V.LJUBLJANI, DNE 21. AVGUSTA »929
Ce? 'IE!?	Inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja
vsako sredo. Spis, ia dopis, naj so poSdjajo Uredništvu »Domoljuba*, naročnina, reklamacije in inserati Upravništv.i »Domoljuba« v L j ii bi j anl
Vlad Pušenjak:
Državni računski zaključek*
Proračun, to je sestavljanje in primer-Ijanje dohodkov in izdatkov, z drugimi besedami: številčni načrt bodoče gospodarske dobe, mora biti kolikor mogoče natančen, resničen, izdatki, kakor tudi dohodki morajo odgovarjati dejanskemu stanju. V proračunskem letu se ne sme več, pa tudi ne manj izdati, kakor je v proračunu odobreno, dohodki ne smejo biti manjši, pa tudi ne večji, kakor določa proračun. Razlike smejo biti le neznatne, samo v izjemnih slučajih, kakor n. pr, pri uvedbi novih davkov, spremembi raznih zakonov finančnega značaja, v slučajih težkih elementarnih nezgod, v slučajih vojnih zapletljajev so večje razlike dopustne. To načelo velja za občinske, okrajne, oblastne in državne proračune. Proračun je tembolj realen (stvaren), čim bolj se uvažuje to načelo, medtem ko se proračun, ki iz daleka ris odgovarja temu načelu, označuje kot fiktiven (namišljen). Kaki so bili naši državni proračuni? Odgovor na to vprašanje nam dajo
državni računski zaključki,
V Narodni skupščini, kakor tudi v časopisju smo povdarjali, da so bili predloženi in z malimi spremembami od Narodne skupščine odobreni proračuni fiktivni. Da bi mogli to trditev i popolnoma točno dokazati, smo zahtevali, da se priobčijo računski zaključki za pretekla proračunska leta. Računski zaključek jasno pokaže, ali eo se izdatki gibali v mejah odobrenih kreditov, kakor tudi, ali so dohodki dosegli proračunano vsoto. Šele predlani smo dobili računski zaključek za proračunsko leto 1924.-25., lani za proračunsko leto 1925.-26., pred dobrim mesecem pa za proračunsko leto 1926.-27. Pripomniti treba, da pri nas proračunsko leto ne odgovarja koledarskemu letu, ker traja proračunsko leto od 1, aprila do zadnjega marca.
Računski zaključek za proračunsko leto 1926.-27. opravičuje našo trditev, da je bil državni proračun za 1. 1926.-27. fiktiven. Izdatki so znašali mesto proračuna-nib 13.019.801.799.49 Din le 11.592 milijo-
nov 633.639.78 Din, so bili za eno milijardo 427,168.139.71 Din manjši, kakor so bili odobreni, kar znači, da se za tako veliko vsoto niso izplačali odobreni krediti, da država v marsikaterem oziru ni izpolnila svojih obveznosti. Razlog za to, da zaostajajo izdatki v tako znatni višini za proračunom, je činjenica, da niso davkoplačevalci dali državni blagajni one vsote, ki se je pričakovala po proračunu, kakor tudi, da so dohodki državnih gospodarskih podjetij bili znatno manjši kakor so bili pro-računani Mesto preračunanih dohodkov 12.504,000.000 Din so znašali isti le 11 milijard 606,284.606.19 Din, so bili za 897 milijonov 715,393.81 Din ali skoraj za eno milijardo dinarjev nižji od proračuna. Ugotoviti treba, da so se v letih 1924.-25, in 1925.-26. dosegli višji dohodki, kakor so se po proračunu pričakovali, dočim se niso dosegli v 1. 1926.-27, niti proračunani dohodki, kakor tudi, da so bili državni dohodki v 1. 1926 -27. skoro za pol milijarde dinarjev nižji kot v 1. 1925.-26. To za drž. finance neugodno nazadovanje je posledica gospodarske krize, ki se je razvila v 1. 1926.-27.
Značaj rač. zaključka,
Rač. zaključek za leto 1926.-27 je za presojo državnih financ mnogo večjega pomena, ko prejšnji rač. zaključek, ker je zelo blizu sedanji dobi; ta rač. zaključek bo omogočil, da bodo proračuni v bodoče bolj točno sestavljeni, da bodo bolj odgovarjali stvarnosti ko doslej. Z rač. zaključkom vred se je objavila i bilanca državnega premoženja in državnih dolgov ter račun obratnega kapitala. Glavna kontrola, naš najvišji računski sodni dvor, v svojem po-ločilu sicer povdarja, da je rač. zaključek sestavljen v smislu tozadevnih zakonskih predpisov, a da niso rač. zaključku prilo- I žene bilance drž. podjetij in posestev, kakor tovarne sladkorja, rudnikov, posestva Belje, Topoiovec, zdraviliška Rogaška Slatina (v 1. 1926.-27. je bilo še državna last) itd., da bi se moglo videti, kako so gospodarile te državne ustanove, V poročilu se navaja, da so sicer izdatki vseh
ministrstev, razen prosvetnega, manjši ko v proračunu, da pa so se nekateri krediti prekoračili in ni zato oskrbelo po zakonu potrebno pooblastilo. Pri pregledu bilance se je ugotovilo, da se nahajajo pod imetjem nesigurne terjatve, n. pr. pri dveh bankah, ki sta v konkurzu, ter razna posojila, katera treba čimprej izterjati. Država dolguje raznim ministrstvom znatne vsote, na drugi strani pa ima tudi precejšnje terjatve napram posameznim ministrstvom. Skrajni čas je, da se s temi ministrstvi napravi obračun in izginejo te postavke iz bilance.
Ker so bili v proračunskem letu 1926.-27. doseženi dohodki večji ko izplačani izdatki, se pokaže prebitek v znesku 16 mil. 650.966.41 Din, ki se priklopi, obratnemu kapitalu. V obratni kapital se stekajo vsi izvan redni dohodki, ki niso v proračunu navedeni, iz tega obratnega kapitala se izplačujejo vsi nujni izdatki, za katere ni kredita v proračunu.
Razlika med proračunom in računskim zaključkom.
Mnogo postavk v rač. zaključku med izdatki izkazuje znatno povečanje, še več postavk pa znatno zmanjšanje odobrenih Kreditov. Povečani so krediti za draginj-ske doklade ljudskošolskega učiteljstva, za gledišča, za najemnine carinarnic, za pomoč v slučaju elementarnih nezgod, za aeroplane, za popravila državnih cest in mostov itd.
Znižani pa so krediti za vseučilišča, draginjske doklade katoliške duhovščine, za državne bolnice, za nadaljevanje zapo-četih zgradb cest in mostov, za nove ceste in mostove, za popravilo vagonov in lokomotiv, za železniške delavnice, za pospeševanje kmetijstva, za kmetijske šole, za šumarstvo, za državna rudarska podjetja, za invalidske podpore (in sicer za okroglo 135 mil. Din) itd.
Neposredni davki so dali manj kakor je bilo proračunano, invalidski davek je dal več. Zanimivo sliko nam daje plačilo neposrednih davkov po pokrajinah. Več kakor se zahteva po proračunu je plačala Hrvaška in Vojvodina, manj pa Srbija, Črna gora, Dalmacija, Bosna in Slovenija (za več ko 13 mil. Din ali 15% manj). Takse in monopoli so dali več kakor določa ororačun, istotako carine, a trošarina,
1'
\
DOM O LI U B
ŠTEV. 34
manj. Državna podjetja skoro za eno milijardo zaostaitr~za proračunom.
Slika državnega gospodarstva, katero nam nudi računski zaključek za 1. 1926.-27. ni kaj rožnata, rač. zaključek nam jasno pokaže, da ni bil proračun za 1. 1926.-27. stvaren, temveč — fiktiven (namišljen), ker so ogromne razlike med odobrenim proračunom in izvršenimi izplačili, ozir. vplačili.
Po desetih letih...
Mi pravimo Prekmurje, oni tam preko, onstran Mure rečejo Slovenska krajina. Tako je bplj povdarjen slovenski izraz dežele. To vam je posebna dežela, samostojna, vase zaključena pokrajina, ki je kot odsekana od ostalih Slovencev. Pač nič čudno ni, saj so nekdanji gospodarji teh vasi, Madžari, z vso silo zadrževali to pokrajino v svojem območju ter ji sploh onemogočali vsako zbližanje ali kakršnokoli zvezo z osrčjem slovenskega življa. Tako je Slovenska krajina samotna in zapuščena umirala in jokala tam preko, onstran tihe Mure, nihče skoraj ni vedel zanjo, nihče se ni zanjo brigal.
Tedaj se je Slovenski krajini rodil njen Krek, veliki dr. Ivanoci. Ta je začel, za njim je nadaljeval župnik Klekl. Počasi bo se začele zbirati in utrjevati narodne sile, zavest slovenstva je rastla, slovenske knjige so v desettisočih romale med te ljudi, beseda slovenska je vsaj med ljudmi veljala, — zakaj uradno je bila popolnoma brez pomena in je v vseh uradih vladala le madžarščina — tako je bilo mogoče, da je naš slovenski rod onstran Mure ob zarji Vidove, ob velikih dnevih majniške deklaracije, pa vse potem do takrat, ko je vsem nam vzšla težko željena in pričakovana svoboda, doumel tudi čas svojega vstajenja in odrešenja izpod tisočletnega jarma. Ni bilo usojeno, da bi bilo to odrešenje koj prišlo, istočasno kot ostalim Slovencem, — še leto in dan potem je pel in žvižgal nad temi skromnimi ljudmi bič tujih grofov in oblastnikov. Nikdar do tedaj ni naš narod tam preko toliko trpel, kot v tem letu. Zato je tembolj zaželel luči, prostosti, združitve z brati. Po hudih bojih, za leto in dan se je to vendarle zgodilo.
V nedeljo je Slovenska krajina praznovala desetletnico tega velikega dne. Bil je to praznik vsega slovenskega ljudstva onstran Mure. Po vseh vaseh, po vseh domovih, povsod so bile zastave, slavoloki, venci, rože, splošno navdušenje živa priča veselega dne.
Murska Sobota je nekako središče Slovenske krajine. Tamkaj so se slavnosti desetletnice osvobojenja začele in tamkaj so imele glavni svoj povdarek. Prišli so zastopniki mnogih vojaških in civilnih oblasti, prišel je sam zastopnik N. V. kralja Aleksandra, ki je bil prevzel pokroviteljstvo nad vso proslavo. Zbral se je narod iz cele pokrajine, v navdušenje sc je izlil skozi soboške ulice, prekipeval je pri slovesnem zborovanju, na katerem so govorili za Slovensko krajino bivši poslanec Klekl, sedaj župnik v pokoju, za vel. župana mariborskega dr. Stare, za Ijubljan-21
sko oblast komisar dr. M. Natlačen, za mariborsko oblast komisar dr. J. Lesko-var in še drugi.
Popoldne se je proslava nadaljevala v Črensovcih. Tamkaj že 18 let domuje največji sin Slovenske krajine, borec in mučenik za to zemljo, župnik Klekel. V skromni hiši med drevjem stoji hiša, v njej biva skromen gospod, v njej sprejema in pozdravlja vsakogar, ki pride od te, od one strani. Tu, v tej hiši se je pravzaprav rodila Slovenska krajina. V tej hiši je izšel prvi slovenski list, pisan in urejevan za ljudi odstran Mure, v njih narečju, v tej hiši se je razvijala moč in sila slovenstva, v tej { hiši je bil po Madžarih preganjan, ujet in • skoraj na vislicah obešen voditelj Slovenske krajine, g. Klekl, v tej hiši je zbrana slovenska duhovščina sklenila in glasovala za združenje z ostalimi Slovenci. Skromna hišica med drevjem ob cesti, domovje g. , Klekla že dvoje desetletij, zgodovinska stavba pokrajine onstran Mure, — ta dom je v nedeljo sprejel vse odlične goste, ki so bili prišli v Slovensko krajino praznovat njen praznik. Na dvorišču hiše je bila prirejena lepa razstava domače obrti, ki je pokazala vso pestro narodno robo naših dedov in očetov, ki je obenem pokazala čudovito tvornost, pridnost in zanimanje tega ljudstva.
Zvečer se je proslava nadaljevala še v Dolnji Lendavi, Kraj državne meje, pod robom zelenih vinogradov stoji dolga vrsta belih hiš, iz mnogih vise zastave, pred mestom čaka množica ljudi, navdušena kliče, vzklika, ko se pojavijo gostje, — to je Dolnja Lendava. Spet govori, pozdravi, klicanje, sprevod v cerkev, litanije, blagoslov, vse v navdušenju, v močni, čvrsti veri, da j je le domovina ono, kar daje srečo in zadovoljstvo vsakemu narodu, še posebej malemu slovenskemu narodu, ki je toliko trpel in se toliko boril za svojo svobodo v tej domovini.
Razen tega se je v Murski Soboti vršila še veiika orlovska telovadba, po vseh vaseh so zvečer goreli kresovi, pokali so topiči, švigale rakete, igrale godbe — tako je minul dan, ki je končal prvo desetletje svobodnih dni.	F. S.
Naši delavci
v FrancSfi.
»Francija je edino upa.ije za nase delavce,« tako si je človek nehote mislil, ko je v torek dne 6. t. m. videl na dvorišču javne borze dela v Ljubljani množico delavcev, ki se je zbirala okrog zastopnika Francoskega Generalnega Društva za Emigracijo iz Zagreba, ki je zbiral na tem tržišču delavnih moči naše najboljše fante. Francija vleče, vse hoče tja; najbrže pa niso dovolj poučeni o tamošnjih težkih razmerah.
Radi tega objavlja oblastni izseljeniški urad v Ljubljani pismo, ki ga je prejel od svojega zaupnika iz Francije, ki 60 mu razmere naših ondotnih izseljencev temeljito znane in ki pozna tudi razmere v domovini.
Isti navaja dobesedno:
>Dozdeva se mi, da je naval izseljen-
cev v Francijo oziroma odtok iz domovine nenaraven in da ne odgovarja dejanskim gospodarskim potrebam. Ni namreč potrebno, da bi se izseljevali kmetski sinovi ali celo gospodarji sami, kot se je to dognalo, osobito v zadnjih transportih delavstva, ki so prišli sem. Naše oblasti se bodo morale popolnoma z odprtimi očmi postaviti pred resnico, da je na dnu izseljevanja v zadnjih letih manj gospodarska potreba, nego neka bolehna želja po tujini in po boljšem zaslužku, nek duh avanturizma (pustolovstva), ki je že v predvojnih časih odvabil mnogo naše najboljše krvi v pre-kooceanske države.
Izseljeniški komisarijat v Parizu je imel dostikrat priliko to ugotoviti v osebnih razgovorih z našimi ljudmi, ki so se pritoževali, da so razočarani nad dejansko resnico v Franciji in ki so pri tem prosili, da jih zopet spravijo domov, češ saj mi ni bilo treba iti v tujino, toliko tudi doma zaslužim. Na vprašanje, zakaj so potem šli, se je odgovorilo: ,Ko so nam pa drugi pisali kako je v Franciji lepo, koliko se zasluži, kako se tam svobodno živi v vsakem pomenu besede.'
Naše oblasti bodo torej primorane jemati s kritičnim očesom na znanje poročila naših borz dela, ki naj bi v svojih statističnih poročilih podale dejansko sliko našega narodnega gospodarstva. Vsak, ki se na borzi dela javi za posel, s tem še ni brezposeln, in vsak, ki se bo javil za pohod v tujino, ne bo smel biti vštet v statistiki nezaposlenih. Malo, nepristransko raziskovanje po deželi bo to trditev brez dvoma odobrilo.
Oblastnemu izseljeniškemu uradu so svetuje, da z veliko dvomljivostjo motri vprašanje izseljevanja našega delavstva. Če se to ne bo od domačih strani nadzorovalo in če se ne bo obrnila velika pažnja na to stran izseljeništva, se bo zgodilo, kar se je zgodilo po širokih okrajih Francije, rodovitnih, ki so brez prebivalstva, zato ker se je pustilo, da se je narod naselil po mestih. Ko se je začelo kazati pomanjkanje poljedelskega delavstva po teh krajih, jc začela hirati seveda poljedelska produkcija čisto sorazmerno in tako so vsled tega še ostali kmetje imeli čisto upravičen vzrok, da so še oni zaprli svoje domove in šli v mesta. Danes se vidi, da se je grešilo precej od početka, in da se je sploh dovolilo, da pride poljedelstvo v položaj, da mora^hirati.
ITanes pa se selijo v ravno iste kraje tisoči italijanskih naseljencev, ki so na razvalinah starih domov bili v stanu povzdigniti cvetoče poljedelstvo.
Ako bo Slovenija dovolila, da se mu izseli vse kar dela, ako bo dovolila osobito kmetskim sinovom, da bodo šli na pohod po svetu, kjer ee dela osem ur in se lahko uživa 16 ur na dan, potem si naj bo takoj v svesti, da si s tem koplje grob, iz katerega je pozneje ne bo mogla rešiti druga sila, kot tuja roka. Če pustimo, da začnejo naši domovi propadati vsled pomanjkanja delovnih rok, potem bo vedno manj dela pri nas, nezaposlenost bo še vedno večja in hudih duhov, katere smo klicali, nas ne bo mogel nihče več osvoboditi.
Če se pa tu in tem v resnici kažejo po-
ŠTEV. 34
l.i hibiimiiiiihiihui—i urim—MiMiniiiiirmgMa—MiB—
i jI I II
UJU jjaw ■■.....—MIHI II.....III IHUBma
d Kraljevič Andrej. Dne 15. avgusta je bil v kraljevem dvorcu na Bledu krščen na slovesen način v navzočnosti vse kraljeve družine in zastopnikov vlade tretji sin Nj. Vel. kralja. Dobil je ime Andrej. Povodom krsta kraljeviča Andreja je bilo tudi mnogo Slovencev odlikovanih in izšel je ukaz o pomilostitvi.
d Ukaz o pomilostitvi. Po tem ukazu se podeljuje splošna amnestija (pomilostitev) za tiskovno kazniva dejanja, ki so bila izvršena do 6. jan. 1929, razven za ona, ki so kazniva po zakonu o zaščiti javne varnosti in po čl. 9 srbskega kazenskega zakona. Odpuste se kazni vsem osebam, ki so bile od voj. ali civ. sodišč obsojene na ne več ko dvomesečno kazen ali na denarno globo do 1000 Din, razven če so bili obsojeni na zasebno tožbo vsled obrekovanja ali klevete. Osebam, obsojenim od vojaških ali civilnih sodišč na zaporno kazen od 2 dq 6 mesecev, se kazen čisto oprosti, dve tretjini pa onim, ki so bili obsojeni od 6 do 12 mesecev in pod pogojem, da tekom petih let ne zagreše nobenega kaznivega dejanja iz koristoljubja in pod pogoji, ki so navedeni pri splošni amnestiji. Od teh amnestij pa so izvzeti oni, ki so bili obsojeni po zakonu o zaščiti javne varnosti, 2. ki so bili kot javni organi obsojeni radi podkupnine, 3. ki so bili v zadnjih petih letih kaznovani zaradi navadnega zločina in 4. ki so bili obsojeni le pogojno. Delna oprostitev kazni pa se dovoljuje: 1. eno leto kazni osebam, ki so bili že deležni dveh prejšnjih amnestij, 2. četrtino kazni, ki so bile samo enkrat kaznovane, 3. petino kazni, ki izdržujejo svojo drugo k-zen in 4. šestino kazni, ki prestajajo svojo tretjo kazen. Od delnega pomiloščenja pa so izključeni oni, ki so bili obsojeni po zakonu o zaščiti države, po §§ 41, 45, 70 in 102 voj. zakona, na smrtno kazen, če jim je bila ta spremenjena v zaporno, ki so pobegli po 18. jan. 1928 in ki so bili več ko trikrat obsojeni vsled prostih zločinov. Osebam, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo, se kazen zamenja v 20 let, Od pomilostitve so
trebe po izseljevanju vsled gospodarskih prilik, potem pa bi bilo boljše se posluževati italijanskega zgleda, ki je ugotovil, da se za vse ljudi najde dela doma, samo če se hoče.
Glavno delo pri omejevanju izseljevanja je pa nravnega značaja. Pri tem si ne morem ubraniti čustva, da se od strani odgovornih činiteljev doma ne sfori dosti, da bi se v njih potopila želja po tujini, in da ui se to svetovno domotožje, ki se je našega naroda oprijelo, spremenilo zopet v požrtvovalno ljubezen do domače zemlje in «o dela na domači zemlji.
Če bi smel dati en ljudeči nasvet, bi M ta, da se naj v domovini začne velika »kcija proti izseljevanju sploh in da se izseljevanje, ako se ne more preprečiti z vsemi zakonitimi pripomočki, vsaj omeji ia najnižjo mero.c
_POMOLJ U B
niLnni, ........
Mouea
izključene osebe, ki so pobegnile iz zapora. Celotna oprostitev in delna oprostitev kazni se nanaša le za kazniva dejanja, ki so bila izvršena pred 6. januarjem 1929.
d Za občinske reveže na Bledu je ob priliki krsta kraljeviča Andreja daroval Nj. Vel. kralj 25.000 Din.
d Župnija Hotederšica je podeljena g. Jankotu Borštnarju, dosedanjem župniku v Pečah; župnija Duplje pa g. Jožefu Vran-karju, dosedaj župniku na Mirni.
d Petindvajsetletnico župnikovanja v Mariboru je v ožjem krogu slavil 16. avgusta stolni župnik in kanonik g. Franc Mo-ravec. — Na mnoga leta!
d Dijaški konvikt v Kranju. S pričet-kom letošnjega šolskega leta se otvori v Kranju — v takozvani Škofiji — dijaški konvikt, kamor se sprejemajo dijaki, ki obiskujejo kranjsko gimnazijo. Sprejemajo se le nepokvarjeni in marljivi dijaki. Poslopje ima najlepše stanovanjske prostore v Kranju. Poleg konvikta sta vrt in tudi igrišče. V konvikt sprejemajo dijaki s celotno oskrbo. Priglase sprejema župni urad v Kranju.
d Za prednico uršalinskega samostana v Mekinjah je bila izvoljena M. Hildegarda Lebar, ki je bila zadnjih šest let prednica v Ljubljani. Za prednico Uršulink v Ljubljani pa je bila imenovana istega dne m. Elizabeta Kremžar. Bog blagoslovi njuno delo!
d Predsednik vlade gosp. general Živ-kovič je pretekli teden v spremstvu ministra za šume in rude dr. Korošca obiskal razna okrajna glavarstva v Sloveniji, v Celju in Mariboru pa tudi druge ustanove. Dalje je g. predsednik vlade pregledal delovanje uradov v hrvatskem Varaždinu, Novem Marofu, Križevcih in je nato v spremstvu ministra dr. Korošca odpotoval proti Zagrebu in Ogulinu.
d Blagoslovitev kapelice aa Krvavcu je izvršil 18. avgusta gosp. pomožni škof dr. Rožman, Govorili so še: dr. Tominšek, p. Beneš, dr. Rožič in šolski upravitelj La-pajne, ki je v svojem govoru opozarjal
Neki drugi zaupnik je poročal oblastnemu izseljeniškemu uradu v Ljubljani še hujše. Navajal je dobesedno.: »Moje kratko mnenje je, da raste tu rod, ki pomeni socialno nevarnost za domovino. Izčrpani, nravno skvarjeni se bodo ti ljudje brez denarja vrnili domov, hirat in umirat in svoje pogubne, najbelj surove materialistične nazore razširjat.«
Novice Iz Belgrada.
Izpremeajena trošarina na pivo.
Dne 1. septembra se bo izmenjal sistem trošarine na pivo. Finančno ministrstvo je dokončalo zadnje priprave, da se bo lahko 1. septembra pristopilo k uvajanju novega načina davkov na oivo. Kakor je
planince, naj ne bi na svojih potih nikdar ne dajali povoda za pritožbe, kmetje pa naj bi šli planincem na roko. Pri kapelici se je zbralo okrog 2000 udeležencev, med njimi
Kakovost britvice je odvisna od izredno ostrega rezila.
Posebno ostro in precizno izdelana britvica Gillette jamči zato za ugodno britje, vrhu tega pa ž njo tudi prištedite. Kupite prav*; časno nove britvice Gillettet
Gillette
največ okoliških kmetov, veliko gostov pa je bilo tudi iz Ljubljane, Kamnika in Domžal.
d Skoraj eno milijardo dinarjev so v preteklem letu poslali v Jugoslavijo naši izseljenci iz Amerike in Brazilije.
d Nedavno umrlega ruskega generala Wraagla bodo prepeljali iz belgijskega Britssla v Belgrad.
d Nove cigarete. Tobačni monopol bo izdal z imenom »Drina« novo vrsto cigaret, ki bodo vsebovale 70 odstotkov her-cegovinskega in 15 odstotkov južnosrbske-ga in smirnskega tobaka. En komad bo stal 50 para.
d Razdelitev razstave® »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra. V velikem paviljonu »E« bo skrbno prirejena, ponosna razstava izdelkov domače mizarske industrije in obrti in stanovanjske opreme sploh. Posamezne koje
znano, je bil do sedaj v celi državi za pobiranje trošarine na pivo v veljavi ameri-kanski sistem, ki obstoji v tem, da se pobira trošarina, ko pivo zapusti pivovarno. S 1. septembrom se vrnemo na takozvani avstro-ogrski sistem, po katerem se trošarina na pivo plačuje kot produkcijski davek od polfabrikata. Dokler ne bo država nabavila kontrolnih merskih aparatov, ki so po tem sistemu nujno potrebni, se bo trošarina pobirala od količine piva, izmerjenega v hladilniku.
Načrt srednješolskega zakona.
se nahaja sedaj pred vrhovnim zakonodajnim svetom. Ima 135 paragrafov. Določa naloge in vrste srednjih šol, urejuje plače profesorjem itd. O načrtu bomo poročali natančneje, ko postane zakon.
bodo okrašene z umotvori naših upodabljajočih umetnikov. Tu bo tudi razstava hišne industrije in obrtov. Pav. »F« bo obsegal razstavo raznih strojev. V pav. »G« bo prirejen kmetijski sejem (mleko in mlečni izdelki, vino, grozdje, med); dalje Vrtnarska razstava ter razstava kmetijskih strojev in orodja, katere del bo tudi na prostem. V pav. »H« bodo nameščeni industrijski in obrtniški izdelki. Pav. »I« bo vseboval razstavo društva »Zoo«. Razstavljene bodo žive vse živali, ki žive v prosti naravi naših krajev. Pav. »K« bo obsegal Zadružno razstavo, ki bo prva taka prireditev med nami. V pav. »L« bo urejen hi-gijenski muzej. Ta razstava bo obsegala: Splošno higijeno, osebno higijeno, obrtno liigijeno, socijalno higijeno, plemensko higijeno, šolsko higijeno. Vse te panoge higi-jene bodo podrobno in nazorno obdelane. To je v glavnem slika, ki bo ostala nespremenjena skozi vseh 10 dni. Zunaj na prostem pa se bodo slike skoro dnevno menjavale in dajale sejmišču vsak dan drugo lice.
d »Svobodni glas« je izhajal doslej v Zagrebu kot dnevnik. Izdajala ga je soproga pokojnega Štefana Radiča. Te dni pa je objavil ta časopis, da vsled finančnih težav ne bo več izhajal dnevno ampak le trikrat na teden, dokler se število naročnikov izdatno ne pomnoži.
d Eden in pol milijona meterskih sto-tcv pšenice je doslej Jugoslavija poslala v inozemstvo. Vsaj Madžari tako poročajo. Naša pšcnica je kakor znano hud konkurent madžarskemu žitu.
d Višek ribjega leva. Ribiči v hrvatskem bakerskem zalivu se zelo vesele bogatega plena, ki so ga dobili v eni zadnjih noči. Ujeli so 900 rib tonin, v teži okrog 10.000 kg, kar predstavlja vrednost četrt milijona dinarjev. Ta ribji lov je za one kraje višek.
d Stari ameriški bankovci ostanejo še nadalje v polni veljavi, čeprav so izdali v zadnjem času bankovce nove oblike. Naj torej naši ljudje, ki so v posesti dolarjev, ne nasedajo raznim goljufom, ki z lažjo strašijo ljudi, da bodo stari ameriški bankovci v 5 mesecih vzeti iz prometa.
d Domov na kratek oddih se je pretekli teden pripeljalo okrog 70 slovenskih delavcev, ki so zaposleni v rudnikih in drugih podjetjih v okolici Merlebacha na Francoskem. Z Jesenic so se z osebnim vlakom odpeljali dalje na Brezje, kjer so najprej obiskali Marijo, svojo zaščitnico v tujini. Delavci iz Francije so prišli v domovino na kratek obisk, nakar se spet vrnejo na tujo zemljo za kruhom.
d Na angeljsko nedeljo, t. j. 1. septembra bo v Jamniku pri Selcih cerkveni semenj, h kateremu vabijo Jamničani bližnje in daljne sosede. Opravilo se prične od desetih.
d Društvo prezadolženih kmetov se je
ustanovilo v okolici Sinja. To društvo je v kratkem času dobilo preko 1200 članov, kar je zelo značilno za gospodarsko stanje teh pokrajin. Predstavniki tega društva pravijo, da je bilo v tem letu v okolici Sinja 2270 konkurZov.
d Cesto >o zaprli. Od IV. avgusta do okoli 5. septembra bo cesta od Letuia do
Šmartnega ob Paki za vsak promet z vozmi zatvorjena. Promet bo mogoč tedaj od Le-tuša na postajo Polzela ali pa na postajo Šmartno ob Paki po cesti čez Gorenje. Zopetna otvoritev se bo posebej objavila.
d Na jesenskem velesejmu v Ljubljani bo letos tudi zadružna razstava. Traja od 31. avgusta do 9. septembra. Kdor pride na velesejem, naj ne zamudi priložnosti in si gotovo ogleda to razstavo. Zlasti kmetje se morejo tam marsikaj ogledati, kar jim bo prišlo prav. Dne 1. septembra bo v zvezi z razstavo zadružni kongres. Na tem zborovanju bodo zastopniki vseh zadrug v naši državi. Tudi slovenske zadruge bodo vse poslale svoje zastopnike. Posebej opozarjamo, da bo kongres dne 1. septembra in ne 31. avgusta kot je bilp prvotno določeno,
d V ljubljanskem uršulinskem samostanu je umrla v nedeljo 18. avgusta t. 1. sestra-lajika Marija Cirila Grošelj. Po-kojnica je bila doma iz Doba. Umrla je v 78. letu starosti in v 45. letu redovnih obljub. Bog bodi milostljiv njeni duši!
d Osemdeset let je minulo 17. avgusta, odkar je bila izročena prometu železniška proga Celje—Ljubljana.
d četvorčke je porodila v ljubljanski ženski bolnišnici Terezija Gorenje, doma iz Lok pri Mengšu. Njen mož je strojni ključavničar v topniškem arzenalu v Ljubljani. Ker so četvorčki bolj šibki, so jih takoj krstili; Dečka sta dobila imeni Pavel in Benjamin, deklici pa Kristina in Marica.
d Otrok brez rok. Pri zadnjem šolskem vpisovanju v Orahovici na Hrvatskem se je predstavil tudi osemletni Jožek, sin delavca Kolariča, ki je prišel brez rok na svet, kar se doslej ni vedelo, ker so ga starši skrivali. V šoli so dognali, da je deček zelo nadarjen.
d Na Prihovi pri Slov. Konjicah je preminul 85-letni spoštovani gostilničar in posestnik Jožef Fink. Izvrševal je svoj poklic vzlic starosti takorekoč do zadnje ure. Pokoj njegovi blagi duši!
d Velik vlom je bil izvršen v Oplot-nici v trgovino Ane Leskovar. Skupna
vrednost ukradenih stvari znaša 35 tisoč dinarjev.
d Neki zagrebški avto je do smrti povozil Antonijo Duh iz Rake na cesti nedaleč od Št. Jerneja na Dolenjskem.
d Šest ljudi j'c ubila strela v hrvatskem Gorskem kotarju.
d Na kupu pšenice j'e zgorel. V neki manjši vasi v Baranji se je večji posestnik pripravljal na mlačev pšenice. Na kupu je bila nakopičena velika množina pšenice, ki je nenadoma začela goreti. Tisti čas se je vrh ogromnega kupa nahajal delavec Ta-manovič, ki se je v ognju takorekoč dobesedno spekel. V strašnih bolečinah je bil delavec prepeljan v bolnico, kjer pa je takoj umrl.
d Velik požar je izbruhnil v predmestju Šibcnika velik požar. Pričela je goreti enonadstropna hiša posestnika Ante Ficule, Ogenj je nastal v kleti, kjer je bilo shranjenega okoli 90 hI vina in 300 litrov žganja. Požar je naglo zavzel vse pritličje hiše in grozila je nevarnost, da bo zanetil še sosedno hišo. Ogenj se je naglo širil, ker so gasilne brizgalne sprva odpovedale. Neki polkovnik je opazil vso veliko nevarnost in je poklical na pomoč vojsko. Pol bataljona infanterije je blokiralo ves prostor okoli požara. Za tem sta prišli Še dve četi vojne mornarice s potrebnimi gasilnimi pripravami. Tako se je mornarjem in gasilcem posrečilo lokalizirati požar. Hiša je popolnoma pogorela in ob 5 zjutraj je ostalo od nje samo še pusto pogorišče. V hiši sta stanovali dve uradniški družini, katerima je pogorelo vse pohištvo. Skupna škoda se ceni na kakih 400.000 Din.
d Ko je položil prisego, je umrl. Nedavno je bil imenovan za sodnika v Krškem g. dr. Josip Kernev. 14. t. m. je prišel, da nastopi službo. Komaj pa je položil prisego, je omahnil in umrl. Zadela ga je kap. Zapušča vdovo in sinčka edinca.
d Pijan je v dečku videl psa. V Bosanski Krupi se je pripetila te dni težka nesreča. Konjač je ob 11 ponoči v bližini hotela Krupe v prisotnosti dveh stražnikov s puško ustrelil 15 letnega vajenca Hašima Alagiča. Konjač je bil pijan in je v dečku
NaM varna nalolbadenarfa
Telefon šlev. 2420 Itačun pošt. hrnn. Ljubljana št. 10.680
Kranjska Hranilnica
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter nudi
na!isgodn€i$€ obrestovani«
Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, daje menična posojila, izdaja garancije, izvršuje vse kontokoientne posle.
Za vlogo Janin Llubllonska oblast z vsem svojim premoZcnfem In z vso svolo davčno modo.
videl psa. Čeprav je bilo že precej pozno po noči, jc na kraj strahotnega dejanja prihitelo več sto oseb, ki so dali glasnega duška svoji ogorčenosti nad groznim dejanjem. Ustreljeni deček je čez nekaj ur po strašnem trpljenju umrl. Bil je sirota brez očeta in matere.
d Smrtno se jc ponesrečil pri bagerju na Dobrni zaposleni delavec Ivo Marušec, 52 let star in doma iz Hrvatske.
d Ko je bil nad rojstno vasjo. V neki vasi blizu Mitrovice je včeraj z višine 200 metrov padlo na tla letalo, ki ga je vodil Josip Pinc. Nad svojo rojstno vasjo je izvajal razne vratolomne vaje, pojavila se je poškodba na motorju ter je letalo treščilo na tla in se popolnoma razbilo. Pilot Pinc je težko ranjen.
d Ko so šli po nevesto. V okolici Zagreba nekje bi se te dni mela vršiti kmet-ska svadba. Ženin s svojimi prijatelji in znanci se je že napotil po nevesto v drugo vas. Vozili so se na okrašenih vozeh, vriskajoč vsak čas. Nekomu izmed svatov je prišlo tia misel, da bi bila slovesna prilika še bolj poudarjena, ko bi vmes nekoliko streljali. Navdušeni fant je iz žepa potegnil revolver ter pričel od veselja in navdušenja streljati okoli sebe. V tem se mu je revolver nekoliko pokvaril ter ga je hotel popraviti. Suka! ga je v rokah in otipaval, pri tem pa se mu je zgodila nesreča, da se je revolver sprožil. Ob tej priliki je bil nesrečno zadet 22 letni fant svat Josip Dvojkovič. Mladenič je ostal na mestu mrtev. Med svati je nastalo veliko razburjenje, nevesta pa je izjavila, da v takšnih prilikah nikakor ne gre v cerkev k poroki.
d V Savi je pri kopanju utonil kovaški mojster Janez Okorn. Imel jc kovačnico in stanoval s svojo ženo v Hraščah pri Smledniku, Ponesrečenca pa so pripeljali na dom njegove žene v Dravlje.
d V Krki pri Draškovcu je utonil 16-letni Alojzij Plantan iz Vrha pri Št. Jerneju.
d Umorila svaka v spanja. Orožniki so zaprli Franceta Kraljiča in njegovo ženo Marijo v Iški Loki pri Ljubljani, Ob-dolžena sta, da sta ubila, oziroma sodelovala pri uboju 51 letnega Martina Kraljiča, brata Francetovega.
d 500.000 Din lansko leto, 8. julija letos pa 200.000 Din je izplačala Zadružna gospodarska banka v Ljubljani srečnemu igralcu državne razr. loterije. Poskusi srečo tudi til Prihodnje žrebanje se vrši 5. septembra t. 1.
d Zdravnik dr. Alojzij Turšič je o tvoril ordinacijo v Cerknici.
d Listnica uredništva, Na Bled: Dopis došel 14. avg., torej prepozno za natis, ~ Krka: Oprostite, ni bilo mogoče! — Gasilnemu društvu v R.: Vabila na veselico nismo priobčili, ker ste drugim časopisom poslali program s plesom, nam pa ste vsekakor hoteli ples utajiti, to ni možato! — V Črnomelj: Daljši dopis dobi še g. direktor v presojo. — Koroško Orlovsko okrožje: Najmanj desetkrat preobsežno! Taka dolga poročila spadajo v vašo domačo kroniko, ne pa v kmetski tednik, ki mu itak vedno prostora primanjkuje. — V 30, štev. »Domoljuba smo priobčili dopis iz Preddvora.
Radovan Hrastov:
PO DOMOVINI
Na Gorenjskem je Metno...
IV.
Imam znanca iz rodne vasi, ki je profesor in mi je fant nekoč dejal:
»T;!« je rekel, »kadar boš kaj po Gorenjskem hodit, Sc na okna poglej in nam kaj o tistem povej, kar boš videl, če bo tisto kaj prida in čedno, lepo povej m zapiši, če pa tebi po volji ne, pa takisto povej in potlej še to, kako naj bi bilo...« In |e fant še dalje razlagal to reč, jo po svoje motril in mi podrobno razodel, Icaj misli s tem in kako — tisto bom pa ob tej priliki napisal.
Torej okna kmetskih hiš ob naših cestah in po Saših vaseh! Kakšna so? Tukaj čedna, tam fino, okusno okrašena, spet drugod zanemarjena _
kakor vsaka reč!
Pa kakšna naj bi bila?
Sodim in je sploh znana stvar, da ie vsaka hiša ogledalo svojega gospodarja. Hišna okna pa so tisto, kar navadno najprej pade v oči. Zato je Sedaj važno, kako skrbimo za okno, kakšno bri-go jim posvečamo in kako jih krasimo.
Če je hiša posameznega človeka njegovo ogledalo, iz katerega gleda njegov obraz v vsej verjetnosti in resničnosti, je tedaj slcupiua hiš, ccla vas, cela pokrajina ogledalo tiste skupine, vasi, pokrajine. Jasno! Pa tedaj vendarle ni vseeno, kakšno je to ogledalo, kakšen je obraz dežele v njem.
Našo deželo, zlasti Gorenjsko, leto za letom obiskujejo tujci iz raznih pokrajin sveta. Vsak človek ima svoje oči in v tujih deželah navadno še bolj podrobno vse vidi, kakor doma. Kar vidi in kako vidi, po tem sodi — in je sodba pač takšna, kakoi-šna je slika, obraz, ki zre iz ogledala, iz zunanjosti naše kmetske hiše. Nam kot malemu narodu pa spet ni vseeno, kakšna je sodba tujih ljudi o naši deželi. Iz več vzrokov; je bolje, da ie sodba čim lepša, zakaj sodba ustvarja ugled, ta spoštovanje, upoštevanje. Tisti narod pa, ki uživa spoštovanje in ie uvaževan med svetom, je navadno obdan tudi z blagostanjem, zakaj z enim in drugim raste tretje in kjer je združeno vse, narodu ni sil«. In tudi krivice takšen narod ne doživlja vsak hip, ker iz upoštevanja in spoštovanja raste še zavest sile in moči, oboje pa ustvarja strah — in to časih ni slabo. Mnogokrat je to za kakšen narod celo koristno, če se ga sosedje in loh drugi narodi boje.
Glejte, tako daleč gre profesorjeva učenost o kmetskih oknih. In je dobra, prav resnična ta razlaga, Jasna in vse pove, Zatorej bo prav, če pohvalimo tiste, ki skrbe za okna svojih hiš, okre-gamo pa tiste, ki se ne brigajo zanje.
Kaj pa spada na okna?
Popolnoma jasna stvar: rože! Mnoga in mnoga okna naših preprostih kmetskih hiš so vzor lepote
in so sama zase vrt cvetočih rož. Prav vsa bi imela biti takšna, zakaj nič ni lepšega, nič bolj vabljivega, kot cvetlice na oknih kakor sploh okoli naših domov. Saj rože ne stanejo dosti, pa silno povzdignejo lepoto vsake hiše, vse vasi, cele pokrajine. So pa rože po oknih tudi znak pridnosti, znak smisla za lepo in čedno, znak kulture naroda.
Na Gorenjskem je flet k' so v'soke gore, pa bistri studenci, pa bele ceste!
Pozdravljena Gorenjska, pozdravljena hiša ob cesti in nageljni naših pridnih dekleti Se bolj jih gojite, dekleta, vsa okna, vso hišo in dom ž njimi krasite, zakaj tudi sebi, tudi svojemu narodu pri-pnete s tem lep šopek na prsa.
ČIRČ1ČE PRI KRANJU.
(Kap ga je rešila trpljenja.)
Tu je umrl daleč naokoli znani posestnik Janez Mrak, p. d. Kotnik. Starostna oslabelost ga je potožila na bolniško posteljo. Po dolgem bolehanju ga je kap rešila nadaljnega trpljenja. Rajnki je bil oo prevrata 14 let župan, bil je dolgo Časa odbornik krajevnega šolskega sveta in nad 30 let je vestno opravljal službo cerkvenega ključarja pri domači piv družni cerkvi sv. Ožbalta. Pravtako je bil nad 30 let zvest naročnik in bravec »Domoljuba«. Mož-kristjan v mišljenju in življenju, pa zraven pristna gorenjska duša! Bog mu daj večni mirt
PREDOSLJE.
(Cigani zanetili požar in zbežali.)
V ponedeljek, 12. t. ni. zvečer malo po deveti uri je izbruhnil nenadoma požar v šupi posestnika Franca Cudermana. Požar so po svoji neprevidnosti povzročili cigani, katerim je dovolil lastnik lod prenočevati. Cigani so takoj zbežali, pustili »o oelo nekaj prtljage na kraju požara; kam so zginili se Se ne ve, najbrže pa v g-ozde proti Kamniku. Cuder-manu je pogorela šupa, pod, hlev in drvarnica in trpi okoli 100.000 Din škode. Zavarovan je bil komaj za eno četrtino škode. Reševalnih del so se udeleževale 4 požarne brambe: domača predaška, bri-tofška, kokriška in pož. bramba iz Sune.
LOM PRI TRŽIČU.
(Sprejem novega dušnega pastirja.)
Dobre štiri tedne smo bili brez svojega duš nega pastirja. Z velikim veseljem smo pa v soboto 10. avgusta sprejeli novega gospoda. Prihiteli s« k nam iz Vodic, so to g. Sparhakel Karel. Vse delo je počivalo. 2upna cerkev je bila odeta v vence, obdana je bila od mlajev. Slovesno so se oglasili zvonovi, izza ovinka so se prikazali vrli naši fantje it možje na konjih in oba naša cerkvena ključarja etf v spremstvu tržiškega g. župnika pripeljala novega
Radi tega dopisa se je čutil užaljenega ta-mošnji gospod pismonoša. Iz pojasnil, ki nam jih je podal isti gospod je razvidno, da vrši on službo popolnoma pravilno, kar radi in z veseljem ugotavljamo in s tem dotični dopis, ki g. pismonoši itak ni osebno ničesar očital — popravljamo. — Županstvu v Litiji: Naznanilo za nov živinski seiem, ki bo 22. avgusta, smo prejeli 15. avg., ko je bil »Domoljub« že razposlan, Iz Bele Krajine smo prejeli dopis, v katerem se opravičeno biča brezsrčnost pri pitanju puranov in drugih živali. Prosimo, da nam kdo od strokovnjakov napiše kratko navodilo o pravilnem pitanju. — Gg. dopisnikom iz Krke, Gabri) pri Brusnicah, Nedelice, Jelševnika, Stražišča pri Kranju, Laškega in Dij. podpor, društva: Vse Vaše dopise smo prejeli v torek zjutraj, torej prepozno za današnjo številko.
NAZNANILA.
n Blagoslovitev prosvetnega doma bo izvrši* na Čatežu pod Zaplazom koadjutor dr. Gregorlj Rožman na angelsko nedeljo dne 1. septembra Ob 10 dopoldne sprejem gostov, ob četrt 11 sveta maša, blagoslov doma in slavnostno zborovanje. Ob 2 litanije, nato javna telovadba in veselica. Sodeluj« godba »Sloga« iz Ljubljane. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi orlovski odsek.
n Županstvo občine Št. Rupert pri Mokronoga na Dolenjskem naznanja, da se živinski in kramar-ski sejm na Veseli Gori pri št. Rupertu vrši v soboto, 31. avgusta 1929; torej ne tisto soboto pred malo mašo, kakor je v koledarjih. Kupci in prodajalci vabljeni.
n »Orel« Št. Peter pri Novem mestu priredi >/ nedeljo, 25. t. m. popoldanski nastop s sledečim sporedom: Ob pol 2 sprejem gostov, obhod in litamje, ob 3 javna telovadba, nato prosta zabava. Vsi prijatelji orlovstva vljudno vabljeni I

y VSAKO HJD80 »DOMOLJUBA«!
gc=pcda. Prisrčno so se vrslili pozdravi in župnija ie vesela prejela blagoslov svojega duhovnega očela. Zvečer je bila novemu gospodu župniku prirejena lep.i podoknicn. — Bog blagoslavljaj!
HOMEC.
(Smrt blagega mladeniča.)
Na Veliki Šmaren so imeli člani Marijine družbe na Homcu svoj sestanek in lega se je udeleži! kot idealni mladenič Ivan Kramar. Imel je s seboj kolo in ko je sestanek minul, se je nič hudega sluteč vsedel na kolo in zdrčal J30 strmem klancu od cerkve proti vasi. Tedaj mu je pa odpovedala zavora m nesrečni mladenič si najbrž ni znal pomagati. Z vso silo ga je vrglo v vogal skednja. Prebil si jc lobanjo in utrgale so se mu žile. Dr. Grebene, ki se jc slučajno mudil prav v bližini, mu je sicer nudil prvo pomoč, toda poškodba jc bila pretežka. O. župnik Fr. Govekar mu je podelil jioslednje olje. Hoteli so ga prepeljati z avtomobilom v bolnico, pa je med tem že izdihnil. Nesrečni mladenič je bil član ugledne rodbine, zgleden in pošten. Na dan svoje smrti je še prejel sv. obhajilo, kot bi bil slutil, da se mu je pripraviti za večnost. Nesreča, ki je zadela njega in pa rodbino, je pa glasen oframin kolesarjem, da previdnost nikjer ne škoduje in da je je cclo povsod premalo.
MEKINJE.
(Strela je zadela hlapca.)
Sredi (»fioldneva 12. avgusta je divjala pri nas silna nevihta; vmes so strele pokale, da je bilo groza. Ena strela je zadela 30-letnega hlapca Franca Stanca p. d. Žurbijevcga iz Zduše, tako da je bil takoj na mestu mrtev. Po skrbnem iskanju so ga našli šele drugo jutro ob Nevlju pri neki kolibi, kjer je med nevihto ravno vedri!. Se letos ie napravil duhovne vaje v Ljubljani, od katerih se je ves srečen vrnil domov; tako ga smrt pač ni našla nepripravljenega. Bil je vseskozi jx>š(en in miren fant, N. v m. p!	i
RETECE PRI ŠKOFJI LOKI.
(Po težkem delu poštena zabava.)
Kopalna sezona se bliža kcncu. Imeli smo celo poletje dovolj kopalcev. Posebno ob nedeljah je bil velik naval. To znači, da je poslal naš kraj Ljubljančanom iz'.etna točka. Kaj bi jim tudi ne bil, saj je pri nas res tako prijetno. Gosj:od urednik, ako ne verjamete, pa pridite enkrat med nas in videli boste, da je res idiličen količek naše divne Gorenjske. (Pridem!) — Prva lelina je bila še dosti dobra. Nobenih vremenskih ujm nismo imeli. Vedno je bilo dovolj solnca in dežja, tako ie vse lepo rastlo in dalo dober sad. Dal Bog, da bi tudi jesenski pridelki prišli srečno v naše shrambe in kašče — Naši fantje sc pač držijo načela, da je treba jx> težkem de'u tudi kaj poštene zabave. V ta namen so sc začeli pripravljati na igro Garcia Moreno, ki jo bodo priredili prihodnji mesec. — V zlato Prago na orlovske svečanosti sta tudi cd našega odseka poletela dva brata Orla. Tako je bil tudi naš mali odsek srečen, da je imel dva zastopnika na velikih praških orlovskih slavnostih. — Stavbna sezona je bila dokaj dobra. Pri postajališču je naredil g. Jenko lejx> restavracijo, g. Porenta pa eno stanovanjsko hišico. G. Rant je pa svojo staro hišo vzdignil in prenovil v moderno stavbo.
MEDVODE.
(Na grob bivšemu t županu Zerovniku.)
Ne toliko v življenju, nego ob smrti se navadno pokaže, koliko je bil kdo cenjen in sjx>šfovan, dokler je hodil med nami jx> dolini solz. — Pokazalo se je to pri nekdanjem našem županu Alojziju Žerovniku, ki smo ga v sredo, dne 14. I. m. jx>ložili k večnemu počitku na farnem pokopališču v Preski. Prijatelji in znanci od blizu in daleč, zlasli številni udeleženci iz Ljubljane, so prihiteli izkazat zadnjo čast — možu, ki je mnogo trjx'! zadnja leta prav od strani in ljudi, ki je živel med njimi vse dni življenja. — Ali bo seglo to še tedaj pod meter debelo odejo še svežega groba? — Vendar — ne glede na vse to je pokazala ogromna večina občine jiokojnemu po svojih najboljših ljubezen in spoštovanje, kajti tako veličastnega pogreba je deležen malokateri veljak. Nešteti venci in šopki, nešteti udeleženci, sedmero duhovnikov, mogočna četa gasilcev, izvrstno zapete žalostinke ubranega zbora jireškcga gasilnega društva — vse to je pričalo, da pokojni Lojze - tako smo ga klicali vsi, — ni bil in ne bo piozabtj^i pri ogromni večini občanov. — Počivaj v miru, ki ga nisi bil deležen zfdnja štiri leta v življenju, in blag Ti fcodi spomin!
RIBNICA.
(Preminul je dolgoletni naročnik »Domoljuba«.)
Dlje 4. avg. je jx> kratki, mučni bolezni preminul dolgoletni naročnik »Domoljuba« g. Janez Lun-der, posestnik iz Ribnice. Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje, ranjkemu pa blag spomin!
DOLENJA VAS PRI RIBNICI.
(Gasilci, iztrebile ples!)
Te dni smo imeli veliko gasilsko slavlje, ko je naše gasilno društvo obhaja'o 50-letnico obstoja, njegov načelnik g. Ig. Merhar pa 50-letnico svojega načelovanja. Ob tej priliki je priredila Gasilska Zveza za Slovenijo svoj zlet v našo Dolenjo vas. Udeležba od strani gasilstva in občinstva je bila prav dobra. Ob tej priliki se je blagoslovila nova občinska motorna brizgalna, ki vsebuje 20 konjskih moči jak motor. Sv. maša je bila v cerkvi, blagoslov brizgalne pa pri prenovljeni kapelici sredi Dolenje vasi. Pomemben cerkven govor in blagoslovljcnje je izvršil domači župnik g. škulj. Zastopnik obl. odbora je izročil 3000 Din podpore za brizgalno. Načelnik g. Ig. Melihar je bil odlikovan od gasilske organizacije. Še veliko lepše bi bilo, ko bi bil izostal ples, k;r baš to je preprečilo nameravano sv. mašo na prostem. Ko bi gasilske prireditve izbile iz svojega programa nesrečni ples, koliko bi pridobile na ugledu!
ČRNOMELJ.
(Nesreča za nesrečo,)
V našem kraju se je zadnje rini dogodilo več nesreč: 6. avgusta so našli v Dobličanki vtopljenega
Žožefa Šterka, posestnika iz Loke štev. 14. Mož jc il star 88 let; usodnega dne se je sprehajal ob vodi; najbrže mu je spodrsnilo in je pade! v vodo, kjer je našel smrt. — 9. avgusta so našli v Loki št. 19 na jx)du obešenega tamošnjega |>osestnika Franca Jermana. — V noči od 11. na 12. avgusta, ko so po celi Dolenjski švigale strele, je udarila strela tudi v hišo Matija Wolfa na Stražncm vrhu. Zgorela mu je streha, sedem voz krme, ena krava in 80 trt v vinogradu. Od strele povzročena škoda znaša 40.000 Din, zavarovan pa je bil samo za 5000 Din. Zraven j>a je pogorela tudi zidanica Rožiča iz Toplega vrha, ki je ravno dan preje prišel iz Amerike. Njegova škoda znaša 25.000 Din.
POLULE PRI CELJU.
(Pravega tatu so zasačili.)
Pred nekaj tedni je javnost javila o gozdnih tatvinah pri apnencah pod Celjem. Tam streljajo kamen za apnene peči In prepuščajo drevje proti primerni odškodnini. Toda nekdo je kradel les brez dovoljenja in mnogo delavcev so po nedolžnem osu-, mili. Tem je treba sedaj javnega zadoščenja, ker so j zasačili pravega tatu, ki že čaka na zasluženo pla-; čilo. Ponoči je namreč dotični nosil domov debla, I veje in sploh gozdni les.
Domača pisma Is tujine.
GOISERN V AVSTRIJI.
(Fles se vrti, domačega petja pa slišati ni.)
Tudi v tem kotičku Gorenje Avstrije deluje slovenski narodnjak med — nemškimi šolci. Upal je doslej, da se šolski bratje presele v njegovo domovino. Ali odkar so iz Hrušice izginili, so vse nade zaenkrat pokopane. Nikdar ne zasliši materinega glasu. V nadomestilo pa pridno slovenske knjige prebira in mile narodne jiesmi jx>peva. Žal mu je le, da slovenski živclj pri kongregaciji šolskih bratov vedno bolj izumira. Imel jc svoje čase nad dvajset scrodcev, sedaj jih je le še kakih deset. Nihče se več ne upa na Dunaj, »da ne bi moral pustiti trebuh zunaj«. Vendar nič strahu! Nemci si že znajo kruha preskrbeti. Čudež je, kako mnogi postavajo in pri tem vendar dobro žive. Letalci, avtomobili in elektrika šviga tu že vsekrižem in stroj nadomešča roke. — Goisern je največje protestantsko gnezdo cele Avstrije. Dve tretjini prebivalcev je luterancev. Vendar so katoličani imovitejši in skoro oblastnejši. Zagrizenosti ni nobene. Le obe uri na zvonikih se včasih kregata. Sedaj v poletnem času mrgoli na vseh ulicah polno letoviščarjev. »Kar leze in gre se plazi na visoke gore.« Ti gorski orjaki se pa pred obiskom le redkoma odkrijejo. Čudimo se, da tudi tu enkrat solnce peče, ker imamo navadno osem mesecev rime. Začasno je vse polno cvetja, sveta iu življenja v
lepem dnevu in zabavni noči, dokler na jesen vse ne zamrkne. — »Godba brenči, ples se vrti, obrazek rdi, domačega petja pa slišati ni.«
ARGENTINA.
(Sialno de'o se težko dobi.)
Dve leti sem že tu v Argentini in prehodil sem lo deželo od enega konca do drugega. Pa vam rečem: ni vse lako, kot si marsikdo domišljuje, ko gre od doma. 2c začasno delo se težko dobi, kaj šele stalni zaslužek. Lepo pozdravljam vse Dolenjce, po-sebno rojake v vasi Hribe pri Trebelnem. Na svidenje drugo leto! Jože Dragan, Buenos Aires.
IN ŠE ARGENTINA.
(»Domoljub« tudi v tujini najboljši prijatelj.)
Sedaj se nahajam blizu postaje »Jezus Marije«. Lepo ime, kakor ga pri vas gotovo r.obena postaja nima, drugače so pa tu razmere jako slabe. Čistimo polje, za nami pa gospodar erje in seje koruzo. Tukaj nas je pet Dolenjcev in en Gorenjec. Razumemo sc dobro, le zaslužek je majhen. Solnčni žarki nas že prcccj obiskujejo, akoravno je sedaj (u pravzaprav še zimska doba. Tričetrt nas je preveč, in še vedno prihajajo novi delavci, zato zaslužimo komaj za hrano. Tukajšnje društvo za izseljence od-pošilja odvišne delavce v Formoso in Cako, toda ta-mošnje podnebje redkokateri naš človek prenese, zato fantje in možje, ne hodite tja! Domoljub prejemamo. Hvala vam. Tudi tu z največjim veseljem pričakujemo in čitamo »Domoljuba«, našega zvestega prijatelja doma in v tujini. Vse lepo pozdravlja Anton Saje iz Mokronoga._
Mamen zooloških vrtov.
Človek je v življenju v neprestani zvezi z ostalimi živimi bitji. Večkrat je celo odvisen od njih. Ali kako malo ljudi je dandanes, ki bi se zanimali za stvarstvo, posebno pa za živalst -o. Mnogo imamo ljudi, ki živali smatrajo samo za nadležna in škodljiva bitja in jih zaradi tega sovražijo ter preganjajo, kjer jih le morejo. Drugi zopet pripisujejo živalim in sicer od največjega sesalca, do majhne mravlje, čudne, nadnaravne sile, ter se jih ogibajo kjerkoli se jih morejo. Današnja mladina na primer, ne loči in ne pozna najpriprostejših prebivalcev pri-rode. Kaj rado se dogodi, da se zasmehuje tiste, ki jjosvetijo svoj, večkrat težko priboreni prosti čas, opazovanju in študiju prirodnih bitij.
V tej dobi so uvideli v vsem kulturnem svetu da je treba človeka vendar le na en ali drugi način zbliževati z lepoto prirede in s čudesi stvarstva, da pa jc potrebno, da človek spozna vsaj ta bitja, ki sc nahajajo večkrat v njegovi neposredni bližini.
Razinišljevali so, kako to doseči. Najlepše seveda bi bilo opazovanje v prosti prirodi. Kdor pa jc to poskušal zunaj, je gotovo uvidel, da je to zelo težavno. Lahko hodiš & tako previdno, pa kljub temu boš le redko lako srečen, da ti poprej opaziš divjo žival, kakor ona tebe. Ko pa te je opazila, je žc prekasno.
Odločili 6o se pomnožiti in zboljšafi obstoječe živalske vrtove, kjer jih pa še ni bito, postaviti nove. To je bil tudi povod, da so se odločili v Ljubljani prijatelji prirede in pričeli pod težkimi prilikami snovali tak vrt.
Da jim je lo uspevalo, smo imeli priliko videli že na lanskem jesenskem ljubljanskem velesejmu, ko je društvo Zco priredilo lepo razstavo. Slabši časi so bili pozimi, zaradi prezimovanja živali. Letos pa upamo, da bo tudi ptezimovanje naših živali udobnejše. Ljubljanski občinski svet je namreč že določil poseben prostor, kjer bodo v kratkem pričeli graditi jx>trebiia poslopja za shranjevanje i" prezimovanje naših gojencev. Prihodnje leto pa bo Ljubljana že imela lep zoološki vrt, kjer bomo imeli priliko videti večino naših živali. Ker je vzdrževanje obsežnih živalskih vrtov zvezano z visokimi stroški, katere bi bilo pri nas pri ne posebno ugodnih gospodarskih razmerah težko kriti, zato se bomo v Ljubljani zadovoljili z živa'mi in sicer vsakovrstnimi, od sesalcev j>reko ptic,) rib do dvoživk, ki žive pri nas, ali prihajajo med selitvami skozi naše kraje.
Pred ureditvijo omenjenega vrta, pa bo društvo »Zco« priredilo veliko razstavo na letošnjem jesenskem velesejmu od 31. avguta do 9. septembra. Društvo hoče ]xmovno jjokazati svoj resen namen in dosežen uspeh ter se priporoča v gmotno in moralno podjsoro, da čim preje in v jx>polnejši obliki izpolni zadano si nalogo.
PO Silili
Katoliška cerkev.
s Samostanska šola je pogorela.
Na
otoku Hayling (Anglija) je nastal požar v poslopju samostanske šole, ki je pogorela ilo tal. Rešili so vseh 51 otrok, ki so došli !ja iz Londona na letovišče. Ko je iskala otroke in hotela rešiti iz tabernaklja samostanske cerkvice še Najsvetejše, so predstojnico samostana zgrabili plameni in jo uničili.
Italija.
s Prestolonaslednik na Goriškem. — »Novi list« piše: »Prestolonaslednik se je pripeljal v Gorico v četrtek dne 8. t. m. ob 9 zjutraj. Na postaji so ga sprejeli zastopniki civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti. Ogromna množica, ki je bila zbrana pred postajo in ob obeh straneh Emanuelovega tekališča, ga je navdušeno pozdravljala. Pri odkritju spomenika padlim goriškim vojakom na starem pokopališču so ga ogovorili pokrajinski tajnik Pino Godina, župan Bcmbig in goriški prefekt. Nato si je »gledal grad in pokopališče junakov pri tapucinih. Po sprejemu županov in zastopnikov raznih organizacij na prefekturi je
Zobni zdravnik - specijalist
Dr. IVAN OBLAK
zopet redno ordinira fLf ubljana - Miklošičeva c.
bil dopoldanski program izčrpan. Po vseh ulicah, katere je kraljevi princ prevozil, je bilo zbranega obilo občinstva, ki mu je navdušeno vzklikalo. Večkrat je množica skoro obkolila njegov avtomobil, ki je radi tega moral voziti prav počasi. Popoldne je princ najprvo obiskal Kostanjevico, potem se je pa po Soški dolini odpeljal proti Tolminu, kjer je odkril spomenik velikemu italijanskemu pesniku Danteju. Slovensko ljudstvo je kraljeviča slovesno in iskreno sprejelo in on se je počutil med njim povsem domačega in varnega. Po vrnitvi iz Tolmina je obiskal še Sv. goro in Kalvari-jo, nakar se je ob 8 zvečer z vlakom odpeljal. Kraljevič se je s svojim preprostim a prikupnim nastopom vsem priljubil.«
K članku v »Novem listu« naj pripomnimo, da je slovensko ljudstvo italijanskega prestolonaslednika po slovensko pozdravljalo in je on tudi po slovensko. od-zdravljal in da je prestolonaslednik, kot nam poroča očividec, pri nekem sprejemu nekim ljudem očitno pokazal — hrbet, kar je na slovensko ljudstvo napravilo zelo ugoden utis.
s Razno. V Čepleru pri Cerknem je umrl duhovnik v pokoju g. Blaž Bevk. — V Šturjah so pokopali mater enajstih ne-preskbrljenih otrok Antonijo Čoha. — V starosti 87 let je preminula v Postojni Ivana Pavlovčičeva. Istotam je umrl v 48. letu kolarski mojster Josip Vadnu.
Avstrija.
s Krvavi boj med nacijonalci in socialisti. V nedeljo dne 18. avgusta so priredili socialni demokratje shod v kraju St. Lo-
renzen na Štajerskem. Prišlo je do krvave ga spopada z nacionalisti.. Bilo je 62 oset ranjenih, med njimi 1.2 težko.
Amerika.
s Na vseslovenskem katoliškem shodu, ki se je nedavno vršil v Ameriki, je govoril tudi naš poslanik dr. Pitamic, Rekel j« med drugim: »Tretje čuvstvo je želja, da b v vseh nas vzplamtela prava krščanska ljubezen, to je ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega. Bližnji je član človeške družbe, ampak ta družba obstoji iz več edinic. Ena teh je država. Življenje države pa je mogoče, če so vse te edinice močno skupaj združene v zajednici. Med člani rodbine in naroda mora biti vez ljubezni. To doma, posebno pa je to potrebno narodu v tujini. Glejte torej, da boste gojili ljubezen do svojega naroda. Nikoli ne pozabite tega, da s Slovenci so pa v najožji zvezi, ne samo po plemenu, ampak tudi državi Hrvatje in Srbi. Slovenci, Srbi in Hrvatje so si najbližji med bližnjimi. Gojimo torej zavest, da smo Jugoslovani. Gojimo torej med seboj ljubezen in potrpežljivost. Naj vaš shod rodi obilo uspeha v tem oziru. To je moja srčna želja in v tem zmislu vas prisrčno pozdravljam!«
s Razno. Za monsignorje so bili od papeža imenovani trije ameriški duhovniki: po en Nemec in Francoz in Slovenec Anton J. Rezek, ki upravlja župnijo sv. Ignacija v Houghton, Mich. Odliltovanec je doma iz Radovice na Dolenjskem. — Smrtno se je ponesrečil med avtomobilsko vožnjo dijak tretjega letnika medicinske šole Edvin Primožič iz Clevelanda. — V Pueblo, Colo.,
30
RAZNO
Najdeževnejši kraj na svetu je Cherrapunji, ki leži 1400 m visoko nad Bengalsko ravnino v Indiji. Ako bi deževnica, ki pade v enem letu, ne odtekala, bi bil ves kraj stalno 25 m pod vodo. Tamošnja zemlja je naj-rodovitnejša na svetu, a tudi najbolj nezdrava.
Porcijunkulski odpustki. Ime porcijunkula je prav na čuden način nastalo. »Porcijunkula« pomeni delček. Tako se je zvala neka njiva poleg Assisija. Ime je prešlo od njive na cerkvico, ki so io tam zgradili. V tej cerkvici se je sv. Frančišek M rad mudil. Tu je po legendi tudi izprosil popolni odpustek za vse obiskovalce cerkvice. Ta odpustek se je kasneje raztegnil na vsa frančiškanska svetišča.
Radio v pragozdu. Avstralska vlada se je odločila, da postavi radio v nad vse važno in praktično službo. V težko dostopnih pragozdih in ne-obljudenih stepah Avstralije delujejo razne •nanstvene ekspedicije,
Gospa Sibila je bila trudna od dnevnega dela, onemogla radi jutranjega razburjenja. Njene misli se že tako dolgo niso bavile s to vrsto človeških težav, da se je komaj spet vživela vanje. Vendar so srca, ki se jim ne odtuji zemlja z vsemi svojimi malimi bridkostmi, če se še tako približajo nebesom. Gospa Sibila je vzela vročo glavo mlade deklice v svoje roke in pomirjajoče zrla njene žareče, nemirne oči in jo poslušala, ko je malone jecljavo razodevala, kakšen vihar divia v njeni mladi duši.
»Prav ali napak,« je rekla ljubeznivo. »Otrok, zemska ljubezen ni ne čednost in ne napaka; tako si tudi ravnala. Nikaka dolžnost ne zahteva od tebe žrtve, ki so ti jo hoteli naložiti, nikogar nisi vprašala za svet in morda ti je moglo svetovati tudi le lastno srce. Toda na nekaj tudi pomisli, otrok moj: prav nič vzvišenega, nič izrednega ni, boriti se ali trpeti za zemsko ljubezen; to je mogoče tudi najslabotnejšim ljudem. V božjih očeh to ne pomenja dosti; zakaj naša ljubezen je naravno izpričevalo našega srca, najlepši dar življenja, najmičnejša cvetka, ki jo je vsadil Bog v nase življenje. A kdor hoče uživati njen vonj, ta mora sprejeti tudi njene trne; in to so tudi najhujši trni, ki morejo raniti človeško srce in če je ljubezen vredna vsega trpljenja, ki ga more ta prizadejati m v teh okoliščinah ti ga bo seveda prizadejala ... potem_ le!! Morda bi ti jo bilo mogoče premagati le z eno žrtvijo kdo ve, če si je ne boš morala odkupiti s tisoč žrtvami... Toda ljubezen, to je tudi res, dokaj odtehta. Morda ti jo je postavil Gospod kot stražo pred tvoje
srce, da te obvaruje pred drugimi boji,« je dostavila in kakor v blagoslov položila roko na mlado glavo, ki se je globoko sklonila pred njo. »Že v drugič si izvolila boj mesto miru... naj te vodi Bog, otrok moj!«
X.
Ko je grofica prejela Norino pismo, so se ji samo nasmehljale ustne. »Mislila sem si,« je bila edina beseda, ki jo je izpregovorila. Še preden je prišel odgovor na njeno pismo, ki je bil le zadnji njen poizkus, je bil že dozorel njen sklep. Raje je pristala na to, kar se ni dalo izpremeniti, nego da bi silila do skrajnosti in s tem izgubila vsak vpliv iz svojih rok.
»Otrokom je treba pustiti njih igračo, sicer še bolj trmasto kričijo po njej,« to je bila približno vsota njenih razmišljanj; od tega trenutka so se ji bleščale gube na čeiu in kar najmarljiveje je delala beležke na list papirja.	... , , ,
Ob uri, ko je imela biti večerja, je prišel kaplan z Lili. Grofiein pogled je ošinil mlado deklico, ki se ni bila nič prida razvila v zadnjih letih. Majhna postava z brezpomembnim obrazom, ki je skoraj izginil v obilju prve mladosti, je bila zdaj, z objokanimi očmi in z zbeganim izrazom videti neverjetno malo lepa in sila brezpomembna. Grofica se je nestrpno obrnila od nje _ to je bila nova črta preko njenega računa. Kako le je moglo iz plavolasega otroškega obraza postati tako malo lepega? Nehote je vstala pred njo vitka Norina postava s svojim inteligentnim izrazom. Grofica je lahno zavzdihnila in se vrnila k svojim beležkam.	;
Prav, ko so hoteli sesti k večerji, je pnsel Kurt. Bil je razgret in utrujen, toda bolj mehak in pomirjen. Mati ga je sprejela hladno in tiho, četudi je nekako ginjeno prijel za njeno roko in jo poljubil. Tudi med
.Je umrla 62 letna Jeršinova. — V Chikagu 111. sta preminula 40 letna Franca Šker-Janc in John Tomže iz Globoči? pri Čatežu pri Krškem. — V Clevelandu je umrl John Vukšinič, po domače Pire, iz Krževske fa-re v Beli Krajini. — V Pittsburghu, Pa., je za vedno preminula Marija Adlešič, stara 87 let.
Drobne novice.
Gledališče je zgorelo v francoskem Toursu.
Upor je izbruhnil na francoski ladji »Waldeck Rousseau« na poti v Aziji. Je bil zadušen.
Za izpraznitev Porenja se sedaj pogajajo na konferenci v Haagu.
Proti zahtevam Italije odločno nastopa tia konferenci v Haagu — Anglija.
Velika orientalska razstava bo prihodnje leto v češki Pragi.
V Benetkah je umrl vseučiliški profesor Trombeni, ki je govoril 88 jezikov.
Rusko vojno brodovje je obiskalo te dni razne luke v Nemčiji.
Požar je izbruhnil v carinskih skladiščih v grškem Pireju.. Nad 100 milijonov škode.
Bivša avstrijska cesarica Žita se preseli v Belgijo.
Med Rusi in Kitajci na meji Mandžurije se vrse manjši spopadi.
Nad 1000 vladnih vojakov so pomorili uporniki v Perziji.
Nemško poljedelsko šolo v Podsossno-vem v Sibiriji je obiskovalo preteklo leto 78 učencev.
Radovan Hrastov:
Listki iz Prage.
IV.
Pa bi po tistem, kar sem bil zadnjič povedal, kdo utegnil napačno misliti, da se v Pragi težko kaj za prehrano dobi. Bog vartjj, saj ni tako hudo!
Vsega vam nudi Praga, prav vsega. Jedil na izbero, pa še draga niso preveč. Le našemu okusu ne godijo vselej. Zakaj vsak narod, vsaka pokrajina ima svoj poseben značaj, svoj način življenja, svoje posebno gospodarstvo, tudi svoj način pridobivanja in pripravljanja hrane in človeških jedil sploh. Mi Slovenci na primer se postavljamo s kranjskimi klobasami, s fižolom, z zeljem, s kašo in sokoin. Čehi imajo pa svoje »knedlike« in druge posebne reči, ki utegnejo biti celo prav dobre,. kdor se jim priuči, ampak so pač češka posebnost. Našemu človeku navadno češka kuhinja ne napravlja tečnih jedil.
Navaden kruh postavim I V celi Pragi ga ne dobite, kot ga speče pek ali vsaka naša kmetska mama v lončeni peči. Svoj okus ima tisti kruh v Pragi in amen. Kisel je, pa prav vsak. Pravijo, da je to bolj zdravo; če je res, ne vem!
Fižola Čehi menda sploh ne poznajo. Cel čas ga nisem nikjer videl, pa sem jedel na mnogih različnih krajih v Pragi, v Brnu, v Olomucu in drugod. Tudi krompir pripravljajo na svoj poseben način. Pa radi ga imajo, meni pa ni ugajal.
Dalje: najbolj preprosta jed, ki jo uživamo skozi celo leto — navadna solata.
Čehi jo za naš okus sploh pripraviti ne znajo. Mnogi Slovenci so mi to rekli, sam sem videl in občutil. Še v brzoviaku v jedilnem vozu, ko bi človek sodil, da tamkaj kuhajo za okus celega sveta — pa ne. Solate nisem mogel povžiti, vsa je romala nazaj.
In tako naprej. Je pač tako: različni ljudje, različni okusil Kar nekomu ugaja, drugemu ni všeč — in obratno. Stara stvar!
Cehi ljubijo sočne rastline. Kot pri-boljšek, kot slaščico jih imajo. V delikatesnih trgovinah prodajajo posebne vrste prigrizke, ki obstoje iz koščka kruha, obloženega z paradižniki, z neke vrste zelenjavo in drugimi podobnimi rečmi. Sploh so takšni prigrizki češka narodna jed. njo strežejo tudi odličnim gostom na pojedinah, gostijah, prireditvah.
Imel sem priliko, biti pogoščen s to delikateso in — mi je teknila. Celo take močno mi je bila všeč, da sem drugi dan šel in — jo kupil v prvi delikatesni trgovini. Stvar ima prav svoje vrste okus, ni pa ravno slaba. Zlasti ker so narezki ob loženi tudi z maslom.
Čehi dalje silno cenijo kumare. V restavracijah jih servirajo domala k vsem
^^gOaaggHBHBHBnHBMnil
Z naSo ometuo
moštovo esenco „Pfosfln"
•I lahko vsak.ln i. malimi stroSkl pripravi livr-jtno obstojno ln idravo ilomnSo pllnčo. Ceno 1 steklo-nlol Ml 15» Ilirov Din SO - no noSti Din 50 -. Dobi »o samo v droirerUi A. Kline slm-.va Liut-Hanu in drogorijl VVolfruin nu»l. H. Kure. Maribor, Gospo*!;* H.
obedom je bil pogovor zelo redkobeseden; njegove oči so često iskale materinih. Videti je bilo, da {{tka le pravega trenutka, da bi govoril ž njo. Vendar grofica odločno ni hotela, da bi prišlo do tega. Komaj je bila večerja pri kraju, se je dvignila in odšla ter poklicala k sebi samo kaplana. Kurtovo čelo se je zopet na-grbančilo in mehki izraz mu je izginil z obraza. Trenutek se je obotavljal, kakor da bi hotel za materjo, potem pa se je domislil nečesa drugega; svoji sestrični je voščil le na kratko »lahko noč« in odšel.
Uboga mala Lilil Ta prvi večer v svetu je bil bridek začetek. Tako se je veselila svidenja z bratrancem, ta pa je bil izpregovoril ž njo komaj besedo, komaj da jo je bil pogledal. Dobro je vedela, da se je moralo med materjo in sinom nekaj zgoditi. Na ta način si je razložila njegovo slabo voljo. Vendar pa se je z živahno dovzetnostjo mlade deklice nehote takoj postavila na Kurtovo stran proti teti.
Naslednje jutro, še precej zgodaj, se je ustavila pred hotelom Pelloux kočija, iz katere je izstopil kaplan. Javil se je pri ravnatelju Karstenu. Ravnatelj se je bavil s pisanjem, a je takoj skočil kvišku, ko so mu naznanili gosta in mu šel naproti. Po dvanajstih letih sta si zopet stala oba moža nasproti.
Cirkuški jahač je podal duhovniku rdeo. »So mar Sla leta brez sledi mimo vas?« je vprašal in ga začudeno motril. In res, ker je bil njegov izraz popolnoma miren, je bil sedaj na videz res toliko mlajši, kolikor je bil tedaj vsled resnosti svojega poklica videti starejši.
Moža sta si stresla roki. »Ali prihajate kot poslanec?« je smehljajoč se dejal ravnatelj. »To nemilo svidenje je obnovilo postopek, o katerem sem mislil, da *em ga bil »rečno preprečil. Povejte grofici, da ni to V
mo>'a želja in da ima ona istotoliko vzroka tožiti ko jaz. Jaz" bi moral biti le previdnejši. Toda radi vzgoje, ki smo jo bili dali otroku, mu je moglo ugajati le občevanje s takimi krogi... Vedno bo hrepenela po teh krogih,« je pristavil z mračnim obrazom, »toda jaz sem smatral prepad za preglobok, da bi bil mislil na to, da bi ga mogla prekoračiti... zlasti spričo resne pameti in strogih nazorov mladega grofa.«
»Prihajam kot posredovalec,« je rekel kaplan. »Je li bil grof Kurt včeraj pri vas?«
»Da, še večkrat, ko me začetkoma ni bil našel. Ponovil mi je svojo prošnjo in jaz njemu svoj odgovor. Mladi mož je resno in goreče zastopal svojo zadevo. Verjamem njegovemu poštenemu namenu in njegovi iskreni ljubezni... kakor tudi ljubezni svojega otroka. Hudo je, če mora človek zavračati takšno srečo. Ona je materine narave in zna ljubiti; zelo bo nesrečna ... in moj edini otrok je!« Nemirno je šel po sobi sem in tja, hipoma pa se je ustavil pred kaplanom. »Ponos tudi zahteva svoje; a vi s svojega stališča, seveda, pravite, da ga je treba ukloniti. Ponavljam, moj edini otrok je in Bog ve, kako bi jo drugače osrečili Kaj menite, ali bi se dalo pri grofici kaj posredovati?«
»Jaz prihajam sam s predlogi za posredovanje,« je rekel kaplan. »Tudi grofica je bila mnenja, da morda ne bo mogoče plavati proti toku. Naročeno mi je, naj vprašam vas in vašo hčerko, če sprejmete pogoje, pod katerimi daje grofica svoje privoljenje.«
»No!« je rekel ravnatelj in se krepko vrgel na stol, »govorite! Tu so bili moji,« je pristavil in položil roko na pravkar napisani papir.
»Grofica ne bo odrekla svojega privoljenja, 6e mlada dvojica poizkusi dve leti zvestobo in stanovitnost svojih sklepov. Želi pa, da se med tem časom ne vidita in nista v nikakršni zvezi med seboj — pisati si smeta le v nalskrainejših primerih. Dokler ta
tu obratuje|o razni rudniki in žage, oddaljene na stotine kilometrov od vsake človeSke naselbine. Če je v teh krajih doslej kakSen človek obolel, mu ni bilo pomoči od nikoder. Sedaj pa bo razdelila vlada večje število sprejemnih in oddajnih aparatov, s katerimi bo mogoče v sili, s posebniia kratkim valom, pozvati tudi zdravnika iz najbližje večje naselbine. Zdravnikom ne bo treba osebno do potnikov, temveč jim bodo dajali svoje nasvete istotako po radiu.
Ne znaS hoditi po stopnicah, zato se brž utrudiš. Kdor visoko stanuje in stopa na stopnice po prstih, se kmalu upeha. Zlasti pismonoše pa, k' dosti hodijo, vedo, da je treba stopati po stopnicah s celim stopalom, pa se ne boS utrudil.
Rastline brez solnčne svetlobe. Na razstavi v italijanski Padovi so bile razstavljene najrazličnejše rastline, kot žita i« druge, ki niso nikdar videle solnčne svetlobe, temveč samo električno. Vsi stvar ima trenutno le znanstven pomen, » je zanimiva.
Pijanec. — Pijanec neko noč obleži na cesti. Nt vasi začne goreli in bi« plat zvona. Pijanec, še "» pol zmeden, sliši plat
jedilom. Na trgu prodajajo namočene kumare kar v čebričkih. Mnogi jo kupi, ko hiti mimo, in jo tudi kar tamkaj poje.' Za malico. Brez drugih priprav.
Značilna jed je v Pragi tudi banana. Na vseh stojnicah, na trgu, v mnogih trgovinah, pa še po ulici jih nudijo. Silno reklamo delajo zanje. In zelo mnogo jo gre v promet. — Banana je južni sad, je pa
sladkega okusa. Čehom godi, ker sploh ljubijo sladkorne in sladkobne stvari. Tudi mnogim Slovencem je bila všeč. Meni ne, ker je ta sadež le preveč sladak.
Samo veliki, ali pravi reveži se zavedajo, da imajo nekaj pravih prijateljev.
Prodajalce za prvovrstne švedske posne-malnike v vsaki, še tako oddaljeni vasi iščemo
Prodajamo na 12 me sečne obroke
Švedska tovarna da 10 let garancijo in sprejme stroj nazaj, če ne odgovarja
Tehna družba
. ubllana, Mestni trg 25/1
Najuspešnejše sredstvo za rejo doma£e živali fe brezdvomno
aMASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omaslitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna 2ahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA rRNKOCZV (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4.
Ljubljanski velesejem priredi od
31. avgusta do 0. septembra
razstavo v t- ...............« < .
.»LJUBLJANA ¥ JCSENi" ..................
PROGRAM:
Kmetijstvo (mleko. Bir, maslo, vino _ , (rroz.ije)	-
SfeSP«™ 7 Zo° - HMjena zadružna razstava — Pohištvo DomaČa oort - Kmetijski stroji Zabavišče l*»WiriJ,U 1-delki
Permanentne tegltimnoljn po Din SO1 - se dobo on vseh večjih železniških postajah pri blagajnah, uri denarnih zavodih, n0-K1 f"ah, kmetijskih družb, županstvih, Pn nlkn. Legitimacija daje pravico na polovično vozni no. '-a stanovanja preskrb'Jono
£tP°„svež0 plenico moko
staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanene tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v HotedriicL
V vsako hišo »Domoljuba«!
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica Ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
kranjičev kupim po končani paši. Ponudbe z navedbo cene poslati na Anton Logar p. Cerknica 169.
z akumulatorjem in anodno baterijo naprodaj za Din S00'—. Naslov v upravi „Do moljuba" pod St. 8981.
ValBRCa ™ pekovsko
—- obrt sprejmem. Oskrba v hiši. Naslov v upravi pod štev. 8844.
POSESTVO Smernikov -1 posevka, 7
, ki bi de-i_lala
pošteno, varčno, pridno sprejmem takoj proti dobri plači. Anton Vrhovpc, Dravi je 102. pri Ljubljani.
Iščem fanta ,15,do18-
-— letnega
za pomožaa kmečka dela. Ivan Štrukelj, Pržan 2. pri št. Vid nad Ljubljano.
p se fant |'e4tdost^
za hlapca, vajen delati na polju in voziti s konji za takoj. Naslov pove uprava „Domo-ijuba" štev. 8821.
oralov gozda, hiša in poslopja z opeko krita in nova, vodnjak, 20 minut od postaje in farne cerkve do 1. sept. naprodaj. Žlemberger Angela, Gor. Nemška-van 9 pri Trebnje.
Z šigalna stroja e?en
■ skoraj nov, prodam. Cena 1200 In 600 Din. Več I. Koprivec, Loški potok.
Mala lifša "prodaj.
Pripravno
za vpokojenca ali slično za eno družino. Jesih, Medvode.
sprejmem takoj. Hrana iu stanovanje pri meni. Audrij PreSereu, Ra-dovljiva, Gorenjsko.
31
na in misleč, da ura bije, tačne šteti, šteje in at€|c: 12, 15, 20. »Kaj bo, kaj fio«, začne klicati, »tako pozno še nikoli ni bilo!«
Eden, ki zna. — »Vi tako dobro znate zemljepis,« je dejala gospa Hitrobo-gata, »povejte mi no, kako se prav izgovori ime glavnega mesta v Srbiji —- Bukarešta ali Budapešta?«
Prekosil gaje. A: (star vojak): »V svetu sem videl tako veliko niivo, da so pri prvi brazdi ravno opoldne prišli na sredo njive in južinali.« — B: »Jaz sem pa videl vole, k' so imeli pol metra debele roge«. — A: »Kje pa?« — B: »Ravno na tisk njivi so orali.«
Oče je rekel, da bo pustil domačemu psu Bobiju odsekati rep, ker je lo 'epo in moderno. — Mla-dl Tine: »Ata, toda ne Pu,sl'> da bi Bobiju naenkrat odsekali celi rep, 'emveč vsak dan nekaj, nc bo preveč bo-
Mož beseda. - Krojač: prosim, da poravnate 'očmi!, . Dijak: »Ta meječ vam ne morem pla-Krojač: »Tako Z r«kl> tudi prejšnji racsecl« . Dijak. ' Ji
•»sem ostal mož beseda?«
doba ne poteče, naj ostane ta stvar nasproti vsem drugim najgjoblja tajnost. Če se bepta mladca strogo držala teh pogojev, potem bo tudi grofica smatrala svojo besedo kot obvezno in potem bi ji bila gospodična Nora dobrodošla kot hčerka. Če pa se ne bosta ravnala po njenih željah, se nikakor ne bo čutila vezane.«
Ravnatelj je tiho poslušal, le krepko je vihal konice svojih brk. ;>Grofica računa na izpremembo stvari in na potek časa,« je rekel po nekaj minutah molka. »Morda ne storim jaz nič manj, če sprejmem te pogoje. Naj bo!... Mladca se morata podvreči preizkušnji! Ni nič prevelika za tako nenavadno volitev. Toda povejte grofici, da vem, kaj namerava in da upam prav tako kot ona.« Nenadoma je skočil kvišku ter šel vnovič nemirno sem in tja. »A svojemu otroku hočem zgraditi tudi most,« je rekel po kratkem pre-molku. »Hočem odpraviti oviro, ki obstoji, četudi je gospa grofica proti meni ne omenja. Vem, kakšen je položaj mladega grofa, kakšne koristi mu uidejo, če se ne poroči s svojo sestrično. Te koristi mu more otrok cirkuškega jahača vsaj nadomestiti. Povejte torej gospej grofici, da bi moji hčeri ne bilo treba iskati grofa; morda bi bil še marsikdo srečen, če bi jo dobil. To je njena dota na dan poroke.« Pokazal je na list papirja, ki ga je bil pravkar napisal.
Kaplan je ostrmel nad visoko vsoto in ravnatelj je zrl z nekim zadovoljnim smehljajem njegov malone osupli obraz.
»Zaničevani poklic ni bil tako slab,« je rekel nekoliko zasmehljivo. »Početvoril je premoženje moje prve žene in polovica je takoj Norina last. Grofica se lahko o tem prepriča, ker sem naložil svoje premoženje v banke: tudi sem na razpolago za vsako nadalnje pojasnilo. A povejte ji še več; vem namreč, da tu ne zadostujejo samo zlati mostovi. Povejte, da ima moja
hči pravico do drugega imena kot je moje, ki je morda nekoliko preveč znano po svetu. Ona zopet lahko dobi ime svojega starega očeta, ki je bilo ugledno staro francosko ime in za čigar dokaz bom še lahko predložil listine ... Meni se bo potem popolnoma odpovedala,« je nadaljeval in glas se mu je malce tresel. »A tudi njena mati se je meni na ljubo odrekla vsemu in zato nočem skopariti pri otroku.«
Bolestni izraz pri zadnjih besedah ga je zopet izpremenil v moža onih dni. Kaplan je skočil kvišku in ga prijel za roke. »Vi se veliko trudite, da bi zravnali pot,« je rekel »in grofici in grofu Kurtu se bo to zdelo vredno priznanja.«
»To je komaj dovolj,« je rekel in zmajal z glavo, »in po nazorih tega stanu tudi upravičeno. Bolje bi bilo, ko bi bili že od vsega početka ravnali drugače; potem bi bila šla mojo pot in ne bi zašla v te zaplet-ljaje.«
»Da bi bila padla morda še globlje in huje,« je resno rekel kaplan. »Mati ni skrbela le za časno srečo, ona je skrbela tudi za otrokovo dušo.«
»Da, če premotrivate stvar z verskega vidika,« je malomarno rekel ravnatelj. »V življenju pa človek za to polagoma otopi; mi posvetni ljudje moramo vzeti stvari kakor so. Ob moji strani bi bila zdaj Nora najslavnejša lepotica dneva, predmet mojega ponosa, zdaj pa moram svojega kloniti njej na ljubo... Tako je na svetu!«
Na njegov ugovor kaplan ni nič odgovoril. Videl je, kako vedno bolj je jemal čas ravnatelju njegove poprejšnje nazore in ga vedno globlje potiskal v njegov sedanji krog.
»Ali vi sami ne boste nikoli mislili na to, da bi si privoščili miru in nehali s tem razburljivim poslom, ko imate na razDolasro tako boeata sredstva?«
Pred 50 leti
je prvi saparator izumil ženijalni švedski inžener De Laval, zgradila ga je pa Alfa-tvornica v Stockholmu. Od tega časa so se dvignile Alfa-tvornice do svetovnega koncema
»gradili nad 3.500.000 aeparatprieu
in zaslužile 1.300 odlikovanj.
RSIa-separatorji za mleko. Illla-separatorji za čiščenje olja za elek-
tro-tvornice in vse industrije. Hlfa-separatorji za čiščenje bencina, fllla-separatorji za kvas. fllla-separatorji za izdelovanje lakov in
barv iN. so prvi na svetu. Hiftf-tvornice proizvajajo nadalje hladilne sir si« za industrijo živil in tovarne za led. fHllskar»'!e aiaprasE za ročni in strojni pogon za mestne (občinske) mlekarne ter za tovarne masla. Kante za maeko in drugo posodo. Sirofc za ffluSlD, parne stroje itd.
eiia-SrzajsarilisI Eiotel
kot parilnik za krmo, za žganjekuho, kot kotel za sir, za izdelovanje fersael^E" ilO^JStla pijač itd. je povsod poznan in zahtevan.
ste las ra® Zagreta, SD?5?GH.'£sBa «3.
Sotrudnike, zastopnike in prodajalce iščemo za vsak kraj v deželi in prosimo interesente, da nam pišejo brez odloga.
meh m snm
Lefošnle premovanje plemenskih keni
v ljubljanski oblasti priredi oblastna samouprava (oblastni odbor) s sodelovanjem konjerejskega društva, kakor smo zvedeli, .v sledečih krajih:
1. V četrtek 29. avg. ob 8 dop. v Št. Vidu nad Ljubljano. - 2. V petek 30. avg. ob 8 dop. na Igu. - 3. V nedeljo 1. sept. ob 8 dop v Št. Jerneju. - 4. V ponedeljek
2.	sept. ob 8 dop. v Brežicah. - 5. V torek
3.	sept. ob 8 dop, v Kranju. - 6. V sredo
4.	sept. ob 9 dop. v Lescah, - 7, V četrtek
5.	sept. ob 8 dop, v Mengšu. - 8. V petek
6.	sept, ob pol 9 dop. v Vel. Loki.
Kakor smo doznali, pridejo v poštev za premovanje le konji, ki ustrezajo značilnemu tipu dotičnega plemen, okoliša. Lastniki plemenskih konj morajo premo-valni komisiji dokazati potom plemenil-riega lista, da je konj potomec oblastnega obnosno licenciranega žrebca. Izjema je dovoljena le pri plemenskih kobilah, če dokaže posestnik, da je kobila že tri leta
v njegovi lasti. — Pri premovanju se bo predvsem upoštevalo one plemenske konje, ki so najbolj sposobni izboljšati konjerejo dotičnega okoliša. Prednost imajo oni konji, ki dokažejo tudi potomstvo po materi. — Ogledovanje in premovanje se bo vršilo za sledeče skupine:
I.	skupina: Zrebetne kobile, in sicer pri mrzlokrvnem plemenu od njih štiri leta, pri toplokrvnih pa od petega leta starosti dalje. Prednost imajo ob enaki kakovosti mlajše oziroma one z dobrim zarodom,
II.	skupina, Triletne nepripuščene ali štiriletne pripuščene žrebice toplokrvnih plemen ter tri- in štiriletne pripuščene žrebice mrzlokrvnih pasem,
III.	skupina. Dveletne žrebice in dveletni žrebčki, ako obetajo postati dobri za pleme.
IV.	skupina. Enoletne žrebice in žre-bički, ki obetajo postati dobri za pleme in dokažejo tudi materin rod potom ple-menilnega lista.
Živinski potni list je treba za vsakega konja prinesti seboj.
Bila je hči trgovca ter kot taka tudi vzgojena. Poročila je nekega meščana, ka. teri je kmalu po poroki z avtom smrtno ponesrečil. Hči-vdova je brzojavila svojim staršem: s Janko danes ubit, cestna nezgo. da. Izguba krita z zavarovalnino.«
Ko so med vojno hoteli vse moške vtakniti v vojaško suknjo, se je v nekem kraju, kjer je bil nabor, sedemdesetletni možakar strašno razhudil, češ, vse bo šlo in nazaj morda ne več. »E, čemu se le razburjate, oče, saj vam ne bo treba nikamor in ne bodete vojak/, ga je miril eden sosedov. — >Nič ne vemo kako še bo, vse je lahko, da tudi jaz grem, saj generale tudi potrebujejo.«
A
Velik luksuzni avlo se je ustavil prod hotelom v gorski vasi. Star gospod, ki je izstopil, pravi gostilničarju: >Zdravnik mi je svetoval, naj si poisčem kraj, kjer stalno vleče južen veter. Ali tu pri vas vleče?« :.Prav srečno ste zadeli, da ste ,se laš tu ustavili, gospod. Pri nas vedno južen veter vleče.« Gospod je oslinil prst ter ga držal kvišku, nato pa pravi: ?Vedno, pravite? Ali se pa ne motite? Meni se pa z li, da sedajle vleče sever."--: Gostilničar pa ni bil v zadregi ter točno odvrne: >Imate prav,
gospod. Sedaj ravno na^aj prihaja c #
Račun modrijana. Ali si res ZaVrnJ-šeku včeraj sto dinarjev posodil?« >Res je, toda ne posodil, le poslušaj, kmalu bori) imel denar nazaj. Zakrajšek dolguje Jančarju sto dinarjev in mu bo dal denar, ki si ga je od mene izposodil. Jančar bo vrnil Lipovšeku isti bankovec, ker si je prejšnji teden od njega izposodil. Lipovšek bo bankovec izročil Tratarju, ker imata neko stavo vkup. Tratar pa je meni sto dinarjev dolžan in pazil bom, da denar dobim kakor hitro mu ga bo Lipovšek dal. Na ta denat ?.!• dolgo čakam in le na ta način ga bon dobil nazaj.«
*
Delavci so se v opoldanskem odmoru menili o postanku človeka. Vsak je pove dal svoje mnenje, le Martin je molčal. Še ti povej, kaj misliš,:: so silili drugi vanj ?/Raje ne govorim, če se spomnim, da sva J Gašperjem pred več leti to vprašanje ob-delavala.« — >Do kakšnega zaključka pa sla prišla?« so spraševali radovedni tovariši. — : Sploh do nobenega,« je pojasnil Martin, "kajti Gašperja so odpeljali v bolnico, mene pa na policijo.:: *
Vodnik je vodil skupino tujcev po me; slu ter jim razkazoval znamenitosti. Oo neprestanega razlaganja je bil že utrujen, a ker je bil to njegov kruh, se je še potrudil in tolmačil dalje, »Tam na desni viJite spomenik, ki je bil pred kratkem odkrit.c »Zakaj pa ta spomenik stoji?« ga je vpra-šal eden izmed radovednih tujcev. — »Zato, ker bi bilo čudno videti, ako bi Ha na tleh,« je odvrnil vodnik, ki se ni mogel več premagovati.
Zanimivosti.
Na Japonskem je bil I. 1928. strašen potres, ki je bil združen z nič manj groznim požarom. Pogorela je tudi univerza v glavnem mestu Tokio ln i njo velika in dragocena zbirka angleških knjig. Lord Cnrzon pa je sprožil misel, naj bi Anglija svojo naklonjenost do Japonske pokazala s tem, da univerzi knjige nadomesti. Delavska vlada v Angliji je v ta namen podarila 25.000 funtov (0,875.000 Din), bogate darove pa so poklanjale tudi knjigarne, založniki in učene družbe. Poslali so doslej £a Japonsko ie 32.000 kg knjig.
Rusija ned morske pse. Iz mesta Munnansk na pololoku Kola blizu finske meje je odplulo celo brodovje v Belo morje in tam nalovilo GO.OOo mor-»kih psov, ki so pokončali toliko rib, da so ribiči
laradi njihovega pustošenja propadali.
*
Promet skozi Sueški prekop napreduje. Lani (1928) je vozilo skozenj 6084 ladij, nad 500 \eč kot 1. 1927.
Kolumbija in nalta. V republiki Kolumbija na severni obali Južne Amerike jako napreduje črpanje zemeljskega olja ali nafte (bencin I), podobno kakor v sosednji Venezueli. Lani (1928) so pridelali nič manj kot 20 milijonov sodov (po 168 5
litrov), torej 33 milijonov hektolitrov 1 *
Častno priznanje ameriškim katoličanom. Sivolasi barski nadškof in srbski primas dr. Nikola Dobrečič se že drugič mudi v Ameriki, da zbere nekaj milih darov za cerkve in reveže svoje revne škofije. Ameriški listi z veliko radostjo objavljajo izjave dr. Dobrečiča o amer. katoličanih. Primas je rekel: »Občudujem čudovito pobožnost ameriških katoličanov. V Evropi sem posebno med Irci in Nemci opazil iskreno ljubezen do vere. Toda v Združenih državah čutim večji idealizem in vidim, da se vera tu mnogo bolj ljubi nego v mnogih evropskih deželah.«

aj>	PRIREDI	V
OD 1. DO 10. SEPTEMBRA
1. GROBELNIK
LJUBLJANA, MESTNI TRG 22
ZA SVOJO DECO SI NABAVITE VSE POTREBNO OBLAČILO ZA JESEN PO SLEDEČIH CENAH:

ZA DEČKE!
Sukno za obleke od Din 55'— dalje „ „ površnike „ „ 70'— »
Blago za srajce
Planela.....od Din II'— meter
Cefir........ „ U •— ,,
Oksford....... , 13— .
Belo blago
S lon II........ „ 7-90	„
Tkanina II..... „ 9"50	-„
Sifon I...... „ 12'—	„
Tkanina I...... , 14 -	„
S T A
tur
JraL
I
cene
ZA DEKLICE 1
Blago voln. za obleke od Din 28'— metr. Pralni žamet „ „ „ 35'— „ Blago za plašče „ „ „ 65"— „
Barhenti
'velour........Din 9— met.
Sairl . . . •.......12'- „
Cvirnati ...,.•» »	— »
Clot za predpasnike
120 cm......Din 1850 meter
130 cm........ 24 — »
140 cm , t * • . < n 29" s
Ne premišljujte
Se potrebujete obleko, ampak zahtevajte Se danes oil veletrgovine Ster-meckl nove vzorce, icjer boste našli ogromno izbiro snkna, Bevjota in kamgarna zn moške obleko, krasnega in modernega folajra za damske
ElaSfie, svile, žameta, par-enta, platna in razno drago manufakture za obleko ln perilo. Naročilo -fes Din 500-— posipa so prosto poštnine. Novi iln-strironl cenik s ve« tlsofi slikami bo pošlje vsakemu zastonj in prosto. Veletrgovina R. Stcrmeekl. Celje, Stev. 19. Slov.
Letoviščar: »Ali bi mi hoteli povedati, kako se napravijo mreže za ribji lov?«
Star ribič: »Zakaj ne. Napravite precejšnje število lukenj ter jih zvežite skup z vrvico.«
Prvovrstna gor\flf\§ jermer^
in ralinsko-tehnične potrebščine priporoča tvrdka čadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35.
NajboliSa In vetvrst. vina
dobite najceneje pri Kmetifskem gospodarskem društva v Dolenjem Logatcu.
BRTOJE
laško in hrvatsko nudi najceneje fran POllattlIft-UUlIllatta-Dunajska cesta 36
Bolni živci!
Mimo toliko muk, kolikor je dni v leta, mora iti nervozen človek; zakaj slabi in izčrpani živci grenijo življenje in povzročajo mnogo gorja; Trganje in bodljaji, omotica, strašljivost. onemoglost aH obojestrannki glavobol, Šumenje v uSesih, migljanje pred očm\ motnje v prebavi, nespečnost, potenje, trganje v miSicah, nesposobnost za delo in mnogi drugi pojavi, to so redno posledica slabih, utrujenih, bolnih živcev.
Kako se rešile te nadloge?
Moja, ravnokar iziSla knjiga razpravlja o nekem sredstvu, ki je poetalo vir blagoslovu za človeStvo. Podpira na prav čudežen način delavnost telesnih organov, ojačnio hrbtenjačo in možgane kakor tudi mišico, ude, daje moči in voljo za življenje.
V boju za zdrave žlice
dola to sredstvo Šesto Sadeže, vodi hranljive enovi do najskrajnejših dolov tvoreaja krvi, oživlja, krepi, ohranja človeka mladega in svežega. Velja, da so sami prepričate, da ne obljubljam nič neresničnega; vsakemu, ki $1 piše, bom v tekočih dveh tednih postal povsem zastonj ln franko malo Skntljleo za pg-skugnjo kakor tudi knjigo nokog« zdravnika z mnogOBtransko in dolgotrajno Izkušnjo, K) je anm trpel te boloSino.
Sporočite mi vaš toSnl naslov ln takoj vam pošljem zastonj, kar sem obljubil.
1RNST PASTERNACK, BBRMN S. O. Mlchaalklrchplati Hr.lS. 0<M.317
srebrnim)
kupite najbolgSc In najceneje pri stari, priznani tvrdhi H. SUfTNER. LJUBLJANA
Prešernova ulica
4
(poleg Frančiškanske cerkve)
Največja in najsolidnejša razpošllJa'nica • Razpošilja v vse krnje tu- in inozemstva
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk I KO, OMIKO, AXO
imm&m brezplačni ceniki
HSuftner Ljubljana!
Cliinn srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo
Cliina srebrno jedilno orodje s 90 letno pismeno tovnrniško garancijo
Prešernova ulica
4
(poleg Frančiškanske cerkve)
Pnovrsflni CevijI vseh vrsf
najccneje pri R. VaVUOlIC. Dled-Orad 4« (S <«n), na dvorišču. Za vsak par garancMa. Popravila hitro in ceno.
Zelo iraino
za čevljarske mojstre, gospodarje in go3podiiijc!
Da ustrežem v vsakem oziru vsem svojim .starim in novem odjemalcem, sem se odločil s 1. septembrom t. 1. vpeljati na novo
WSE VRSTS USNJA
V zalogi bom imel vedno le prvovrstne izdelke v črnem usnju in podplatih po najnižji ceni.
Odslej boste imeli priliko si nabaviti v moji pravi ljudski trgovini vse, kar rabite za dom in gospodarstvo.
Vsak, kdor pri meni kupuje, pomaga zniževati, cene vsemu blagu, ker je držim načela: čim več razpečam blaga, tem lažje zahtevam pri tovarnarju ugodne cene — in vsled tega lahko tudi ceneje prodajam. Pridite, poskusile in prepričajte se!
Ivan A. Grosek,
trgovina z meš. blagom, Trebnje na Dolenjskem.
Edino najboljši šivalni stroji In pietilni švic.
„0»bieti" stroji ier kolesa
■«a rodbino, obrl in induslrijo 30 le
Jos. Petelinca
Grlfzncr. /Idler
Najnižje cene! Tudi na obroke I
Mutrifono
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVlečla garancija.
jar- V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! 'SC
Zadružna gospodarska
Brzojavni naslov: Gospobanka	(MlftioJ jJeua <?es6a 10)
Izvršuje vse vrste bančnih Kajpital ln rM0TTe skuPn0 na(1 Din 16,000,000'-,
Podružnice:
Telefon žt. 2057, 2470 in 2979
400 mlB.
poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Slove-nijiza prodajo »ročk Državne razredne loterije
Izdajatelj: Dr. Frane KcIoTee. 1'
S52%Sy km- «ai; a u b	a f 1
'rcdnik: Viktor Cenčič.
Prodaja obveznic 7% ('r*' invest. posojila ter 2'1,'lt vojn« odškodnine in vseli . rrsl vrednostnih papirjev ludi na obroke pod ugodnimi pogoji.
Za Jugoslovansko tiskamo: Karel
1.	Voda, seveda mehka ali nekoliko omehčana z navadno kuhinjsko sodo,
2.	Milo Gazela, ki ga dobile
pri vsakem trgovcu,
3.	Tako snažno belo perilo kot ga vidite na sliki
To je najenostavnejši in najboljši način pranja.
ZAHVALA IN NAZNANILO
Trgovina Ilobič se iskreno zahvaljuje svojim cenjenim odjemalcem za naklon ionost katero po mi sko/.i '-'O cl
izkazali v so lanjih prostorih na Novi cesti 8G Ob tej priliki nav.nun/nm cenjenemu občinstvu, ilu bom odšle i v renovirani trgovini i. izpopolnjeno zalogo, točno postrežbo in solirluiinj cenami skiiH.il zadovo jiti cenjeno občinstvo, katero vPudno prosim, dn mi ohrani t>vojo naklonjcnosl tudi v bodočo Z odličnim spoštovanjem Ivan Habfč - trgov i 11 a z ines blagom - Vrhnika
Radio npivntc, potrebščine in vse informacije Vnm nudi IPrter Kafolč - trgov. radijskimi potreb. - Vrhnika SO
Uuis*rovana CENI
dobite	Zahtevajte ga od skladišča
MEINEI. m HEROLD
tovarna glasbil. gramoFonov In harmonik R.Largei	lUARIliaH	Slev. I07-B
Violine od Din 95 —, Itofne liarmonlke oil Din R5'—. Tamlmrlco od »in U8 -. CJramoloiil od l)In ;t45'- dalj,-.