1 Leto XV. [Štev. 42 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON OPRAVE; 25-67 In 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan 6. tel 46—91 Poslovalnica Celie Prešernova 3 telefon 280 Maribor, četrtek 20. februarja 1941 NAROČNINA na mesec Prejeman v uoravl ali do ooštf H din Dostavjjen na dom 16 din tuiina 30 din POSTNI ČFKOVN! PA C IJ N- 11.405 Cena j din 1*— j Grčija na usodnem razpotju Kljub uradnim demantijem o nemškem posredovanju v Atenah za sklenitev miru, se tak korak, Če še ni bil storjen, vsaj z gotovostjo pričakuje — Ugibanja o pogojih za mir - Grčija se bo ob podpori Anglije najbrže vojskovala dalje MIR ALI NOV ODPOR? WASHINGTON, 20. febr. CBS. Tako 5 nemške kakor z grške strani zanikujejo vesti, da je Nemčija že intervenirala y Atenah glede sklenitve miru med Gr-c'io in Italijo, kljub temu prevladuje prepričanje, da če take intervencije še ni No, jo je treba z gotovostjo pričakovati. P°iteji za mir, kj bodo stavljeni Grčiji, Predvidevajo tudi nemško-italijanska °Porišča po vsej Grčiji, ki naj bi služila ^©lesilama osi za napade na položaje Velike Britanije v vzhodnem delu Sredo-*®ralja. Po vesteh, ki prihajajo v zvezi 8 t©m iz Aten, grška vlada ne namerava 8Prejeti takih pogojev, ampak je trdno °vu za to iz USA. Ni problema, ki bi ga *% treba med obema državama rešiti z ^ijem v roki. Japonska skuša v gospo-'krakem pogledu ustvariti miroljubno ^panzijo proi jugu in stori vse, da bi Prtprečila uporabo sile. GovoreC o troj« paktu, je Nomura dejal, da hoče Ja-tonska v prvi vrsti ohraniti mir v Tihem ^eanu, kar pomeni, da pri podpisu tega J^kta ni bilo govora o morebitni vojni z USA. Na Japonskem so prepričani, da ~SA ne bodo odkrito napovedale vojne ^**neiji, zato tudi odredbe In obveze troj-t’eRa pakta ne bodo prisilile Japonske, da 8topi v vojno. SlNGAPORE, 20. febr. Unp. Misli se, ^ ima Britanija sedaj čez 50.000 mož pr-vWrstnjh čet v Singaporeu in na Malaj-skem polotoku ter veliko Število mož do-^čih čet, ki so navajene tropskega podaja. . SlNOAPORE, 20. febr. Reuter. Anglija le poslala v Slngapore poleg avstralskih čet tudi veliko število bombnikov ter lovskih letal. ŠANGHAJ, 20. febr. AP. Japonci zatrjujejo, da pomeni pošiljka avstralskih Čet v Singapoore pritisk na Tajsko (Siam). Britanija hoče preprečiti sporazum med Tajskim in francosko Indokhto, POLOŽAJ NA DALJNEM VZHODU RIM, 20. febr. Stefani. Angleški sklep o pošiljanju Avstralcev na polotok Malajo, ki jo bil takoj izveden, jc izzval senzacijo na Daljnem vzhodu. „Popo-lo di riorna“ poudarja, da pomeni la akt izzivanje in pritisk na Taj, ti Samoe. WASHINGTON, 20. febr. AP. \VilIiam Knudsen je izjavil, da je ameriška industrija dobavila v januarju 1036 letal. Od teh jih je šlo 957 v Anglijo m nekaj je bilo dobavljenih za ameriško vojsko in mornarico. Poleti bo ameriška industrija izdelala še več letal. Vojne operacije v Evropi in Afriki Na zahodnem bojišču ie posamezni letalske napadi — V Albaniji lokalni pozicijski boji — V Afriki napredovanje v Abesinijo DOGODKI NA ZAHODNEM BOJIŠČU bara v Abesiniji ter zajele večje število italijanskih vojakov. BERLIN, 20. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Borbena le-iala so Izvedla včeraj v nizkem poletu uspešne napade 113 letališča, zbiranja čet, železniške naprave In kolone tovornih avtomobilov v južni in jugovzhodni Angliji. Z bombami so bile razrušene lope in letala, ki so bila razpršena na tleh. Prav tako so bile vržene bombe na več železniških postaj in železniških prog ter na dva vlaka med vožnjo. Severno od Portsmoutha je bilo uspešno zadeto taborišče čet. Letala za dolge polete so bombardirale na Atlantskem morju zahodno od Irske veliko petrolejsko ladjo, ki ie bila tako težko poškodovana, da se lahko smatra za izgubljeno. Drugi uspešni napad je bil izveden na neko trgovsko ladjo vzhodno od Hanvicha, Preteklo noč sovražnik ni letel niti nad nemškim, niti nad zasedenim ozemljem. Včeraj zjutraj je bik) k pristanku prisiljeno eno sovražnikovo letalo, ki je poskušalo prodreti na zasedeno področje. Posadka je bila ujeta. Zgubili sta se dve nemški letali. BERLIN, 20. febr. AP. Bivši holandski (anker »Taria« (10.354) ton) je bil napaden od nemškega letala okoli 550 km daleč od Irske in potopljen, LONDON, 20. febr. Reuter. Manjše število nemških letal je napadlo nocoj pred polnočjo različna angleška mesta in tudi London. LONDON, 20. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da je Anglija izgubila dosiej nad angleškim otočjem, brez akcije mornarice ali mornariškega letalstva, 851 letal, rešilo pa se je 427 pilotov. Nemčija je izgubila 3101 letalo in okoli 7000 pilotov, DOGODKI NA GRŠKEM BOJIŠČU RIM, 20. febr. Stefani. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske v Albaniji poroča: Grško bojišče: Sovražnikovi napadi na odseku 11. armade so se brez uspeha nadaljevali. Naše čet so izvedle večkrat protinapade in so povzročile so. vražniku občutne izgube. ATENE, 20. febr. At. Ag. Uradni komunike vrhovnega poveljstva grške oborožene sile št. 116 pravi, da so vse lokalne operacije vodile k čiščenju terena. Ujetih je bito nekaj desetin sovražnih vojakov. DOGODKI NA AFRIŠKIH BOJIŠČIH RIM, 20. febr. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj poročalo z bojišč v Afriki: Severna Afrika: Odbit je bil hud sovražnikov napad na Džarabnb. V Kufri so bila bombardirana sovražnikova motorizirana sredstva, ki so se poskušala približati našim četam. Oddelki nemškega letalstva so večkrat izvedli napad na neko sovražnikovo oporišče ter bombardirali zasidrane ladje in pristaniške naprave. Oddelek »Stuka« letal je presenetil pomembno zbirališče sovražnikovih mehaniziranih sredstev in izvedel bombardiranje z očitnim rezultatom. Vzhodna Afrika. Na bojišču Kenije se je sovražnik poskušal približati našim postojankam, pa so ga naše čete odbile in mu povzročile velike izgube. V spodnji Djubi so naša letala bombardirala sovražnikova mehanizirana sredstva in čete. V Keremi je krčeviti odpor naših čet povzročil zastoj v sovražnikovem napadu. Med spopadi, ki so se bili to dni, so se posebno izkazali četrti kolonialni ba-taijon »Toseli 41«, 8. polk grenadirjev in planinski bataljon. Sovražnik je Izvedel več letalskih napadov v posameznih krajih v Eritreji in ob Djubi. RIM. 20. febr. AP. Uradno poročilo nravi, da so nemški bombniki »stuka« napadli ogromne oddelke angleških tankov in bHudiranih avtomobilov, ki so jih Angleži pripravili za zadnji napad iz Ci-renaike na Tripolitanijo. V tem poročilu ie videti angleško namero, da zavzamejo Tripolitanijo po dobri pripravi. nt:w york. 20 KAHIRA, 20. febr. Reuter. Abesinske čet so pod vodstvom angleške vojaške misije prišle na 200 km do Addis Abebe ter zasedle kraj Enjabara. Italijanska garnizija, ki je štela 9000 mož, se je umak- nila iz Danghile, Abesinski vstaši so se pod rdeče-zeleno-zlato zastavo abesinskega cesarja Haile Seiaisija približali na 80 km italijanski bazi Debra Marcos, ki so vzhodna vrat v Addis Abebo s severa. Z juga pa predirajo abesinske čete vzhodno od Rudolfovega jezera v pokrajino Mega. Pogajanja z Lavalom razbita GURIH, 20. febr. ZPV. O ponovnih razgovorih, ki jih je imel sedaj francoski ministrski podpredsednik in zunanji minister admiral Darlan v Parizu z Lavalom in nemškim poslanikom Abetzom, ni bilo mogoče dobiti doslej v Vichyju nobenih informacij. Izvedelo se je le to, da je Darlan v svojem razgovoru z Lavalom ponudil zadnjič temu priliko, da vstopi v francosko vlado. Ta zadnja ponudba je Imeia namen ustreči željam Nemčije. Darlan je baje ponudil Lavalu mesto ministra notranjih poslov. Pariški kontrolirani tisk pa še dalje napada vlado v Vichyju in zahteva, da dobi Lava! mesto ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Ker je Laval že zadnjič odklonil prevzem kakršnega koli podrejenega mesta v vichyjski vladi, je več nego gotovo, da so se tudi ti zadnji poizkusi za sporazum razbili. PARIZ, 20. febr. DNB. Francija zahte- va, da se pojasni sedanji njen položaj, piše »Ternps«. Treba je nemudoma rešiti problem, po kateri poti naj gre Francija. Na čelu države je brez dvoma pošten člo vek. Vendar preseneča dejstvo, da se vse, kar se stori, tako počasi izpolnjuje. Francija mora voditi nacionalno politiko, ki bo usmerjena v novo Evropo. Santo tako bo lahko rešena. V nasprotnem primeru se Francija sama izključuje iz nje. Pariški list zahteva, naj se maršal Petain jasno izrazi o svojih mislih in pošteno pove državi, kam jo vodi. Treba je vedeti, ali bodo sprejete formule upoštevane ali se bodo izpremenile in prevzele oblike Petainovega mišljenja. V tem primeru bo en sam človek odgovarjal pred zgodovino. Petain naj pove, kaj misli in kaj namerava in francoski narod mu bo sledil. Čas se ne sme več izgubljati, dostavlja »Matin«. Debata v ameriškem senatu WASfMNGTON, 20. febr. Ass. Press. Trije senatorji iz južnih držav so v senatni debati zahtevali popolno pomoč Angliji, pa čeprav bi bila zadnja posledica te pomoči vstop USA v vojno. Senator Bailey je dejal: »Nadejam se, da ta intervencija še ne pomeni vojne, če pa jo pomeni, sem nanjo pripravljen!« Dejal je, da stoji Anglija sama proti kombinaciji, katere en cilj je svetovna revolucija. Ce pade Britanija, bo Amerika v nevarnosti. WASHINGTON, 20. febr. Reuter. Tretjega dne razprave o pomoči USA Angliji je demokratski senator Baily izjavil, da osvajanje omenjenega zakona ne pomeni intervencijo v evropskem sporu. Ta intervencija bo taka. da ne bo vodia USA v vojno. Omogočila pa bo Zedinjenim dr- žavam Severne Amerike, da sodelujejo pri boljši izgradnji sveta po vojni, boljši, kakor so si jo zamislile totalitarne sile. Nato je govoril senator Kennedy, ki je dejal, da bi sile osi, če bi zmagale v Evropi, vsekakor merile tudi na obe Ameriki. Na kraju debate, ki je trajala do noči, vladni'pristaši niso uspeli, da bi prišlo do glasovanja glede .amandmajev, ker so nekateri senatorji izjavili, da niso imeli dovolj časa, preučiti jih. šef demokratske stranke je pristal, da sc seja prekine in nadaljuje jutri. NVASHINGTON, 20. febr. DNB. Zadnji govornik na sinočnji seji, demokratski senator Hill, je dejal, da je treba sprejeti zakon o pomoči Angliji že zato, da se bodo lahko USA medtem oborožile. Donavska konferenca na Dunaju DUNAJ, 20. febr. DNB. Začasni odbor za donavska vprašanja se bo sestal jutri na svojo prvo sejo na Dunaju. Pod predsedstvom Nemčije bodo sodelovali predstavniki Italije, Sovjetske zveze, Madžarske, Romunije, Jugoslavije, Bolgarije in Slovaške. Aretacije in obsodbe v Romuniji BUKAREŠTA, 20. febr. DNB. Uradno javljajo, da je bilo v Bukarešti od 18. febr. zvečer dalje aretiranih 4129 oseb. Vojaško oblastvo je od teh izpustilo na svobodo 1148 ljudi. Na deželi je bito aretl- Na 31 let ječe so obsojeni ponarejevalci petstotakov Maribor, 20. februarja. Točno ob 12. ie predsednik malega kazenskega senata razglasil sodbo v zanimivem senzacionalnem procesu, ki je trajal tri dni: Razpravna dvorana je bila nabito polna. Sodbe so naslednje: Franc Majcen 6 let težke ječe in trajna izguba častnih pravic, Anton Grašič 3 leta težke ječe, Mohor Vabič 3 leta 6 mesecev težke ječe, Josip Majhenc 1 leto 6 mesecev strogega zapora, Frančiška Zimškova 2400 idn denarne kazni, Jožef Kolarič 10 mesece strogega zapora, Jurij Bogomil 1 leto 2 meseca strogega zapora, Anton Žuraj 2 leti 6 mesecev težke ječe, Josip ranih 4585 ljudi, med temi 13 srednješol- !S££aS ?ri I Belec 1 leto težkeTeče, Ignac" Sta’jnko 3 mesece zapora, Jakob Tomanič 1 leto uporu 21. januarja. Vojaško sodišče je izreklo 18. febr. sodbo 54 obtožencem od mesec dni zapora do šest let ječe. VIHARJI IN POPLAVE V ŠPANIJI MADRID, 20. febr. Stefani. V nekaterih krajih Španije še vedno razsajajo viharji. Posebno velika je škoda v okolici Za-morre. Mnogo hiš je porušenih in močno poškodovane so telefonske in brzojavne naprave. Vihar je povzročil mnogo razdejanja tudi v Madridu. Zaradi močnih nalivov je narasel Gvadalkvirir; del Cor-dove je pod vodo. V nekaterih predelih Španije sneži. TAJSKI POSLANIK V MOSKVI MOSKVA^ 20. febr. Tass. V Moskvo je ! dospel tajski (siamski) poslanik, da febr. CBS. Čete ce- upostavi normalne odnošaje svoje države trna Haile Selasjja so zavzele kraj. Enja-1s Sovjetsko zvezo. 2 meseca strogega zapora, Štefan Košir I leto 2 meseca strogega zapora, Jožef Štempihar l leto 2 meseca strogega zapora, Marija Štempihar 8 mesecev strogega zapora, .fosip Kosi 3000 din denarne kazni, Josip Habjan 1 leto 3 mesece strogega zapora, Milka Maluuec l leto strogega zapora, Josip Maluncc oproščen, Martin Vogrin 7 mesecev strogega zapora, Ivan Vms 7 mesecev strogega zapora, EHza Kostanjevec 7 mesecev strogega zapora, Ivan Kostanjevec st. 8 mesecev strogega zapora, Ivan Kostanjevec itd. 7 mesecev strogega zapora, Tomaž Senekovič 9 mesecev strogega zapora, Janez Tomanič 7 mesecev strogega zapora, Stanko Meglič 6 mesecev strogega zapora in Ivan Merlak 3000 din denarno kazni. OijaSa Ege- skega morja in BOLGARIJA Bolgarski revizionizem je bil glavna sifa nekaterih bolgarskih političnih krogov v zadnjih kritičnih tednih političnega razvoja na Balkanu. Dočim so bile besede, ki so padle v sobranju iz ust mlajšega po' slanca, naperjene na revizionistične težnje najširšega obsega, so si pa trezni bolgarski politiki obeh taborov soglasni v eni želji: da bi Bolgarija prej ali slej spet dobila svoj izhod na Egejsko morje. Stare težnje, nove žeije Od 1. 679, ko se je ustanovila bolgarska država, je narod težil k Egejskemu morju. V Sanstefanskem miru 3. marca >• 1878 je bil Bolgariji obljubljen košček obale, s pristaniščem Kavalo in Orfanskim zalivom. Velika Britanija se je pa bala premočnega vpliva Rusije, ki je tedaj pre" vladovala v Bolgariji in Berlinski kongres 13. julija 1878 je Bolgariji odvzel prej obljubljeni dostop do Egejskega morja. V Balkanski vojni 1912-13 je Srbija po* godbeno priznala Bolgariji pravico d0 tracijske obale vzhodno od Struine. Londonska pogodba 30. maja 1913 je tudi vsebovala za Bolgarijo egejsko obalo s Tratijo, tja do črte Enos - Midija. Celo grško-srbska pogodba je imela točko, da dobi Bolgarija Tratijo in okrožje Kavalo. Ko so pa\ Bolgari potem padli pri Bregal-niči Srbom v hrbet, je v bukareškem miru 11. avgusta 1913 ostal Bolgariji le ozek pas Tracije, med rekama Mesto in Marica. Ostali del zahodne Tracije in vzhodne Makedonije je dobila Grčija. Zanimivo je, da je Ven iz etos nagovarjal grškega kralja Konstantina, naj vzhodno Makedonijo s pristaniščem Kavalo odstopi Bolgarom. Pogodba v Neutllyju 27. nov. 1919 je obljubila Bolgarom, da obdržc dotedanji dostop do morja, ni pa bila nikoli izpolnjena. Po grškem porazil v Mah Aziji so zavezniki v pogodbi v Lausanni odstopili vso zahodno Tracijo Grkom. Družine na begu v rodne grud® Zavezniška komisija, ki je vodila marca 1920 ljudsko štetje v zahodni Tracij?, ugotovila tam 81.000 Bolgarov, 73.000 Turkov in 52,000 Grkov. Pred tem štetjem so se izselile mnoge družine v Bolgarijo, čim so odšle bolgarske čete. Po pogodbi v Ncuillyju so se morali Bolgari tudi Pri' silno izseljevati, Grčija in Bolgarija sta mejavali svoje prebivalstvo. Po katastrofi v Mali Aziji so začeli Grk1 z deportacijo še ostalih Bolgarov na svojih tleh. Posledica je bil beg Bolgarov preko meje, 50.000 jih je zapustilo rodno zemljo brez likvidacije svojega v Grčij1 ostalega imetja. Nevtralna komisija jc ugotovila 92.878 bolgarskih beguncev j2 Grčije. Komisija Zveze narodov jc kasneje (priznala 133.967 kmečkim osebam pravico do zemlje, bolgarska statistika je pa navedla 221.191 beguncev iz Tracije, Makedonije in Dobrudže. Naselhev po novih domačijah Zaradi pomanjkanja zemlje so nastanil1 največji del beguncev ob S trumi c i pri Pc' triču, kjer je bil tudi sedež kasnejših ma' kedonstvujuščih, in v porečju Meste. Da bi Bolgarija pridobila nove zemlje '/a naselitev beguncev m da bi se izognila večnim intervencijam zaradi hajduških akcij na meji, je začela izsuševati močvirja okrog Bu rgasa in Karnobata. Ustanovljenih jc bilo 25 begunskih selišc okoli Vidi' na, 33 okoli Vracc, 44 pri Plovni, 27 Pf! Trnovi, 28 blizu šumna in Varne, 76 P^1 Bungasu, 85 okoli Plovdiva in 30 okoh Haskova. Izven teh so zgradili še nekaj begunskih vasi drugod, do 15. febr. 1030 je dobilo 29.249 bolgarskih družin ali 9°^ vseli beguncev svojo streho in zemljo. Bodo li Bolgari dosegli svoj0 Bolgarija je po trdih preizkušnjah zgrC' šene politike v preteklosti morala žrtvovati svoje etnografsko ozemlje. Iredentistične duhove svojega begunskega življa jc sicer pomirila, ostala pa je težnja, 03 se odpre deželi spet okno v svet na BgeJ' skem morju Ustje plodne doline Mark0 ima svoj : Ini iztok po reki na EgeJ* od tam je šla velika večina bolgarskega prometa po morju in prihajal uvoz v tlf' žavo. Ali bo tolikokrat razočarani naro spet to dosegel? -tne' Produkcija in ustroj romunskih petrolejskih vrelcev Pridobivanje nafte, ki ni porabna za letala, nazaduje — Ali se bombardiranje vrelcev izplača Romunski petrolej je živijenskega pomena jfa Nemčijo. Toda, ne zadostuje za vse nemške potrebe. Zaradi tega se že dolgo govori, Qa bodo nemške čete poizkušale priti do petrolejskih polj v Iraku in Iranu. Zadnja leta je produkcija romunske petrovske industrije stalno nazadovala. V juniju Janškega leta so pridelale tuje družbe, izmed Katerih je šest glavnih v rokah angleškega, ameriškega, francoskega, holandskega in belgijskega kapitala, 13.300 metričnih ton petro-tc3' ^sa rornunska produkcija pa je znašala 16.500 metričnih ton. Zaradi strogih odredb romunske vlade je število tujih strokovnjakov stalno padalo, posledice pa so se pokazale ‘Udi pri padcu proizvodnje. Največ petroleja je Romunija pridelala leta •936: 8,704.000 metričnih ton. Leta 1939 je Produkcija padla na 6,240.000 m. ton, lani Pa računajo, da je produkcija znašala komaj °> 750.000 m. ton. Dokler ne bo srednjeevropska industrija znala izdelovati takih strojev, kakor jih imajo Američani za pridobivanje petroleja, je malo verjetno, da se bo romunska petrolejska produkcija povečala. Slaba kvaliteta strojev pa lahko nekatere vrelce uniči, druge pa pokvari. Romunski petrolej pa še zdavnaj ni tako dober, kakor ameriški. Doslej so romunske rafinerije stalno dobavljale ameriški potrolej ter ga mešale s svojim. Sedaj pa je dovoz ameriškega petroleja ustavljen. Romunski petrolej ni uporaben za letalstvo. V svetovnem tisku se je že mnogo pisalo o angleških namerah, da bombardirajo romunske petrolejske vrelce. V splošnem pa se misli, da bi bila to preveč draga zadeva, bom bardirati petrolejske vrelce, ki ležijo v gozdovih, v razdalji 30 do 300 m, 80 km daleč. Edini cilji, ki bi bili vredni bombardiranja, so petrolejski tanki, toda teh ni mnogo, kajti večina vrelcev oddaja petrolej takoj po odvodnih ceveh v rafinerije. 45 takih sesalk pošilja petrolej v odvodne cevi. Ker obratujejo s parnim pogonom, nudijo ob mrzlih dnevih pilotom lep cilj. Toda bambardiranje se ne izplača, ker so komaj 10 m dolge in prav toliko široke. Splačalo pa bi sc bombardirati odvodne cevi, ki dovajajo petrolej iz petrolejskih vrelcev do Ploestija. Toda, škodo je lahko prav kmalu popraviti. Rafinerije, ki ležijo okoli Ploestija in Id jih je največ v Campini, nudijo najlepše cilje. Prav tako nudijo lepe cilje za bombne napade ladje v obdonavskem pristanišču Gjurgiju. Mimo teh ciljev pa je še nekaj drugih, za katere pa seveda vedo samo letalska poveljstva. Admiral D A R L A N Darlan je iz stare pomorske družine, cela vrsta njegovih prednikov so bili mornarji. V piornarici je dosegel Darlan najvišje mesto, vrhovni poveljnik francoske flote. Nadomestil bo tudi maršala Petaina na vodstvu države, če bi prišlo do potrebne izpremembe. Darlan, ki je že blizu 60 let star, je pravi Pomorščak. Je Gaskonjec, manjše postave, molčeč in hud tobakar. Za mornarico skrbi kakor za' svojo posest. Prevzel je njeno vod- stvo v najtežjih dneh, uvedel v moštvo strogo discipilno. Je zelo priljubljen med mornarji, vojno ladjevje je tudi najmočnejše orožje, ki je ostalo Franciji po premirju. V svetovni vojni 1914—18 se je bojeval darlan na vseh morjih. Na lastno prošnjo je bil kasneje dodeljen k poveljstvu težkih ladijskih baterij, ki so stale ob Maasi, pred Verdunom, v Champagni in v Belgiji. Tem baterijam se je tudi posrečilo, sestreliti enega izmed nemških daljnostrelnih topov, ki so obstreljevali Pariz. Leta 1934 je postal Darlan Podadmiral atlantske flote, prvi teden po sedanji napovedi vojne, 1939 je bil imenovan za admirala in vrhovnega poveljnika vseh francoskih pomorskih sil. Boj komunistom in saboterjem v Angliji List »Sunday Express«, ki ga izdaja lord Beaverbrook, minister za letalsko produkcijo, zahteva, da morajo biti posebni privilegiji, kateri so bili dani komunistom, takoj preklicani »Očitno je, da komunisti ne samo v Angliji, temveč v vseh državah, dobivajo in-strukcije iz Moskve,« piše list. »Angleži jili Prejemajo od svojih gospodarjev v Moskvi, dokazi so njih pritožbe in podžiganje delavskih nemirov, ki ovirajo produkcijo orožja in bojnega materiala, ki ga Anglija potrebuje za nadaljevanje vojne proti svojim sovražnikom. Vlada mora nastopiti in drastično kaznovati vse defetiste, pa naj bodo ti komunisti ali aristokrati.« Dr. Svetozar Ivkovič podban Hrvatske Kakor smo že svojčas poročali, je bilo mesto podbana v banovini Hrvatski rezervirano za SDS. Zdaj je bil podban dr. Krbek upokojen in na njegovo mesto imenovan Srb, odvetnik dr. Svetozar Ivkovič iz Zagreba. Rodil se je v Sremski Mitroviči, univerzo je dovršil v Zagrebu. Do 1928 je služil pri finančnem ravnateljstvu v Zagrebu, nato je pa isto-(tam otvoril odvetniško pisarno. Bil ie »predsednik zagrebške organizacije SDS m član glavnega odbora stranke. Ob imenovanju jc dr. Ivkovič novinarjem dejal: »V tem svojem imenovanju vidim odločitev vseh odločujočih činiteljev, da se še bolj manifestira sodelovanje Hrvatov in Srbov v korist banovine Hrvatske in kraljevine Jugoslavije. V tem trenutku se spominjam besed Nikole Tesle, ki je odgovoril na pozdrav voditelja dr. Mačka: ..Ponosen sem na svoje srbsko ime in Svojo hrvatsko domovino.” To izraža osnovno mnenje onih Srbov, ki so se v naitežjih zgodovinskih dobah borili na strani Hrvatov za dobro Hrvatske in kraljevine Jugoslavije.« Bolgarija in Turčija po poti Jugoslavije Berlinski krogi so mnenja, da so se odnošaji na Balkanu po bolgarsko-turški deklaraciji temeljito izboljšali. Posebno velja pozdraviti dejstvo, da sta Bolgarija in Turčija sprejeli v'svojo politiko elemente, s katerimi se odlikuje najtievtral-nejša država na Balkanu, Jugoslavija, namreč: čuvanje miru in neodvisnosti, »Dienst aus Deutschland« pripominja, da obstaja med rezultati posvetovanj Mussolinija s Francom in Hitlerja z jugoslo- vanskimi državniki notranja povezanost. Na jugozahodu kakor na jugovzhodu Evrope se nadaljuje politika v smislu načel sil osi. V jugoslovanskih političnih krogih v Beogradu ne skrivajo zadovoljstva s potekom pogajanj. Naglašajo, da je bilo ob tej priliki spet poudarjeno tradicionail-no prijateljstvo med Nemčijo in Jugosla-. vijo. Urejena so med njima vsa vprašanja, ki interesi rajo obe državi.« Madžarski glas o banovini Sloveniji Korvete proti podmornicam Angleži so kot obrambno sredstvo i>roti podmornicam začeli izdelovati v serijah korvete. So to majhne ladje, ž velikim dimnikom, manjše kot rušilec in zelo podobne ladjam, ki jih imajo lovci Ha kite. Z njihovo graditvijo so začeli takoj po porazu Francije, da se izpolni pomanjkanje, ki ga je zapustil odhod francoske mornarice, Korveta je sposobna, da sc spusti v boj s podmornico tudi °b najslabšem vremenu. Ima še eno Prednost: zelo hitro jo jc mogoče zgraditi. Ni več daleč čas, ko bodo angleške ladjedelnice izdelale povprečno po eno korveto ua dan.'Cena korvete ie tudi veliko nižja od rušilčeve. Ima sicer manjšo krzi-no od rušilca, vendai še vedno do-volj vdliko za napade na podmornice. Moštva bo imela vsaka po 50, torej skoro tretjino toliko, kolikor jih je na rušilcih, lina še eno prednost pred rušilcem: ve-liko teže jo je zadeti s torpedom ali '.z ietala. ker .ie manjša. Angleži računajo. ^ bodo imeli v kratkem že 300 korvet. V dopisu iz Beograda prinaša »Pester Lloyd« članek o vlogi Slovencev v jugoslovanskem političnem življenju in pravi med drugim: »Vstop dr. Kulovca v vlado pomeni, da bo tudi Slovenija kmalu dobila avtonomijo po zgledu banovine Hrvatske. To bo lahko, ker ni glede teritorialne razmejitve nobenih motenj. Težkoče bi bile le v finančnem pogjedu, ker jc Slovenija siromašna. Ker je po svoji strukturi za popolno samostojno življenja nemogoča, bodo vprašanje med avtonomijo in centralizmom šele v praksi rešena. Imenovanje prof. dr. Konstamtinoviča za pravosodnega ministra naj bi bilo v zvezi s tem. Sporedno z avtonomijo Slovenije naj bi bila rešena tudi ostala vprašanja preureditve drža- ve. Verjetno bo sprejeta trodelna razdelitev države, odnos Slovenije do Beograda bo pa tisti, kot je oni banovine Hrvatske.« Naši Nemci o nacizmu, državi in intrigah V članku »Nacionalno sporazumevanje« piše novosadski »Deutsches Volksblatt« n ved dragim: »Nemci v Jugoslaviji so ojačena celina. To je posledica načrtnega dela in strastne borbe za uvrstitev vsakega Nemca v svojo zajednico. Okolica je postnatraia to gibanje z nerazumevanjem in stvarjala čudne zaključke. Pri jugoslovanskih Nemcih ie narodni socializem samo narodna ideja, ne pa tudi dr- žavna, ideja, ki ne želi razrušiti države, nego dvigniti le nemško narodno skupino. Našli so se pa saboterji, ki so skalili odnošaje Nemcev z madžarsko narodno skupino. Tej svrhi služi židovski tisk. Takšno načrtno ustvarjanje mržnje je dovedlo do več neljubih pojavov. Tako je moral neki Nemec madžarskemu intelektualcu v kazini v Somborju prisolitl klofuto, ker ga je žalil, 10 do 15 madžarskih mladeničev jc pa v Bačkem Jarku krvavo preteplo nekaj nemških fantov. Iz golega nacionalnega egoizma želi nemška skupina, da se nje odnošaji urede z vsemi narodnimi skupinami, ki bivajo ob srednji Donavi.« n Nas življenjski prostor*1 »Gorenjec« prinaša članek pod tem naslovom, in pravi: »Naša država je razglasila svojo nevtralnost in se svetovne vojne ne udeležuje. Obenem pa je toliko tolerantna, da nc prihaja s kakimi zahtevami po življenjskem prostoru. V tem pogledu je naša politika toliko dalekovidna, da ne bo vznemirjala tn razburjala duhov pri sosedih. Vemo, vsak narod ima svoje pravice do življenjskega prostora, ker hoče vsak narod tudi živeti in mu je zato potreba po prostoru nujni pogoj za življenje. Na pravični podlagi postavljena zahteva, ki jc prosta vsakih drugih ozirov, bo prav gotovo na šla ugodnega odziva pri vsakomur. V spominu imamo zadnji mir, ki ni pravičen za noben narod, tudi za nas ne. Še enkrat toliko naših bratov je ostalo izven domače strehe. To jc morda velika rana na našem narodnem telesu, toda mi nismo barbari. Kot miroljuben narod prenašamo to dejstvo sicer z bolestjo, toda prežeti smo z velikim zaupanjem, da bodo naši sosedje znali ceniti tudi naše težnje. Do danes smo ostali med redkimi, ki še stoje izven vojne vihre in niso zaenkrat še predmet neljubih zapletljajev. Temu se imamo prav gotovo zahvaliti naši dobri zunanji politiki kot tudi naši politični zrelosti. Vsak neljub incident, H se je doslej dogodil, smo znali s pravo hladnokrvnostjo in treznim postopanjem likvidirati tako, da so se ohranili še nadalje prijateljski odnošaji. Vsi sosedje okoli nas pa naj vedo, da hranimo v sebi toliko moči in upravičenega ponosa, da nas vsaka grožnja ne bo uplašib in nam vzela pogum. Naša država je življenjski prostor le za nas in za nikogar drugega. Tu smo se rodili in ta zemlja je namočena s krvjo naših borcev. Kdor tega ne zna in noče ceniti, ta je naš sovražnik. Prebrodili smo že mnogo težav in daj Bog, da bi tudi v bodoče ne naleteli na nepremostljiva nesoglasja. Obenem se zavedajmo, da je z vsakim poedin-cem zagotovljena nedotakljivost življenjskega prostora.« »Deutsche PoIarzeHung« je začela izhajati na skrajnem evropskem severu. Namenjena je vojaškim posadkam severne Norveške. Italijanske! podmornice, ki operirajo ra Atlantiku, imajo svojo bazo v Bordeausn. 700.000 mož imajo Angleži po italijanskih računih v Afriki. Od teh jih je 300.000 v Egiptu in Cirenajki, ostali so v vzhodni Afriki in drugih sredozemskih oporiščih. Zamorci v USA se nmože po zadnjem štetju vsako leto 7%, dočim belci istočasno nazadujejo za 5%. 65 milijonov funtov šteriingov je porabila Avstralija lani za vojaške namene. Francija je izdala, dokler jc bila v vojni blizu milijardo lrankov na dan. Sedanja okupacija stane Francijo 8150 ihflijonov frankov! Amsterdam, loda ameriški, ki teži blizu Ncw Yorka in jc tudi veliko manjši od holandskega, je daroval 300 funfov grški vladi. Romunija uvaža živež, piše »Radnički Tjed-nik« in dostavlja, da je Nacionalni institut za kooperacijo dobil izreden kredit, milijardo in pol lejev za nabavo potrebnega živeža narodu. Kultura Cenena slovenska knjiga Sistem knjižnih izdaj po programu na obročno odplačevanje in širjenje potoni akvizieije, ki jc bil pri nas uveden po vojni, jc sicer omogočil redno izhajanje leposlovnih ter tudi znanstvenih del in dvignil naklado, |>ovzročil pa obenem močno poHražitev. S tem smo doživeli navidezno paradoksalno dejstvo, da še je izplačalo na Slovenskem izdajanje sanio obsežnih in dragih knjig, ker so le pri takih akviziterji zaslužili toliko, da so mogli od akvizieije živeti, in ker ni nihče več hotel sam naročali ali kupovali' knjig, cenenih pa akviziterji sploh niso hoteli širili Izdajanje manjših in cenejših publikacij je. poslalo sploh nemogoče. Poizkus poseči na nov način v la težavni položaj, ko jc poslala slovenska knjiga samo last premožnejših slojev, je bil storjen lani prav v Mariboru z ustanovitvijo knjižice „Knjiga za vsakogar". Založba si je nadela nalogo nudili Slovencem dobro čtivo po najnižji mogoči ceni in jc jničela izdajati za 'začetek v snopičih prevode krajših del Maksima Gorkega. Izdala je v razmeroma kratkem času pel snopičev, ki tvorijo sedaj skupaj čedno knjigo, zlasti. ako je vezana. Sedaj stanc v platno vezana v eeloli samo 25 dinarjev. Konce tega meseca prične v snopičih (5) izhajali že druga knjiga, prevodi iz Emilra j Zolaja, ki bo stala za naročnike v plat- j no vezana samo 22 dinarjev. Iz programa, ki si ga jc založba napravila, izv e n ki, da namerava izdati pozneje enake zbirke prevodov iz del čeških leposlovcev Olbrachta, Čapka, Majerove. Novega, Knapa in Langerja, iz' del Srbov Radoja Domanoviča in Petra Kočiča ter izvirno ,še neobjavljeno zbirko novel Miška Kranjca, kakor tudi še nekaterih drugih slovenskih pisateljev. Končno pa obljublja založba, da bo svoje izdaje tudi ilustrirala s slikami Rembrandta, van Go-gha, Goyc Masercela in drugih. Geslo za* založbe jc, „da mora biti knjiga cenejša od kruha in pristopna vsakomur, tudi delavcu, pomočniku, kmelu, dijaku in uradniku, ki so mogli doslej gledali knjige večinoma le po izložbenih oknih/ Zdi se, da so se publikacije „Knjige za vsakogar ' že tako zasidrale v naši javnosti, da delo ni' bo v sredi prenehalo, kakor jc ob tolikih prejšnjih poizkusih. —-r GOSTOV AN J K DVEH »LANOV LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČ V Vezi med mariborskim in ljubljanskim gledališčem se utrjujejo z medsebojnim! gostovanji. Pred nedavnim sla Vidu Juvanova in .lan z Newiaroviczevo veselo* igro „Ljubim le' dosegla velik uspeh v mariborskem gledališču. Drevi. 20. I. m., bo pa mariborsko gledališko občinstvo lahko spet pozdravilo dva protagonisti* ljubljanske Drame: Miro Danilovo in Emila Kralja v Kozakovi „Lepi Vidi‘f. Uspeh ljubljanske uprizoritve je, bil po zaslugi teh dveh umetnikov popoln. Močna stran obeh igralcev so psihološko pestre in komplicirane vloge, ki zahtevajo mnogoštevilne igralske odtenke, velik register človeških potez in poglobljenosti v dušo ljudi. Vlogi lepe Vide in Toma spadala med njune najvidnejše in igralsko najbolj dognane. Tako bo to gostovanje ne samo umetniški dogodek, temveč tudi nov dokaz prisrčnih vezi med mariborsko in ljubljansko dramo. k Zbirka Kozarjevili pesmi. V založbi ..Trboveljska knjiga" jc izšla nedavno zbirka pesmi delavskega pesnika Franceta Kozarja ..Izpod zemlje"*, obsegajoča 72 strani. O ‘zbirki, ki vzbuja zanimanje, bomo spregovorili obširneje enkrat prihodnjič, zaenkrat pa opozarjamo na njo naše občinstvo, ki se zanima za sodobno poezijo. k Zagrebška filharmonija povabljena v Bolgarijo. Bolgarski dirigent Saša Popov je povabil na gostovanje v Bolgarijo Zagrebško filharmonijo. Orkester bo imel štiri koncerte, dva v Sofiji in dva v drugih mestih, čas še ni točno določen. k Bolgarsko delo o jugoslovanski glasbi. Bolgar Ivan Kamburov je izdal knjigo »jugoslovanska glasba«, v kateri je po sodbi 'kritike z odličnim znanjem obdelal jugoslovansko glasbo. GosctOGf«~rs&e vest' Predlogi za izboljšanje položaja lavnih nameščencev Težko, da je imela draginja, ki so jo povzročile sedanje neurejene razmere v gospodarstvu, pri katerem stanu take posle tiče, kot pri javnih nameščencih V zadnjem času slišimo dnevno o najrazličnejših predlogih, katerih izvedba naj bi jim gmotno pomagala ter jih rešila iz sedanje stiske. Tako nam je poslal prizadeti javni nameščenec dopis, ki pravi med drugim: V Beogradu pripravljajo te dni uredbo, po kateri naj bi dobili državni uslužbenci in državni upokojenci sedem najnujnejših življenjskih potrebščin po znatno znižani ceni. Domnevamo, da so to moka, sladkor, mast, olje, perilo, obleka in obuvalo. Kako se bo vršilo to razdeljevanje, po kom m v kaki količini, še ni znano. Znano pa je, da so učitelji v banovini Hrvat-ski za to, da se prej zvišajo plače in šele nato naj se izvede aprovizacija. Učiteljstvo ima n. pr. že od 1. 1935., torej že 6. leto nezadostne plače, par odstotna draginjska doklada v jeseni 1940 zadeve n: spremenila. Dolgovi učiteljstva znašajo nekaj desetin milijonov, naraščajo pa še z dneva v dan ter pričajo, da njihove plače ne odgovarjajo visokemu stanju današnje drag nje. Zato je potrebno, ali »višati uradništvu in upokojencem prejemke vsaj za 30% ali pa za vse prizadete znižati maksimalne cene vsaj za 30%! Ako jim iz raznih razlogov prejemkov ni mogoče zvišati, potem bi jim naj posebna uredba zajamčila življenjske potrebščine direktno iz javnih zalog vsaj po 30% nižji ceni, kot je danes na tržišču. Preskrba uradništva in upokojencev, ki žive na deželi, bi se vršila enkrat mesečno za več uradništva in upokojencev skupaj, po skupnem prevozu, kar ne bi bilo zvezano z občutnimi izdatki na posamezno družino ali posameznika. Po teh smernicah bi se razmere prizadetemu uradništvu in upokojencem znatno zbolj- | šale m bi bile vsaj znosne do normalizacije splošnih razmer. — A. K. H gornjemu predlogu pipominjamo. da so se za zvišanje p'ač državnemu na-meščenstvu zraz^le na Hrvatskem poleg učiteljev tudi mnoge druge prizadete or-gan:zacije ter poslale na odločujoča mesta tudi resolucijo, o kateri smo svoje-časno že poročali. Resolucija slovenskih javnih nameščencev prav tako vidi ed no rešitev v zvišanju prejemkov ter v ukrepih proti naraščajoči draginji. O načinu pomoči državnemu uradništvu pa so razpravljali v Beogradu tudi trgovci na konferenci Zveze trgovskih združenj ter ugotovili, da je edino primerna rešitev zvišanja prejemkov, ki bi uradništvo omo-gočejo nakup življenjskih potrebščin v za dostni količini in po svobodni izbiri. Vsekakor bo treba najti za rešitev tega vprašanje prejemkov, ki bi uradništvu omo-javni štednji. 0*a>< #•» Kontrola prometa s surovimi kožami Opozorili smo že nekolikokrat na prizadevanja slovenske usnjarske m čevljarske industrije, da se uredi promet s surovimi kožami. Osrednji odsek usnjarske industrije je predlagal, da odkupujejo le posebni zbiralci surovih kož in trgovci, odkupljene surove kože pa se razdelijo nato podjetjem. Banovina Hrvat-ska je imela že strogo uvedeno kontrolo nad prometom surovih kož, zdaj pa je bila s posebno naredbo o razdelitvi surovih kož uvedena tudi na področju ostale države. Odslej smejo mesarske za-druge, mesarski obrtniki, javne, zasebne in Industrijske klavnice ter zasebniki, ki koljejo živino zase, prodajati kože le trgovcem s surovimi kožami aii zbiralcem. Zbiralci surovih kož smejo prodati kože le trgovcem na področju urada za kontrolo cen v Beogradu. Trgovci pa le na podlagi razdelitve, ki jo bo predpisal urad za kontrolo, tvomicam surove kože in usnjarskim obrtnikom. Vsi prej navedeni, ki koljejo živino, morajo kože prodati v 3 dneh, soljene pa v 10 dneh zbiralcem oziroma trgovcem in to samo po maksimiranih cenah od 6. dec. 1940. Trgovci morajo vsakega 1. in 15. v mesecu prijaviti kontrolnemu uradu v Beogradu stanje razpoložljivih zalog (poleg nfeseč* ne prijave v smislu uredbe o zalogah), prav tako pa tudi vsi, ki so živino klali, pa do 1. ali 15. kož še niso mogli prodati. Trgovci ne smejo prodati kož brez predhodnega dovoljenja iz Beograda Tako dovoljenje lahko namesto nji>h zahteva tudi kupec (predelovalec itd.). Prijavljene zaloge razdeljuje kontrolni uradi Pri tem se bo sporazumel z zagrebškim uradom za nadzorstvo nad cenami. Mesarske zadruge, ustanovljene v smislu zakona o gospodarskih zadrugah, se smatrajo za zbiralce. POKOJNINSKI SKLAD URADNIKOV Iz računov uradniškega pokojninskega sklada, ki ga upravlja Drž. hipotekarna banka je razvidno, da so znašale vloge uradnikov 122.4 milij. din promesečne plače 13.6, kazni 1.26 in obresti 19.86 milij, din. Skupni dohodki so znašali 165.2 milij. din, dočim so izdatki za pokojnine znašali 164.2, ostali izdatki 1.7 milij. din, skupno 165.9 milij. din, tako da je znašal primanjkljaj 0.7 milij. din. Račun glavnice izkazuje, da je znašalla osnovna glavnica 494.7 milij. din, izplačila iz sikla-da 65.14 milij. din, depoziti pa 2.66 milij. din. Kapital pri banki je bil 494.7 milij., vplačila pri DHB za kritje pokojninskih prejemkov 315 milij., začasni računi 36.2 milijona. CENA GOVED ZA IZVOZ V NEMČIJO IN ITALIJO ZVIŠANA Trgovinski minister je na predilog ravnateljstva za zunanjo trgovino podpisal odtok, s katerim je zvišana cena pri kg živih govedi, ki se izvažajo v Nemčijo in Italijo za 0.50 din. Na podlagi izvoznih potrdil izdaja ravnateljstvo izvoznikom za vole I. vrste 12.50 din za kg franko Maribor ali Hegyeshal, oziroma franko Reka. Talita se na Dunaju ali na Reki. g Razpuščen je bil kartel za kable v katerem so bili: Družba za elektrotehniko in tvomica kablov „Elka“ cl. d. Zagreb, Novosadska tovarna kablov d. d., „Ko-vina“ d. d. prva jugoslovanska metal-urgična industrija, Maribor. Razdružitev so so sklenila vsa podjetja sporazumno. Kartel ie bil ustanovljen 1. 1936. ter je obsegal vse sprevodnike za močno in slabo strujo. Kartel je zaradi vojne prizadet, ker je otežkočena nabava surovm, posebno kavčuka, zaloge pa pojemajo. V kolikor ne bo mogoče uporabljati razne surogate za gumo (n. pr. papir) in v kolikor gume ue bo mogočo dobiti bo morala ta industrija prenehati z obratovanjem. g Sovjetski bombaž prejmemo le dni po železnici in sicer je poslan iz Rige po morju do Gdanska, od tod pa po železnici v našo državo. Pošiljka bombažnih odpadkov pa je odposlana po železnici preko Premysla. g Nadzorstvo nad plačili pri izvozu blaga prevzame 1. m are a devizno ravnateljstvo Narodne banke, ki je poslalo že tudi tozadevna navodila pooDlaščenim denarnim zavodom. g 2 tovorni ladji sla pripeljali morsko sol iz Južne Italije, nekaj kamene soli pa prejmemo tudi iz Madžarske, ki je kot znano ,prevzela bivše romunske solne rudnike. Prej je bila naš dobavitelj Romunija. g Novih zavarovanj za življenje je bilo v Nemčiji sklenjenih v zadnjem trimesečju lanskega leta pri zavodih, včlanjenih v Zvezi nemških zavarovalnih družb, za 99.27 milijonov mark. n ita« noviu vozačev ./.-uči Srbski a\ klub vsako leto na svojih tečajih n čez iMfl članov ter IS jadralnih letal ima Aeroklub v Kraljeviči. , « n Krili It* somov z telo 330 kg so ulo v Muri Medmurski ribiči. n Čudni gasilci. V Tetovom je gorela neka hiša ter tudi zgorela do tal. imaj občinsko in prostovoljno gasilsko T imata tudi vse potrebne priprave, toda bena ni sodelovala pri gašenju, li P« 48 urah nezavesti se je spet zaVp.^ Ikmet Milorad Samardžija iz Sarajeva, r -* ' sal je. kolo ua neki svatbi ter se nenado zgrudil. Mislili so, da ga je zadela kap-Selc precej pozneje so opazili, da ciaj nekaj znakov življenja. Zato so ga prepeljali v bolnišnico. Medpoljopasejevavi -mobilu, ki se je Iresel zaradi kotanj na cesti, nenadoma osvestil in bil popolnoma zdrav .Zdravniki niso mogli ugotoviti vzroka njegove nezavesti. . n 3 do 4 km dolga ledena plošča je priplula po Donavi v našo državo. H* Budimpešti so jo odtrgali od ostalega le du z dinamitom. n Po 14 letih išče svojega brata Anica Gašparovič iz Beograda. Oba sta doma iz Klokoče vika pri Slavonskem brodu, od ko* der ju je oče kot otroka odnesel v zagrebško otroško zavetišče na Josipdolu-Sestra je kmalu začela služiti po razni« službah ,pozneje pa tudi brat. Tako sta odromala po svetu ter izgubila vsak slea drug za drugim. Zdaj išče Anka brata po časnikih . n Kamenje se je zrušilo ter potegnilo s seboj v prepad delavca Milana Kulundžica v kamnolomu pri Doboju. n 1590 delovnih ur je porabi! za izdelovanje miniaturne lokomobile ključavničarski pomočnik Anton Fajfer iz Vukov ara, Lokomobila je težka 60 kg. kuri jo z lesom in ogljem ter ima pogon na pritisk 2 atmosfer. Izdeloval jo je pomočnik seveda v prostem času. n Nakit za 308.000 din je pozabila v hotelu ,.Esplanade“, oziroma v toaleti pri baru, neka „preveč razpoložena" bogata Zagrebčanka. Nato pa je prijavila policiji tatvino. Toda nakit so našli na kraju, ki smo ga navedeli. Za nagrado je prejela le snažilka 300 din. neka uradnica pa 200. n 2 milijona din brezposelnih podpor so izplačale javne borze dela v banovini Hr-vatski za 26.957 prosilcev. Itacfio Petek, 2t. februarja Ljubljana: 13.02 spored jugoslovansko gj-(Ro), 17.30 „Z našega juga" (pl.); 19.50 .................................. • za 2» koncert "Mozartovega kvarteta iz Salzburga; 19.40 pesmi naših muslimanov; 20.25, simfonični koncert Ro; 22.50 plesna gl. — Pra‘ ga: 15.50 Beethovnov godalni kvartet; 17.10 napevi iz operete K. Meisa „Revizor“; 18.20 lahka gl.; 22.30 češka gl. — Sofija: 12.50 in 19. lahka in plesna gl.; 19.50 prenos opere. — Anglija: 19.20 solisti ali zabavna in plesna gl.; 21.15 pisan koncert; 23.15 plesna gl. — Budimpešta: 15.20 lahka 15 ciganski orkester; 21. plesna gl-j 2i5.1i> pl gl.; 17.1---------„--------------------, — r „ , 22.35 ciganski ork. — Francija I.: 16.15 zvočna igra in solisti; 17. koncert zabavne gl. — Italija L: 16.15 prenos koncerta) Akademije sv. Cecilije iz Rima; 19.50 simfonični zborovski koncert. — Berlin: 14.t> zabavna gl.; 19.15 pisan koncert; 21.15 zabavni koncert; 23.15 lahka glasba. W. E. BARTHELL: 53 ZENA V DŽUNGLI Ekiotllni rommn lx INDIJE Potegnil je z dlanjo po njenem Čelu. »Zbudi se!« Kakor žival se je splavila Beata nazaj v voz. Z muko je ukrotila razburjenje. y vozu se je zgrudila. ’/ * Mesec je vzšel kakor majhna srebrna gondola. Jasno so se risali obrisi mesta po nebu. Možje so se bili porazgubili na nočne pohode. Zene so ostale doma. Možje jim niso ničesar zaupali, kajti njihovo geslo je bilo: »Ženin jezik so moževe vislice.« Tudi Kalida in Urda sta se približali vozu. Pred njim sta zagledali v temi Beato. »Agnes!« je zamolklo kliknila. Plaho se je odmaknila mlada ciganka. Hripavo se }e zasmejala Kalida. »Agnes, kaj ne poznaš svoje matere?« Moj otrok je!« sune Kalida Beato nazaj. »Urda se imenuje, ne Agnes.« Urda je drhtela. »Lažeš!« je stokala Beata. »Ti nimaš nobene hčere! Ti je ne moreš imeti — misliš, da ne vem?« Kalida zmigne z rameni. »Ona ve za skrivnost! O Kali. očuvai me!« »Za tolovaja, za tatu laže« in ao’ju- faš!« je drhtel Beatin glas in roka ji je segla proti Urdi. »Poglej me! Tebe iščem —, Agnes!« »Imenujem se Urda«, se je privilo dekle h KaHdi. »Ne poznam te, tujka. Pusti me!« »Vi prekleti! — Vi ste jo začara'i! Njeni lasje so črni, koža rjava, njena duša me več ne poznal« Zgrabila je Kalido. »Daj mi otroka... tl žival! Ti vragulja! Ubijem te!« »Poberi se!« Kratki glasovi, srkajoči med zobmi. In nenadoma, v nagli jezi. obrnjena proti mladi ciganki: »Poberi se — tuja pokveka!« Kalidine pesti so sunile Urdo od sebe. »Pojdi! Sovražim te! — Naj on ne vidi več tvojega obraza — §e nevarna boš — toda Kalida bedi!« Toda Urda sc je še zmerom hotela oklepati Kalide. »Proč!« jo je nahrulita. »Pojdi s tole!« Njene oči so grozljivo bleščale. »Proč, pravim til Peklenski zarod! Charaman Bhuta je moj!« * Jasno je svetila mesečina po stezah širne ravnine. S prsti, zagrebllmi v Urdino obleko, je korakala Beata z dekletom v temo. Upirajoč se kakor ujetnica, ki se uklanja zli moči, je sledila tujki. Zasovražila je to tujko... Na nobeno vprašanje ni odgovorila. »Ne poznam te!« je kvečjemu včasih zamrmrala na kako Beatino vprašanje. »Ne poznam te... Ali sem že zmešana?« je pretresalo Beato. Ustavila se je. »Agnes!« Urda je brezizrazno stala ob strani. Kakšna blazinica — ta tujka — ki jo smatra za svojega otroka. »Dalje!« je gnalo Beato. Nejevoljno ji je sledila mlada ciganka. PrišK sta v grmovje. Trudni sta legli na jaso v mesečini. * Beata se je zbudila. Poleg nje je spala Urda. Od daleč je bilo slišati ropot koles in topot kopit. Beata je prisluhnila. To odhajajo cigani ... > Zdaj je končano... Končana je borba iskanje, vera. Na vzhodu se je svetlikalo, Pod palmami je sedela Beata in se smehljala. Pogledala je po dekletu ob sebi: Ta obraz je maska, si je mislila. Maska so črni lasje, maska je duša. ki se imenuje Urda in taji svojo mater. Žarno sonce se je dvignilo nad obzorjem. Beata se je skkmila nad otroka in ga motrila. Potezo za potezo, črto za črto. — Da, to je Agnes. Gladila je njene temne lase. Agnes. Previdno je položfta glavo sneoe v svoje naročje. Tako je čakala. Ko je sonce jelo močneje greti, so se dvignile trepalnice mlade ciganke. Beata je videla dvoje velikih, modrih oči. Kleče je držala med rokami njeno glavo. Otrokove oči so se zopet zaprle> Spala je naprej... In zopet je Beata čaikala. Smehljaja. Žar sonca je bil vedno močnejši. Tedaj se otrok drugič prebudi. Odprl je oči iti pogledal Beato. Na dnu pogleda je vzplamtel skrivnosten sij... strmenje... smehljaj... Dih s trudnih ustnic: »Mati!« čisto tiho je sedela Beata in prisluškovala. Kakor človek, ki posluša pravljico, je šepetala: »Reci... to... še... enkrat...« In oglasilo se je še enkrat kakor s harfe: »Mati!« — Pogled otroka je blodil okrog. Vpra* šujoče je zrla Beato — toda ustir.ee so ostale zaprte. Beata je čakala, toda ni se upala vprašati. Neizmeren strah se je prebudil v njej. Da bi še enkrat ne izgubila... Tudi deklica je plaho merila ženo. je nosila raztrgano obleko. Ni vedela ali sanja, ali bedi. »Lačna sem!« je dejala nenadoma otroško. »Pridi!« Beata se dvigne, »Tu ti ne moreni nič dati.« (Dalje.) Novice Pomanjkanje učilnic za ljudske in srednje šole Razprava banskega sveta o slovenskih prosvetnih rasmerah Včeraj dopoldne je banski svet nadaljeval preračunsko sejo z razpravo o preračunu prosvetnega oddelka. Daljši eks-Poze je imel načelnik tega oddelka g. Lovro Sušnik, ki je orisal položaj našega šolstva v Sloveniji. Koncem leta 1940 je bilo v dravski banovini 875 ljudskih šol, 61 otroških vrtcev in 22 zavetišč. Ljudske šole imajo 4112 oddelkov. Za naše šolstvo je bilo lani potrebnih teljstva na slovenskih meščanskih šolah je ob koncu leta znašalo 319. Na srednjih šolah, ki jih je v Sloveniji 20, je 13.820 dijakov in dijakinj ter 521 profesorjev in strokovnih učiteljev. Vseh oddelkov je 327. Srednješolstvo občutno trpi na pomanjkanju učilnic, saj jih manjka za 102 oddelka. Nujno sta potrebni srednješolski poslopji v Murski Soboti in v Celju. Uči- 3866 učiteljev, ki so poučevali 183.182 teljišč je 5 z 29 oddelki in 910 gojenci otrok. V banovini je sicer skupno 4384 učiteljev, vendar jih je 500 dodeljenih k drugim opravilom. V šolah še vedno manjka okoli 250 učnih moči. Premestitev po prošnji je bilo v učiteljskih vrstah lani 366, po potrebi pa 52. V Sloveniji je tudi 40 šolskih nadzornikov, 13 šolskih referentov in 23 šolskih tajnikov. Še vedno je v Sloveniji občutno pomanjkanje učilnic in učil. Sicer smo lani pridobili 54 novih učilnic, vendar pa še Potrebujemo najmanj 1300 šolskih razredov. V Sloveniji je sedaj 875 šolskih poslopij z 2990 učilnicami. Lani so dogradili 4 nove šole. Banovina je za te šole prispevala 1,135.000 din, za vzdrževanje ljudskih šol pa 182 milijona din, Meščansko šolstvo je v Sloveniji precej razvito, saj imamo 51 meščanskih šol s 313 oddelki in 10.817 učenci. Banovina prispeva k vzdrževanju letno pol milijona din. Število uči- ter gojenkami. Na državnih učiteljiščih je 38 profesorjev in 7 strokovnih učiteljev, na zasebnih pa 27. V gledališčih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju je bilo lani okoli 750 predstav. Prodali so 230.000 vstopnic. Poleg stalnih gledališč je delovalo v Sloveniji še 12 stalnih gledaliških odrov in 40 gledaliških odsekov, ki so skupno vprizorili okoli 2600 predstav. Lani je bilo v Sloveniji 240 koncertov, 450 akademij, 23 umetniških razstav, v 65 kinematografih pa 20.000 predstav z okoli 2.8 milijona gledalci. Javnih) šolskih in društvenih knjižnic je v Sloveniji 2800. Te so izposodile okoli pol drugi milijon knjig, največ slovenskih. Po obširnem in zanimivem načelnikovem poročilu je sledila razprava, za katero se je prijavilo 25 govornikov. Debata je bila opoldne prekinjena in se je popoldne nadaljevala do 20. zvečer. Aretacija zagrebških atentatorjev 16 OSEB ARETIRANIH — URADNO POROČILO ZAGREBŠKE POLICIJE O zadnjih terorističnih akcijah v Zagrebu je izdalo zagrebško policijsko ravnateljstvo naslednje uradno poročilo: »Ob zadnji podtaknjeni eksploziji v Zagrebu, Iliča 12, pri kateri je bila hudo prizadeta nedolžna žrtev, se je policiji posrečilo v dosedanji preiskavi nepobitno ugotoviti povzročitelje, in sicer ne samo tega zadnjega atentata, temveč tudi treh prejšnjih eksplozij leta 1940 pred Dver-cem, Apolo barom in kavarno Splendid, S tem v zvezi so zaprli teroristično skupino 16 oseb, ki so se pripravljali še na celo vrsto drugih hudih atentatov. Vse to z namenom, da bi s povzročanjem neredov izpodkopavali avtoriteto hrvatske banske oblasti in v bodočem razvoju dogodkov povečali propagando za daljno spremembo obstoječega zakonitega državnega reda. Preiskava se nadaljuje in bo oblast po končani preiskavi postopala proti krivcem po zakonskih določilih.« lavna varnost v Slovenili Stanje javne varnosti v lanskem letu se je v primerjavi z L 1939. do neke mere poslabšalo — znak razrvanih časov, v katerih živimo, število zločinstev in prestopkov se je povečalo za 815, prekrškov pa za 470 primerov. Od deliktov, ki služijo za oceno javne varnosti in občega moralnega stanja, je bilo prijavljenih 800 kaznivih dejanj zoper javni red in mir, 85 umorov in ubojev (istotoliko ko predlanskim), 18 detomorov (predlanskim 16), 785 težkih telesnih poškodb nasproti 724 v letu 1939. Zlonamernih požigov je bilo 143 (33 manj kot predlanskem), zločinov ponarejanja denarja pa 37 več, to je 135. Kaznivih dejanj zoper imovino je bilo 10.987, torej 1187 več kot leta 1939. Večina ubojev in telesnih (poškodb gre na rovaš alkohola. — Kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa je bilo lani zelo veliko, prijavljenih je bilo 16.013 če-stno-policijskih prekrškov, od teh je bila v 13.816 primerih izrečena sodba oziroma kazen. Prometnih nesreč se je pripetilo v lanskem letu okoli 390. (Iz poročila šefa upravnega oddelka ban. uprave^ dr. Bogataja v banovinskem svetu.) C eife Delo celjskega Rdečega križa Celjski Rdeči križ je imel sinoči letno zborovanje, katerega je vodil predsednik dr. Juro Krašovec. Poročal je^v uvodnih besedah o tihem delu, ki ga opravlja Rdeči križ ter prečital poslanico glavnega odbora RK v Beogradu. Glavni odbor je odlikoval z redom RK in z diplomo zdravnike primarija dr. R a i š p a , dr. Hočevarja, dr. Rebernika in dr. P o d p e č a n a v Celju/ dr. H e r m a-n a v Žalcu in dr. Laha v Št. Juriju. O podrobnem delu društva v minulem letu je poročala tajnica ga. Zupančičeva. Društvo šteje 267 članov. V preteklem letu so bili 4 bolničarski in 3 samarijan-ski tečaji. Za nakup blaga za zasilno bol- nišnico v Celju je društvo izdalo 20.000 din. Skladišče je urejeno v Zdravstvenem domu. Društvo je dajalo med drugim podpore raznim šolskim kuhinjam. Tajniško poročilo je omenjalo tudi delovanje podmladkov na celjskih šolah in organizacijo RK v občinah. Blagajnik g. J e r i n je poročal, da je bilo 82.924.06 din dohodkov in 44.099.56 din izdatkov. Skladiščnik dr. Hočevar je poročal o blagu v skladišču, ki je vredno okrog din 40.000. Na predlog revizorja g. ravn. Kralia je bila izrečena razrešnica. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Juro Hrašovcem na čelu. c Male oglase oddajte v upravi „Ve-černika“ v Celju, Prešernova ulica 3. Tam se sprejmejo tudi novi naročniki. c Ncsre&e. 20letni pos. sin Franc Arzenšek se je pri padcu močno poškodoval. — Dijak Franc Ilorjak iz Laškega si je pri padeii zlomil roko. prav tako si je pri padcu zlomil roko 11 letni sin rudarja rranc Salomon iz Trnovca pri Sv. Juriju pri Celju. c Zaradi tatvine lesa v Šmartnem ob Paki so bili pri okrožnem sodišču v Celju obsojeni Anton Mah na 4 mesece, Franc gostilniških prostorih Lendovšek), drugi pa v Zagradcu na Dolenjskem ob 15. v prostorih Alojzija Orla. Vabimo vse člane iz Rajhenburga in okolice, kakor tudi člane iz Zagradca, da se polnoštevilno udeleže svojih občnih zborov. Ljubljanska krajevna organizacija Legije pa bo podala obračun o svojem delu na V. občnem zboru, ki bo 1. marca ob 20. v restavracijskih prostorih »Pri Levu« na Gosposvetski cesti. Pridite kot stari borci, točno in zanesljivo! — Glavni odbor LKB — Ljubljana. o V Ljutomeru se je 19. L' m. pričel tridnevni tečaj za zadružne funkcionarje pod okriljem' glavne zadružne zveze v Ljubljani . o Krava skočila pod vlak. Kreveljnovt v Rajhenburgu so bili neprijetno presenečeni, ko so v sredo zjutraj videli, da je njihova kravica ponoči izginila iz hleva. Kmalu so ugotovili, da so neznani uzmo-viči kravo iz hleva odpeljali ponoči in se z njo napotiti proti Vidmu. Pri Švajgerjevem kamnolomu se jim je krava iztrgala iz rok in odbezljala po železniškem tiru proti Vidmu. Istočasno je pripeljal tovorni vlak ,ki jc Kreveljndvo kravo med Vidmom in Rajnenburgom povozil in tako razmesaril, da so posamezne kose mesa našli na Rožnem, 4 km oddaljeno od mosta nesreče. o V Litljlj in okolici sc jc pojavil med ljudskošolskimi otroki oslovski kašelj Več otrok je resno obolelo. o V Kamniku je bil odlikovan s srebrno kolajno Rdečega križa g. Polde Lampič . o Tisočak je padel v vodo nekemu živinskemu mešelarju v Brežicah. Veter mu ga je iztrgal iz rok in ga odnesel v Savo, tako da je tisočak v pravem smislu besede splaval po vodi. o V Rogaški Slatini je imel Rdeči kri/, občni zbor, ki jc pokazal veliko človekoljubno delo požrtvovalnih domačinov. Za novega predsednika jc bil^ izvoljen zdraviliški ravnatelj g. Ivan Gračner. o V Mežici je bil odlikovan ravnatelj tamkajšnje meščanske šole g. Joško Her-gouth z redom sv. Save 4. stop. * Lf ubllana a Nadomestek za pravi poper je dobiti zdaj v ljubljanskih trgovinah. Prodaja tega zdravju neškodljivega poprovega nadomestka je dovoljena, vendar pa mora Mah na 3 mesece in 10 dni, Franc Puston- j biti ia umetni poper jasno označen kot šek pa na 4 mesece zapora. ! nadomestek. Seveda pa mora biti tudi -------------------------- I vsaj polovico cenejši od dragega pravega PRIREDITEV ZA »ZIMSKO POMOČ« PRI lWra- Trgovec, ki bi poprov nadomestek SV. MARJETI OB PESNICI ! stro^^Lzno^m'1 popeiv bo "tt pnjaV“ pripravlja agilna marješka sokolska četa! a Na dodatne krušne karte za bolnike 'to nedeljo 23. t. m. ob pol 15. popoldne 1 lx)do na, sladkorni bolezni bolni lahko v .. , , , .. .r n;nni>sln hi'l<> mnltp. dobili tudi ul'anilinov v soli z nagovorom, deklamacijami, pev-sko-rajalnim nastopom »Natakarček« ter z veseloigro »ženska volivna pravica«, ki bo izzvala salve smeha. Nato bo v gostilniških prostorih Krambergerja pustna ZBOROVANJE »AEROKLUBA« Mestni odbor »Aerokluba« v Celju je imel svojo redno skupščino. Vodil jo je agilni predsednik poveljnik 39. pp. polkovnik g. T o m a š e v i č. Pred tremi meseci na izrednem občnem zboru izvo- j Ijena uprava je v kratki dobi mnogo sto-J podal poročilo o delu jadralne skupine g. M e j a v š e k. V prvih spomladanskih dneh bo za šolanje pripravljenih troje jadralnih leta!. Avto in šlepne naprave ter vsi ostali pripomočki za letenje so v brezhibnem stanju. c Bratovska s^dacfniea v Celju oddaja rila. Društvo je oživelo, izvršen je bil dodatne karte za delavce pri težkem delu delovni načrt, podvzela se je nabiralna samo tistim, ki so pri njej prijavljeni akcija, izvršena je bila reorganizacija1 Celjski zasebni nameščene! so imeli v, .... . sinoči v hotelu „Evropa“ dobro obiskano članstva, pripravilo se je vse za ustano- širšo sej0) na ka,’’ri je‘poročal preds. nam. vitev poverjeništev v bližnjih krajih odseka pri Delavski zbornici inž. Košir o Predsednik je v svojem govoru poudaril novi akciji za dosego uredbe, o draginjskih i/rednn vM/nrvst v doklfldtin v n«i&i linnovini. I")a bo Hunsko izredno važnost letalstva v sedanjem ya uko urcdbo lahlft) izda!ai jc času ter velik pomen vzgajanja mladine trebno nad polovico podpisov zasebnih za letalstvo. Mestni odbor mora dokon- nameščencev. Sedaj manjka še 1000 pod-čno izvršiti gradnjo aparata, ki je v delu pl*°v. Celjski nameščenci so irokazali vc nadalje gradnjo 1 drsača tipa »Vrabec« in 1 šolsko letalo. Izvesti tnbra popolno reorganizacijo jadralne skupine in pritegniti k njej čim več sodelavcev. V to svrho je nujno potrebno šolanje jadralnih letalcev. Dokončno se mora urediti aerodrom Po možnosti bo uprava priredila velik letalski dan. Izvoljen je bil dose- dan.ii odbor s predsednikom g. polkovnikom Tomaševičetn na čelu. H koncu je! pianista dirigenta tir. Danila Švar namesto bele moke dobili tudi' grahamov kruh ali moko, ker jim bela krušna moka škoduje. Ker je pa grahamov kruli ka škoduje. Ker je pa grahamov kruh kot specialiteta jrrecej drag, saj ga nekateri smatrajo za luksuzno pecivo, moramo gospodinje poučiti ,kako lahko same zame-zabava z godbo, petjem in plesom, čisti sijo in spečejo tak kruh, ki ga smejo jesti dobiček je namenjen za zimsko pomoč diabetiki ali bolni za sladkorno boleznijo, našim revnim ob meji. Dolžnost vseh za- | l»*»»o *dra.v •}? P.a Z!l 1iu,di’ ,ki frP>J® na . 1 . * . . . slabi prebavi. Grahamov kruh je pečen vednih rodoljubov iz domačega kraja, iz ■ -xz pšenične moke. Ce daste v mlin 100 kg Maribora in okolice je, da z mnogošte- pšenice, dobite za grahamov kruh 85 kg vilnim obiskom podprejo to plemenito člo- moke .Torej grahamov kruh je pečen iz vekoljubno akcijo naše obmejne sokolske P“c čete. Avtobus iz Maribora, glavni kolo- j-0 spečete tudi, če vzamete l kg sedaj dvor, vozi ob pol 14., vrača pa se ob 20. predpisane pšenične krušne moke in 1 kg _ ržene moke ter tej zmesi primešate še 30 dkg ali nekoliko več otrobov. Iz te mešanice boste dobili 3 kg težko štruco prav dobrega in okusnega kruha, ki se dolgo drži ter je zdravju in prebavi zelo koristen. PJU? p Dramsko društvo v Ptuju. Ponovitev ,.Veselega večera" bo v petek, 21. t. m., ob 20. uri. p Na Hajdini uprizori v društvenem domu Bralno društvo iz Podvine na pust- no nedeljo ob 15. igro „KrivoprisežmK". ® ■ J ’®** p Narodna či*alnic* v Ptuju priredi na * KINO SLOGA. Tel. št. 27-30. Veliki pustno soboto, 22. t. m., ob pol 20. dru-1 pevski kolorirani film „Zaljubljenca" z Jea-žabni večer v Narodnem domu v korist netto Mac Donaldovo in Eddvjem Nelso-ljudske knjižnice. j nom. ! * KINO MATICA. Tel. št. 22-41. Danes IZ LEGIJE KOROŠKIH BORCEV | premiera duhovite satirične komedije „BoI- V nedeljo, 23. t. m. bosta dva občna zbora krajevnih organizacij naše legije, | jcfilm \?cirkus“ ' ž Ljubi/ Orlovo. U(Daneš in sicer prvi v Rajhenburgu ob 9. dop. (v | zadnjikrat). SloverijgraSki paberki pisov. celjski nameščenci so po. iiko razumevanje in obljubili vsi sodelovati, da bodo ti podpisi čimprej zbrani. Cim bodo podpisi zbrani, bo nova uredba o draginjskih dokladah izdana, s tem pa so nameščenci dosegli tudi delno kolektivno pogodbo. c. Italelni večer, ki bo drevi ob 20. v Mestnem gledališču, bo nudil globok umetniški užitek, za kar nam jamči bogat spored ter imena izvajalcev priznanih umetnikov “,'anov ljubljanske opere ple j salcev Krn e Moharjofc in Borisa Pilata ter Odjuga in spomladanske sapice bude tudi naše mestece. Po bučnih silvestrovanjih, bllanciranjih in smukah tičimo že v predpustu. Na pustno soboto jma sokolska mladina zaključno plesno v^jo, na pustno nedeljo se bodo veselili obrtniki v veliki sokolski dvorani, na pustni torek pa zaključi tradicionalni Kurent veseli predpustni čas. Letos je izšla 19. številka presnetega »Kurenta«. Poznamo pa tudi resnejše zadeve. Predavanja se vrste skoro vsak teden. Zelo zanimiva so bila ona iz zgodovine našega mesteca, ki jo g. duh. svetnik Soklič tako dobro pozna. V Sokolskem domu nam je pa g. Viktor Pirnat v besedi in sHVi pokazal Sredozemski bazen. Inž. Sodja je predaval o tisku. Omeniti moramo še naš sokolski oder. Lutke zabavajo mlade. Letos izvajajo lepo zamisel: prirejati za otroke okoliških šol pravljične lutkovne predstave. Odraslim pa je priredil dramat. odsek le eno veseloigro: »Peg, srček moj«, v kateri se je v naslovni vlogi imenitno odrezala ga. Zdenka Stane. Pozabiti ne sinemo naših knjižnic, či-tajo precej, želimo si še več novih knjig, posebno mladina pogreša popolne mladinske knjižnice in morda tudi drugega razvedrila: pevski zbor, orkesterček, tabo-renje in podobno. Zanimivost/ Vihar nad Španijo in Portugalsko Podrobnosti o strahoviti vremenski katastrofi, ki je opustošila severno Španijo in Portugalsko Kot smo že poročali sta te dni Španija in Portugalska doživeli strahovito vremensko katastrofo, ki je v obeli državah napravila nepopisno škodo, čez severno polovico Pirinej-skega polotoka je namreč zdivjalo tako neurje, da enakega ne pomnijo že nekaj stoletij. V noči od sobote na nedeljo je nastal vihar, ki je divjal čez Španijo in Portugalsko s hitrostjo do 160 km na uro. Podivjani zračni element je povzročil v nekaterih pokrajinah obeh držav pravo opustošenje. Dodatno k prvim poročilom je bilo mogoče izvedeti še naslednje podrobnosti. NA PORTUGALSKEM Lisabona, glavno mesto Portugalske, se je prebudila v nedeljo zjutraj vsa opustošena, hrez plina, elektrike, telefona in brzojava, brez vlakov in tramvajev. V luko ni prišel niti najmanjši brod. Po ulicah in parkih so križem ležala iztrgana drevesa, kandelabri in nosilci telefonskih žic. Nekatere ulice so bile dobesedno zabarikadirane z najrazličnejšim materialom, ki ga je z vseh strani nanosil in zgnetel vihar. Železniški promet je bil popolnoma ustavljen. Več izletniških vlakov je obstalo na zavarovanih mestih, ker so sc bali, da bi jih sicer vihar na odprtih progah ne prevrnil. Trume preplašenih potnikov so zatrpale kolodvore in čuvajnice, da je osobje jedva moglo vzdrževati najnujnejši red. Vihar je ponekod divjal z brzino do 160 km na mo. V vrtincih je grabil drevje, strehe, manjša poslopja, jih dvigal, vrtinčil in s truščem metal ob tla. O luki je vihar odtrgal angleški hidroavion ter ga potopil. Močno je bila poškodovana lisbonska radijska postaja. Doslej vseh človeških žrtev še niso ugotovili. V Lisboni je v viharju izgubilo življenje 106 ljudi. Meteorološki zavod v Lisboni ugotavlja, da na Portugalskem že več stoletij ni bil zabeležen tako katastrofalen pojav v atmosferi. Te dni na Portugalskem na tisoče delavcev marljivo popravlja električne, telefonske in plinske vode ter odstranjujejo uničen material. Vihar, ki jc tako katastrofalno opustoši! Portugalsko, je napravil veliko škodo tudi na otoku Maderi. Trenutno cenijo skupno škodo na okoli 200 milijonov dinarjev. Vlada je mobilizirala vse vojne telegrafiste rezervnega letnika 1939, ki bodo po državi popravili potrgane in uničene telefonske in električne vode in ostale javne naprave. . V ŠPANIJI V istem času kot nad Portugalsko je divjal Bilbao ANDOkRA S PA N JO ;MADR1D valenc ija A L vihar tudi nad severnim delom Španije, zlasti v predelu okoli Biskajskega zaliva. V nizu opustošenj je zadela največja katastrofa špansko mesto Santander, v katerem jc po čudnem naključju izbruhnil ogromen požar, ki jc uničil cele mestne predele. Vihar je namreč raztrgal električni vod visoke napetosti, konec žice je padel na petrolejski tank drž. monopolskega društva Camps. V hipu je nastal požar, ki jc zajel velika skladišča petroleja, raznih olj in celo nekaj tankov bencina ki so se razleteli z ogromni truščem. Odtod se je požar bliskovito razširil na več ulic ter zajel nato cele mestne predele. Vihar je raznašal iskre ter še bolj razpihaval ogenj. Mesto je bilo podobno kotlu žareče in kadeče se lave. V nekaj urah je požar do tal uničil nad 200 hiš in palač, delno poškodovanih pa je nekaj tisoč, stavb. Agencija Havas celo zatrjuje, da ‘je požar prav za prav načel celo mesto. Upepeljena je bila znamenita *santanderska katedrala, poleg nje pa so uničene še štiri druge cerkve. Pogorela je palača finančne uprave, carinarnica, okrožni zavarovalni urad, več velikih trgovskih palač ter na stotine stanovanjskih blokov in hiš. V trgovski četrti je uničenih okoli 10 ulic, ki so dobesedno pogorele. Okoli 30.000 ljudi je ostalo v nekaj urah brez strehe. Požar je tudi zahteval nekaj človeških žrtev, ogromno pa je število ranjencev. Po dveh dneh napornega dela jc uspelo požar pogasiti ter rešiti vsaj -nekatere ulice pred katastrofo. Vlada jc poslala v skoraj do tal zgorelo mesto več polkov vojaštva, ki nemudoma popravlja škodo ter vsaj zasilno urejuje prometna pota. MESTO SANTANDER Santander je glavno mesto istoimenske pokrajine v severni Španiji ob Biskajskem zali- vu. Leži ob vznožju dolge verige holmov, obdan z dvema rekama, ki se izlivata v Atlantski ocean. Mesto ima varno in globoko .u-ko. v kateri morejo pristati tudi najvecji parniki. Z okolico šteje 83.000 prebivalcev. Mesto leži v izredno ugodnem podnebju. Zna'1 in slovita so njegova kopališča z divmn plažami ob Sardineru. Mesto samo se o v gornje (staro) in dolnje (moderno), mi lepo obalo in krasna sprehajališča in para.. Med znamenitimi stavbami je posebno lep gotska katedrala z romansko kripto z 13 st -ietja. Med ostalimi lepimi stavbami omeniti stari grad ter muzej z bogatinu zbirkami. V mestu je nekoliko srednjih sol (Slikarska, pomorska, trgovska itd.), moderno gledališče, velika arena za bikoborbe, rlaz, je s tramvajem zvezana z mestom. Industrij, (tobak, papir, parni mlini, pivovarne, siaa-korna tovarna, livarna, ladjedelnica) je_ precej razvita ter zaposluje več desettisoc d * Iavcev. V mestu je sedež guvernerja in številnih tujih konzulatov. Sedanja katastrofa je bila že druga, ki j je mesto doživelo. Prva se je primerila, . 3. nov. 1893 eksplozija na parniku »Maclu- ko je Levi kot kvartopirski kibici — Toda, Marija, ali ne morete pogrniti na stol kos starega časopisa?! — Gospa, ni potrebno, tudi brez tega dosežem! NAPETO KVARTANJE Neki italijanski potujoči cirkus se je te dni ustavil v Mod g ni ter razprostrl svoje šotore. Med senzacionalnimi točkami programa je posebno užgala kvartopirska partija v levji kletki. AAladi grafik Piero Francia se je ponudil, da odigra s kro-titeljcm partijo kart v zaprti levji kletki v navzočnosti treh levov. V kletki so postavili mizo, za katero jc sedel Piero s krotiiei-jem. Ko sta pričela metati karte, so ju obkrožili vsi trije levi ter pazljivo zasledovali igro, zlasti pa so ovohavali neznanega Pjera. Odigrala sta tri partije, vse tri je dobil krotitelj. Nato pa sta v družbi levov izpila še steklenico črnega vina. čez pol ure jc pogumni grafik zapustil kletko ob navdušujočem priznanju številne publike. Po razburljivi kvartopirski partiji je štjri tegobe. — No, ali ste bili pri nas zadovoljni? — je vprašal hotelir gosta, ki jc zapuščal hotel. — Ne bi mogel reči, — pravi gost, — soba bi bila lahko večja* račun manjši, vino starejše, sobarica pa mlajša! V LEVJI KLETKI Piero izjavil, da jc vse tri partije izgubil le radi tega, ker so kibicirali tako nenavadni kibici. Že pri prvi partiji je čutil, da ni več popolnoma priseben. Neprestano je moral gledati v karte in obenem v oči levom. Kvartopirska zbranost ga je v drugi partiji povsem zapustila, posta! je nervozen, da so mu roke kar drhtele. Zato ni prav nič čudnega, če je vse tri partije izgubil. ehaco« v pristanišču povzročila ogromen požar, ki je tudi takrat uničili velik del mesta Zasneženo albansko letališče - L’ "v"“ Zdravniška praksa. — Mama, zdravnik Zdravnikovič mi je odkril svojo ljubezen! —• Ali ima prakso? — Mislim, da jo ima, mama. T-ako lepo in prisrčno je to storil! EJO: Gospodarji To besedo slišimo danes prav pogosto. Prešla je že lufcorckoč v ljudsko govori-* eo. Vsak čas se pojavi kdo, ki pravi, da je gospodar položaja, če je to tudi dejansko, je seveda drugo vprašanje. Zakaj položaji inmjo — kakor uči izkušnja — to lastnost, da se kaj radi spreminjajo, i časi tako na liilro, da so gospodarji še lu, položaja pa že zdavnaj ni več. Zlasli v politiki se to rado dogaja. Pa ludi sicer in sploh. Za Afriko na primer smo šele pred nedavnim slišali .slovesna oznanjevanja, da so ti in ti zamorci tam gospodarji položaja in da bodo ludi ostali, kar za pribito. Danes pa vidimo... Pa kaj bi so ozirali po tujih zgledih, saj imamo domačih na razpolago "nič. koliko. Vprašali se pa moramo najprej, kaj se pravi to; bili „gospodar položaja'. Tu ne smemo zamenjavati pojmov. Le jc kdo gospodar hiše, ni hkratu tudi že gospodar (»oložuja. To ni eno in isto. Dandanes je tako, da je nekdo lahko gospodar ludi več hiš, s tem pa ni še gospodar položaja Nikakor. Saj vemo. kako je s položajem, la ima svoje muhe. Kadar se zdi najbolj siguren, takrat sc najrajši preobrne. In sploh je. s jKiložajem tako kakor s smrtjo: Ne veš ne dneva ne ure... Pa vzemimo rajši kak majhen domač primer. Poznam moža, ki vem o njem, da je en gospodar v hiši. Absolutno in nesporno, loda gospodar položaja, to pa je. njegova žena. Kajti ona ima svojega moža popolnoma v rokah, on pleše, kakor ona žvrgoli. Morda kdo poreče, la primerjava ni dobra No, pa vzemimo kaj drugega 'Dnu na v asi ponosil ) stopica oh plotu mae d; Nese v gobcu miš. Da je mucek lu gospo dar položaja, o tem ni spora. A že pridrvi po cesti velik pes., popade mačka in ga stresa, da je joj. Zdaj je gospodar položaja pes — dokler mu ne prileti v rebra debel krepelce, zalučan od krepke kmečke pesti. Maček je pobegnil, pes se milo tuleč vleče stran, in gospodar položaja je krnel. Zdaj pa nastopi gospod’, lastnik psu. In hud prepir se vname: žaljivke. padajo ko toča, žuga palica, žuga pest — kdo je tu gospodar položaja, ostane neodločeno, da pa bo v lej aferi nazadnje gospodar položaja sodnik, lo je gotovo. Tako se menjavajo položaji. Se jc pred leti dogodilo, da je v neki tekstilni tovarni izbruhnil štrajk Delavci so zasedli tovarno, gospod direktor ni mogel niti v svojo pisarno. Ko je šla čez dvorišče gospa direktorjeva, so letele nanjo zbadljivke, in ko je protestirala, ji je kolovodja smeje dejal:' ,,Kaj hočete, zdaj smo mi gospodarji 'položaja1'. Potlej so se pa delavci in tovorna pobotali, vse jc bilo spel dobro, lo kolovodja lu jr pa zletel na cesto in ji' menda še danes na cesti, bivši gospodar položaja No, gospoda moja, kakor rečeno: late reč, ki so ji pravi, bili gospodar polo- žaja, jc tako negotova kakor jr vreme. Danes jie veš, kakšno bo jutri. In ni kaz.no, se nanj zanašati. Imajo pa položaji še lo čudno lastnost, -ri Kovačič, Gosposvetska ul. 31. 23014-23 do 30 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din GENERATOR za osebni avtomobil, najnovejši model, prodamo. Na željo jamo načrte proti majhni odškodnini- Priložite znamko za odgovor Ponudbe pod »Generator« na upravo' »Večernika«, Ljubljana. 22824-14 Svfca — Jugoslavija 13:0 Včeraj se je pričel v Garmisch-Parten- mune, proti katerim so naši izgubili v Buka-kirchnu mednarodni hokejski turnir na ledu, rešti, s 17:0, pridemo do zaključka, da tudi v katerem sodeluje devet državnih reprezen- hokejski šport pri nas polagoma napreduje, tanc, razen Jugoslovanov so zastopani Nem- Najboljši Jugoslovan je bil vratar Rihar, ci, Švicarji, Madžari, Švedi, Slovaki, Romuni, Včeraj sta bili odigrani še dve tekmi: Italijani ter Holandci, za katere igra reprezen- Švedi so porazili Romune s 6:0, Nemci pa tanca Amsterdama. Tekmujoča moštva so Slovake s 3:2 (1:0, 0:0, 1:3). Zadnja igra je razdeljena v tri skupine, z našimi hokejisti so bila posebno dramatična, Slovaki so vodili še v isti skupini še Švicarji in Holandci. 7 in pol minute pred koncem, nato pa so do- Otvoritvena igra je bila med našo in švi- segli Nemci dva zgoditka zaporedoma, carsko hokejsko reprezentanco. Za Jugoslo- Danes se turnir nadaljuje z igrami Jugosla-vane so nastopili Rihar, Žitnik, Pogačnik, Sti- vija — Holandska, Madžarska — Slovaška in petič, Pavletič, Gregorič, Eržen, Aljančič, Mor Italija — švedska. bacher, dr. Gogala. Tekmi je prisostvovalo ---------------------------- " ****.... okoli 2500 gledalcev. s. Ruski športni forumi nameravajo po ve- Jugoslovani so bili ves čas igre več ali manj steli iz Moskve zopet vpostaviti mednarodne v obrambi ter so podlegli z rezultatom 13:0 športne stike. Predvidoma bi ruski smučarji (3:0, 6:0, 4:0). Ako upoštevamo, da so Švi- že sodelovali na prihodnjem FIS-inem prven-carji 1. 1939 premagali našo reprezentanco stvu. Zaradi tega bodo povabljeni smuški kar s 23:0 in da so pred kratkim porazili Ro- učitelji iz tujine kot vodje smuških tečajev. SCHMEiPER in sinova lurčičevs J ZAGPEB. NIKOUČeVAlO do 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din Še par tisoč ročno izdelane novo ZIDNE OPEKE ugodno prodam. Vprašati pri Korošec, »EFKA« mizarstvo, Maribor, Frančiškanska 12. 23031-15 Nogavice traine p« »Nlmala« kopali i .. MALE OGLASE za sobotno-nedeljško številko „Večernika" žimprej v tednu, najkasneje do / AH >MIMELA< V / f' preprečuje \ J l spuščanj« K/ i petelj (zank) / 1 Din 30'- »NIMELA« SflMOPRODAJA CELIC, poitnl predal 2 ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. Dobi se v drogerijah in trgovinah lasni oddelek. '1 b s Mn it., •: 4 4