavala sodružica Štcbijeva.
Šentjakobska V/aJemnost11 v Ljubljani ima v nc-
n x ii JT' ,?	, dopoldne v salonu gostilne g. Leona
Pogačnika, Florijanska ulica St. 6, izredni občni zbor z dnev-
nečlani °m * P ® volitve". Vabljeni so tudi sodrugi
H kegljanju na dobitke v korist »Zarje11 vabi vse jubjanske sodruge kolodvorska podružnica Vzajemnosti. Kegljanje se vrši ob vsakem času v restavraciji , International ‘, kjer se izve tudi vse podrobnosti.
Jesenice na Gorenjskem. V nedeljo 28. t. m. bo ob 3. popoldne v dvorani gostilne .pri Jelenu“ na Savi javen ljudski shod z dnevnim redom .Delavski razredni boj in pomen kulturne organizacije za delavstvo". Sodrugi, agitirajte za številno udeležbo.
Postojna. Ondotna podružnica .Vzajemnosti1' sc vljudno vabi, da napravi obračun. — Centralniblagajnik.
Agitacijski^ sk ad. Nabrane zneske za agitacijski sklad je oddati na pošto najkasneje dne 4. avgusta, da bo omogočen izkaz. Ljubljanski in okoličanski sodrugi obračunajo lahko osebno na roke sodr. Lchpamra. Vposlati oziroma oddati je tudi pole. Prav posebno se opozarja na to sodruge, ki so bili že ponovno opominjani. Sodrugi I Spominjajte se pri vsaki priliki agitacijskega sklada, ker naloge organizacije so velike. Četrtina nabrane svote pripade dotični podružnici Vzajemnosti* oziroma lokalni organizaciji. Kdor želi polo, naj piše ponjo.
Zadnje vesti.
HRVATJE N EVHARISTIČNI KONGRES.
Duiia], 25. julija. »Slidslawische Korres-pondenz« poroča, da je prišlo iz vseh dežel, kjer prebivajo Hrvatje 4500 prijav k evharističnem kongresu. Ko pa so Hrvatje izvedeli, da se udeleži slavnosti tudi Čuvaj, so došle mnongoštevilne odpovedi, tako da bo prišlo k evharističnemu kongresu le 1200 Hrvatov.
NESREČA V PEŠČENI JAMI.
Praga, 25. julija. V Jinovcih pri Pragi je včeraj v jami kneza Švarcenberga, kjer kopljejo pesek, zasulo cel voz, najemnika Kralika, njegovega sina, delavca Altmana in voznika. Altman se je z nevarnimi poškodbami rešil, vsi ostali so se zadušili in jih je požarna bram-ba šele po večurnem težkem delu spravila na dan. Voznikovo truplo so dobili v kosih iz jame.
POVODENJ NA GALIŠKEM.
Lvov, 25. julija. Vsa ravan od Kolomeje do Stanislava je pod vodo. Na železnici Dela-tyn - Kolomeja je ves promet ustavljen. Tudi na drugih progah so železniški nasipi poškodovani. V Kolomeji je nekdo utonil.
NOVA RUDNIŠKA AKADEMIJA.
Lvov. 25. julija. Krakovska občina je dobila od naučnega ministrstva obvestilo, da dovoli ustanovitev rudniške akademije v Krakovom s subvencijami dežele in mesta, ki so že obljubljene.
TATVINE V ARZENALU.
Sarajevo, 25. julija. O tatvinah v tukajšnjem artiljerijskem skladišču poročajo, da so se na nekem vozu pod lesom našle skrite železne. bakrene in kositarske žice. Pozneje je policija zaplenila pri trgovcu Mauthnerju tisoč kilogramov različnega materijala. Tatvine segajo deloma že šest let nazaj. Mauthner. ki ie bil izročen državnemu pravdništvu, je priznal. Neki topničarski narednik je pobegnil. Tudi po deželi je več oseb zapletenih v zadevo.
DVOBOJEVALSKA BLAZNOST.
Belgrad, 24. julija. Zaradi neke pevke sta se včeraj dvobojevala stotnik Jovanovič in nadporočnik Pašič. Pri tretjem strelu je Jovanovič dobil krogljo v srce in je bil takoj mrtev.
SVETI »RED«.
Sofija, 25. julija. Nekoliko ubogih ljudi, ki zaradi visokih najemščin niso mogli dobiti sta-* novanja, si je na občinskem zemljišču izven mesta hotelo napraviti nekoliko kolib. Ko so
prcdvčw.-a.'T.jcm pričeli z delom, je prišla policija s požarno brambo, da bi demolirala »hiše« in razpršila ljudi. Reveži so se upirali, končno so bili premagani in razkropljeni. Nekatere je policija aretirala. Nato se je vrnil »red«.
DELAVSKA NEZGODA.
Berlin, 25. julija. V plavžu »Nemški cesar* v Duisburgu je padel neki delavec v topilnico, ki je bila napolnjena z razbeljemm železom. Zgorel je popolnoma, le nekaj kosti so še dobili.
DEBATA O MORNARICI V ZEORNICI '
LORDOV.
London, 25. julija. V teku mornariške debate je izjavil lord Melborne, da bo v bližnji prihodnjosti v Sredozemskem morju armada bojnih ladij, ki bo last zaveznikov Nemčije. Minister Crewe je rekel: Z Italijo in Avstro-Ogrsko nas vežejo najprisrčnejše simpatije. Vendar moramo računiti s tem, da sta ti dve državi zvezani proti nam in da istočasno nastane za nas nevarnost vojske z Nemčijo, med tem ko bi bile druge sredozemske sile, zlasti Francija nevtralne, ali pa bi celo nastopile proti nam sovražno. Lord Haldane je izjavil, da je odvisen ugled Angleške od njene pomorske sile. Kakršenkoli napor bo uprizarjala nam prijateljska država, ki je naš edini tekmec, tem večji bo napor od naše strani. Ne zaraditega, da bi mislili na napad, ampak ker je pomorska sila za nas življenske važnosti, na morju moramo prekašati vse druge.
VELIK POŽAR V LONDONU.
London, 25. julija. V trgovskem delu mesta je zgorela celuloidna tovarna. 12 deklet 3e,z2°“
i	e!o, 5 težko ranjenih so prepeljali v bolnišnico, od teh sta dve umrli spotoma. Izhod iz delavnice je bil s plameni zaprt, deklice so bežale na streho. Obupno so klicale po rešitvi, a nihče jim ni mogel pomagati. Velika množica gledalcev je z grozo opazovala, kako je eno dekle za drugim izginlio v plamenih. Zadnjih deset let je bil le en požar večji kakor sedanji.
TURČIJA.
Operacije v Albaniji ustavljene.
Carigrad, 24. julija. Ministrski svet je imel do 1. ponoči sejo in je sklenil: 1. Da se takoj ustavijo vse vojaške operacije v Albaniji. 2. Da se sestavi posebna komisija za Albanijo pod predsedstvom albanskega senatorja Rešid-Akifa. 3. Da se odpravi obsedno stanje v Carigradu, ki traja že tri leta. 4. Da se dovoli amnestija.
Razpust parlamenta.
Carigrad, 25. julija. Snočnji ministrski svet je baje sklenil, da razpusti zbornico.
Mladoturkl.
Carigrad, 25. julija. Mladoturški komite je poslal vsem svojim klubom okrožnico, v kateri pravi, da bodo mladoturški poslanci v parlamentu izrekli novi vladi zaupanje, če se vjema njen program z načeli stranke, zlasti načelu centralizacije.
Novi red.
Carigrad, 25. julija. Vlada je vse načelnike policijskih postaj nadomestila s častniki. Sestavil se je poseben odbor iz častnikov, ki ima skrbeti za vzdrževanje reda. Ukaz, s katerim se odpravlja obsedno stanje, je bil včeraj zjutraj dostavljen policijskemu ravnateljstvu. Mnogo uradnikov na visokih mestih se je nadomestilo z novimi. Trije častniki in dvanajst vojakov, ki so s Talijar-begom dezertirali iz Monastira in so bili vjeti, so Izpustili v Carigradu na svobodo.
Turška zbornica.
Carigrad, 25. julija. Albanski poslanec Su-reja je v zbornici predlagal, da se uvede preiskava, ker je bivši predsednik zbornice Ahmed Riza baje odstranil neke predmete iz predsedniške pisarne. Ukradeni predmeti so baje vredni miljon frankov.
Demlslja mornariškega ministra.
Carigrad, 25. Julija. Mornariški minister Muktar-paša je odstopil. Na njegovo mesto pride kakšen mornariški častnik.
Narodni praznik.
Carigrad, 25. julija. Po Vsej deželi se je narodni praznik obhajal nemoteno.
Skoplje, 25. julija. Zaradi narodnega praznika so bile predvčerajšnjem izredne varstvene priprave, ker se je bilo bati nasilnih demonstracij. Praznik se je izvršil v popolnem redu.
Solun, 25. julija. Slovesnosti ob obletnici ustave so se izvršile brez vsakega nereda.
POLOŽAJ V ALBANIJI.
Belgrad, 25. julija. V Kosovskem vffajfetn je postal položaj skrajno kritičen. Ker so turške oblasti opustile funkcije, še je bati popolne anarhije. V Skoplje so odposlali pet bataljonov, ker se vstaški Arnavti že pripravljajo na pohod proti mestu.
Skoplje, 25. julija. Vodje albanskih vsta-šev so naznanili ravnateljstvu orientalskih železnic, da ne bodo pripustili nobenega prevažanja vojaštva več.
MAROKO.
Pariz, 25. Julija. Francoska križarka je bombardirala taborišče šejha Abderama Ksima Južno od Mogadora, kjer hnajo zaprtega Nemca Steinwachsa.
Novice.
*	Dedščlna. V Berlinu je umrl pred kratkim čudak, ki je zapustil mestu 2000 mark s pogojem, da mora biti glavnica 2000 mark toliko časa naložena, dokler ne doseže z obrestmi vred svoto dolgov berliriskega mesta. Dolgovi berlinskega mesta znašajo sedaj 370 miljonov mark, torej bo že še nekaj let trajalo, da naraste dedščina do te svote. Vzlic temu je mestni svet sklenil, da sprejme volilo. Pri utemeljevanju predloge je povedal socialno demokratični občinski svetovalec Bruns, da je njegov prijatelj, bivši privatni docent fizike dr. Arons
Izračunal, da bo narasla dedščina z obresti in obrednimi obresti po 4 procente v 300 letih na približno 250 miljonov, v 400 letih bo pa znašala že 5 in pol mlljard, To svotico na že lehko privoščimd otrokom naših otrok . . . Brunso-vcm izvajanju so mestni očetje smehljajoč pritrdili.
* Zastrupitev z ribani}. V Kopenicku pri I Berlinu sta jedla neki delavec in šestletna deklica prekajene ribe. Kmalu nato sta umrla. Tudi iz Berlina poročajo, da so zbolele tri osebe na 7.;i.strupijenju, ko so zavžile prekajene ribe.
* Roparska predrznost. Iz Rima poročajo, 'da so v ponedeljek udrli roparji pri belem dnevu v Rovigi v hišo. ki je Inst bogatega posestnika Jvbisola in ki stoji sredi mesta. Jz garaže so roparji potegnili Masolov avtomobil in odpeljali 24ietno, lepo Masolovo hčer. Na zasledovalce avtomobila so roparji streljali. V torek zjutraj so našli truplo dekletovo v bližini neke gostilne. Triinlo je bilo silno razmesarjeno in preiskava te dognala, da so dekleta pred umorom posilili. Policija domneva, da so storili roparji ta nečloveški čin iz maščevanja do Masola.
* Nasprotnik cepljenja koz. V Frankfurtu je pred nekaj tedni zbolela neka ruska arti-sfiuia na azijatskih kozah. Zdravil jo je dr. Spohr, ki je voditelj frankfurtskih nasprotnikov cepljenja koz. Dr. Spohr je nalezel koze in težko obolel. Zdravil se je sam in tudi ni naznanil, da ima nalezljivo bolezen. Vsled tega sta obolela tiidi njegova otroka in 15 oseb, ki so občevale v njegovi hiši. Bolnike so prepeljali v mestno bolnišnico. Izmed obolelih je neka ženska že mnrla.
* Pogubni alkohol. Delavec Ivan Kosanek na Dunaju je živel s svojo ženo v vednem prepiru. Udan je bil pijači in mrzil delo. V nedeljo so pokopali niegovega otroka. Ko se je vrnil od pogreba, se je začel prepirati z ženo, potegnil revolver in ustrelil na ženo. K sreči krogla ni zadela žene, obtičala je v vratih. Žena je klicala na pomoč, prihiteli so sosedje, medtem je pa Kosanek zb '"al. Doslej še niso dobili^ Kosaneka.
* Sneg v poletju. Iz Berna v Švici poročajo, da je v pondeljek ob desetih začelo nenadoma silno snežiti. Hribi in doline, mesto, vse je pokrito precej na debelo s snegom. Temperatura je padla na 3. stopinje pod ničlo.
* Grozen samomor. V Berlinu je na grozen JU.čin izvršila 501etna zasebnica Ana B. samomor. Zsrodaj zjutraj je vstala, šla v kopalno sobo in napolnila neško s petrolejem. Nato se je v sedla v neško in užgala petrolej. Ko je prišla sestra, ki stanuje pri njej, v kopalno sobo, je bila že grozno opečena. Prepeljali so jo v bolnišnico. a prav nič ne upaio, da bi okrevala.
* Ponarejena srečka. 19. julija je prišel k ravnateljstvu državne loterije užitkar Vencel Slabihoud in prezentiral srečko državne loterije št. 59.452, ki je zadela glavni dobitek 200.000 K. Ko so srečko natančneje preiskali, so videli, da je ponarejena. Pravo številko na srečki je nekdo odstranil in čez prilepil številko srečke z glavnim dobitkom. Goljufija je bila pa tako umetno izvedena, da so jo spoznali šele po zelo natančnem in skrbnem pregledovanju. Moža so odpeljali na policijski komisarijat. Tukaj je Slabihoud povedal, da je kupil srečko pred nekaj dnevi od neznanca za 5 K, ki mu : ’ naročil, naj pride 19. julija na določen kraj,
. bosta skupno šla po glavni dobitek. Slabo-houd je čakal na dogovorjenem mestu zaman, neznanca ni bilo.
* Razstava v Moskvi. V avgustu bodo slavili v Moskvi stoletnico vojske z Napoleonom. Pri tem slavlju bo otvorjena razstava, v kateri bodo izpostavljeni predmeti iz leta 1812. Ze več let zbirajo v Moskvi znamenite spomine na to dobo. V razstavi bo Napoleonova postelja, kuhinja, nekaj njegovih pisem, njegova zasebna tiskarna, v kateri so tiskali povelja za armado in poročila za domovino, zelo veliko orožja, uniform, listin, slik. Razstavljalci pričakujejo, da bodo dobili še mnogo spominov na leto 1812., ki je bilo najusodnejše za Napoleona, ker hranijo v moskovskih družinah še mnogo predmetov, ki so jih popustili Francozi pri begu. Vse te predmete bodo pozneje shranili v posebnem muzeju, ki pa doslej še ni dodelan.
* Nezgoda poštnega avtomobila. Poštni avtomobil, ki je odšel v soboto ob 6. zjutraj iz Kortine, se je zvrnil v bližini hotela »Južni kolodvor« v Toblachu na. Tirolskem čez tri metre visok obronek. Neka gospa iz Lipskega je bila takoj mrtva, drugi potniki so bili lahko ranjeni.
* Samomor na očetovo povelje. Nathan Schwarz je umoril pred enim tednom 151etno Julijo Commersevo v Novem Jorku. Zvabil jo je v neko prazno stanovanje in jo umoril. Mladi jmorilec je nato izvršil samomor. Našli so njegovo truplo neki gostilni, poleg njega so dobili ovratnik, na katerega je napisal s svinčnikom: »Storil sem ono dejanje. Bil sem blazen. Že čez dve minuti sem se kesal svojega zločina.« Nato je prišel Nathanov oče na policijo in povedal, da je sinu, ko mu je ta priznal umor, zapovedal samomor. Rekel mu je; »Izvršiti moraš samomor, ker si skoz in skoz ničvreden in propadel.« Sin je res izpolnil očetovo povelje.
* Ledene gore v Atlantskem morju. Ledene gore, ob katerih se je razbil ponosni »Ti-tanic«, že zopet straše po Atlantskem morju. Iz Novega Jorka poročajo, da je parnik »Mau-retania« poslal brezžični brzojav, da se bližajo velike ledene gore. Iz parnika so opazili lede-
nik, ki jc bil nad 1000 čevljev dolg. O prefeči nevarnosti so iz Novega Jorka obvestili vse parnike, katerih pot vodi mimo ledenikov.
* Šest smrtnih obsodb. Apclacijski dvor v Novem Jorku je potrdil smrtno obsodbo proti šestim Italijanom, ki so na bestialen način umorili gostilničarko Schachter. Smrtno obsodbo bodo izvršili pri vseh šestih hkratu in sicer jili bodo umorili z električnim tokom.
* Ali se nič ne sramujejo? Kako daleč zaide militarizem v svoji blazni nadutosti kaže naslednje poročilo iz Italije: Italijanski jetniki in prisilni delavci so darovali 15.000 lir za letala, ki jih bo nabavila vlada za italijansko armado. Nekateri jetniki, ki so obsojeni na dosmrtno ječo, so darovali po 100 lir. — Prav zanimivo bi bilo izvedeti, koliko teh darov je poteklo iz proste volje.
* Češki pesnik Machar. Več čeških listov poroča, da bo šel češki pesnik Machar v Ameriko. Machar živi na Dunaju, o njem so posebno zadnji čas veliko govorili, ker je državno pravdništvo zaplenilo nemško izdajo njegove »Čitanke« (»Zarja« je imela v slovenskem prevodu zaplenjene odstavke v dveh številkah). V Severni Ameriki bo Machar imel več predavanj.
* Strahovit požar v Bancowru. Iz Novega Jorka poročajo, da je izbruhnil v trgovskem delu mesta Bancowra strahovit požar, ki je napravil za deset miljonov dolarjev škode.
+ Poveljnik »Titanica« živ? Kapitan Pryal, ki se je svoječasno vozil skupaj s kapitanom »Titanica«, trdi, da je pretekli petek videl kapitana Smitha v Baltimoru ter da jc ž njim govoril. Smith mu jc priznal, da je pravi, a ga je prosil, naj ga ne zadržuje. Videl je še, kako je kupil vozni listek za Washington. Svoječasno se je z vso odločnostjo trdilo, da je Smith utonil ob potopu >:Titanica«. Mnogi so trdili takrat, kako se je Smith na poveljniškem mostu ladje ustrelil.
* Zobozdravnik pri levu. Silno rjovenje se Je razlegalo pred nekaj dnevi v londonskem predmestju, v katerem so na ogled vse krasote in vsi čudeži Indije. Plašno so se ozirali obiskovalci, a ko so prišli do levovega zverinjaka, so izvedeli, da bodo pravkar mlademu levu, Brutu, izruvali zob. Brut je silno močan mlad lev, ki se je z vso močjo branil, ko so mu pazniki zvezali noge in ga privezali za vrat. Rjovel je tako, da so se pazniki že kesali, da ga niso omotili. Ko so ga po dolgem trudu vendar le premogli, je ležal na tleh, rjovel še vedno, puhal je, da je bilo groza in ves se je tresel. Zdaj so se odprla vrata v zverinjak in vstopil je dr. Watt, držeč v rokah velikanske klešče. Zdravnik je pokleknil, levu so odprli čeljusti in zdravnik je bliskoma zgrabil zob v spodnji čeljusti in ga izruval s krepko roko. Brut je bil rešen bolečin, ki so trajale že več tednov in se je zadovoljen sprehajal zopet po zverinjaku.
* Boj z banditi. V nedeljo sta dospela na gališko-rusko obmejno postajo Szakowo dva bandita iz Rusije, o katerih je bila avstrijska policija že prej obveščena. Ko sta dospela na postajo in zahtevala vožni listek v Krakov ter se hotela odpeljati naprej, so ju detektivi obkolili in zahtevali, da se legitimirata. Eden je dejal, da se piše Mielenk, drugi pa, da se piše Josefovič. Ker pa nista imela nikakih dokumentov s seboj, so ju aretirali in peljali na policijsko ekpozituro. Med potjo sta se pa bandita policistom iztrgala in zbežala. Policija in orožniki so jun zasledovali, nakar sta bandita začela streljati. Vnela se je velikanska bitka, ki je trajala tri ure. Padlo je okoli 400 strelov. Bandita sta skočila ,v nizko reko in od tam streljala. Policijski oficial Schrotter je bil od treh strelov nevarno ranjen. Ko sta bandita naposled uvidela, da ne bosta mogla uiti, sta streljala sama nase. Eden od banditov, Mielenk, se je mrtev zgrudil, drugi, Jozefovič, pa se je smrtnonevarno ranil in so ga prepeljali v bolnico v Krakovem. Bandita imata na vesti mnogo umorov in vlomov v Gornji šleziji in na Ruskem Poljskem.
* Danske služkinje. Danske žene so dosegle že velik del onih pravic in one moči, za katere se mora naše ženstvo šele boriti. Da so danske žene v resnici napredne, kaže dejstvo, da sprejemajo služkinje le, če so organizirane in da podpišejo službeno pogodbo, ki ne določa le mesečne plače, temveč obsega tudi določbe o izdatni hrani, o čedni sobi, o počitku med dnevnim delom, ki traja eno ali pa poldrugo uro, o prostem popoldnevu od dveh dalje vsako drugo nedeljo ali vsak drugi praznik, o dveh prostih večerih vsak teden od sedmih dalje in o osemdnevnem dopustu na leto. Dalje je natančno določeno število dnevnih delovnih ur, za vsako uro čez čas plačajo gospodinje po trideset vinarjev. Kot čezurno delo šteje delo pred šesto ali sedmo uro zjutraj, in čez šesto ali sedmo uro zvečer. Pogodba določa za delo-jemalko in za delodajalca enomesečno odpoved, službo lehko odpovesta tako delo-jemalka kakor delodajalec vsakega 15. v mesecu. Vsaka služkinja, ki je organizirana, mora posečati šestmesečni kurz, ki ga prireja organizacija in v katerem se uče dekleta kuhe, peke. vsa domača dela, serviranje, pranje, knjigovodstvo itd. Teoretični pouk pa dobivajo v tem kurzu o živilih, zdravstvu, bolniški postrežbi in otroški oskrbi.
Odgovorni urednik Fran Bartt Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Na prodaj so
od 1 J|2 HP do 31|2 HP na Rimski cesti štev. 11 na dvorišču pri tvrdki PETER »KAFAR.
Naročajte se na Zarjo! M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38.
oblastveno kocetdjeniran pokonČeTslec podgan, miši ln inrčes.
Priznalno pismo:
Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti.
Eh
4->
OQ
•Sp
oj
p
<V
-t-j
‘S9
'bfi
o
CU
Gl i n c e, 20. dec. 1911.
Josip Tribuč.
Bioglobin
S
zdravniško priporočeno
dijettično sredstvo.
Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
o
(Ri
&
<-r
O
a
p
*
£
«3.
Cft
r-f
>“S
&
a
Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje" v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boo cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno {Pisw \-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barrier*
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolon v um Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
gkladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
(T
t
Naznanilo in priporočilo.
dU-
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Ane Goreč lokal na Rimski cesti štev. 11 ter bom vodil naprej kot večletni poslovodja tvrdke Goreč
trgovino s kolesij in izposojevanje koles
obenem tudi popravljanje motorjev, koles, šivalnih strojev i t. d. Priporočam se sia-a-
tiemu občinstvu za cenjena naročila in za popravila ter za vse v to stroko spadajoča dela.
Beležim z odličnim spoštovanjem
PETER ŠKAFAR, strojni ključavničar in mehanik Rimska cesta štev. 11 na dvorišču.
v c
^2)
Odvetnišfc a pisarna
Dr. Frana Šolarja
v Trstu, Via Farneto št. 1, II. nadstr.
uraduje za casa sodnih počitnic, to je do 25. avgusta t. L, popoldne le od 5. do 7. ure.	.
(3Lamia ni(o.
au oGcitvotou vtjndno naznanjam, da ocm ouoj ioiiai tva cJUtno&i ccčti ot. 11 cipuofafa tev da lom imefa owjo
ttcjovino o fio	i^oooj	cvatnico
od dam*	oamo	na
$zzez>ij & ecoti VC. 14 (pzi „(ifiovcm $vdu“).
ctzl^ozočam £>G ofct/vnicvvvH okcm&kvn za ccnjcna nazo-cifa faz	z odiičnim op::'civai4j.em
SjuMjana, 23. juiija 1912.	§OZCC
%
i
„vr-,
Del. glavnica; K 8.000.000.
Ljubi Sanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica dtev. S, (lastna, hiža),
Rez. fond nad K 800.000.
IFodLrMŽn.ice SjpljetVL, Celovcu., 'Trstu., SarajsTT-u., O-oricl Lto. Celjia-
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili l',*k