PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	n rt i •
Abb. postale 1 gruppo	" i j P D ti "U IlF
Leto XXIX. Št. 291 (8693)
TRST, četrtek, 13. decembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v liskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA SEJI POSLANSKE KOMISIJE ZA ŠOLSTVO
Dokončno odobren zakon o slovenski šoli v Italiji
Zakon Belci-Škerk bo stopil v veljavo po objavi v Uradnem listu - Poslanec Skerk je med razpravo opozoril na številne nerešene probleme slovenske narodnostne manjšine
Ob odobritvi dopolnilnega zakona o slovenskem šolstvu
Poslanska komisija za šolstvo je včeraj na zakonodajni ravni odobrila združeno besedilo zakonskih osnutkov, ki sta ju predložila poslanec Corrado Belci (KD) in poslanec Albin Škerk (KPI), za ureditev slovenskega šolstva v Italiji. Zakon bo stopil v veljavo dan po objavi v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale), ker ga je že odobrila, na zakonodajni ravni, tudi pristojna senatna komisija na svoji seji 10. oktobra 1973, Za konkretno izvajanje zakona pa bodo potrebni še zadevni dekreti in odločbe, brez katerih ostane zakon neučinkovit kos papirja. Glede tega imamo, žal, že dovolj grenkih izkušenj, zlasti pri u-veljavljanju osnovnega zakona o slovenskem šolstvu v Italiji (št. 1012 z dne 19.7.1961 — U-radni list z dne 9.10.1971), ki ga sedanji zakon izpopolnjuje in dopolnjuje.
Dokončno odobritev zakona Belci - Skerk bo naša narodnostna skupnost z zadovoljstvom, vendar kritično, vzela na znanje kot korak naprej na dolgi poti k priznanju in uveljavljanju pravic, ki nam jih zagotavljajo italijanska u-stava, mednarodni sporazumi in obveznosti' demokratičnih političnih sil, pravic, ki smo si jih priborili s trdim, dolgim in krvavim bojem, ter velikimi žrtvami, proti fašizmu in nacizmu. Zato tudi ob tej priliki ponovno poudarjamo zahtevo, da italijanski parlament čimprei odobri zakon o globalni zaščiti pravic Slovencev v Italiji. Primer zakona Belci - Skerk, dolga pot do njegove odobritve, pa nam potrjuje jalovost politike «postopnega reševanja naših problemov».
Po govoru poslanca Albina Škerka na včerajšnji seji poslanske komisije in izjavah SKGZ, Sindikata slovenske šole in tajništev strank, ki jih objavljamo na drugem mestu, ni potrebno, da se spuščamo na tem mestu v kritično analizo zakona, ki po dolgih letih sicer rešuje nekatere važne probleme naših šolnikov in šolstva, druga važna vprašanja pa še vedno pušča ob strani. Med temi je vsekakor najvažnejše, do sedaj še vedno zanikana, pravica slovenskih o-trok v Beneški Sloveniji do pouka v svojem materinem jeziku.
Zakon Belci - škerk je po vrstnem redu tretji zakon, ki ga je odobril italijanski parlament po zadnji vojni in ki se nanaša na Slovence v Italiji (osnovni zakon o slovenskem šolstvu, zakon o slovenskih imenih in zdaj zakon Belci - škerk). Do odobritve dopolnilnega zakona o slovenskem šolstvu je prišlo torej po več ko 12 letih od odobritve osnovnega zakona, od predložitve prvih zakonskih osnutkov do dokončne odobritve sedanjega zakona pa smo morali čakati več kot pet let. Prvi zakonski osnutek o dopolnitvi osnovnega zakona so predložili poslanci Belci, Marocco in Bressani (KD) 17. oktobra 1968, 19. novembra 1968 pa so predložili zakonski osnutek poslanci Albin Škerk, Levi Arian Giorgina, Lizzerò, S Caini in Fasoli (KPI). Zakon je šel po vodi zaradi zavlačevanja in politične krize, ki je dovedla do novih parlamentarnih volitev. Zato so ponovno predložili zakonski osnutek poslanci Belci, Marocco in Bressani (KD) 2. avgusta 1972, poslanci Albin Škerk, Raicich, Lizzerò, Meni-chino, Tedeschi in Giannanto-ni pa 26. oktobra 1972.
Poslanska zbornica je združeno besedilo zakonskih osnutkov odobrila z glasovi poslancev vseh strank ustavnega loka 8. marca 1973, senatna komisija za šolstvo pa je z malenkostnimi spremembami o-dobrila zakonski osnutek na zakonodajni ravni 10. oktobra 1973. Zaradi omenjenih sprememb je moral zakonski osnutek spet romati v poslansko zbornico in tako ga je pristojna poslanska komisija odobrila včeraj na zakonodajni ravni.
ALBIN BUBNIČ
RIM, 12. — Poslanska komisija za šolstvo je danes dopoldne razpravljala na zakonodajni ravni in z absolutno večino glasov odobrila (proti je glasoval le predstavnik neofašistične stranke MSI) zakon, s katerim se dopolnjuje sonovni zakon o slovenskem šolstvu v Italiji ter se ustanovijo v tržaški in v goriški ookrajini šolski nad-zorništvi, didaktična ravnateljstva ter deželna komisiia za slovenske šole v deželi Furlaniji - Jul.jski krajini. Zadevna zakonska osnutka sta v prejšnji in v sedanji mandatni
nost z izključno podporo svojih članov, še vedno niso priznane jugoslovanske diplome italijanskim državljanom, ki pripadajo slovenski narodnostni manjšini. Ti in drugi problemi slovenske šole, ki jih ne bom citiral1, še vedno čakajo na rešitev. Isto velja za vse ostale probleme, ki zadevajo globalnost pravic, za dosego katerih se bori vsa slovenska skupnost s podporo italijanskega delavskega gibanja.
dobi predložila skupaj z nekaterimi drugimi poslanci svojih strank poslanec Corrado Belci (KD) in poslanec Albin Škerk (KPI). Novi zakon bo stopil v veljavo ob objavi v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale), ker ga je že odobrila na zakonodajni ravni tudi pristojna komisija senata.
0 združenih zakonskih osnutkih je na današnji seji poročal sam predsednik omenjene komisije poslanec Ballardini (PSI), ki je podčrtal pomen tega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji in priporočil vsem članom komisije, naj ga čimprej odobrijo. Nato je imel kratek govor poslanec Albin Škerk, ki se je vztrajno zavzemal za izpopolnitev in odobritev zakona o slovenskem šolstvu v Italiji.
Poslanec Albin škerk je dejal:
«Komunistična skupina, ki je občutljiva za zakonite zahteve slovenske narodnostne manjšine Furlanije - Julijske krajine, pripisuje zakonu, ki ga bomo končno odobrili, veliko važnost. Skoraj pet let je minilo, odkar smo začeli predolgi boj, da bi pršli do tega svečanega trenutka, ko se rojeva zakon o slovenski šoli v Italiji. Želim poudariti, da gre za zakon, ki je sicer še vedno zelo pomanjkljiv, vendar pomeni korak naprej na poti demokratizacije šole te nacionalne manjšine. Njegova vsebina, čeprav nepopolna, je vseeno pozitivna, ker vsaj delno rešuje ekonomski in juridični problem številnih šolnikov, ki se že leta borijo v težavnih ekonomskih pogojih za priznanje svojih pravic. Zakon tudi v dobršni meri rešuje probleme financiranja stroškov za pripravo, prevajanje in tiskanje učbenikov. Poseben politični pomen ima člen 9., ki predvideva ustanovitev demokratično izvoljene in zato reprezentativne komisije, ki jo bo moral deželni šolski skrbnik konzultirati in — upamo — tudi poslušati, glede vse problematike slovenske šole.
Glede slovenskega šolstva, kot sem že omenil, bo treba še marsikaj storiti, zaradi česar upamo, da bomo v bližnji bodočnosti nadaljevali po poti, na katero smo danes stopili. Obstaja en del slovenske narodnostne manjšine, namreč tisti, ki živi v videmski pokrajini, ki ne more še pošiljati svojih otrok v šolo v materinem jeziku. V Trstu, in prav tako v Gorici ,še ni slovenske šole tehnično - industrijske usmeritve, še vedno ni bila publi-cizirana slovenska glasbena šola «Glasbena matica», ki že desetletja razvija intenzivno kulturno dejav-
tmiimimiiiMitiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiMiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiii
V SOBOTO, 22. T. M., V LIPICI
TISKOVNA KONFERENCA MINISTROV GIOLITTIJA, COLOMBA IN LA MALFE
Spremenjen način gospodarskega razvoja Vlada bo dala prednost socialni potrošnji
Ministri so poudarili važnost enotnega stališča, ki je prišlo do izraza na sestanku na vrhu
RIM, 12. — Proračunski minister Giolitti, zakladni minister La Malfa in finančni minister Colombo so imeli danes tiskovno konferenco, na kateri so obrazložiti dokument, ki so ga sprejeli včeraj na sestanku med najvišjimi predstavniki vlade in štirih strank levosredinske koalicije.
Dokument, ki je bil včeraj sprejet, napoveduje sestavo širšega gospodarsko - socialnega programa, ki bo vseboval popolno spremembo, vsaj tako zagotavljajo predstavniki vlade, dosedanje potrošnje, ki je temeljila na zasebni potrošnji in bo morala v prihodnosti temeljiti predvsem na socialni potrošnji.
Proračunski minister Giolitti je najprej poudaril, da je bil sestanek na vrhu zelo važen in koristen. Dejal je, da je zelo važno, da je bil dokument, ki so ga odobrili na sestanku, soglasno sestavljen in da so se z njim popolnoma striniali vsi trije finančni ministri. Giolitti je dejal, da odobreni dokument vsebuje osnovno vprašanje, se pravi potrebo, da se sprejmejo ukreni za omilitev energetske krize, ki
grozi, da spravi v popolno krizo celotni italijanski gospodarski ustroj, obenem pa dokument vsebuje prednostne predloge za socialne naložbe, in sicer javne prevoze, šolske gradnje, bolnišnice, ljudska in ekonomska stanovanja, jedrske centrale in kmetijstvo. Te naložbe, je poudaril Giolitti, popolnoma spreminjajo dosedanji način razvoja, ki je slonel na zasebni potrošnji in ga usmerjalo na socialno potrošnjo.
Tudi finančni minister Colombo je najprej poudaril važnost enotnih stališč vseh treh finančnih ministrov. Ugotovil pa je, da se je še v preteklih dneh zdelo, da sta razvoj in boj proti inflaciji protislovna pojma, če bi bilo to res, je dejal Colombo,
bi morali izbrati med obnovitvijo gospodarskega razvoja in inflacijo, ali
iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiin
NA VČERAJŠNJI SEJI POSLANSKE ZBORNICE
Neuradno napovedane spremembe vladnih ukrepov o varčevanju
Podtajnik Cenarle napovedal med drugim ukinitev prepovedi zasebnega prometa za božič in novo leto - Pojasnilo vlade: dokončnih sklepov k ni
RIM, 12. — Sedanji režim varče- [ misije izrekla mnenje, da bi mo- mu nič v primerjavi s težavami, vanja s petrolejskimi proizvodi bo i rali tudi vladni ukrep o prepovedi i ki so pred organ'zatorji konference doživel nekatere spremembe. Vest ! vožnje spremeniti v zakon, vendar v Ženevi.
pa deflacijo in gospodarsko nazadovanje. Po mnenju ministra Colomba pa je spor le med ekspanzijo zasebne potrošnje in bojem zoper inflacijo, ne pa med bojem zoper inflacijo in proizvajalnimi ter socialnimi naložbami.
Glede politike cen je Colombo poudaril, da je treba sedaj preiti na prožno nadzorovanje, ki bo dovoljevalo opravičeno povišanje cen blaga sorazmerno s podražitvijo na debelo in višjimi prizvodnimi stroški. Vse to pa pod strogim nadzorstvom.
Zadnji je govoril zakladni minister La Malfa, ki je najprej omenil, da je osnovna značilnost odobrenega dokumenta prav v energetski krizi, ki je načela vprašanja, s katerimi se spreminja gospodarska struktura in kričeče prinesla na dan osnovno vprašanje zasebne potrošnje, ki znatno presega socialno potrošnjo. In prav v tem vprašanju so si bila stališča strank leve sredine enotna.
La Malfa je nato poudaril, da se postavlja sedaj vprašanje, s čim je treba nadomestiti dosedanjo potrošnjo. Pri tem je najprej omenil, da so se vsi strinjali, da se je treba bojevati proti povišanju primanjkljaja javnih izdatkov državne uprave in krajevnih ter javnih ustanov. La Malfa je ugotovil, da sprejeti dokument presega vladni programski načrt, ki je sicer predvideval gospodarske in socialne naložbe, se pa ni dotaknil razvoja zasebne potrošnje.
sicer še ni uradna, ker je vlada ni hotela potrditi, vendar je sam predstavnik vlade, podtajnik Cengarle, na današnji seji poslanske zbornice omenil, kateri so nameravani sprem-nijevalni ukrepi.
Podtajnik Cengarle je napovedal, da bo prepoved vožnje zasebnih avtomobilov ob nedeljah in praznikih stopila odslej v veljavo ob eni uri zjutraj, in ne več opolnoči, kakor doslej. Za božič in novo leto bodo prepoved začasno ukinili. Lokali namenjeni javnim predstavam, bodo lahko odprti do polnoči namesto do 11. zvečer. Ob nedeljah in praznikih bodo lahko krožila vozila za prevoz blaga in cvetlic in tudi najeti avtomobili, toda le taki s šoferjem in v mejah občine. Končno je podtajnik Cengarle potrdil, da vlada proučuje načrt za racionira-nje bencina, ki ga bo čimprej poslala v odobritev parlamentu.
Do razprave o omejitvenih ukrepih je prišlo na seji poslanske zbornice, na kateri so odobrili administrativne kazni za kršitelje prepovedi vožnje ob praznikih. Kot je znano, znašajo kazni od 100.000 lir do enega milijona. Komisija za prevoze je na predlog pravosodne ko-
Počastitev 30-letnke ustanovitve IX. korpusa
Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher - Nastopila bosta Tržaški partizanski pevski zbor in zbor «S. Kosovel» iz Ajdovščine
SEŽANA, 12. — Z odlokom Vrhovnega štaba NOV in POJ, izdanim 21. decembra 1943, je bil ustanovljen IX. korpus NOV in POJ, v katerega sestavi so prišle vse vojaške enote dotedanje III. «Alpske» cone. Letos 21. t.m. poteka torej natančno 30 let od formalne ustanovitve IX. korpusa, ki je združeval pod svojim poveljstvom vse operativne partizanske enote na Primorskem in Gorenjskem in ki je v naslednjih mesecih vse do prvih dni maja 1945 odigral na tleh Primorske in Gorenjske zgodovinsko vlogo v boju proti nacifašističnemu okupatorju in s svojimi operacijami na tem strateško pomembnem področju izdatno prispeval k zmagi zavezniškega orožja nad hitlerjevskimi hordami, za kar je prejel tudi priznanje in pohvalo vrhovnega štaba NOV in POJ ter vrhovnih štabov zavezniških sil.
Počastitev 30-letnice ustanovitve IX. korpusa bo v soboto 22. t.m. ob 19. uri v prostorih hotela «Maestoso» v Lipici. Pokroviteljstvo nad proslavo, ki bo imela značaj slavnostne akademije, so prevzele vse primorske slovenske občine ter štiri gorenjske občine.
Predsednik sežanske občinske skupščine Rudi Kodrič je včeraj v
proslave same in z njenim programom. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, Rudi Kodrič, ki je bil sam član glavnega štaba IX. korpusa, pa bo govoril o vojaškem pomenu korpusa v boju za osvoboditev, v katerem se je skovalo tudi borbeno antifašistično zavezništvo med slovenskimi in italijanskimi partizanskimi enotami. Na proslavi bosta s programom partizanskih pesmi nastopila Tržaški partizanski pevski zbor in pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine.
Počastitve te zgodovinske obletnice se bodo udeležili bivši člani kor-pusnega štaba in štabov primorskih in gorenjskih partizanskih divizij in brigad, delegacije mladinskih in
se je vlada temu uprla z obrazložitvijo, da so ukrepi začasni in da bi v primeru, da bi jih' sprožili' z zakonom, bil potreben nov zakon za njihovo ukinitev. Nasprotno pa gre za administrativni akt, za ukinitev katerega bo zadostoval drugi administrativni akt.
Napovedi podtajnika Cengarleja so vsi razumeli kot uradno potrditev, da namerava vlada spremeniti znane omejevalne ukrepe. Vlada pa je zvečer objavila poluradno noto, da ni bilo še nikakršnih dokončnih sklepov in da bo predsed stvo vlade še podrobno proučilo vse spremembe, o katerih je govoril podtajnik Cengarle v poslanski zbornici. Dokončni sklepi, poudarja po slanstvo vlade, bodo sprejeti na se Stankih, ki jim bo predsedoval pod tajnik Sarti.
Poluradna nota vlade tudi zanika, da bi bil Cengarle napovedal uvedbo racioniranja bencina. Nota pra vi, da je podtajnik samo sprejel predložene resolucije, ki so pozivale vlado, naj pravočasno prouči načrt za uvedbo racioniranja. Znano pa je, je rečeno v noti, da mi nistrstvo za industrijo že proučuje tak načrt.
CISL bo izdajala sindikalni dnevnik
RIM, 12. — Izvršni odbor CISL je na današnji seji sklenil izdajati sindikalni dnevnik. Do sklepa je prišlo po dolgi diskusiji: pomožni tajnik Macario je obrazložil pomen pobude in omenil, da je CISL že predlagala UIL in CGIL, da bi skupaj izda jali novi dnevnik. Macario je svoj predlog tudi na današnji seji ponovil,
V oktobru povišane cene na debelo
RIM, 12. — Po podatkih osrednjega statističnega zavoda so se cene na debelo v oktobru povišale za cela dva odstotka v primerjavi z letošnjim septembrom. Kmetijski pridelki so se na debelo podražili za 1,5 odst., nekmetijsko blago pa za 2,1 odst.
svojstvu predsednika pripravljalne- slava se- bo zaključila s tovariško ga odbora seznanil tisk z značajenl družabnostjo.
Resolucija neuvrščenih za mirovno konferenco o BV
NEW YORK, 12. — Jugoslavija, Indija in še drugih šest neuvrščenih držav so predložile resolucijo, s katero pozivajo generalnega tajnika OZN Waldheima naj prevza-
drugih delovnih brigad, ki z imeni “%pr^df 0R1?SŠnf jT
Predlog sodi v vrsto pobud, da bi določili proceduralne norme zgodovinske konference. Neuvrščene države skušajo s svojo pobudo, v skladu s svojo politiko premostitve blokov, omejiti vpliv obeh velesil. Sovjetske zveze in ZDA ter zagotoviti svetovni organizaciji s predsedstvom Waldheima nadzorstvo nad potèkom pogajanj. Vse kaže, da bo dolga debata o obliki pogajalne mize na pariški konferenci o Vietna-
nekdanjih partizanskih brigad na daljujejo tradicijo NOB, predstavniki političnih in družbenih organizacij in društev, delovnih kolektivov, predstavništva ANPI iz obmejnih pokrajin v Italiji ter predstavniki slovenskih občin iz zamejstva.
Pripravljalni odbor bo ob tej priložnosti izdal spominsko zalepko s partizansko znamko in ustrezno u-metniško grafiko za filateliste. Pro-
V nekaterih diplomatskih krogih
v Washingtonu menijo, da bodo ZDA in SZ kljub vsemu prevzele predsedstvo konference. Obe velesili se doslej nista izrekli o zadnjem predlogu neuvrščenih, ki pa ga podpirata Velika Britanija in Francija. V osnutku resolucije je izražena želja, da bi generalni tajnik Waldheim imel koristno vlogo ter da bi prevzel predsedstvo, «če tako želijo zainteresirane strani». O Waldheimo-vem predsedstvu soglaša tudi Egipt, ki pa je baje sprejel resolucjo neuvrščenih dokaj hladno. V izjavi «New York Postu» je egiptovski veleposlanik rekel, da mora imeti mandat od varnostnega sveta, če hoče voditi konferenco.
Generalna skupščina Združenih narodov je medtem odobrila znesek 6U milijonov dolarjev za kritje stroškov za prvih dvanajst mesecev delovanja mirovnih sil OZN na Bližnjem vzhodu. Sklep so odobrili s 108 glasovi proti 3 (Albanija, Libija in Sirija.
RIM, 12. — Predsednik republike Leone je nocoj sprejel na Kvdrinalu predsednika vlade Rumorja.
Kissinger danes v Kairu
LONDON, 12. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger, ki je sinoči prispel v britansko prestolnico, je imel danes vrsto pogovorov z britanskimi voditelji. Govor je bil v glavnem o vprašanjih Bližnjega vzhoda. Kissinger se je najprej sestal z zunanjim ministrom Douglasom Homeom, nakar je bil na delovnem -kosilu, na katerega ga je povabil ministrski predsednik Heath.
Kissinger bo jutri odpotoval iz Londona ter bo obiskal vrsto bliž-njevzhodnih držav. Zvečer je govoril tudi o odnosih med Evropo in ZDA ter delal, da bi bila velika škoda za Zahod, če bi evropske države dosegle enotnost na račun atlantske zveze. Priznal je, da se ZDA v zadnjem času večkrat niso posvetovale s svojimi evropskimi zavezniki, da pa je šlo vedno za izredne primere.
Na poti v Kairo se bo ameriški zunanji minister ustavil nekaj ur v Alžiru, kjer se bo sestal s predsednikom Butefliko, s katerim naj bi se pogovarjal o temah obojestranskega interesa.
ki jo je sklicala pokrajinska federacija CGIL, CISL in UIL v podkrepitev zahteve po ustreznih ukrepih proti naraščanju cen in za zagotovitev preskrbe z gorivom in z najbolj nujnim blagom. Delavci industrije, javnih uradov, trgovine, mestnih in izvenmestnih javnih prevozov, železnic in električnih industrij so prekinili delo in se udeležili raznih manifestacij v mestu in v drugih centrih pokrajine. Stavkali so tudi poštni uslužbenci, poljedelci in šolniki nižjih in viških srednjih šol ter univerz. Na tisoče delavcev je prehodilo v sprevodu ulice mestnega središča ter se udeležilo shoda na Trgu Maggiore.
Tudi v Turinu je bila danes triurna stavka na pokrajinski ravni, v Firencah pa je bila enourna stavka delavcev industrije in krajevnih u-stanov. Splošna stavka proti energetski krizi, za novo gospodarsko politiko, za zaščito zaposlovanja, za javne investicije in strukturne reforme je bila končno tudi v Forliju
in Ceseni. Za prihodnji teden pa napovedujejo sindikati Lombardije deželno stavko za rešitev odprtih sindikalnih sporov, proti energetski krizi in za novo gospodarsko politiko.
Burgiba v Parizu
PARIZ, 12. — Tunizijski predsednik Burgiba je ob koncu pogovorov s francoskim predsednikom Pompi-doujem izjavil, da bo sklicanje evropsko - arabske konference odvisna od izida ženevske mirovne konference. Potrdil je tudi, da v Franciji, Zah. Nemčiji, Avstriji in Vel. Britaniji prihodnje leto ne bo manjkalo petroleja.
TRIPOLIS, 12. — Libijski minister za petrolej Mabruk je sporočil, da bo skrčenje črpanja nafte prizadelo tudi EGS. Dejal je tudi, da se bodo arabski ministri za petrolej sestali 1. januarja v Tripolisu.
POMEMBEN DOSEŽEK SLOVENSKE MANJŠINE NA KOROŠKEM
Končno imenovan slovenski kulturni referent pri koroški deželni vladi
Dr. Pavle Apovnik prvi manjšinski kulturni referent • Koroška vlada povečala finančno pomoč slovenski narodnostni skupnosti
Splošna stavka v Bologni
Tudi v številnih drugih krajih Italije sta\ za novo gospodarsko politiko
BOLOGNA, 12. — V Bologni je bila danes triurna splošna stavka,
(Poseben dopis)
CELOVEC, 12. — Vsaj formalno bo v kratkem izpolnjena dolgoletna želja in zahteva slovenske narodnostne skupnosti na Koroškent po manjšinskem kulturnem referen tu pri koroški deželni vladi. Kot poroča tiskovna služba koroške deželne vlade je koroški deželni glavar Sima sklenil ustanoviti pri u-radu koroške deželne vlade poseben informativni in posvetovalni urad za slovensko narodnostno skupnost, hkrati pa je imenoval dr. Pavla Apovnika podpredsednika Zveze slovenskih organizacij, na manjšinskega kulturnega referenta. Novi u-rad bo priključen kulturnemu oddelku urada koroške deželne vlade in bo začel poslovati že v začetku januarja prihodnjega leta. Dr. Pavle Apovnik, novi manjšinski kulturni referent, bo dobil položaj strokovnega sodelavca, s tem da bo v glavnem neposredno podrejen direktorju urada koroške deželne vlade, pa mu je zagotovljeno dokaj samostojno delovanje. Z imenovan jem dr. Apovnika za manjšinskega kulturnega referenta se je zgodilo prvič, da je postal predstavnik slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem
Britanski ministrski predsednik Hvath pozdravlja ameriškega zunanjega ministra Kissingerja po pogovorih
v Downing Streetu
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Poslanska komisija za šolstvo Je dokončno odobrila zakon Belci - Škerk o slovenski šoli, ki bo tako stopil v veljavo takoj po objavi v Uradnem listu. V svojem posegu v razpravo na seji komisije je poslanec Škerk izrazil zadovoljstvo za odobritev sicer še pomanjkljivega zakona, poudaril pa je tudi nujnost rešitve številnih drugih odprtih vprašanj slovenske narodnostne manjšine, ne samo na področju šolstva. V tej zvezi je tudi izrazil željo, da bi čimprej prišlo do obravnavanja dveh zakonskih osnutkov, socia-
DAJXES
lističnega in komunističnega, o globalni zakonski zaščiti Slovencev v Italiji.
Pokrajinski svet je z večino glasov odobril proračun za leto 1974 po tridnevni razprav, ki je zajela številna politična in u-pravna vprašanja. Pokrajinski svet je Istočasno — ob odločrem odporu svetovalske skupine KPI
— po izredno hitrem postopku in povsem nepričakovano sprejel sklep, da bo pokrajina pobudnica konzorcija, ki naj gradi v Sesljanu velik mednarodni kolegij in da naj pokrajina v ta namen kupi ustrezno zemljišče. Proti temu sklepu sta že včeraj vložila na nabrežinskega župana načelnika skupin SS in KPI Brezigar ter Markovič pismeno vprašanje, v katerem opozarjata, da se je devinsko - nabrežinski svet že izrekel ter sprašujeta, kaj je o giadnji kolegija znano devinsko - nabrežinski občinski upravi. Ì
vodja oddelka koroške deželne vlade.
Kot je znano so koroški Slovenci že dolgo zahtevali ustanovitev posebnega manjšinskega kulturnega referata pri koroški deželni vladi. To zahtevo so postavili med drugim že pri kontaktnih pogovorih leta 1972 z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Kreiskim, prav tako pa tudi na zasedanju kontaktnega komiteja za manjšinska vprašanja. E-dini slovenski predstavnik v koroškem deželnem parlamentu Hanzi Oeris pa je v zadnji proračunski raznravi še posebej načel vprašanje posebnega manjšinskega kulturnega referenta ter vprašanje posebne postavke v deželnem proračunu za potrebe slovenske narodnostne skuonosti. Poudaril je, da bi ustanovitev kulturnega referata, kakor tudi večja finančna sredstva za potrebe slovenske narodnostne skupnosti, ustrezala naze-lom pospeševalne manjšinske politike.
Kot poroča tiskovna služba koroške deželne vlade bo glavni poudarek novega oddelka ležal na kulturnem področju. Kulturni referent bi naj bil zadolžen predvsem s kulturnimi vprašanji Slovenske narodnostne skuonosti in nienih organizacij, skrbel pa hi nai tudi za kulturno izmenjavo. Prioadniki slovenske narodnostne skuonosti na bodo pri informaoiiskem in posvetovalnem uradu lahko dobili tudi in-formaciie in nasvete o tem. katori uradi in kateri uradniki korrr* * * * ve deželne vlade so pristoini za določena vnrašania in kakšni noste-ki so notrebni v določenih nrimerih.
Tiskovna služba koroške dete'ne vlade dalie poroča, da te deželni glavar Hans Sima sklenil v dnbu oosoeševalne manišinske politike ter na onbudo poslanca Ogrisa povečati tudi finančno nomoč slovenski narodnostni skuonosti.
Ob ustanovitvi slovenskega kulturnega referata in imenovanju dr. Apovnika za kulturnega referenta je predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter poudaril, da koroški Slovenci pozdravljajo ta najnovejši akt koroškega deželnega glavarja, kot rezultat dolgoletne in vztrajne borbe, ki se vleče praktično od spomenice koroških Slovencev dalje. Zahteva po lastnem kulturnem referentu je bila prisotna pri vseh dosedanjih razgovorih manjšine z vlado, na drugi strani pa je dr. Zwitter izrazil tudi zadovoljstvo, ker je bil imenovan slovenski kulturni referent tudi kot rezultat pobude, ki jo je dal v deželnem zboru poslanec Hanzi Ogris.
Koroški Slovenci vidijo v imenovanju kulturnega referenta vsaj določen ukrep pospeševalne manjšinske politike, je izjavil dr. Zwitter, vendar bo treba počakati na konkretne rezultate, ki bodo brez dvoma odvisni od tega, kakšen bo dejanski delokrog kulturnega referenta, koliko bo pri svojem delu samostojen in kakšna finančna sredstva bo imel na razpolago. Hkrati koroški Slovenci pozdravljajo obljubljeno večjo finančno pomoč, v čemer vidijo vsaj delno izpolnitev zahtev po posebni dotaciji v koroškem deželnem proračunu.
ZVONE ZORKO
IZJAVE OB ODOBRITVI ZAKONA BELCIŠKERK
KORAK NAPREJ V UREJANJU SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V ITALIJI
Izjave KPI, SKGZ, PSI, Slovenske skupnosti in Sindikata slovenske šole
Odobritev zakona Belci - Škerk o slovenskih šolah so komentirale KPI, SKGZ, PSI, Slovenska skupnost in Sindikat slovenske šole.
Zadovoljstvo, da je bil zakon, končno le odobren, potem ko ga je poslanec Škerk bil predložil že pred petimi leti izraža tajništvo KPI v Trstu, ki poudarja, da je zakon pod pria vsa parlamentarna skupina. Pri tem se sklicuje na obveze poslanske delegacije, ki je lani obiskala našo deželo. Zakon rešuje nekatera kočljiva vprašanja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem, odprto pa ostaja važno vprašanje videmske pokrajine, kjer še ni potrebnih slovenskih šol. Zato pomeni sklep parlamenta, po mnenju KPI, šele prvi korak na poti boja za celovito zaščito manjšine (čemur se updra KD). Zato mora parlament čimprej začeti obravnavo ustreznih zakonov, med katerimi tudi komunističnega. V tem smislu, se zaključuje izjava KPI, je potrebna enotnost vseh demokratičnih in antifašističnih sil.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je izdala naslednjo izjavo:
«Zakonski osnutek Belci - Škerk je končno izglasovan. Nam Slovencem in vsem političnim silam, ki so vložile svoj trud in dobro voljo, da je do tega dopolnilnega šolskega zakona le prišlo, je ta novica vsekakor dobrodošla in bi morala po-
Miiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,
NUJNI VPRAŠANJI ŽUPANU LEGIŠI
V	zvezj s sklepom pokrajinskega sveta o pobudah za gradnjo kolegija v Seslja nu sta načelnika svetovalskih skupin Liste Slovenske skupnosti Bojan Brezigar in KPI Alojz Markovič naslovila županu devinsko - nabrežinske občine naslednji vprašanji:
«V zvezi z današnjim sklepom pokrajinskega sveta o ustanovitvi konzorcija za izgradnjo mednarodnega kolegija v Sesljanu, v katerem bi bila tudi naša občina, izražam začudenje, da naš občinski svet ni bil o tem vprašanju obveščen. Naše stališče bi bilo namreč verjetno različno od stališča, ki ga je zavzela pokrajinska u-prava.
V	naši občini je vprašanje šol-
meniti, da je italijanska demokracija pripravljena, da v večji meri rešuje zahteve Slovencev v italijanski republiki.
Ob upoštevanju, koliko časa je bilo potrebno za sprejetje samega zakona in ob oceni njegove vrednosti in pomanjkljivosti, ugotavljamo, da je dolgo obdobje, ki je bilo potrebno za to, da je bil zakon sprejet, in da je tudi njegova vsebina izraz koncepta odločilnih političnih sil v Italiji, kako naj se naši problemi rešujejo. Novi zakon ne daje še pravice beneškim Slovencem do pouka v materinem jeziku in tudi ne izpopolnjuje mreže slovenskega šolstva. Tako omejevalno pojmovanje in diferencirano ravnanje, ki je vsebina samega zakona, sta prisotni tudi na drugih področjih. Vse to je glavni vzrok za še neurejen položaj naše narodnostne skupnosti in za vso škodo, ki smo jo doslej utrpeli in ki kaže, da nas bo še naprej spremljala.
Zaradi tega ne more izglasovanje tega zakona za nas pomeniti zgolj dosežek, ki ga je kljub velikim pomanjkljivostim treba pozdraviti, ampak predvsem opozorilo, da reševanje naših narodnostnih problemov ne more po tej poti naprej. Sektorsko uzakonjevanje naših pravic pomeni postopnost, ki je podaljšana na dolgo dobo. Položaj naše narodnostne skupnosti pa terja takojšnjo in celovito uzakonitev vseh naših pravic in učinkovito zaščito.
To terjamo od merodajnih dejavnikov, istočasno pa moramo sami Slovenci in vse nam naklonjene sile vložiti skupne napore, da to čimprej dosežemo.»
Deželno tajništvo PSI je z zadovoljstvom sprejelo vest, ki izpopolnjuje zakon iz leta 1961. Čeprav je novi zakon deloma pomanjkljiv, je pa vsekakor korak naprej pri reševanju drugih vprašanj, ki zadevajo Slovence, kar je cilj vseh demokratov. Deželno tajništvo PSI zato poudarja, da je treba Slovencem nuditi jamstvo, ki jim ga lahko daje samo zakon o globalni zaščiti. Za to se bo PSI, ki je tudi predložila svoj osnutek, še naprej vztrajno in dosledno zavzemala.
Sindikat slovenske šole poudarja koliko posegov, resolucij in sprememb je bilo treba, da je bil zakon sprejet. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je zakon še vedno skrajno nepopoln in nezadovoljiv. Še vedno ni rešeno vprašanje enotnega vodstva slovenske šole v deželi, rešen
skih gradenj še vedno zelo pereče. | ni pravni in gospodarski položaj
Zato se nem zdi nepojmljivo, da bi porabili več kot 2 milijardi iz javnih sredstev za gradnjo takega objekta, medtem ko imamo težave pri gradnji manjših poslopij, ki stanejo le kakih 15 ali 20 milijonov lir.
Obenem sem mnenja, da je sklep pokrajinskega sveta v nasprotju s sklepom našega občinskega sveta o začasnih spremembah regulacijskega načrta in obširnem nezazidljivem področju prav na mestu, kjer bi moral stati omenjeni kolegij.
Vprašujem Vas torej, kakšne u-krepe namerava sprejeti občinska uprava zaradi zadnjega sklepa pokrajinskega sveta. Zanima me predvsem, ali je bila občina pravočasno obveščena o namenu pokrajine, da na današnji seji postavi na dnevni red to vprašanje in ali uprava ne meni, da bi bil tak kolegij tujek na našem področju in morda celo povzročitelj nadaljnjega raznarodovanja slovenske zemlje.»
Bojan Brezigar
* * *
V imenu občinske svetovalske skupine KPI v občini Devin - Nabrežina je Alojz Markovič naslovil županu dr. Dragu Legiši sledeče vprašanje:
«Proti načelom demokratičnega soodločanja je pokrajinski svet na svoji seji odobril sklep o gradnji ogromnega 'kolegija' v Sesljanu za vrednost, ki sega v milijarde. Na seji pokrajinskega sveta so demokrščanski svetovalci še posebej poudarjali, da bo za gradnjo tega ogromnega zidanega kompleksi sicer ustanovljen konzorcij z univerzo in našo občino. Iz navedenih izjav ni mogoče razumeti, če je občinska uprava Devin - Nabrežina že izrazila svoje povoljno mnenje, ali če sploh o tem ni bila obveščena.
Naša skupina meni, da bi tak nedemokratičen sklep grobo posegel v pristojnosti devinsko - nabrežinske občine, da sama odloča o svojem ozemlju. Naša skupina je tudi pred kratkim odločno opozorila na nevarnosti, da se področje med Nabrežino in Sesljanom spremeni in izpostavi hudim špe-kulacijskim pritiskom. Prav zato menimo, da mora devinsko - na-brežinski občinski svet tak način u-krepanja odločno zavrniti, opozoriti pokrajinsko in druge uprave na nujnost demokratičnega dogovarjanja, predvsem pa poudariti, da je špekulacijam z našim področjem treba narediti konec in da se zato upiramo takim in podobnim načrtom. Končno dobro vemo, da tudi taki načrti težijo k nadaljnjem spreminjanju narodnostnega ravnotežja v naši občini.
Ker menimo, da se moramo kot Izvoljeni p-edstavniki prebivalstva, po poglobljeni razpravi izreči o tem vprašanju, vas vabimo, gospod župan, da takoj skličete izredni sejo devinsko - nabrežinske-ga občinskega sveta.»
Alojz Markovič
šolskega osebja, ni enotnega vodstva slovenskih vrtcev. Predvsem pa ni rešeno vprašanje šole v Benečiji. Zato se bo sindikat še dalje zavzemal za popolno enakopravnost slovenske šole z italijansko. Pri tem se sklicuje na izjavo ministrskemu predsedniku, da se bo sindikat, v nasprotnem primeru, prihodnje leto pritožil na strasbourško sodišče
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
sklicuje 20. redni občni zbor v soboto, 15. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah.
Toplo priporočamo točnost.
za zaščito človekovih pravic.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti ja pozitivno ocenil odobritev zakona Belci - Škerk. Ob tej priložnosti o-pozarja SS na mnoga druga še nerešena vprašanja manjšine, predvsem šol v videmski pokrajini. Zato SS poziva rimski parlament, naj čimprej izda tiste zakone, ki so potrebni za globalno zaščito Slovencev. V tej zvezi opozarja SS na peticijo, ki jo je svoj čas predložila skupaj z goriško SDZ, kot tudi na druge predloge, ki čakajo v zbornicah na razpravo.
• O energetski krizi in političnem položaju v Italiji in naših krajih bo drevi v Zgoniku, v prostorih športnega društva «Kras», javni sestanek, ki ga prireja občinska sekcija KPI. Uvodno poročilo pred razpravo bo imel podžupan dr. Jan Godnič.
• V krožku «Che Guevara» bo drevi, ob 20. uri, predavanje ekonomista C. M. Santora o energetski krizi in boju ljudskih množic v Italiji. Pred predavanjem se bo vodstvo krožka spomnilo obletnice milanskega pokola.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
VČERAJ PO TRIDNEVNI RAZPRAVI
Z glasovi leve sredine odobren proračun pokrajine za leto 1974
Posegi načelnikov svetovalskih skupin in predsednika Zanettija
Tržaški pokrajinski svet je sinoči zaključil proračunsko razpravo z glasovanjem, ki je dalo že vnaprej predvideni rezultat 13 svetovalcev leve sredine za in 11 svetovalcev proti proračunu. Politični zaključki pa niso tako enostavni, saj je bila razprava obsežna, zajela je številna politična in strogo upravna vprašanja, tako da je dokončna ocena težavna. Vendar pa lahko ugotovimo, da je prišlo do določene «ohladitve», ko bi obratno lahko pričakovali korak naprej.
Prav glede Slovencev pa je bil narejen celo korak nazaj s stališčem načelnika demokristjanske skupine Cellija, ki je dejal, da potrjuje njihovo «polno občutljivost» za vprašanja Slovencev, kar pa je povezal s konferenco o manjšinah, ki bo razpravljala «tudi o političnih manjšinah», kot so na primer oporečniki v SZ, za katere bi bilo prav, da bi uporabili isti odnos, kot ga ima KD do slovenske manjšine.
Vendar pa ne bi bilo povsem pravilno, če bi celotno razpravo ocenjevali samo na osnovi omenjene izjave. Odbornih Pacor (PRI) je v svojstvu svetovalca ugotovil, da označujejo politično voljo pokrajine nov odnos glede zdravstva, odprtje do slovenske narodnostne skupnosti in gospodarske pobude.
Odbornik Volk je v svojstvu sve-
tovalca PSI navedel številne važne Načelnik socialdemokratske skupine pobude pokrajine glede gradnje av-, Bego pa je govoril o sestavi prora-toporta, zaščite Krasa, turističnih čuna in se ostro zavzel za zmanjša-
cest, novega odnosa z osebjem, povsem novega socialnega sistema psihiatričnega zdravljenja, skrbstva itd. Volk pa je tudi podčrtal nekatera prav tako važna vprašanja, ki jih pokrajina ni mogla reševati in je kot primer navedel, da se je premalo naredilo za zaščito kmetijstva. V zaključku svojih izvajanj je odbornik Volk obravnaval tudi nekatera specifično slovenska vprašanja. Glede konkretnih vprašanj je dejal, da so se pogosto reševala z nezadostno občutljivostjo in je nadaljeval, da so «najbrž zaradi tega nekateri kolegi med razpravo povsem upravičeno kritizirali».
Kot pozitivne primere je Volk navedel priprave za zasedanje o manj-š nah (ki bo ob sodelovanju manjšin), prispevek za Stalno slovensko gledališče, slovenske publikacije ob vinskih razstavah, zaposlitev slovenske prevajalke in zaposlitev zdravnikov ter drugega osebja v psihiatrični bolnišnici. Glede dvoje-z:čnih cestnih napisov pa je zagotovil, da bo odbor v kratkem sprejel ustrezen sklep.
Zelo kritično je ocenil delo pokrajinskega odbora načelnik liberalne skupine Sancin, ki je navedel predvsem nekatere primere v zvezi z reformo v psihiatrični bolnišnici.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
Zaključena splošna razprava proračunu za poslovno leto 1974
Lonza (PSDI) za zagotovitev pravic naši manjšini ■ Za naša vprašanja se je zavzel tudi predstavnik KPI Cuffaro
Z nastopom zadnjih šest govorni- Prof. Lonza je posvetil dober del kov (vpisanih je bilo skupno 34, dva svojega posega vprašanjem sloven-pa nista nastopila zaradi bolezni), ske manjšine v deželi. V tej zvezi
se je na včerajšnji seji deželnega sveta zaključila splošna razprava o proračunu za leto 1974 in o obračunu za poslovno leto 1972. Danes bodo na izvajanja kolegov odgovorili štirje poročevalci (dva za večino in dva za opozicijo), nakar bo skupščina vzela v pretres vrsto resolucij in popravkov k izvirnemu besedilu zakona o proračunu za prihodnje leto. Jutri bo na vrsti odgo-vpr deželnega odborà in njegovega predsednika Comellija, nakar bo deželni svet glasoval o obeh dokumentih. Pred božičnimi in novoletnimi počitnicami bo skupščina po vsej verjetnosti sprejela še nekaj manjših zakonov ali vsaj zakon, ki določa nova finančna sredstva za pomoč telesno in umsko prizadetim deželanom.
Včeraj so posegli v razpravo Lonza za PSDI, Boschi za MSI, Masut-to in Del Gobbo za KD, Manzon za PSI in Cuffaro za KP’ Socialdemokrat Lonza je v svojem posegu podrobno razčlenil nekatere postavke iz proračuna in v tej zvezi povabil deželno vlado, naj bi poskrbela za primerno poživitev gospodarskih dejavnosti, potrebna denarna sredstva pa naj bi črpala iz pasivnih ostankov iz prejšnjih let. Opozoril je predstavnike deželnega odbora, da utegne imeti splošen zastoj v Evropi še posebno hude posledice za našo deželo, saj so posamezne države že začele zavračati izseljence. Posebna finančna sredstva naj bi dežela namenila tudi novim družbenim posegom in predvsem napo-! vedanim preosnovam.
je naglasil, da je treba naši narodnostni skupnosti zagotoviti vse pravice, ki izhajajo iz notranjega in mednarodnega prava. Deželni odbor naj bi nadalje poskrbel za to, da bi bili zakoni v prid manjšini, ki čakajo pred poslansko zbornico, čim prej,, sprejeti. Tukajšnja javnost — je še dejal Lonza — pozorno sledi tudi dogajanjem v sosedni zvezni republiki in življenju italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvatskem in prav na tem področju se v zadnjem času pripravljajo ustavne spremembe, ki utegnejo predstavljati pomembno pridobitev za pripadnike italijanske narodnostne skupine v Istri in na Reki. Mimo tega pa bi moral deželni odbor otipljivo pokazati svojo dobro voljo kar zadeva slovensko manjšino in primerno povečati finančni prispevek, ki ga proračun za leto 1974 predvideva za slovenske kulturne ustanove in za manjšinski tisk. V tej zvezi je prof. Lonza omenil posebej naš list in nekatere slovenske revije, ki jih je označil za resne in vredne, da bi se tudi italijanski živelj seznanil z njimi.
Socialist Manzon je opozoril na nekatera vprašanja s področij urbanistike, turizma in javnih del, Cuffaro (KPI) in Del Gobbo (KD) pa sta v glavnem obravnavala splošna politična vprašanja in razvila medsebojno polemiko v zvezi z «zgodovinskim kompromisom». V svojem posegu je tudi Cuffaro načel vprašanja slovenske manjšine in naglasil, da gre pri njej za vprašanje, ki ne zadeva samo naše dežele.
nje izdatkov in za nov sistem, ko ne bo pokrajinski proračun temeljil predvsem na posojilih.
Za KPI je razpravo zaključil načelnik skupine Fontanot, ki je izhajal iz splošnega mednarodnega in italijanskega položaja ter ugotovil nujnost novih političnih odnosov, kot izhajajo iz obnovljene enotnosti v obrambo ustave. Fontanot je nato ugotovil, da so pozitivno ocenili nekatera stališča pokrajinske uprave in v tej zvezi zlasti pozitivno ocenil reformo psihiatrične bolnišnice. Vendar pa obstajajo tudi dvoumnosti in to še zlasti v odnosu do slovenske manjšine, ko besedam pogosto ne slede dejanja. Te dvoumnosti, ki prihajajo do izraza tudi gle de gospodarskih in drugih vprašanj, pa odražajo šibkost formule leve sredine.
Načelnik demokristjanske skupine Celli je najprej ugotovil, da formula leve sredine povsem ustreza se-darrrmu položaju, ter navedel vrsto dosežkov pokajinske uprave. Nato je govoril o demokratičnem sodelovanju in to še zlasti v zvezi z ofenzivo neofašistov, vendar pa je bil mnenja, da tako sodelovanje se ne sme razširiti na trajne odbore, temveč na skupno zavest, da je treba i-zolirati skrajno desnico
Razpravo je zaključil predsednik pokrajine Zanetti, ki je bil mnenja, da tokrat proračunska razprava ni bila na isti višini, kot v prejšnjih letih in da to dejstvo najbrž odraža določeno družbeno krizo.
Pokrajinska uprava je izpolnila dve veliki obvezi, ki jih predstavlja reorganizacija psihiatrične bolnišnice in nov odnos do slovenske manjšine. Zanetti je podčrtal načelo, da manjšina predstavlja obogatitev ter dodal, da ni odvisno reševanje teh vprašanj od pokrajine, temveč gre za pristojnost: vlade in parlamenta.
Proračunska razprava se je zaklju-čila z odobritvijo dveh resolucij, od katerih se prva nanaša na reformo psihiatrične bnimsi.ice. Resolucijo so odobrili z glasovi leve sredine in KPI, pict so glasovali misovci, liberalci pa so se vzdržali. Druga resolucija se nanaša na krizo tekočih goriv. Z glasovi leve sredine pa so odložili razprave o številnih resolucijah, ki sta jih predložili svetovalski skupini KPI in PLI in to z utemeljitvijo, da bodo ta vprašanja na dnevnem re-
temveč vso italijansko javnost. Go vornik je omenil sprejetje šolskega zakona Belci - Škerk in poudaril, da gre pri tem le za prvi korak k postopnemu reševanju manjšinskih problemov. Temu koraku naj bi sledili čim prej drugi, in sicer zlasti na ravni poslanske zbornice, kjer so zakoni v prid manjšine obtičali tudi zaradi mlačnosti deželnega odbora. Na koncu se je Cuffaro zavoji j du jznuarja ali	ko bo po-
za reševanje vprašanj, ki zadevajo krajinski svet n pripadnike slovenske manjšine v Beneški Sloveniji, za rešitev dežele iz sedanje energetske stiske, in za o-krepitev dejavnosti tržaškega pristanišča.
razpravljal o petletnem
načrtu. Zelo odkrito pa je bilo tudi rečeno, da gre za odložitev razprave o vprašanjih, ki wr-sedaj predmet preverjanja med strankami leve sredine glede tržaške občine.
iiiiiiiiniiiiiiiiHiitiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHHimiiii
PREDPREMIERO SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA
Drevi krstna uprizoritev kabareta «Dlaka v jajcu»
Predstavo je realiziralo devetnajst domačih poklicnih in nepoklicnih gledališčnikov
............................................................
NEPRIČAKOVAN SKLEP POKRAJINSKEGA SVETA
Prvi ukrepi za gradnjo velikega mednarodnega kolegija v Sesljanu
Pokrajina bo kupila zemljišča v Sesljanu in ustanovila konzorcij za gradnjo Odločno nasprotovanje svetovalcev KPI, PLI in socialdemokrata Bega
DR UL K VESTI
na Sesti strani
Pokrajinski svet je ob odločnem nasprotovanju komunistične in nekaterih drugih skupin odobril sklep, s katerim pooblašča pokrajino, da sproži ustanovitev konzorcija, ki bo zgradil v Sesljanu mednarodni šolski zavod organizacije «United World Colleges». Sklep istočasno pooblašča pokrajino, da kupi predvideno zemljišče in da prosi Tržaški sklad za prispevek za gradnjo.
Predsednik Zanetti je sklep obrazložil, češ da gre za mednarodno organizacijo, ki je povezana z OZN, in za mednarodni srednješolski zavod, ki naj usposablja osebje, ki ga potrebujejo OZN in razne mednarodne organizacije. V Italiji obstajajo že trije takšni zavodi. Zavod v Sesljanu bo imel 300 postelj. Za zadevo se je zanimala dežela, ki je pripravila okvirni načrt in tudi zagotovila prispevek v višini 2,4 milijarde lir za gradnjo.
Vendar pa dežela ne bo sama u-pravljala gradnje in je zato zaprosila pokrajino, da postane pobudnica konzorcija, v katerem naj bi bili še tržaška univerza in občinska u-prava Devin Nabrežina. Dežela je poleg tega prosila pokrajino, da izvede potrebne upravne ukrepe za začetek del, še preden bo konzorcij ustanovljen. V ta namen je dežela
že nakazala 100 milijonov lir.
V obrazložitvi sklepa je med drugim rečeno, da gre za pobudo, ki spada v Trst zaradi njegovega geografskega položaja in tradicij in ki bo imela pozitivni refleks na tržaško gospodarstvo.
Predstavnik KPI Panizon je zahteval, da se razprava o tem sklepu odloži, saj gre za gradnjo, ki ne ustreza potrebam krajevne skupnosti in so tudi njeni gospodarski refleksi dvomljivi. Iskra (KPI) pa je podčrtal interes krajevnega prebivalstva in nevarnost novih razlaščanj ter dejal, da gre za načrte, ki prav gotovo prizadevajo interese slovenskega prebivalstva.
Načrt je zagovarjal predstavnik KD Gozzi, ki pa je bil mnenja, da ta sklep ne prejudicira ničesar, temveč gre samo za predlog, da po stane pokrajina {»budnica ustanovitve konzorcija, končno besedo pa morajo izreči izvoljene uprave in med njimi predvsem devinsko - na-brežinski občinski svet.
Proti načrtu in za odložitev raz prave je bil tudi liberalec Pampa-nin, ki je dejal, da gre za «tuje telo, ki se ga bo vsadilo v deželo», saj se bo v resnici zgradilo pravo naselje, kar ima v ozadju zemlji-
ške špekulacije z vsemi posledicami. Za resen premislek je bil tudi svetovalec PSDI Bego, ki je bil sicer mnenja, da je oblika konzorcija za gradnjo ustrezna, zapletajo pa se stvari, kadar se take ustanove upravljajo, ko se najprej govori o «malih ribicah», nato pa se pričnejo jesti «velike in drage ribe».
Pri glasovanju o predlogu, da se razprava prekine, je prišlo do pat pozicije: 12 glasov proti 12 (Bego je namreč glasoval proti večini leve sredine), vendar pa je sledilo končno glasovanje, ko so za pooblastilo pokrajini za sestavo konzorcija glasovali svetovalci leve sredine in MSI, proti KPI, liberalca pa sta se vzdržala.
Devinsko - nabrežinski svet o tej gradnji uradno še ni razpravljal, ker formalno županstvo še ni prejelo nobene vloge. Dejansko pa je že zavzel stališče, ko je soglasno proglasil celotno področje za neza zidavno in to tudi področje, kjer naj bi zgradili omenjeno mednarodno ustanovo. To je tudi logično, saj gre za obsežne načrte, ki bi ponovno spremenili podobo občine na škodo krajevnega prebivalstva, za radi katerih je tudi devinsko - na brežinski svet odredil zaporo gradenj.
S premiero in krstno uprizoritvijo satiričnega kabareta za pokušino v dveh delih «Dlaka v jajcu» se bo drevi ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu odgrnil zastor nad tretjo sezono Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu.
Uprizoritev, ki predstavlja tako po svojem specifičnem gledališkem žanru kot po svojih vsebinskih izhodiščih prvi domači poskus satiričnega kabareta, kakršnega poznajo zelo dobro v Sloveniji in Italiji, predvsem pa v vzhodnoevropskih državah, skuša z drobnimi, skorajda miniaturnimi satiričnimi sličicami prikazati, predvsem pa opozoriti na nekatere anomalije naše narodnostne skupnosti v Italiji in to na tak način, da skuša zajeti v skoraj dve-umi predstavi najrazličnejša področja našega življenja, od kulture in prosvete do politike in športa.
Kabaret «Dlaka v jajcu», ki pomeni v repertoarni politiki SAG prav gotovo pomemben korak naprej v uprizarjanju domačih in tudi tujih satiričnih in sploh družbeno kritičnih besedil, je nastal v tesnem in zglednem sodelovanju med domačimi poklicnimi in nepoklicnimi gledališčniki. Besedilo so napisali trije avtorji — Miroslav Košuta, Adrijan Rusija in Sergej Verč, pri sami realizaciji besedila pa je sodeloval tudi Atilij Kralj, ki je tudi napravil scenski osnutek predstave. Originalni kostumi so delo Marije Vidau, prav tako pa sta originalni glasba Aleksandra Vodopivca in songi Miroslava Košute. Satirični kabaret je z igralci Sergijem Cerkveničem, Borisom Kobalom, Milico Kravos, Ivanom Verčem, Brankom Sulčičem, Sergejem Verčem in Anico Žerjal realiziral režiser Adrijan Rustja, ki to pot že drugič sodeluje s SAG. Pri realizaciji predstave so sodelovali še lektorica Mira Sardoč, korepetitor Aleksander Rojc, basist Ne-
vo Furlan ter Lučka Batista, Franc Meula, Danilo Glavina in Aldo Pipan. Ker je v dvorani PD «1. Cankar» število sedežev omejeno na 120, uprava SAG vabi vse, ki bi ne utegnili udeležiti se drevišnje premiere, na nedeljsko popoldansko ponovitev, ki bo ob 17. uri v istih prostorih.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
IRSI	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
Seja Sindikata slovenske šole
Jutri, 14. t. m. ob 17. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu je razprava o osnutku zakona o položaju profesorjev, izvršenem delu in razno.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 13. decembra LUCIJA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.44 — Luna vzide ob 20.43 in zatone ob 10.17.
Jutri, PETEK, 14. decembra
VOJMIR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5 stopinj, najnižja minus 0,4, ob 19. uri '4,2 stopinje, zračni tlak 1026,2 mb stanoviten, brezvetrje, nebo 3/10 pooblačeno, vlaga 56-odstotna, morje mirno, temperatura morja 9,4 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI Dne 12. decembra 1973 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 70-letna Ersilia Alber-ton vd. Tuntar, 85-letna Maria Can-zia vd. Statileo, 63-letni Enrico Se-bastianutti, 64-letna Bianca Miani, 71-letni Dante Cadorini, 80-letni Giacomo Bacigalupo, 83-letna Anna lakomin vd. Brazzatti, 64-letna Carmela Bol-cic vd. Sancin, 75-letna Anna Cvet-nich vd. Bortolini, 66-letni Egidio Tornadom, 44-letna Emilia Trevi vd. Cavallet, 70-letna Pia Gentilomo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Crn ce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Uoyd, Ul Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 1; Vernari, Trg Valmau-ra 11.
Slovensko amatersko gledališče v Trstu
Danes, 13. decembra, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar» Ul. Montecchi 6
premiera
Miroslav Košuta, Adrijan Rustja, Sergej Verč s sodelovanjem Ati-lija Kralja
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino
Krstna izvedba
Scena:	ATILIJ KRALJ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Songi:	MIROSLAV KOŠUTA
Glasba in izvedba na celeste: ALEKSANDER VODOPIVEC Korepetitor:
ALEKSANDER ROJC Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ Režija:	ADRIJAN RUSTJA
Igrajo: Sergij Cerkvenič, Milica Kravos, Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Sergej Verč in Anica Žerjal
Tehnični ansambel: Lučka Batista. Danilo Glavina, Franc Meula in Aldo Pipan.
Zaradi varčevanja z električno e-nergijo vljudno prosimo za točnost!
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
EDVARD ZAJEC MARIJA VIDAU IVAN MIGNOZZI MARIO URŠIČ
Jutri, 14. decembra, ob 16. uri — (abonma red I)
KULTURNI DOM
Jutri, 14. t. m., ob 16. uri za abonma red I — F. Bevk - B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac».
Ponovitve: V nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri — za abonma red F. (okoliški); v četrtek, 20. trn., ob 16. uri — izven abonmaja; v petek, 21. t.m., ob 19. uri — za abonma red G
Vstopnice (rezervacija) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure, ter eno uro pred pričetkom predstav.
STALNO SLOVENSKO GLEDAL'«, ČE V TRSTU gostuje danes, 13.
m., ob 20. uri v Kopru s predstavo A. P. Čehova «Češnjev vrt».
V	soboto, 15. t.m., ob 20.30 gostuje v Bazovici z enodejankama J. Štoke «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga» — premiera.
SAG
Slovensko amatersko gledališče V Trstu uprizori danes, 13. decembra, ob 20.30 v dvorani PD «I. Can> kar». Ul. Montecchi 6/IV nadstr. satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali Miroslav Košuta, Adrijan Rustja, Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja.
Premiera. Krstna uprizoritev.
Ponovitev v isti dvorani: v nedeljo, 16. decembra, ob 17. uri.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona
Danes bo ob 19.30 ponovitev Mas-senetove opere Manon. V glavnih vlogah bosta pela Maria Chiara in Alfredo Kraus, orkester pa bo dirigiral Oliviero de Fabritiis. Vstopnice za premiero so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-948).
Jutri ob 20.00 premiera «Nederlands Dans Theater». V programu Carmina Burana.
POLITEAMA ROSSETTI
Do nedelje, 16. t.m., bo na vrsti glasbena komedija «Che brutta epoque», torek, 18. decembra pa .»e oo tržaškemu občinstvu predstavil Giorgio Gaber v «Far finta di essere sani».
Rezervacije za glasbeno kome^'io «Che brutta epoque» so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LITERARNE SOBOTE
V	soboto, 15. t.m., bo ob 17. uri Susan Sontag govorila o «Kulturnih revolucijah».
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Ljudski oder
Jaka Štoka
MUTASTI MUZIKANT in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedila pesmi :	ERVIN FRITZ
Kor<$et)tof? '	' IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
V soboto, 15. decembra, ob 20.30 _ v kinodvorani v BAZOVR/I
Premiera
GLASBENA MATICA - TRST
Abonmajska sezona 1973-74
Jutri, 14. decembra 1973, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI OKTET
Jože Kores Marjan Štefančič Danilo Čadež	Peter Čare
Andrej štrukelj	Božo Grošelj
Tone Kozlevčar	Peter Ambrož
Umetniški vodja DARIJAN BOŽIC
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
MLADINSKI KROŽEK Trst
Ulica Ginnastica št. 72
prireja danes ob 20. uri v Dijaškem domu predavanje na temo ZADEVA WATERGATE Govoril bo Vojmir Tavčar.
Vljudno vabljeni
Taborniki RMV priredijo 21. decembra ob 17. uri v prostorih Dijaškega doma proslavo 20-let-nice ustanovitve DRUŽINE BELIH GALEBOV.
Mali oglasi
Gledališča
Kino
«La Cappella Underground» predvaja danes ob 19. in 21. uri «Alice's restaurant» (Alice's restaurant, ZDA 1970). Igrajo Arlo Guthrie, Pat Quinn in Pete Seeger.
Nazionale 15.40—21.00 «Ku Fung — lo sterminatore cinese». Barvni film.
Excelsior 15.00-17.00-19.00-21.15 «La Seduzione». Lisa Castoni in Maurice Ronet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30-17.15-19.15-21.15 «Due contro la città». Alain Delon, Jean Gabin, llaria Occhini. Barvni film.
Fenice 15.00-17.00-19.10-21.20 «Ad un’ora della notte». Barvni film. Igrajo Elizabeth Taylor, Laurence Harvey in Biliie Whitelaw. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.00^77.00—19.00—21.00 «Fantasia» Walt Disneyev barvni film.
Ritz 15.30-17.15-19.05-21.00 «L'agente speciale Mackintosh». Paul New-man, D. Sanda, J. Mason. Barvni film.
Aurora 16.00—21.00 «Rugantino». A-driano Celentano in Claudia Mori. Barvni film.
Capitol 16.30—21.00 «Tony Arzenta». Barvni film. Igra Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30—20.00 «Il ponte sul fiume Kwai». Barvni film. Igrata William Holden in Alee Guinnes.
Impero 16.30 «La gang dei Doberman». Barvni film.
Filodrammatico 16.30—21.15 «Sesso in gabbia» (Giochi erotici in un carcere femminile)». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Zadni dan.
Moderno 15.30 «L'assassino di pietra». Charles Bronson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00—21.00 «L’assassi. no colpisce all’alba». Barvni film. Milene Detr.ongeot, Alida Valli, Jean-Claude Bouilon.
Ideale 16.00 «Le tre spade di Zorro». Barvni film. Igrata Guy Stockwel in Maquela Wood.
Abbazia 15.30 «Chiedi perdono a Dio non a me». Barvni western film. Igra George Ardisson.
Astra 20.30 Dvorana rezervirana «CL neforum Triestino», ki bo predvajal film M. Bellocchia: «In nome del padre».
Radio 16.00 «L'amante del prete». Barvni film posnet po romanu E. Zolaja. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Razstave
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70 ; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 In Ul. Cotogna 7 — AUTOSALONE TRIESTE.
EKaKS
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F. FILZI 10	" > 38-101. 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	632,—
Funt žterling	1.483,—
Švicarski frank	198,50
Francoski frank	134,50
Namika marka	236,75
Avstrijski šiling	32,45
Dinar: debeli	39—
drobni	39—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Giacomo Forzano bo drevi ob 18. uri odprl v galeriji Torbandena razstavo svojih del. Razstava bo odprta do 8. januarja 1974.
Od sobote, 15. t.m., do 10. januarja prihodnjega leta bo v galeriji Car-tesius odprta razstava grafičnih del 15 avtorjev.
Ernesto Treccani bo v ponedeljek ob 18. uri odprl v galeriji Forum razstavo svojih del.
Šolske vesti
Pripravljene so diplome absolventov državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» v Trstu do vključno š. L 1972-73. Prizadete prosimo da jih čimprej osebno dvignejo v tajništvu zavoda — vsak dan od 10. do 12. ure.
Prosveta
PD Kraški dom — Repentabor pr redi danes, 13. decembra, ob 20.1 predavanje prof. Sama Pahorja «Jezikovnih pravicah Slovencev n Tržaškem». Predavanje bo v prostori občinske kopalnice v Velikem Repni PD «Valentin Vodnik» priredi po pokroviteljstvom občine Dolina v s< boto, 15. t.m., ob 20. uri v občinsl telovadnici v Dolini koncert Slovet skega okteta iz Ljubljane.
GORIŠKI DNEVNIK
V	zavetišču «Gozzi» odslej tudi zdravnik
V	župnijskem oratoriju v Ulici Sant’Anastasia je prejšnjega dne bila ljudska skupščina, ki jo je sklicala konzulta za «Novo mesi o» (se pravi področje zraven železniške postaje). Zbranim je odbornik za zdravstvo dr. Pecorari sporočil, da je občinska uprava končno resda kočljivo vprašanje odprtja zdravniške ambulante v «ljudskem zavetišču» v Ul. Gaspare Gozzi. Občinski zdravnik bo iz te ambulante oskrboval tudi prebivalce te mestne četrti, ker je tako zahtevala konzulta. katero je podprl tudi Enotni odbor prebivalcev.
Na sestanku je prišlo tudi do polemike, ker dr. Pecorari ni ho tel pristati na zahteve konzulte (govorili so, poleg predsednika, še svetovalci Megi Pepeu in inž. Scarpa, občinski svetovalec Spetič in zastopniki gostov zavetišča «Gozzi» Edi Faelli) glede možnosti demokratičnega upravljanja posegov tega zdravniškega centra v mestni četrti, kjer se zdravstveno - družbeni problemi kopičijo.
Prosvetno društvo «Vesna» iz Križa vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v dvorni «Albert Sirk» v nedeljo, 16. t. m., ob 11. uri.
SKLEP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Področni načrti za ljudske gradnje tudi pri Opčinah
Ostali področji sta Sv. Ana in Ulica Don Bosco
Občinski odbor, ki mu predseduje od križišča z Miramarskim drevo-župan inž. Marcello Spaccini. je redom do poslopja s hišno številko na zadnji seji poveril odborniku za 54. Zaradi polaganja novih metano-urbanistiko De Luci nalogo, naj na- vodnih cevi bo v teh dneh zaprta roči ustreznim tehničnim službam tudi Ul. Solitro in sicer v predelu tržaške občine nalogo, da izdelajo od križišča z Videmsko ulico do podrobne načrte za uresničitev do- križišča z Ul. Cordaroli. Prepoved ločil zakonov o ljudskih gradnjah, bo veljala za vsa vozila, dokler ne ki so znani po št. 167 in 865. Teh- bodo zaključili dela, toda le ob de-nični uradi bodo, po naročilu ob- Ovnikih od 7.30 do 17. ure. činskega odbora, morali pripraviti «področne načrte» za ljudske gradnje, skladno s splošnim regulacijskim načrtom.
Občinski odbor je bil mnenja, da je treba «področne načrte» izdelati za Ulico Don Bosco, področje zasilnih barak pri Sv. Ani in Opčine.
Prometni ukrepi tržaške občine
Zaradi obnavljanja metanovodne napeljave v Ul. Lavareto, je župan odredil začasno prepoved vožnje za vsa vozila v omenjeni ulici in sicer
Trgovine bodo odprte tudi 23. decembra
Tržaška občina je delno sprejela predlog združenja trgovcev o odprtju trgovin za praznike Trgovine bodo odprte no običajnem dopoldanskem umiku tudi v nedeljo, 23. decembra. Občina je tudi preklicala obvezno tedensko zaporo v tednu od 10. do 15. decembra za vse tr vine, ki bi morale biti zaprte v ponedeljek dopoldne ali v sredo popoldne.
SKLEPI ORGANIZACIJE FEDERCOOP
Redno preskrbo je treba zajamčiti z učinkovito potrošno politiko
Pomen zadružnih organizacij pri preprečevanju špekulacije
Pokrajinski odbor zadružne zveze Federcoop za Goriško je imel v ponedeljek 10. t.m. sejo, na kateri so odborniki proučili vprašanja v zvezi s hudo gospodarsko krizo, ki je nastala v proizvodnji in trgovini v zvezi z drugim razdobjem zamrznjenih cen, obdobjem, ki se je začelo 1. novemb~a.
Zadružna zveza je skrbno proučila probleme, ki so nastali zaradi kopičenja in skrivanja blega š'roke potrošnje, kar je povzročilo veliko razburjenje in zaskrbljenost med potrošniki tudi na Goriškem. Do takih izkoriščanj izrednega položaja v zasebno korist in špekulacij je prišlo predvsem pri živilih, ko so pošle zaloge testenin, sladkorja, olja in parad;žni-kov. Isto lahko rečemo tudi o gorivu, kjer je začelo primanjkovat; bencina, nafte za avtoprevoznike, kerozena in nafte za ogrevanje bolnišnic, šol ter zasebnih
(Prispe pred drugimi in nima problemov s parkiranjem)
S tem da je nova prometna ureditev povečaia brzino pretoka, je privedla do tega, da je avtobus postal privilegirano prometno sredstvo. Prevoz na določeni progi je možen v močno skrajšanem času.
To pa tudi zaradi rezerviranih protismernih stez za javna prevozna sredstva.
Z avtobusom prispemo danes v središče mesta hitreje kot s svojim vozilom, vožnja je cenejša in ognemo se tudi problemu parkiranja.
/
■/««...■UMIH

In to bo še bolj enostavno, ko bodo sinhronizirali in povezali s kom-pjuterjem vse semafore. Posebna naprava bo namreč najavljala javno prometno sredstvo kompjuterju, ki mu bo dal prosto pot.
V interesu vseh se bo treba vedno bolj privajati uporabi javne prometne službe, ki jo bodo neprestano .izpopolnjevali.
Kajti v modernih mestih je edinole v javnih prevoznih sredstvih rešitev prometa.
k
'VA
■ .'SkSnSnkSkSsÌnSn?*
Da se bomo laže vozili po Trstu
Tržaška občina, Odsek XIII, Oddelek za promet
stanovanj. Zato zadružna zveza ponovno poudarja, da so potrebne temeljite reforme razdelilnega sistema ter da je potrebno z učinkovitimi sredstvi doseči gospodarsko nadzorstvo in popolnoma spremeniti dosedanji sistem, ki se je izkazal kot zastarel in neučinkovit.
Pri taki reformi za učinkovitejše nadzorstvo, ki naj bi jo sprožili javni organi in ustanove, je še posebno važen poseg zadružništva, sodelovanja sindikatov in gospodarsko sodelovanje posfmeznih občin, pokrajine in dežele. Vse te ustanove morajo složno delovati v obrambo cen in kupne meči potrošnikov, v obrambo cen kmetijskih pridelkov in obenem priznati tudi važno vlogo maloprodajalcev in njihovih združenj.
Pri tem je treba ukreniti tudi vse potrebno, da se preprečijo špe-kulaciie ob 13. plači.
Federcoop priporoča tudi deželni, pokrajinski in krajevnim upravam, da pravilno upoštevajo zadružništvo in njegovo vlogo v posameznih središčih na Goriškem. To velja zlasti za gradbeništvo kjer morajo krajevne uprave izvajati predpise zakona 865.
Vodistvo zadružne zveze Federcoop je sprejelo tudi sklep, da se bo obrnilo na sindikate, demokratične sile, in na druge gospodarske in socialne organizacije na Goriškem in predlagalo sklicanje posebnega zborovanja, na katerem naj bi skupaj določili gospodarske in socialne smernice za bodočo učinkovito vlogo zadružništva pri politiki gospodarske obnove, zaposlitve in jamstva za tako potrošno politiko, ki bi omogočila učinkovito in -edno preskrbo goriškega prebivalstva.
PSI podpira avtonomijo dijaških skupščin
Goriška federacija PSI je preučila šolski položaj v Gorici ter stališča medšolskega dijaškega odbora. Federacija v celoti podpira zahteve študentov po novem, de-mokratičnejšem odnosu med vsemi šolskimi strukturami.
Zlasti stranka podpira zahtevo po avtonomiji skupščin, ki je bistvenega pomena za življenje šolskega zavoda. Zajamčiti je treba vsem dijakom pravico do uporabe šolskih poslopij za samostojne pobude, ki naj dijake informirajo, jim omogočajo študij in diskusije, vse to pod neposrednim nadzorstvom in odgovornostjo samih dl-c jakov, kakor je to zanisano v sporočilu medšolskega odbora. Federacija PSI v goriški pokrajini se obvezuje na vseh odgovornih ravneh podpirati uresničevanje takšne politike.
Posredovanje v Rimu za podaljšanje prosto cone
Goriški poslanec Marocco je sporočil predsedniku trgovinske zborni-se v Gorici Lupieriju, da je v zvezi z vladnim sklepom za podaljšanje dosedanjega režima proste cone za Gorico in Sovodnje še za eno leto, se pravi do konca leta 1974, ko naj bi stopil v veljavo novi izpopolnjeni zakon o prosti coni, posredoval pri finančni komisiji v senatu. Ta komisija je zadevni zakonski osnutek odobrila na svojem zasedanju včeraj, 12. decembra. V najkrajšem času ga bo odobrila tudi komisija poslanske zbornice, da bi zakon o podaljšanju stopil v veljavo in vsekakor pred 31. decembrom.
Identificiran in aretiran 34-letni ropar
Včeraj v prvih jutranjih urah so tržiški karabinjerji aretirali v Ro-mansu 34-letnega delavca Severina Beriona iz Verse pri Romansu. V torek pozno zvečer se je 40-letni Luigi Zoratto iz Ul. Trieste 56 v Štarancanu mudil s prijatelji v
restavraciji «Al papagallo» v Štarancanu, kjer je opazil, da ga neznani človek sumljivo opazuje. Mož ni dal temu velikega pomena in nadaljeval s prijatelji pogovor. Ob enj -n pol ponoči, ko je zapustil Ideal, je opazil, da mu je nekdo preluknjal kolo avtomobila. Medtem ko je Zoratto menjal kolo, ga je neznanec, ki ga je že videl v lokalu, napadel, ga davil in ga večkrat brcnil, tako da je mož nezavesten obležal in so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer bo zaradi poškodbe na nogi ostal 30 dni. Med napadom ga je Berion oropal za 53.000 lir, ki jih je delavec imel v žepu suknjiča. Napadalec na srečo ni opazil, da ima Zoratto drugih 100.000 lir skritih v nogavici.
O dogodku je bila obveščena bližnja postaja karabinjerjev, ki je na podlagi opisa identificirala napadalca in ga včeraj ob petih zjutraj aretirala na domu.
NA VČERAJŠNJI PRVI SEJI ODBORA
V
Prof. Viljem Ceno izvoljen za predsednika «Ivana Trinka»
Izidor Predan prevzel drugo dolžnost Franko Karlič novi podpredsednik
Prof. Viljem Čemo iz Brda, vasi v zapadni Beneški Sloveniji, je novi predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» v Čediadu. Na to mesto so ga izvolili na včerajšnji prvi seji odbora po občnem zboru, ki ga je društvo imelo 28. oktobra letos. Viljem Čemo je bil dolgo let podpredsednik društva ter je pred nekaj leti ustanovil v svoji rojstni vasi novo društvo. Center za kulturne raziskave, ki se ukvarja s problematiko našega življa v Terski dolini. Skupno z Izidorjem Predanom je poglavitni nosilec boja Beneških Slovencev za njihove gospodarske in narodnostne pravice. Viljem Čemo je dolgoletni član izvršnega odbora SKGZ Včerajšnjo sejo glavnega odbora je odprl Izidor Predan, ki je podal ostavko na mesto predsednika in prevzel drugo dolžnost v boju za najosnovnejše človečanske pravice beneškega ljudstva pod Matajurjem. Po izvolitvi novega pred-. sednika kulturnega društva «Ivan I Trinko» so odborniki izvolili za
podpredsednika društva učitelja Franka Karliča iz Podbarnasa.
Jutri v Škrutovem predavanje o narečju
Jutri ob 20.30 bo v okviru beneških kulturnih dnevov, ki jih prireja študijsko središče «Nediža» iz špetra Slovenov, govoril v hotelu Centrale v škrutovem v občini Sv. Lenart prof. Anton Maria Raffo, docent za slovansko filologijo na vseučilišču v Bologni. Tema predavanja bo narečje v Nadiških dolinah. Predavatelj je poleti 1972. leta proučeval narečje v raznih krajih v Nadiških dolinah in blinjži soseščini ter je njegove izsledke objavila Società Filologica Friulana. U-niverzitetni profesor bo jutri očrtal značilnosti narečja v vzhodni Benečiji ter ga primerjal z ostalimi slovenskimi dialekti. Hkrati bo nakazal možnosti za njegovo ohranitev in njegov razvoj.

ZA VRTEC IN SOLO JE NAČRT 1E ODOBREN
V severnem slovenskem šolskem središču je predvidena tudi trgovska strokovna šola
V prihodnjem tednu bodo inž. Močniku naročili izdelavo načrta
Naši predniki so s svojimi sredstvi zgradili slovenske šole v Gorici, v katerih so združene, z izjemo trgovskega zavoda, vse mestne šole, od vrtcev in osnovnih šol do vseh vrst nižjih in višjih srednjih šol. Vse te šole so zgradili ob obratu stoletja, nekaj prej in nekaj let kasneje. Leta 1898 so zgradili šolski dom v Ul. Croce, 1908 pa Gregorčičev dom, ki je tik šolskega doma in v katerem je učiteljišče. Leta 1904 so v Ul. Randaccio zgradili mali dom (dvoriščna zgradba), leta 1908 pa novi dom. Naši predniki so zgradili še marsikaj drugega, toda to presega okvir, ki smo si ga zastavili danes. Potemtakem imajo te šole že spoštljivo starost, ki tudi pri nepremičninah, kot so hiše, nekaj pomeni. V teh šolah se že vsa povojna leta vzgaja mladi goriški slovenski rod. Sprva so te šole u-strezale namenu in so bile na ravni vseh ostalih šol v pokrajini. Odkar so krajevne ustanove zgradile celo vrsto sodobnih poslopij za italijanske šole in odkar .prihaja do razkoraka med splošnim poboljšanjem stanovanjskega fonda in razmer, v katerih živi slovenski šolar, pa se naša narodnostna skupnost vedno bolj odločno zavzema za odpravo zamude, ki je postala tako očitna glede naših šolskih potreb. Naša šolska poslopja ne ustrezajo več osnovnim predpisom in potrebam. V osnovni šoli v Ul. Croce, na primer, so ugotovili nadpoprečno število otrok z okvarami na očeh in s tem v zvezi večji odstotek otrok, ki uporabljajo naočnike. Pojav ima svoj odgovor v dejstvu, da morajo otroci osnovne šole tudi čez dan uporabljati umetno svetlobo. Če so bile zgradbe v Ul. Croce nekdaj znosne, danes niso več. Zato z u-pravičenim zanimanjem spremljamo
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
sklicuje 20. redni občni zbor v soboto, 15. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah.
Toplo priporočamo točnost.

SINDIKALNE VESTI
Pogajanja gradbincev za novo delovno pogodbo
Jutri odgovor delodajalcev o pokrajinski dopolnilni pogodbi
Na sedežu pokrajinske zveze obrtnikov v Gorici so se prejšnji dan sestali zastopniki gradbincev treh sindikatov na Goriškem z zastopniki obrtniške zveze za gradbeni sektor, da bi se pogovarjali o dopolnilni delovni pogodbi za gradbene delavce in delavce lesne stroke.
Enotna sindikalna delegacija je na tem sestanku poudarila odločnost delavcev te kategorije, da bodo vztrajali pri priznanju tistih novih norm in izboljšav, ki so jih dosegli delavci industrijskega sektorja. Tako bodo odpravili neskladnosti in krivice ter omogočili z odpravo sedanje krize ponovno oživljenje dejavnosti na gradbenem in lesnem področju.
Pred zaključkom posveta sta o-brtniški združenji za Gorico in Tržič izjavil), da bosta dali do končen odgovor o teh problemih
po posvetu s svojimi člani, ki so ga v ta namen sklicali za jutri, v petek, 14. decembra.
Posode s kerozenom držati v zavarovanih prosiorih!
Pomanjkanje goriva za ogrevanje stanovanj in javnih lokalov je prisililo številne občane, da so si na bavili rezerve kerozena. Vsak dan namreč lahko vidimo ljudi, ki iz skladišč za gorivo nesejo eno ali celo več plastičnih posod s kerozenom. Te nato shranijo v kleteh ali v stanovanjih.
Posode v stanovanjih ali v kleteh predstavljajo nevarnost za ljudi. Zaradi teea prefektura opozarja, da je treba hraniti posode s kerozenom 7 zavarovanih prostorih.
vsa prizadevanja odgovornih dejavnikov, da bi se tudi za potrebe slovenske šolske mladine zgradila sodobna poslopja.
Pred časom smo porečali o odločitvi goriške občinske uprave, da načrtuje šolsko središče v severnem delu mesta, in sicer za vrtce, osnovno šolo, učiteljšče in gimnazijo-licej, ki se sedaj stiskajo v poslopju v Ul. Croce. Občinska uprava je odobrila načrt, ki ga je inž. A-dolf Močnik izdelal za dve zgradbi v Ul. Campi, za otroški vrtec in osnovno šoto. Načrt je odobren in občina čaka samo še dekret deželnega organa za javna dela. Ta načrt predvideva tri odseke otroškega vrtca in 10 razredov za osnovno šoto s celodnevnim poukom, kjer jc predvidena tudi kuhinja za širše potrebe šolskega centra v tem kraju.
V	prihodnjem tednu pa bo občinski odbor razpravljal o konvenciji med občino in projektantom inž. Močnikom za izdelavo načrta trgovskega strokovnega zavoda, ki bi ga zgradili v neposredni bližini otroškega vrtca in osnovne šole, in sicer na drugi strani parka, ki je na tem prostoru predviden v regulacijskem načrtu.
Na podlagi načelnega dogovora z občino je inž. Močnik načrt že izdelal in ga je včeraj razkazal ravnatelju trgovskega zavoda prof. Mihaelu Rožiču in članom profesorskega zbora. Projektant je svoj čas s šolniki že govoril o potrebah slovenskega šolstva, ki se nanašajo na šolske zgradbe in so načrti, ki jih izdeluje odraz tudi teh potreb.
Načrt predvideva izgradnjo pritličnega in enonadstropnega poslopja z okoli 8.000 kub. metri prostornine. V pritličju bodo trije razredi, v prvem nadstropju pa dva. V pritličju bo avditorij za zborovanje, prostori ravnateljstva, profesorska soba in upravni prostori. Predvideni so prostori za strojepisje, strojno računstvo in komercialno tehniko ter kabinet za fiziko in kemijo. Hodnik bo obdan z vitrinami, v katerih bodo dijaki razstavljali materiale iz svojih krožkov. Ker gre za strokovni zavod, ki bo ustvarjal nov profil človeka, zelo iskanega v naši družbi, je načrt upošteval tudi možnosti prirejanja tečajev v zgradbi za izpopolnjevanje v sodobni tehniki računstva. Poleg tega je predvidena knjižnica, ki bo lahko služila za popoldansko skupinsko učenje.
Pročelje zgradbe bo vseskozi ste-klenasto in bo omogočalo maksimalni dostop svetlobe, ki ga bo mogoče uravnavati v skladu s potrebami. Odprto vprašanje je gradnja telovadnice na tem kraju, vendar obstajajo možnosti tudi zanjo- Po sedanjih izračunih bi ta nova zgradba stala okoli 250 milijonov lir. Pristojno deželno odborništvo je sporočilo svojo pripravljenost nakazati 100 milijonov lir. Občinski odbornik za javna dela Agati, ki se neposredno zanima za to vprašanje, razume njegov pomen in pričakujemo, da ga bo podprla vsa občinska uprava.
V	trenutku, ko se nam kažejo prvi znaki smeri razvoja šolskih gra denj — za sedaj je vse samo na papirju — se sprašujemo, če ne bi kazalo s stališča širših interesov odpreti vprašanje celotne strukture slovenskega šolstva in jasneje nakazati naše potrebe, ki jih že dolgo časa ugotavljamo, po vzgoji sodobnih profitov ljudi z višjo srednješolsko izobrazbo, kakršne proizvodnja vsako leto sproti zaposli, brž ko nridejo do diplome. Gre za vprašanje, v katerem imamo kot celota velik deficit in ki je izrazito politične narave. Zdi se nam, da bi o teh gradniah lahko načeli širši po govor o splošnih potrebah naše skupnosti, zlasti pa o našem prilagajanju razvijajoči se industrijski dražbi.
Če bomo premestili otroški vrtec in osnovno šoto iz Ul. Croce v Ul Campi, potem bi lahko občinska u-orava restavrirala staro zgradbo in io usposobila za gimnazijo, licej in učiteljišče. S tem bi odpravila z dnevr-Mj* —mitežavnejša vpra-
šanja, ki se pojavljajo v severnem slovenskem šolskem centra, medtem ko ostaja povsem nedodelana rešitev za južnega, se pravi za otroški vrtec, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo v Ul. Randaccio. Po določilih regulacijskega načrta je v Ul. Randaccio dovolj prostora samo za otroški vrtec in za osnovno šolo ter b: morali za 20 razredov enohie nižje srednie šole iskati novo lokacijo čim bližje Ul. Randaccio.
V priredbi «Piccolo Cinefonim» bodo drevi v dvorani Espomego v Ulici Cadorna vrteli film znanega italijanskega režiserja Pier Paola Pasolinija «Orestiade africana». Delo, ki ga je umetnik snemal pred nekaj leti v manj razvitih deželah Afrike, prikazuje navezanost na vero in primitivne šege številnih afriških plemen.
Filmski večer se bo pričel ob 20.30.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v okviru akcije «planinstvo in šport za vsakogar» pohod v šentmaver, ki bo v nedeljo, 16. decembra. Zbirališče pri pevmskem mostu ob 10. uri. V primeru slabega vremena pohod odpade.
Razna obvestila
Mladinski krožek Gorica vabi mlade iz mesta in okoliških vasi, da se ob nedeljah udeležijo plesnih čajank, ki jih prirejajo v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. čajanke bodo na sporedu vsako nedeljo In ob praznikih od 18. do 22. ure. Vabija, brez katerih je vstop prepovedan, se lahko dobijo pri Elijani Bensa na sedežu SPZ, Ul. Malta 2 in pri Ivu Berdonu v štandrežu.
Kino
Gorica
VERDI 16.00—20.45 «La proprietà non è più un furto». U. Tognazzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.30—21.00 «La schiava». L. Buzzanca in K. Spaak, Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-21.00 «La piscina». R. Schneider in A. Delon. Barrai film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.00—21.00 «Malizia». L. Antonelli in T. Ferro. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15—21.00 «1999 con-Quista della Terra». J. Muray in R. Montalban. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 16.00—21.00 «La notte che Marta urlo nella tomba». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—21.00 «La proprietà non è più un furto». Barrai film.
PRINCIPE 17.00—21.00 «Casa di bambola». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Sutjeska», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.30.
SVOBODA «Čizum — kralj rančer-rjev», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00
DESKLE «Trdokozec», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «NepremagJjivi Sam Wallash», ameriški barvni film ob 19.00.
PRVAČINA Prosto.
KANAL «Dvome spletke», francoski barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244. tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL Toti, tel. 72701.
IZ PROBLEMATIKE NADIŠKIH DOLIN
SKROMNA DELEGACIJA Z DOSEGLJIVIM CILJEM?
Niti prepotrebnega vodovoda si niso mogli priboriti, kaj šele kako industrijsko podjetje ali celo uveljavitev svojih narodnostnih pravic - Poseg Specogne in župana lusse
funkcijo predsednika «Skupnosti Nadiških dolin», ki nima več zgolj ozkega turističnega pomena, marveč bo tudi pobudnik raznih socialno - ekonomskih akcij v korist Nadiških dolin.	a. r.
Jug. delavci v ZR Nemčiji z letali domov
Sredi decembra se bo znatno in-tensificiral zračni promet med ZR Nemčijo in Jugoslavijo. In to zaradi povratka desettisočev jugoslovanskih delavcev v domovino, kjer bodo prebili novoletne praznike. Inex Adria predvideva več kot 100 poletov s svojimi letali DC 9 v Frankfurt, Stuttgart, Duesseldorf, Hamburg in Hannover, kjer je zaposlenih največ jugoslovanskih delavcev. Inex Adria skuša prilagoditi cene finančnim možnostim delavcev. Poprečna cena povratne ga poleta bo od 900 do 1000 din (novih), delavci pa lahko plačajo vozovnice za člane svojih družin v Jugoslaviji. Jugoslovanska letališča, kjer bodo pristajala letala z jugoslovanskimi delavci, so že pripravljena za pristanek prvih letal.
Lani se je posebna delegacija Nadiških dolin napotila v Rim, kjer jo je sprejel takratni vladni predsednik Andreotti. Smoter tega potovanja ni bil enostaven, vendar povsem realen. Ustreznim predstavnikom oblasti je delegacija hotela predočiti potrebo Beneške Slovenije po čisti, pitni vodi, kar bi lahko omogočil samo sodoben vodovod.
Rimska vlada pa doslej beneškim Slovencem za njihov «tradicionalni visoki patriotizem», kakor ga je označil predsednik vlade, ni še ničesar dala. V delegaciji je bil tudi Berzanti, ki velja za realnega politika. In vendar je bil tudi on premalo realen. Rimska vlada ni bila v stanju zagotoviti izgradnjo navadnega vodovoda, kaj šele kakega industrijskega podjetja, da ne orne nimo, bog nas vari, narodnostnih pravic, ki so jih bili beneški Slovenci deležni že pod Beneško republiko in oglejskim patriarhom.
Kaj morejo, torej, Nadiške doline c vsem svojim «tradicionalnim patriotizmom» pričakovati od rimske vlade. Nič, kar bi zaustavilo emi-griranje in popolno propast ne samo Nadiških dolin, ampak celo nekdanje Slavije v videmski pokrajini ali, če hočete, Furlaniji. Zato si je postavila nova delegacija Nadiških dolin, ki sta jo sestavljala samo župan prof. Ciril lussa in deželni svetovalec Romano Specogna, bolj dosegljiv cilj administrativno-finančnega značaja. Zanj ni bilo treba vznemirjati nobenega ministra, kaj šele predsednika vlade.
Občinske finance so po vsej Italiji takšne — kar v sedmih slovenskih občinah Nadiških dolin še zlasti prihaja do izraza — da s težavo in mnogokrat samo s posojili krijejo stroške za svoje normalno poslovanje. Oba omenjena sta stopila do čisto navadnega državnega podtajnika pri predsedstvu ministrskega sveta, poslanca Sartori-ja in ga prosila, da bi interveniral pri mogočni «Cassa depositi e prestiti», da bi tem našim občinam dala posojilo za izvedbo nekaterih nujnih javnih občinskih del na njihovem območju. Nadaljnji namen je tudi bil, da bi dosegli podporo za dom onemoglih v Špetru, kjer se zbira od leta do leta večje število starih emigrantov, ki jih je delo v tujini izčrpalo. In tretje, še bolj problematično vprašanje: da bi izposlovala podporo za državni kon-vikt v Špetru. V ta konvikt prihajajo dijaki iz vse Furlanije in še ostalih italijanskih pokrajin. Prebivalstvo Nadiških dolin pa nima od tega tujega konvikta nobene koristi, sam speter pa le nekaj ljudi več.
Poslanec Sartori je deželnemu poslancu Specogni in županu lussi zagotovil, da bodo odpravljene vse ovire, ki onemogočajo, da bi se te zares skromne zahteve občinskih u-prav, bolj kot prebivalstva, izpolnile. Priznati je treba, da razvija deželni poslanec Specogna precejšnjo dejavnost, da bi pomagal Nadi-škim dolinam, kjer je bil izvoljen.
Obenem pa je Specogna sprejel še
.....................................................
Šolanje študentov
Drevi bo Slovensko amatersko gledališče v Trstu krstilo prvi domači satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali domači avtorji, realizirali pa takisto domači poklicni in ljubiteljski gledališčniki. Na sliki prizor s predstave
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Sartoretto
v galeriji Tergeste
te lani, ob prvi razstavi v galeriji Tergeste, smo bili mnenja, da mladi Sartoretto, ki se nam je predstavil kot «Dino», razpolaga z neobičajno zrelostjo slikanja, kakršne ne srečamo pri začetnih nastopih samoukov, kar je pač znak za resnično nadarjenost. Sedanja, druga razstava v isti galeriji, pa nam ga kaže kot naravnost dovršenega slikarja posebne vrste nadstvamosti. zlasti v zadnjih oljih, nastalih po nedavnem povratku iz Londona, v eno izmed katerih je vnesel znameniti lik budističnega svečenika iz muzeja Metropolitan. Ravno ta slika, pa nam bolj kot vse ostale odkriva modroslovno podstat v ustvarjanju tega novega tržaškega slikarja, ker prikazana nadstvar-nost ni samo svet absurdnosti fantastičnega razvrščanja predmetov in nenavadnega prikazovanja okolja. Slikarjevo doživljajsko dno sega globlje od običajnega hotenja, da bi gledalca presenetil z monstruoznostjo domišljije. Njegova podlaga je predvsem razmišljanje o smislu sveta in življenja, kar nakazuje že na vabilu natiskani rek iz Matevževega evangelija: *Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.» Torej; kdor hoče razumeti, bo že razumel. Razkriva pa se nam to še jasneje v zapletenem dvojnem poimenovanju slik, v dolgem in končnem pojasnilu.
izpeljanem iz ene same besede. Naj omenimo od teh eno, kot je n. pr. naslednje: «Poskus, običajno absurden, hoteti ustmeno konkretizirati oblike spoznanj, ki se ne dajo konkretizirati - POSKUS». Ta slika pa prikazuje deviško pokrajino z mladim drevjem, izraz žive narave, pred katero se v ospredju šopiri razpadajoča oglasna deska, na njej razcefran kos papirja z delno sliko obraza in široko odprtimi usti, iz katerih temine dna v nas strogo zre veliko oko kot žaromet v noči. Vse to, kakor tudi liki na ostalih slikah, je podano z mojstrsko veščino zelo natančnega risanja in plastičnega senčenja prikazanih predmetov ter bitij, ki ne zaostaja za slikarsko spretnostjo kakega Dalija ali Fi-nijeve oziroma se ji vsaj v znatni meri približuje. Finijeva je Tržačanka, ki je z nadrealizmom zaslovela v Parizu, kamor bi spadal, če hoče res uspeti, tudi ta slikar. Dinove slike so odprta knjiga, vendar za zahtevnega bralca. Razveseljujejo pa tudi preprostega s svojo enostavno lepoto, čeprav v obliki fantastčinih skupkov živega in neživega, ker se mora oko dolgo zadrževati na množici dodelanih podrobnosti. Sartoretto ali Dino bo nedvomno postal še močna o-sebnost v tržaškem slikarstvu, MILKO BAMBIČ
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Han Suyin:
UMRLJIVI CVET
Od poprečnih bralcev pač ne moremo zahtevati, da bi bili vedno povsem na tekočem z dogajanji na knjižnem trgu. Naj jih zato spomnimo na knjigo Ranjeno drevo, na roman, ki smo ga v slovenščini dobili pred meseci. Napisala ga je pisateljica Han Suyin, s pravim imenom Elisabeth Comber, hči belgijske matere in kitajskega očeta, in ga posvetila svoji pravi domovini Kitajski. Že podnaslov romana Kitajska, biografija, zgodovina in avtobiografija, je jasno karak-teriziral značaj tega avtobiografskega - zgodovinskega pričevanja o Kitajski. Ko smo poročali o knjigi smo zapisali, da bo slovenski bralec dobil, tako kot je dobil tudi evropski bralec sploh, originalno in pnstno podobo življenja Kitajske, podobo kakršne ne more dati nobena zgodovina, ne znanstveno delo ne zgolj roman, ki pa ga lahko da samo delo, ki združuje vse to z avtobiografskim pričevanjem. Zapisali smo tudi, da je to imenitno napisano delo spretno komponirano, ki je torej ne samo poučno temveč tudi zelo zanimivo in. ki torej pomeni obogatitev naše prevodne literature, kar za nekatere prevode včasih težko trdimo.
Pomoč
šolanje iz držav v razvoju
med neuvrščenimi
Jugoslaviji
Jugoslavija, kot neuvrščena dežela, sodeluje na najrazličnejših področjih — znanstvenem, kulturno-prosvetnem, tehniškem — z osemdesetimi deželami v razvoju. Najpomembnejše oblike takega sodelovanja in jugoslovanske pomoči deželam Afrike, Azije in Latinske A-merike predstavljajo n. pr. pošiljanje jugoslovanskih strokovnjakov v omenjene dežele, študijski obiski njihovih ljudi v Jugoslaviji, kakor tudi šolanje njihovih kadrov na jugoslovanskih univerzah in drugih šolah.
Prvi inozemski študenti in dijaki so v Jugoslavijo prišli pred 18 leti. Podatki Zveznega zavoda za mednarodno sodelovanje na znanstvenem, kulturno - prosvetnem in tehničnem področju pravijo, da je Jugoslavija v vsem tem času, vključno lansko leto. odobrila 5700 štipendij za redno univerzitetno šolanje. podiplomski študij, specializirano in strokovno izpopolnjevanje.
V letu 1972 je študij in specializacijo dovršilo 165 štipendistov, podiplomski študij šest, kratkoročno specializacijo 23 in srednjo strokovno šolo sedem štipendistov iz dežel tako imenovanega tretjega sveta.
Pregled dežel, iz katerih so prišli ti — imenujmo jih — «jugoslovanski dijaki», nam bo pokazal, da jih je največ iz arabskih dežel (41 odstotkov), iz ostalih dežel Afrike (38), Azije (8,5), Latinske Amerike (8), vtem ko jih je iz vseh drugih bilo okrog 5,5 odstotka.
Vsako leto pride v tem svojstvu v Jugoslavijo okrog 200 študentov. Tako je konec preteklega leta v okviru programa tehniškega sodelovanja obiskovalo vse fakultete in šole okrog 900 študentov iz dežel v razvoju, 30 štipendistov pa v okviru programa kulturno - prosvetnega sodelovanja.
Od 1. 1955 do konec 1. 1972 je z uspehom dovršilo šolanje nac štiri tisoč štipendistov. Po končanem
študiju se ti potem vrnejo v svoje ! dežele. V primeru izbora magistrskih in doktorskih tez, se ti štipendisti po nekem pravilu vedno odločijo za teme, ki so povezane z aktualnimi problemi njihovih dežel.
Študenti iz dežel v razvoju se najpogosteje odločijo za študij tehniških ved, za študij ekonomije in poljedelstva, kakor tudi za medicino in stomatologijo.
Po prihodu v Jugoslavijo se leto dni ukvarjajo z učenjem jezika in si skušajo pridobiti osnovno znanje iz nekaterih ključnih predmetov. Po teh pripravah se vpišejo na fakulteto. V teku študija jim je na voljo dopolnilni pouk, počitniška praksa, po opravljeni diplomi pa, da prebijejo šest mesecev v eni od jugoslovanskih gospodarskih ustanov. Dobrim študentom je ob soglasju med vladama omogočeno nadaljnje izpopolnjevanje na višji stopnji študija, število teh štipendistov se veča od leta do leta.
Posebna pozornost je posvečena specializacijam, ki jih dosegajo v jugoslovanskih tovarnah in inštitutih. S tujimi partnerji se sklepajo tudi dogovori o posebnih tečajih in seminarjih. Doslej je bilo or-ganiziranih nekoliko tečajev za udeležence iz Egipta, Senegala, Tanza-nije, Alžirije, Zambije in Gane.
Tečaji so organizirani za strokovnjake z raznih področij, najpogosteje s področja poljedelstva, gradbeništva, javne uprave ter za izpopolnjevanje inštruktorjev in predavateljev v strokovnih centrih.
Tako sodelovanje z deželami v razvoju v pogledu šolanja in usposabljanja njihovih strokovnjakov je dalo doslej, skupno vzeto, dobre rezultate. To med drugim dokazuje tudi vse večje zanimanje za študije v Jugoslaviji. Vtem ko je 1. 1969 bilo v Jugoslaviji le 16 tujih strokovnjakov in funkcionarjev, jih je 1. 1972 bilo že okrog 70. Ti se v glavnem zanimajo za gospodarska gibanja in poljedelstvo, pa tud! za planiranje in delavsko samo-i upravljanje.
Zdaj imamo pred seboj nadaljevanje tega dela, sicer pa samostojno, prav tako zajetno knjigo z naslovom Umrljivi cvet. Vse tisto, kar smo napisali za prvo knjigo, in kar bo verjetno veljalo tudi za zadnjo knjigo te obsežne trilogije, lahko zdaj samo ponovimo. Lahko tudi strnemo vse ugotovitve v tem, da gre za odlično delo. Pisateljica, ki je hči kitajskega inženirja in belgijske matere, je svoje življenje preživljala razpeta med svojima dvema domovinama, med Evropo in Kitajsko. Vendar pa je slednjo štela za pravo domovino, saj se je na Kitajskem tudi rodila neposredno po prvi svetovni vojni in tam tudi preživela velik del svoje mladosti in časa svojega šolanja. V prvi knjigi nam je pisateljica predstavila svojo Kitajsko od srede 19. stoletja pa do prihoda Kuomintanga na oblast. Pri tem pa je deloma posegla še dlje nazaj v kitajsko zgodovino in nam prikazala tudi podobo Kitajske skozi zadnjih sto let. Seveda je v okviru te podobe Kitajske, prikazala svoje bližnje in daljne svojce, ne samo svoje starše, temveč tudi njihove prednike, kako so živeli in kaj so doživljali, tako da smo bralci priče usode cele generacije, cele družinske veje v najrazličnejših okoliščinah zadnjega zgodovinskega obdobja.
Knjiga Umrljivi cvet je kronološko nadaljevanje prve knjige. Čas, ki ga pisateljica prikazuje, je obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, nekako dobro desetletje od leta 1928 do 1938. V tem času se je avtorica šolala, se zaposlila, potem pa se posvetila študiju medicine in diplomirala, dokler se ni tik po začetku druge svetovne vojne, neposredno pred nemško okupacijo Belgije spet vr nila na Kitajsko.
V tem okviru svoje biografije in prikaza svojih bližnjih nam pisateljica naslika zgodovinska do gajanja na Kitajskem, kjer je na površje prišel mladi general Čang Kaj-šek, Mao Cetung pa je zbiral svojo komunistično armado. To je bil tudi čas japonskega prodiranja na Kitajsko, v Evropi pa čas bližajoče se druge svetovne vojne in nacistične oblasti.
Ker je v romanu Umrljivi cvet pisanje izrazito osebno, polno opisov lastnih drobnih doživetij velikega sveta, ker je pripoved preprosta, jasna, pa vendar vseskozi poučna, nas zanimivo pripovedovanje pisateljice pritegne. In ko na koncu odložimo knjigo si želimo samo še, da bi čimprej nadaljevali s spremljanjem življenjske poti avtorice. Zavedamo se tudi, da o Kitajski in njeni usodi v času med obema vojnama vemo nekaj več. Avtobiografsko, zgodovinsko romansirana pripoved o Kitajski nas torej pritegne zaradi zanimivega pisanja, obenem pa bogato izpopolni naše znanje
Umrljivi cvet je izdala založba Lipa v Kopru, delo pa je prevedel iz francoščine Boris Verbič.
Sl. Ru.
ZA POPLAVLJENCE V PODRAVINI, BARANJI IN SLAVONIJI
Slikarji in kiparji naivci hotelu Adriatic v Umagu
Sodeluje nič manj kot 165 umetnikov - Umetniška vrednost del je različna, cene za najboljša dela dokaj visoke - Slavnega Generaliča v Umagu ni, pač pa ga zastopa sin Joža
Ko smo v nedeljo objavili vest, da bodo v petek, soboto in nedeljo v hotelu «Adriatic» v Umagu na dražbi prodali kakih 200 slik in kipov, ki so jih jugoslovanski slikarji in kiparji - naivci dali na razpolago zagrebški reviji «Arena», ki bo izkupiček razdelila po-plavljencem s področij Podravine, Baranje in dela Slavonije, smo med drugim tudi rekli, da bi verjetno marsikdo rad odnesel s te razstave kako sliko domov. Hkrati smo tudi rekli, da spada jugoslovanska tovrstna likovna ustvarjalnost med visoko kakovostne u-stvarjalnosti v evropskem in tudi svetovnem merilu. Imena kot so Generalič, Večenaj, Lackovič, Ra-buzin itd., so imena, ki najvišje kvotirajo na vseh tovrstnih prireditvah in razstavah tudi izven jugoslovanskih meja, pa čeprav s tem nočemo reči, da nimajo drugi narodi prav tako visoko kakovostne likovne ustvarjalnosti, ki spada v zvrst na.ve.
Da pa ne bi bilo pomote, bomo takoj povedali, da je v atriju ho-
tela «Adriatic» ter v dvorani prvega nadstropja razstavljenih okoli 200 del, ki niso vsa na tej ravni, torej na ravni Generaličev, Ra-buzinov in drugih tovrstnih imen. So tu tudi dela, ki so pristna dela slikarjev in kiparjev naivcev, ki pa so, če se smemo tako izraziti, nižje kakovosti. Zavedati se namreč moramo, da sodeluje na tej razstavi, ki obsega izključno poklonjena dela, nič manj kot 165 umetnikov. In med temi se bomo na kratko sprehodili in se ustavili pri tistih, ki se nam zdijo najbolj kakovostna ali pa po nečem značilna.
Takoj v začetku bomo povedali, da Ivana Generaliča v Umagu ni.^ Generaliča zastopa njegov sin Joža, ki je poklonil razmeroma majhno olje na steklu z naslovom «Ribič». Je to zares čudovito olje, ki je značilno po živih vendar pa nikoli ne kričečih barvah. Seveda so Generaliči dragi in izklicana cena tega 50x40 cm velikega Generaliča bo okoli milijon dinarjev. Seveda je dražji od Genera-
Mož v postelji je dr. Antonio Fiorani. Ob njem njegova žena, ki mu streže. Pred dnevi bi bil v Piacenzi kmalu postal žrtev ugrabiteljev. Rešilo ga je njegovo energično kričanje. Tako je kričal, da so se ugrabitelji ustrašili, ga pustili in pobegnili. Je precej bogat

Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ogibajte se površnosti. Posvetite nekaj časa dopisovanju.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Poiščite si v delu dobrega zaveznika. Ne dajajte se v zobe sosedom.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.i Ne bodite po nepotrebnem neprevidni. Zagotovili si boste zaupanje pri mlajših.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Preizkušanj boste v svoji potrpežljivosti. Lepo sožitje v družim. Prehodno nerazpoloženje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zaupajte obljubi, ki vam je bila pred časom dana. Izvrstno razumevanje z ljubljeno osebo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Da bi se ognili neprijetnim presenečenjem, preglejte vaše finančno stanje. V čustvih bodite trdni.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Zadovoljstvo v delu, ki je za vas novo. V pogledu čustev: uresni čitev starih želja.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 20 11.) Pomanjkanje vztrajnosti bi u-tegnilo pokvariti vaše načrte. Sre-
čen večer z drago osebo.
STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Lepo boste rešili nekatera manjša vprašanja. Prijeten večer z veselimi tovariši.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne spreminjajte svojih načrtov. Dober nasvet od iskrenega prijatelja.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Posvetite se raje reševanju konkretnih. čeprav težje rešljivih vprašanj. Utrditev starega prijateljstva.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Izbolj šanje finančnih prilik za obrtnike in svobodne poklice. Neki nespo razum boste rešili s pojasnilom.
lica mlajšega Rabuzin. Ivan Ra-buzin je poklonil prav tako majhno olje, vendar na platnu in ne na steklu. Njegova slika nosi naslov «Dva bela cvetova» in je zares čudovita v tipičnih Robuzino-vih medlih in prijetnih barvah, žal pa bo njegova izklicna cena že nad poldrugi milijon dinarjev. Slika je vsekakor vredna to vsoto in še več, vendar si je ne more privoščiti kdorkoli: Prav tako zasluži pozornost Lackovič katerega sliko «Pokrajina» so dali tudi na naslovno stran kataloga, ki je izšel ob organiziranju ' razstave -dražbe.
Navedli bomo nekatera nadaljnja imena, ne da bi navajali cene in ne da bi označevali karakteristike. Franjo Klopotan zasluži pozornost s svojim «Spominom iz zoološkega vrta», prav tako zasluži pozornost Mladen Merkaš - Go-ranin iz Sarajeva, ki je prinesel majhno olje na steklu z naslovom «Pričakovanje».
Krasna je tudi Mokarjeva upodobitev «Zimske tišine». Vlado Mokar je menda slovenskega porekla, vendar pa živi in dela v Zagrebu. Viktor Magyar pa je Slovenec. Doma je iz Čateža pri Trebnem in je dal za dražbo svoje olje na deski z naslovom «Sanje», ki so ga organizatorji razstave - dražbe upodobili na priložnostnem katalogu za umaško razstavo. Tu so nadalje Topljako-ve «Perice». Pero Topljak je mlad slikar - naivec iz Djurdjevca. Njegova je bila tudi ideja, da bi organizirali zbiranje in dražbo slik jugoslovanskih slikarjev - naivcev za pomoč poplavljenim kmetom iz Podravine, Slavonije in Baranje. Mladi umetnik je bil tedaj pri vojakih in ker je sam izkusil zlo, ki ga predstavlja za kmeta poplava, mu je šinila zamisel, da bi likovniki naivci, ki so po večini kmetje, mogli tudi na tak način pomagati svojim sorojakom v težavah.
Ponovno se bomo vrnili v Slovenijo in sicer h Konradu Peternelju iz Nove vasi, ki je dal «A-reni» na razpolago olje na platnu z naslovom «Iz tovarne proti domu». Peternelj, ki smo ga mogli videti tudi na eni izmed razstav jugoslovanskih slikarjev - naivcev v Trstu, spada med najboljše slikarje - naivce Slovenije. Anton Plemelj, ki je doma iz Ljubljane, pa je v nekakšnem avtoportretu dal tudi dokaz svojega i-skanja, ker se ne zadovolji z navadnim prikazom, pač pa bi mogli njegovo sliko «Tone v Dalmaciji» označiti kot nadrealistično podobo.
Vsekakor ne moremo mimo Horvata. Josip Joška Horvat je Zagrebčan in dela le na steklo. «A-reni» je dal na razpolago svoje «Cvetje in življenje», ki je čudovito prav zaradi barv, medtem ko je Homonajeva tempera značilna po nadrobnem delu. In da bi ne pozabili nanjo, moramo tu navesti še Maro Puškarič - Petrase-vo, ki je dala na razpolago svoje olje na lesonitu z naslovom «Ljubimkanje preko plota». Pravzaprav je to eden najbolj pogostnih njenih motivov in iz tega bi mogli sklepati, da je Mara Puškarič mlada ženska, dejansko pa je Mara stara že 84 let in je najstarejša likovnica, ki se še aktivno ukvarja s slikanjem.
In ko smo že pri umetnicah, bomo omenili še Ano Bocak iz Djurdjevca, ki je pripravila za to razstavo svoje krasno olje na steklu
Fre
ČETRTEK, 13. DECEMBRA 1973
S.30
12.30
13 00
13.30
14.10
17.00
17.15
17.45
18.45
19.15
20.00
20.45
(Nadaljevanje na 6. strani)
22.00
22.30
18.15
18.30
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.15
17.30
18.05
18.25
19.15
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
- 11.30 šola Poljudna znanost hvropski nacionalizem Sever kliče Jug DNEVNIK
Danes v parlamentu Ital. kronike Umetnost in književnost DNEVNIK
Program za najmlajše
Odkrivanje živali
Začarana žoga
Program za mladino
Planet dinozavrov
Ihtavi dragi «Braccio di ferro»
Profili protagonistov Stalin
Tretje in zadnje nadaljevanje oddaje, posvečene Stalinu, se prične z začetkom druge svetovne vojne. V tem velikem spopadu se SZ uveljavi kot močna, velika sila. Zato bo SZ po končani vojni sedela za mizo zmagovalcev v Jalti, kjer bo njena vloga odločujoča. Nato je ustanovljen Informbiro. Nastopijo leta «hladne vojne», Stalin začenja uporabljati oziroma uveljavljati teorijo «imperialistične obkolitve», najprej v SZ, nato v celotnem vzhodnem evropskem bloku. Vtem ko se po eni strani nakazujejo znaki jugoslovanske secesije, na azijskih mejah pa pojavlja neka nova socialistična sila: Kitajska. Na Koreji pride do vojnega spopada. Oddaja se zaključuje s Stalinovo smrtjo, ki je pretresla SZ, zlasti, ker je Stalin predstavljal mit, ki je trajal kar celih štirideset let Ital. kronike. Danes v parlamentu, Vremenska slika DNEVNIK Voci per tre grandi Nastop mladtih opernih pevcev
Petdeset televizijskih gledalcev iz Catanie, kjer se je 3. novembra 1801 rodil Vincenzo Bellini, bo danes zvečer z glasovanjem določilo dva pevca, ki bosta prišla med finaliste. Med temi bodo, kot znano, dva pevca Puccinijevih, dva Donizettijevih in dva Bellinijevih skladb. Gre torej za zelo važno oddajo za vse one, ki se ukvarjajo z glasbo laboda iz Catanie, kot pravijo Belliniju. Oddaja bo, kot običajno, posredovana iz milanskega Avditorija RAI. Med pevc.i ki bodo nastopili z Bellinijevimi skladbami so Giovanna Gangi iz Catanie, lirični sopran, bariton Alessandro Corbelli iz Turina, gojenec slavnega pevca Giuseppa Valdenga, potem pa še nastopijo sopran Fiorella Pedicond, sopran Emiko Maruyama in bariton John van Zelst. Koncert se bo zaključil z znano arijo iz «Norme», ki jo bo zapela sopran Cristina D’Alpino. Nakar bo petdeset televizijskih gledalcev, ki bodo na slepo 'zbrani v telefonskem imeniku Catanie, glasovalo za šest kandidatov oziroma predstavnikov Bellinijeve glasbe Gospe in gospodje, lahko noč Poljski film DNEVNIK Vremenska napoved
DRUGI KANAL
Protestantizem
Tedenska rubrika o judovski kulturi
Športne vesti
Sedem morij
Polama morja
Simfonični koncert
DNEVNIK
Rischiatutto
Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiomo Mnenje o neki knjigi
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.35 Šola
19.45
20.00
20.25
20.40
21.30
22.30
20.00
20.15
20.30
22.00
Moj dlom, Ivan Tomčevič, Sredozemska Afrika, Angleščina,
Nemščina. Francoščina
Iz slovenske književnosti
S. Jenko: Jeprški učitelj
Obzornik
SHANE — Serijski film DELAVSKA TRIBUNA: Združeno delo
V sedmi oddaji bo govor o združenem delu. Seznanili se bo bo z različnimi aspekti združevanja različnih vrst dela, ali pa več različnih istovrstnih del. Prav tako bo prišla do iz raza dilema ali je razdrobltevanje, ali pa povezovanje tisto, kar omogoča sodobno, racionalno in ekonomično proizvod njo. Pri vsem tem je odločilnega pomena samoupravljanje ki ne glede na onredel tev samoupravljavcev mora biti kos svojim zgodovinskim nalogam Risanka DNEVNIK
Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi 400.000 voltov Nevarna srečanja Nadaljevanka POROČILA
KOPPSKA BARVNA TELEVIZIJA
Risanka
POROČILA
Lahkomiselna ljubezen Celovečerni film iz serije «Smejmo se.
Franchi, Ciccio Ingrassia Normandija Dokumentarni film
. ». Igrajo Franco
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja;
17.00	Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. ljudsko glasbeno izročilo; 19.10 Božanska komedija: «Obtožnica iz nebes»; 19 25 Spored za najmlajše: 20.00 Šport; 20.35 «Dramatik», radijska drama; 21.45 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasna.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15 10 Mladina danes; 16.20 G. Verdi «Il Corsaro»;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30, 20.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbena galerija; 10.00 Z nami je...;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 16.40 Polke in valčki; 17.00 Mladinski klub: 17.45 Gledališki utrinek; 18.00 Juke box;
18.30	Primorski dnevnik; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 19.30 Prenos RL; 21.00 Radijska priredba; 22.00 Plošče; 23.35 Trio Lorenz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 četrti spored; 14.00 Glasbeni program; 15.10 Za vas mlade; 16 00 «Sončnica»; 17.05 Popevke; 17.40 «Trije mušketirji»; 18.45 Ekonomsko sindikalna oddaja; 20.20 Ponovno na sporedu z M. Marchesi-
jem; 21.15 Nove ital. popevke.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Pojeta Gabriella Ferri in Bruno Martino; 8.40 Kako in zakaj; 9.10 Pred nakupi; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Na naši strani; 12.40 Glasbeno - govorni spored; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 Plošče.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.00 Radio za šole; 12.20 Sodobna ital glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Zborna glasba; 15.30 Simf. koncert; 17.20 Strani iz albuma; 18.00 Francoske popevke; 19.15 Večerni koncert; 20.00 L. Cherubini: «Anacréon» — opera.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13 00, 15.00, 18.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Začetki slovenskega pesništva na Koroškem; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Tenorist James King; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba Janka Jezovška.
SPORT SPORT SPORT
EVROPSKI POKAL
Zopet lepa zmaga italijanskih barv
Giordanijeva prva v slalomu, Tisotova pa na lestvici za EP
COURCHEVAL, 12. — Italijanska smučarka Claudia Giordani je zmagala v slalomu v Courchevalu, potem ko je zasedla prvo mesto v obeh vožnjah. V drugem spustu je prispela na cilj pred svojo klubsko tovarišico Tisotovo, ki je zasedla drugo mesto tudi na skupni lestvici.
Tekmovanje v Courchevalu je bilo veljavno za točkovanje za evropski ženski smučarski pokal.
Končno lestvica:
1.	Claudia Giordani	(It.)	71”18
2.	Cristina Tisot	(It.)	72’'22
3.	Odile Chalvin	(Fr.)	72”81
4.	Rolland (Fr.)	72”95
5.	Puig (Šp.)	73”76
6.	Tarinelli (ZDA)	74'’70
7.	Rollins (ZDA)	74”91
8.	Teague (ZDA)	75”01
9.	Iliff (GB)	75”33
10. Fasoli (It.)	75”43
Lestvica za evropski pokal je po tem tekmovanju taka:
1.	Tisot (It.)	42
2.	Serrat (Fr.), Ray (F.) in
Giordani (It.)	25
5. Poulsen (ZDA) in Krei-ner (Kan.)	20
7. Spiess (Av.), Debenard (Fr.) in Chalvin	(Fr.	15
10. Rolland (Fr.)	11
NOGOMET
VARŠAVA, 12. - Glasnik poljske nogometne zveze je danes izjavil, da je Poljska pismeno potrdila mednarodni nogometni zvezi svojo udeležbo na svetovnem prvenstvu leta
1974.	----------
V SOBOTO V DOBERDOBU
Poročeni spet podlegli
V soboto popoldne so na novem nogometnem igrišču v Doberdobu odigrali povratno tekmo med poročenimi in neporočenimi predstavniki vasi. Kot smo že pisali, so pred nekaj meseci odigrali prvo srečanje, ki se je končalo s tesno zmago fantov. Pri prejšnjem srečanju, so poročeni tožili, da jih je sodnik oškodoval, ker je razveljavil pravilen zadetek. Zato so tokrat poklicali v vas izkušenega sodnika, ki je prišel nalašč iz Ronk (s kolesom).
Družinski očetje so hoteli dokazati, da je bil prvotni poraz nezaslužen, zato so se skrbno pripravili. Na igrišču pa jim ni teklo tako kot so računali, saj so tekmo zgubili s 4:3. Igrali pa so vseskozi v napadu in so tudi prvi povedli. Njihov najnevarnejši napadalec Ferfolja je zgrešil enajstmetrovko in je enkrat iz prostega strela zadel vratnico. Igra neporočenih je slonela pred-, vsem na pazljivi obrambi in zanesljivem vratarju Jelenu. V napadu pa niso pokazali nič posebnega in so prišli do zadetkov le po naključju ali zaradi nepazljivosti nasprotnika.
Vsekakor je bila tekma lepa in privlačna za številno občinstvo, ki je prihitelo navijati za te ali one «kolege». Po končani tekmi so sklenili, da bodo taka srečanja še prirejali. Sedaj ko se je zima pričela ne bo manjkalo prilike, občinstva pa menda tudi ne, ker zaradi prepovedi vožnje ob nedeljah z avtomobili drugih zabav v vasi ni.
V	primorski nogometni ligi
Enajsterica iz Renč letošnji jesenski prvak
Po treh sezonah so nogometaši iz Renč osvojili naslov jesenskega prvaka v primorski nogometni ligi. Zato je prav, da si ob tej priložnosti nekoliko pobliže ogledamo delovanje tega mladega in simpatičnega športnega kolektiva.
V letu 1971 je nogometni zanesenjak Branko Turel iz Renč zbral okrog sebe skupino športnih delavcev, ki so ustanovili nogometno sekcijo v okviru TVD Partizan Renče.
Takoj je klub začel tekmovati tudi s pionirsko in mladinsko ekipo. V letu 1972 so se že pokazali prvi sadovi načrtanega dela in pionirsko, mladinsko ter člansko moštvo so se potegovali za prvo mesto v svojih kategorijah.
Letos poleti pa so v Renčah obnovili nogometno igrišče. Staro površino so preorali, nanjo navozili 1.500 kub. metrov zemlje. Igrišče je dobilo tudi ustrezne dimenzije 115 x 65 m. Uredili so tudi namakanje iz bližnje Vipave. Tako je igrišče postalo eno najkvalitetnejših na Primorskem. Že v petem kolu, to je v oktobru so prvič zaigrali na novem igrišču.
Popolnoma do izraza pa je načrtno delo prišlo letos jeseni, ko so se povzpeli na čelo lestvice. Največja želja vseh športnih delavcev v Renčah pa je uvrstitev v višjo, to je v consko nogometno ligo. Naj povemo tudi, da je vse delo, od številnih prostovoljnih ur pri graditvi igrišča, do vseh ostalih del, na povsem amaterski bazi.
--------- Igor Varl
ZARADI PRITOŽBE
V	«športnem zaporu»
RABAT, 12. — Predstavniki maroške nogometne reprezentance, ki je v nedeljo zgubila v Kinšasi proti Zai-reju tekmo za uvrstitev na svetovno prvenstvo, so se pritožili pri mednarodni nogometni zvezi zaradi nepravilnega sojenja in pa zaradi dejstva, da so jih gostitelji držali več ur zaprte v slačilnicah. S tem naj bi jim onemogočili vložiti pritožbo proti nepravilnemu prvemu zadetku.
ROKOMET
Na svetovnem ženskem rokometnem prvenstvu v , Jugoslaviji je v polfinalu Poljska premagala Jugoslavijo z 9:8.
V drugi tekmi je SZ igrala z Dansko neodločeno 10:10. -p n Poleg teh držav, ki igrajo v B skupini, nastopajo v polfinalni A skupini še Madžarska, Romunija, ČSSR in Norveška.
OBVESTILO
SPDT priredi v nedeljo, 16. t.m. 8. JESENSKI SPREHOD. Zbirali šče bo pri Obelisku ob 10. uri. Od tod bodo udeleženci krenili po Napoleonski cesti na Prosek.
ODBOJKA
V PRVENSTVU MLADINCEV
Mladi Elio Kralj med najboljšimi
Bor — S. Giacomo	3:0
(15:1, 15:5, 15:11)
BOR: B. in E. Kralj, Kodrič, Požar, Košuta, Nadlišek, šiškovič, Žerjal.
S. GIACOMO: Bradaschia, Cesar, Marchesi, Zubin, Menegazzi, Cris-mani, Mosca, Scrignar, Viezzoli.
SODNIK: Conte.
V tretjem kolu mladinskega odbojkarskega prvenstva so Borovi fantje v samir štiridesetih minutah odpravili doslej še neporaženo šesterko S. Giacoma. «Plavi» so tokrat zaigrali s popolno postavo in so se prikazali v povsem drugačni luči, kot v prejšnjih srečanjih. Dejstvo, da so nasprotniki v prvih dveh setih osvojili skupno le šest točk je dovolj zgovoren dokaz za to.
Borovci so imeli nekaj težav le proti koncu tekme, ko so skušali predvajati sodobnejšo igro, s hitrimi akcijami. To jim ni popolnoma uspelo, vendar je jasno, da bodo z vztrajnim treningom osvojili tudi tak način igre.
Med «plavimi» se je tokrat izkazal zlasti Elio Kralj, ki se razvija v dobrega odbojkarja, enako koristnega ob mreži in v polju.
MIG
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Pernarčičeva in Kalanova v ospredju Kras ni imel v soboto nobene možnosti
Prihodnja tekma bo za Bor dokaj težka. Kras pa je kandidat za osvojitev obeh točk
B LIGA — članice
Tržaške drugoligašice so poskrbele v derbiju z AGI za prijetno presenečenje. V srečanju z Gori-čankami so odigrale prav gotovo svojo letošnjo najboljšo tekmo. Nasprotnice so bile proti sobotnemu Boru brez moči. Žilavo so se u-pirale v prvih dveh setih in ko so uvidele, da bo mogoče doseči le častni poraz, so nekoliko popustile. Pri «plavih» to pot ni bilo slabosti ; posebej sta blesteli Pernarčičeva in Kalanova.
Doslej vodeči Junior je kar sredi kraja Casale Monferrato položil orožje proti razigranim igralkam Vignonija, ki so prevzele prvo mesto na lestvici. Korak z vodečimi še vedno držijo zastopnice od Li-bertas iz Brescie, ki so doma premagale Marzottp po štirih setih igre. Po izredno dobrem začetku drsi nezadržno proti dnu tržaška OMA, ki se je vrnila praznih rok
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiniiiiMiMiniiiiiiiiiiiiiinMiniiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiii
PO JESENSKEM DELU 1. ZNL
Crvena zvezda še vedno kandidat za prvo mesto
Ljubljanska Olimpija osvojila polovico razpoložljivih točk
V nedeljo se je zaključil prvi, je-, Prejšnji mesec pa se je zopet raz-genski del jugoslovanskega nogo- vnela polemika zaradi zaključka
metnega prvenstva 1. zvezne 1 ge. Naslov 28. jesenskega prvaka je o-svojil niški Radnički, ki je zaključil prvih sedemnajst kol z 22 točkami, pred zagrebškim Dinamom in pred Hajdukom iz Splita. Radnički je v tem prvem delu prvenstva, ki se bo znova pričelo 3. marca 1974, doživel le štiri poraze, od katerih zadnjega prav v zaključnem kolu. Niški nogometaši so osmo moštvo, kateremu je uspelo osvojiti naslov jesenskega prvaka po Crveni zvezdi, Partizanu, Dinamu, Radničkemu iz Beograda, Vojvodini, Sarajevu in Željezničarju. Po jesenskem delu prvenstva pa je doslej šestim moštvom uspelo obdržati prvo mesto tudi spomladi in osvojiti naslov prvaka.
Ljubljanska Olimpija se je po odličnem začetku -uvrstila na deveto mesto (sredma lestvice), s polovico razpoložljivih točk. Ljubljančani so poprečno osvojili po eno točko istkr:
%
tekmo, šestkrat so zmagali, petkr: remizirali, šestkrat pa so morali poraženi z igrišča.
Najresnejši kandidat za osvojitev naslova državnega prvaka pa je še vedno beograjska Crvena zvezda, čeprav je v nedeljo v Zrenjaninu zgubila proti Proleterju. Beograjčani so jesenski del prvenstva zaključili na četrtem mestu, za Radnič-kim. Dinamom in splitskim Hajdukom.
Sinoči se je sestal v Ul. Geppa v Trstu novoizvoljeni odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji na svoji prvi seji. Novoizvoljeni odbor, kateremu je predsedoval Bojau Brezigar, je iz svoje srede izvolil dva podpredsednika. Za tržaško področje je izbral Emila Boleta, za goriško pa Dina Ronerja. Odborniki so med drugim začrtali v grobih obrisih smernice bodočega delovanja
lanskoletnega nogometnega prvenstva, ko je prišlo do afere zaradi podkupovanja igralcev in v katero je bila vpletena, tudi ljubljanska Olimpija. Preiskovalni organi so izdelali dolg dokument, v katerem navajajo vse prekrške osumljenih klubov, vendar pa ni še prišlo do dokončne odločitve, če bo kaznovano tudi ljubljansko moštvo.
Medtem ko je večina jugoslovanskih prvoligaških nogometašev cd-šla na počitek, se v Splitu pripravljajo državni reprezentanti za naporno mednarodno srečanje z Grčijo, ki bo 19. decembra v Atenah. Potem ko je že kazalo, da bo med najboljšimi manjkal Ilija Petkovič, ki nastopa v Franciji, se je ta nenadoma pojavil v Splitu. Vodstvu reprezentance tako ni bilo treba poklicati Spasovskeaa, ki naj bi nadomestil tega odličnega napadalca. Vseeno -pa ne manjka skrbi, sa j sta morala prvi dan priprav počivati Hajdukov napadalec Oblak in pa Jerkovič, ki se je poškodoval v nedeljskem srečanju med Hajdukom in Beogradom. Vendar pa njuno zdravstveno stanje ne zbuja skrbi in bosta lahko v ponedeljek odpotovala v grško prestolnico skupno z drugimi izbranimi igralci.
ZENSKI NOGOMET
CIUDAD MEXICO. 12. — ženski mednarodni nogometni turnir, ki bi se moral pričeti danes v mehiški prestolnici so prenesli na soboto, ker niso vse ekipe prispele pravočasno v mehiško glavno mesto. Nastopale bodo ženske reprezentance Peruja, I-talije ter državna in mladinska reprezentanca Mehike.
TENIS
PO ANKETI V BOSTONU
Romun Ilie Nastat najboljši na sv«tu
BOSTON, 12. — športni časnikarji, ki so se zbrali v Bostonu na turnirju najboljših teniških igralcev sveta, so izbrali Romuna Nastaseja za najboljšega teniškega igralca na svetu, kot igralko pa so postavili na prvo mesto Avstralko Margaret Court. Na-stase je prejel letos denarne nagrade v višini okrog 120 milijonov lir.
tudi z gostovanja v Comu.
Kot smo že omenili je prišlo na lestvici do ponovnih sprememb. Junior je trenutno na tretjem mestu. Na prvem mestu je Vignoni, ki je bdi prej drugi; korak višje se je povzpel tudi Libertas iz Brescie. Bor se je povzpel na razpredelnici za dve mesti navzgor. Za dve mesti je nazadoval AGI, eno pa OMA.
IZIDI 5. KOLA			
Libertas Brescia -	- Marzotto 3:1		
Junior — Vignoni			0:3
Briantea — OMA			3:2
Bor — AGI			3:0
LESTVICA			
Vignoni Gottolengo	5	4	1 12 5 8
Libertas Brescia	5	4	1 13 8 8
Junior C. Monf.	5	3	2 11 7 0
Bor Trst	5	3	2 10 10 4
OMA Trst	5	3	2 10 11 4
Briantea Como	5	3	2 9 12 4
AGI Gorica	5	3	2 8 13 4
Marzotto Valdagno	5	1	4 9 14 2
PRIHODNJE 6. KOLO: Vignoni -			
Briantea, Marzotto	—	Junior, Bor	
— Libertas Brescia, AGI Gorica —			
OMA Trst.			
V prihodnjem kolu čaka odbojkarice Bora dokaj težak nastop. Če bodo tudi v soboto zvečer prikazale tako konstantno in linearno odbojko, kot proti Goričankam, bo res trda predla gostjam. Zmaga proti Libertasu s katerim ima Bor odprt račun, ne bi bila samo prestižnega anroak še v večji meri praktičnega pomena. Marzotto bo to pot gostil Junior in to bo spet priložnost za «domače» sodnike. Vodeči Vignoni se bo doma spoprijel z Brianteo in ima praktično že deset točk. Debi kola bo v Gorici med AGI ;n ONA. Glede na dosr-danie nastooe imata oba tekmeca enake možnosti za uspeh.
C LIGA — člani
Od Zgoničanov je b:lo skoraj uto-p:stično pričakovati, da bi v Padovi dosegli kaj več kot poraz.
Vodeči Libertas jih je odpravil po samo treh set;h igre in je zopet potrdil, da bo verjetno dosegel v letošnjem prvenstvu napredovanje v B ligo.
Solidna ekipa Tisselli ni mogla zaustaviti niti doma vse boljš:h gasilcev iz Trevisa. Teh odbojkarjev se boji celo Libertas. Zastopniki Caldi-nija so kar sredi Gorice prepustili tečki odličnemu Casadiu iz Ravene. Ekipa prof. Pipana GMT je razmeroma lahko odpravila slabi AGLI iz Montecchia.
Na vrhu lestvice sta še vedno Libertas in Casad’0 z enakim. številom točk. Za dve točki zaostaja Dall’Acqua, potem pa je velika praznina, saj imata GMT in Tisselli samo štiri točke. ZgoničanL sb zdrknili za mesto nižje, ker je Caldini odvzel set Casadiu.
IZIDI 5. KOLA
Tisselli — Dall’Acqua	0:3
Caldini — Casadio	1:3
Libertas PD — Kras	3:0
GM Trst — ACLI Montecchd 3:0
PRIHODNJE KOLO: Dall’Acqua - Caldini, GMT - Tisselli, ACLI Montecchio — Kras, Casadio — Libertas Padova.
LESTVICA ■Libertas Padova Casadio Ravena Dall’Acqua Treviso GM Trst Tisselli Cesena Caldini Gorica Kras Zgonik ACLI Montecchio Odbojkarjem več kot lepa
5 5 5 5 5 5 5 5
Krasa priložnost,
0 15 1 10
0	15 6 10
1	13 7 8 3 5 8 4
8 9 4 6 14 2 5 14 2 5 15 0 ponuja da po-
spravijo drugi pa" točk. V goste odhajajo namreč k ACLI iz Mon-teechia, ki je še edini brez točk (in seveda zadnji na lestvici). Tudi šesterka GMT lahko osvoji drugi zapored™ in s tem tretji par točk na račun Tissellija iz Cesene. Gasilci iz Gorice nimajo kaj iskati pri sovrstnikih v Trevisu. Srečanje kola pa bo- nedvomno v Ravenni med domačimi gasilci od Casadia in Libertasom iz Padove. ■Po šestem zavrtljaju bomo imeli na vrhu lestvice samo eno ekipo.
G. F.
Breg
■mÉéHÌS
Vesna: Žarko Race in Li vij
Caharija v borbi za žogo
					
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Praznični «most» otežkočil razna košarkarska prvenstva
Med mladinci so celo odpovedali vsa srečanja
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci so tokrat nerodno zgubili proti skromni peterki Libertasa iz Barkovelj, ki je tako dosegla prvi točki v tem prvenstvu Sodnik Giacomi se je po tekmi ustavil z borovci in jim je povedal nekaj svojih sodniških dp^-divščin. O tekmi Libertas — Bor pa je dejal, da je bilo storjenih vse preveč napak pri korakih na eni in drugi strani in je zmaga šla bolj izkušenim košarkarjem Libertasa.
Kontovel v nedeljo ni igral. Košarkarska zveza je bila v tožavah pri določevanju sodnikov zaradi dvodnevnih praznikov in s tem v zvezi zaradi prekinite prometa z avtomobili.
IZIDI 3. KOLA:
Libertas Barkovlje — Bor 61:57, Libertas Trst -°Sagrado 77:63.
PRIHODNJE KOLO (16. 12.)
CGI — Libertas Barkovlje, Vil-lesse — Kontovel (11.00), POM — Libertas Trst, Itala — Sagrado. Počitek: Bor.
Vse kaže, da bo Kontovel igral v soboto v popoldanskih urah.
Ocene P.d.: Kapič (B) 5, P. Starc (K) in Barazzutti (B) 2, B. Daneu (K), Vatovec (B) in Hrvatič (B) 1.
MLADINCI
Poletovi košarkarji so v ponede-I Ijek morda odigrali svojo najboljšo
lllllllllimnuuiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiuiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiimuiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Med «velikimi» zmagala le enajsterica Interja
V včerajšnjih tekmah je prišlo do več presenečenj
RIM, 12. — Danes so odigrali prva srečanja obeh skupin nogometnega turnirja za italijanski pokal. Prišlo je do nekaterih presenečenj, saj je Palermo premagal turinski Juventus kar z 2:0, Cesena je odpravila Lazio z 2:1, v Bologni pa je domače moštvo premagalo s tesnim 1:0 Milan ter tako v teku štirih dni odpravilo drugega milanskega predstavnika. Od «velikih» je zmagal le Inter, ki je prema-
gal Atalanto s klasičnim 2:0.
A skupina:
Bologna — Milan 1:0 Inter — Atalanta 2:0 Lestvica:	Inter in Bologna
Milan in Atalanta 0.
B skupina:
Cesena — Lazio 2:1 Palermo — Juventus 2:0 Lestvica: Palermo in Cesena Lazio in Juventus 0.
prvenstveno tekmo, in to prav proti prvemu z lestvice Italsidru. Mnenje trenerja Italsidra Giannija Pit-tuzzija o naših košarkarjih- «Po letovci so me presenetili. Vedel sem, da naša naloga ne bo najlažja. Nisem pa pričakoval takšnega odporr. Pripomniti moram tudi, da so moji fantje slabo igrali. Predvsem v napadu nismo znali vsiliti poletovcem svoje igre. V soboto pa bomo igrali proti Patriarci, ki je še nepremagana na vrhu lestvice.»
V soboto in nedeljo so prekinili vse tekme. Odigrali so v ponedeljek le odloženo srečanje med Poletom in Italsidrom. Izid: Italsider — Polet 65:54.
LESTVICA:
Patriarca in Italsider 8 točk. Lloyd Adriatico, Radici Arte A 6, Tigers 4, Polet in Radici Arte B 2, Servo-lana in Itala 0.
PRIHODNJE. KQLO (16. 12.)
Italsider — Patriarca, Lloyd A-driatico — Servolana, Itala — Ra-dipj . Arto J,. Pol?t —, Jigers (15. t m. ob 18.30). Počitek : Radici Arte A.
Ocene P.d.: A. Sosič (P) 2 in Guštin (P) 1.
Prvenstvo «Pomlad»
Zaključil se je prvi del prvenstva «Pomlad». Inter 1904 je potrdil tudi v tem prvenstvu svojo premoč, saj je končal prvi del brez poraza. Presenetljivo je tudi tretje mesto moštva SABA, ki je celo startalo z namenom, da bi se enakovredno borilo z Interjem 1904. Za lepo presenečenje je poskrbela Poletova ekipa, ki je povsem nepričakovano dosegla dve zmagi in je na splošno zapustila povsem dober vtis. S svojimi fanti je zadovoljen tudi trener Poleta Sergij Tavčar, ki pravi: «V tem prvenstvu smo startali, da bi si pridobili novih izkušenj. Nismo računali na zmago. Po prvem delu smo osvojili že dve, kar je za nas lep uspeh. Fantje so se v vseh srečanjih dobro borili in sem zato s tem delom prvenstva zadovoljen.»
Borovci so le delno izpopolnili pričakovanja. V prvem delu so slavili le eno zmago na račun Poleta, tesen poraz pa so doživeli proti Ri-creatoriju, Italsidru in SABA. V opravičilo velja za borovce to, da je moralo moštvo igrati večji del tega prvega dela brez centra Karla Ražma, ki si je med tekmo z Italsidrom poškodoval gleženj,
IZIDI 6. KOLA
Inter 1904 — Polet 55:31, Ricreatori — Bor 76:72, Lloyd Adriatico — 'SABA 76:66. Počitek Italsider.
LESTVICA
Inter 1904
Lloyd A.
SABA
Polet
Ricreatori
Bor
Italsider
414:285 12 464:378 10 362:327 6 235:291 4 365:429 4 393:444 2 365:417 2
Košarkarska zveza še ni sporočila, kdaj bo start drugega dela tega nr-venstva. Med drugim bo moral Polet odigrati še tekmo proti SABA, ki so jo pred dvema nedeljama odložili zaradi slabega vremena. Ocene P.d.: Škabar (P) in Bruno Furlan (B) 2, Danev (P) in Žerjal (B) 1. Skupno: Žerjal (B) 7, Taučer (P) 4, Škabar (P) 3, I. Sosič (P) in Volk (B) 2, Marko Sosič (P), Kalin (P), Ražem (B) in Bruno Furlan (B) po eno točko.
Naraščajniki
V soboto so Kontovelci odigrali SVoj čas Odloženo tekrhò proti ekipi Centro Giovanile Studenti. Naši košarkarji so dosegli drugo prvenstveno zmago in so se tako pomaknili proti sredini lestvice. S to tekmo se je tudi zaključil prvi del tega prvenstva. Kontovel je v	tem delu
nedvomno zadovoljil in je pokazal dober napredek Bor je ostal, žal, praznih rok. Borovci pa nastopajo z zelo mlado ekipo, ki bo že prihodnje leto imela priložnost se izkazati.
Izid: Kontovel — CGS 55:52 LESTVICA
5 5 0	501:133	10
5 4 1	414:205	8
523	183:290	4
523	189:350	4
523	192:377	4
^ n 5	1^4-415	n
PRIHODNJE KOLO (16. 12.)
CGS - BOR (8.15), Inter 1904 — Kontovel (14.00), Ricreatori — Lloyd
b. 1.
Francozi želijo Kalijanc na «Touru»
PARIZ, 12. — Prireditelji kolesarske dirke «Tour de France» so prepričani, da se bodo italijanski kolesarji udeležili prihodnje leto njihovega tekmovanja in ga ne bodo bejkotirali, kot	se je to	zgodilo	v
letošnji sezoni. Felix Levitan je izjavil, da se je že precej italijanskih klubov zanimalo za nastop na tej najtežji etapni kolesarski dirki za profesionalske zveze, ki bi radi pri-vabili tudi na dirko po Italiji čimveč francoskih predstavnikov.
Inter 1904 R'creatori CGS
Kontovel Lloyd Adriatico Bor
SPECTATOR:
MAFIJA
| VČERAJ in DANES |
Časniki so komentirali in alarmirali. Turiinska «Stapma» je pisala:
«To je stvarnost, člani komisije se prepirajo, mafija pa se Je začela nasmihati. In koliko žalosti, koliko jeze, koliko nezaupanja pri tistih, ki so sanjali o neki čistejši in bolj civilizirani Italiji.»
Najpomembnejši motiv, zaradi katerega je prišlo do spora med strankami in ki je paraliziral delo komisije proti mafiji, je bilo mesto Palermo, ki je baza in središče aktivnosti urbanizirane mafije. Občina je v rokah demokristjanov. Komisija je z raziskavami ugotovila strahotne stvari, pa so izdelali tudi dokumentirano poročilo. Po tem poročilu je možno sklepati, da je mafija prav zaradi sodelovanja odgovornih čini-teljev, politikov in funkcionarjev, zavladala nad Palermom, oziroma, da dominira pri javnih delih, pri regulacijskem načrtu mesta glede na razdelitev in cene zemljišč, pri mestni snagi, pri prodaji sadja in zelenjave, mleka itd. in da je mafija imela v najemu od občine celo pobiranje občinskega davka in taks! Trdili so, da je omenjeno poročilo «resnična bomba» in nastal je problem: objaviti ga ali ne?
Do objave omenjenega poročila ni prišlo, toda razvijalo se Je nekaj drugega: nasprotniki demokrščanske vladajoče stranke med člani komisije so poskrbeli, da so časniki le prišli do vse-
bine tega poročila in da so stvari vsaj delno servirali javnosti. Demokristjani so s svoje strani odgovarjali, kakor so mogli: izdajali so skrivnosti, ki so zadevale druge stranke.
«Zapostavljen je glavni cilj komisije proti mafiji,» je pisal list «Il Giorno», «vsi pa so si prizadevali, da bi škodovali nasprotni stranki ali pa da so zadeve izkoristili za osebne cilje. Tisti, ki čuti, da je napaden, izkorišča druge podatke iz preiskave, da bi odgovoril z nasprotnim napadom, časniki objavljajo posamezne dokumente, istočasno pa trdijo, da so dokumenti pod ključem v jekleni blagajni predsednika komisije senatorja Pa-fundija. Službeno velja «stroga zaupnost» o delu in gradivu komisije, praktično pa bralci časnikov prej zvedo skrivnosti, preden je gradivo predloženo parlamentu ali vladi v Rimu. Očitno je tekmovanje med tistimi, ki objavljajo dokumente z ofenzivnim ali defenzivnim namenom. Ne gre vedno za boj med de-mokrščansko stranko in drugimi strankami, temveč izkoriščajo mafijo tudi za boj med samimi strujami v demokrščanski stranki.»
8. aprila 1965 je pisala «Stampa» :
«Komisija proti mafiji se je razcepila znotraj sebe in je zdaj na mrtvi točki. Poročilo o mafiji v Palermu vsebuje vse tisto, kar bi bilo potrebno, da se javno razkrivajo koreni zla in pove, kje se hranijo ti koreni zla. Ničesar več ne manjka. Toda komisarji se sestanejo čedalje redkeje. Kadar pa se sestanejo, se izčrpujejo v nekoristnih polemikah. Minevajo tedni in meseci. In tako počasi slabijo upi tistih ljudi, ki so verjeli, da je mafijo mogoče pritisniti k tlom.»
Na takšne kritike je reagiral predsednik komisije senator Pafundi:
«Komisija je bila ustanovljena zato, da bi predlagala u-strezne ukrepe za preprečevanje manifestacij in eliminiranje vzrokov mafije. To hkrati natančno pove, kakšna je njena naloga. Kasneje bo parlament sprejel, vlada pa izvedla predlagane ukrepe. Slehernemu svoje: napačne bi bile iluzije, če bi
komisiji pripisovali nalogo direktnega boja z mafijo. Naša naloga pa vendar nd lahka. Nekateri pozitivni rezultati so bili že doseženi. Nihče nima pravice govoriti o kaki mrtvi točki, še posebej, če upoštevamo delikatnost in zapletenost fenomena mafije, ker zajema široke socialne kroge, ki čutijo škodo zaradi dogodkov, ki so pripeljali do sedanjega hudega in nevarnega položaja.»
Pod pritiskom javnega mnenja, oziroma pretežnega dela tiska, ki je kritiziral komisijo proti mafiji in navajal vzroke njene počasnosti (samo da ni rekel, da se je mafiji indirektno posrečilo paralizirati tudi komisijo!), je bilo potrebno čim prej nekaj storiti.
Najprej je senat v Rimu, potem pa tudi parlament sprejel zakon proti mafiji. Toda to vendar ni bilo vse tisto, kar so pričakovali, ko je država sklenila preiti v končno ofenzivo in ko je bila ustanovljena komisija proti mafiji. Omenjeni zakon je začasnega značaja, kot je to poudaril tudi podsekretar za notranje zadeve Amaded :
«Dokončne ukrepe bomo lahko sprejeli šele takrat, ko bo komisija proti mafiji končala svoje delo.»
Seveda bi bil tudi omenjeni zakon lahko koristen. Njega so še posebej zahtevali državni odvetniki, ki jih je vznemirila nova aktivnost mafije, katero je opogumila kriza komisije.
Zakon zadeva vse tiste osebe, ki so označene ali pa jih sumijo, da pripadajo mafiji. Takšne osebe je mogoče postaviti pod posebno policijsko nadzorstvo ali v prisilno bivališče v kako drugo občino na predlog državnih tožilcev. Kdor bo obtožen, da je pripadnik zločinske organizacije jnafije, je lahko začasno obsojen na prisilno bivališče, dokler ne izvedejo nadaljnjega postopka proti njemu, člane mafije je moč aretirati tudi v primerih, v katerih po dosedanjih zakonih aretacije ni bilo mogoče izvesti. Član mafije, ki bi se samovoljno oddaljil iz kraja, kjer mora prisilno živeti, bo kaznovan z zaporom od pol leta do dveh let. Če bi kakega pripadnika mafije zasačili
za volanom brez vozniškega dovoljenja, oziroma potem, ko mu je bilo takšno dovoljenje odvzeto, bo kaznovan z zaporom od pol leta do treh let.
Se posebej stroge so kazni za pomoč ali skrivanje člana mafije. Že doslej so bile kazni, toda zdaj so podvojene ali potrojene. Podobno zadeva tudi ilegalno prodajo ali ilegalno posest orožja itd. Razveljavili so vsa dovoljenja za nošenje o-rožja, ki so jih bili izdali članom mafije.
ČRNI DAN ZA SICILIJANSKO - AMERIŠKO MAFIJO IN DOKAZ O ENOTNOSTI
Toda končno kot da so zadeve le krenile z mrtve točke. Končno je 2. avgusta 1965 napočil eden izmed najbolj črnih dnevov za mafijo na Siciliji in ne samo na Siciliji, temveč tudi za mafijo v Ameriki. Tega dne je bilo namreč izvršeno prvo dejanje tistega, kar je dobilo naslov «Operacija generalni štab mamil». Omenjena operacija je na skrivaj trajala tri leta, o njej niso govorili, da bi kaj ne pokvarili, medtem pa so italijanska policija in Interpol in seveda tudi ameriška policija živo delovale, da bi ujele glavne, temeljne niti. Namen je bil ugotoviti, na kakšen način preko Italije s posredovanjem mafije prehaja veliko tihotapstvo mamil v Združene države. Razen tega so hoteli dokazati, da obstaja povezava med sicilijansko mafijo in mafijo v ZDA, ki se v novejšem času javno imenuje Cosa nostra.
Posrečilo se je tako prvo kot drugo. Demantirali so vse tiste, Id so z nekakšnimi patriotskimi pobudami dokazovali, da sta mafija na Siciliji in gangsterstvo v ZDA dve ločeni stvari in da tendenciozno pretiravajo tisti, ki govore o enotni mafiji.
Celoten italijanski tisk je objavil senzacijo, vsi v Italiji so imeli vtis, da je to eden izmed najpomembnejših in najuspešnejših prebitij fronte mafije v zadnjih nekaj desetletjih
(Nadaljevanje sledi)
Uredniiivo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecehi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVHIK
Stran 6	13. decembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/H nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpra- trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 (ir beseda. Oglasi za tržaško m goriško pokrai'mo se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.l«
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
OB ČETRTI OBLETNICI POKOLA NA TRGU FONTANA
Demokratični Milan se je poklonil spominu žrtev fašističnega nasilja
Manifestacije univerzitetnih in srednješolskih študentov po vseh italijanskih mestih
MILAN, 12. — Ob četrti obletnici pokola v milanski kmečki banki na Trgu Fontana se je demokratični Milan spomnil nedolžnih žrtev fašističnega nasilja s številnimi manifestacijami. Osrednjo manifestacijo, ki se je je udeležil milanski župan Aldo Aniasi, je priredil na Trgu Fontana Stalni odbor za obrambo republiške zakonitosti pred napadi fašizma. Med svečanostjo so odkrili marmornato ploščo, v kateri so vrezana imena vseh žrtev. «Demokratični Milan — se glasi napis — postavlja to ploščo v spomin žrtvam in v opomin prebivalcem». Manifestacije sj se udeležile antifašistične stranke in predstavniki milanskih tovarn.
Ob tej priliki je milanski antifašistični odbor objavil sporočilo, ki se glasi: «štiri leta po pokolu na Trgu Fontana se milanski antifašisti poklanjajo spominu nedolžnih žrtev fašističnega nasilja. Ob spominu na odločno reakcijo ljudstva na napad fašistov, se ponovno obvezujejo za e-noten boj proti desničarskim prevratnikom. Nekaj rezultatov smo dosegli. Očitna je črna nit, ki povezuje po-
Komentator «Bork» izgnan iz Grčije
BEOGRAD, 12. — Grška policija je včeraj izgnala s silo iz Grčije zunanjepolitičnega komentatorja «Borbe» Andreja Bartoniča, ki je bil na poti v Atene. Bartonič je prispel v Solun z rednim potnim listom in vizo, ki mu jo je izdalo grško veleposlaništvo v Beogradu. Grška policija je Bartoniča s silo odpeljala iz av-tobu'a, ki je bil namenjen v Atene ter ga odpeljalo na letališče in spra-vika v letalo, ki je poletelo v Beograd. Bartnnic je nrn^stiral ter zahteval pojasnila. Policaji so odgovorili, da ni v navadi, da bi policija datala pojasnila.
Bartonič je bil doslej večkratni posebni dopisnik «Borbe» v Atenah.
B. B.
Ameriški senat okrnil
da jih je 165. Tega nepopolnega prikaza pa ne moremo zaključiti, ne da bi omenili tudi kiparje -naivce, med katerimi je na primer navzoč Nikola Filipovič z dvema majhnima kipcema, od katerih pritegne posebno pozornost kipec z naslovom «Pevec». Prav tako zanimiv je Djordjevič s svojo žgano glino, Frančiška Petelinšek iz Duge Rese pa je upodobila na istem kosu lesa Lenina in Matijo Gubca. Sicer pa je Matija Gubec večkrat navzoč na tej razstavi med slikami in kipi.
Na kratko in zato nepopolno smo skušali prikazati bogato in tudi zanimivo razstavo v hotelu «Adriatic» v Umagu. Tu ponavljamo, da je kakovost med razstavljenimi deli različna, kar je tudi nujno, saj gre za poklonjena dela, vendar je tu navzoča malone vsa jugoslovanska tovrstna u-metnost in če so med vrhunskimi deli tudi dela manjše vrednosti, so vendarle vsa ta dela izvirna in zato spadajo v vsako zbirko.
Včeraj je v beograjski veleblagovnici «Beograd» na Trgu Marksa in Engelsa izbruhnil močan požar, ki je povzročil znatno gmotno škodo. Na sliki: gasilci v boju z ognjenimi zublji
KRST
Neki ameriški protestantski pastor je krstil po telefonu vnukinjo, ki se je rodila v 17.000 km oddaljenem kraju. V družini Dressler je že ustaljena navada, da ded duhovnik krsti vnuke. Tradiciji se niso hoteli odpovedati niti tokrat, čeprav se je dekletce Katherine Ann Jakeman rodilo na Filipinskih otokih, kjer oče služi v nekem vojaškem oporišču. Ker ded duhovnik zaradi starosti in bolezni ni mogel na dolgo pot, so organizirali krst po telefonu. S tem pa so spravili v zagato a-meriško luteransko cerkev, ki bo morala odločati, če je tak krst veljaven ali ne.
ENERGETSKA KRIZA NA NIZOZEMSKEM...
Pomanjkanje petroleja je od vseh držav v največji meri prizadelo Nizozemsko, kateri arabske države ne dobavljajo več goriva. Spričo pomanjkanja je vlada sklenila uvesti v kratkem racioniranje, količina bencina, ki jo bo dobil vsak avtomobilist na teden pa je zelo majhna: 15 litrov. Kaj storiti? Iznajdljivi Nizozemci so takoj izumili urad, ki ima svojevrstno nalogo: najti ljudi, ki vozijo po isti progi na delo in jih prepričati, naj se vozijo z enim samim avtom v službo.
...IN V ITALIJI
Pomanjkanje goriva je bilo vzrok prometne nesreče na avtocesti sonca, v kateri je izgubil življenje 30-letni šofer Dario Salami. Nesrečnež je s svojim tovornjakom vozil za kamionom, ki se je nepričakovano ustavil, ker mu je zmanjkalo goriva. Zaradi hitrosti se ni utegnil izogniti nepričakovani oviri in je z vso silo treščil v tovornjak. Težki vozili je zaneslo s ceste in Salami je umrl zaradi poškodb po vsem telesu.
kol na Trgu Fontana z atentatom na milansko kvesturo. Pristojni organi pa kljub temu niso osvetlili vsega ozadja kriminalnega načrta in niso odkrili vrte mandatorjev in mandatarjev, niso še obračunali enkrat za vselej s silami, ki strežejo po življenju italijanski demokraciji».
Predsednik lombardijske deželne vlade Bassetti pa je ob tej priliki dejal: «Četrta obletnica pokola na Trgu Fontana, medtem ko nas spominja na žrtve fašističnega nasilja, mora pomeniti za vse ljudske in demokratične sile trdno obvezo za enoten nastop proti fašizmu. Pomeniti pa mora tudi trdno obvezo pristojnih organov, da raziščejo ozadje in odkrijejo manriatorie prevratniških dejanj, ki so ogrožala in še ogreža-demokrariio v državi».
«Lombardijska dežela — je nadaljeval Bassetti — je v tem duhu izved la raziskavo o fašističnemu nasilju. V tej zvezi poudarjamo še enkrat, da smo pripravljeni sodelovati, da se razkrinkajo mandatarji fašističnega nasilja in se strogo kaznujejo vsi prevratniki».
Ob obletnici pokola so univerzitetni in srednješolski študentje proglasili vsedržavno stavko in organizirali po skoraj vseh italijanskih mestih spre vode. Naivečja taka manifestacija Je bila v Milanu, kjer se je po središčnih ulicah pomikal skoraj kilometer dolg sprevod mladincev. Manifestacija se je zaključila na Trgu Duomo, kjer sta spregovorila pred stavnik študentskega gibanja in grški študent.
Obletnica seveda ni mogla mimo brez fašističnih provokacij. Tako so v Rimu pripadniki fašistične organizacije «Fronte della Gioventù» napadli sprevod demokratičnih študentov. Le resnost in zadržanost mr-nifestanlov sta prepričili, da bi se provokacija ne spremenila v resnejši incident.
SEUL, 12. — Južnokorejska vlada je danes sporočila, da sta Južna in Severna Koreja sklenili nadaljevati pogajanja za podpis mirovne pogodbe. Pogajanja sta nepričakovano prekinili konec avgusta letos.
proračun za obrambo
WASHINGTON, 12. - Komisija za finance ameriškega senata je črtala iz proračuna ministrstva za obrambo 865 milijonov dolarjev. Senatorji so znatno okrnili sklad za vojaško pomoč Južnemu Vietnamu (od 1.100 milijonov dolarjev na 650), pošteno pa so oklestili tudi predvidene stroške za letalstvo in za osebje. Kljub temu pa bodo ZDA še vedno potrošile v vojaške namene 73.200 milijonov dolarjev.
Naivci v Umagu
(Nadaljevanje s 4. strani)
z naslovom «Maki». Je to šopek makovih cvetov v vazi na velikem olju. Olje je razmeroma majhno (48x40), vendar čudovito. Veče-naja smo že omenili in sicer Stje-pana Večenaja, ki je navzoč v Umagu s svojim oljem na steklu v dimenzijah 50x41 in z naslovom «Dar poplavljenim otrokom». Kdor pozna Večenajevo umetnost, se mu ne bo zdelo čudno, da se za to sliko potegujejo že mnogi.
Na sprehodu po dvorani se bo ljubitelj tovrstne umetnosti prav gotovo ustavil pri olju na platnu, ki nosi naslov «Skromni obrok». Gre za olje, ki ga je pripravil Zdravko Šabarič iz Djurdjevca in ki prikazuje priletnega kmeta in kmetico «pri južini», dejansko ima kmetica v roki čebulo in kruh, kme* pa steklenico.
Še in še bi lahko naštevali dela teh likovnikov, za katere pravijo, da so najboljši ker so najbolj i-skreni, toda v začetku smo rekli,
IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||inT1lllllll!!lllllllllll|||||||||||||||||llllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllvllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllll
PO SIGNATURI TRGOVINSKEGA SPORAZUMA
Med Japonsko in LR Kitajsko tesnejše gospodarsko sodelovanje
Letošnja trgovinska izmenjava: skoraj dve milijardi dolarjev - Politični spori in perspektive razvoja
PEKING, 12. — Danes so v kitajskem glavnem mestu signirali prvo trgovinsko pogodbo na vladni ravni med Japonsko in LR Kitajsko. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je pogodba sestavljena iz desetih členov ter vsebuje klavzulo največjih ugodnosti.
Po teh istih virih bo pogodba veljala tri leta ter predvideva ustanovitev mešane komisije, ki se bo sestajala periodično, da bi ugotavljala potek trgovinske menjave. Pogodba predvideva tudi ustanovitev arbitražne komisije, ki bo razsojala o morebitnih sporih na tem področju.
V pogodbi je rečeno tudi, da bodo organizirali pomembne razstave tako na Japonskem kot v LR Kitajski. V kratkem bosta obe državi sporočili datum formalnega podpisa pogodbe.
S sporazumom, ki je bil sprejet, se je dejansko končalo obdobje delovanja posebnega urada — «Trade memorandum office», ki je do sedaj urejeval trgovinske odnose med
Japonsko in LR Kitajsko ter je v veliki meri prispeval k normalizaciji političnih in diplomatskih odnosov med obema državama. Pred nekaj dnevi je bila na obisku v Pekingu delegacija 55 oseb tokijskega urada «Trade memorandum office», kjer je skupaj s kitajskimi predstavniki proslavila večletno sodelovanje na trgovinskem področju. Trgovinska menjava med Japonsko in LR Kitajsko je dosegla letos skoraj dve milijardi dolarjev vrednosti.
V krogih političnih opazovalcev v Pekingu menijo, da je sporazum, ki je bil dejansko sprejet od obeh vlad, zelo pomemben, čeprav obstajajo še vedno precejšnje težave posebno glede izvajanja letalskega sporazuma. V japonskih krogih se bojijo namreč, da bi izvajanje nekaterih določil utegnilo kompromitirati zelo razvite letalske zveze s Tajvanom (Formoza). Japonci naj bi bili sicer dobro razpoloženi, toda politične razlike glede tega kočljivega vprašanja, so še vedno zelo velike.
zvezi sta izjavila, da radijske valove sproščajo naelektrene molekule metilovega cianida, plina, ki so ga zasledili v področju galaksije, kjer naj bi nastajale zvezde.
Dr. Cameron, docent astronomije na univerzi v Harvardu, je v tej zvezi izjavil, da je odkritje popolnoma v skladu z njegovo teorijo, da so repatice sestavljene iz zrnc vesoljskega prahu. Neki drug znanstvenik pa je pripomnil, da je repatica Kohcutek prvo nebesno telo, ki je prineslo v območje sončnega sistema vzorec materije medzvezdnega prostora.
WASHINGTON, 12. — Ameriške letalske družbe so ukinile 950.000 poletov na državnih progah zaradi pomanjkanja goriva. Zaradi krize bodo družbe prisiljene odsloviti 30.000 uslužbencev.
BRUSELJ, 10. — Zveza evropskih brodarjev je izrazila veliko zaskrbljenost spričo energetske krize, ki je v znatni meri prizadela evropske brodarske družbe.
MOSKVA, 12. — Glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva «Kra-snaja zvezda» je danes obtožilo kitajske voditelje, da sabotirajo proces popuščanja napetosti in da so
kapitulirali pred imperializmom.
# * *
LIZBONA, 12. — Danes je v tem mestu izgubil življenje v nesreči na delu 33-letni italijanski mornar Aurelio Matiz iz Trsta, ki pa že več
let stanuje v Oslu.
* * *
RIM, 12. — Italijanska komisija za športni avtomobilizem je začela v sodelovanju z avtomobilskimi industrijami študij za uporabo goriv, ki ne bi bila derivat petroleja.
• * •
NEW YORK, 12. -“"V teksaškem mestu Corpus Christi so danes aretirali poveljnika mestne policije zaradi vrste drznih tatvin,
* * *
PARIZ, 12. - List «Tribuna», ki izhaja v ruščini v Tel Avivu je danes pozval vlado, naj zamenja «sovjetske vojaške inštruktorje, ki so jih zajeli med zadnjo vojno» z Židi, «ki so zaprti v sovjetskih kaznilnicah».
« * «
FORT LAURENDALE (Florida), 12. — Vlačilci so danes končno izvlekli s sipin italijansko ladjo «Federico C.», ki je nasedla v soboto zaradi goste megle.
ZARADI PRILAŠČANJA JAVNIH SREDSTEV
DOKAJ STROGE KAZNI ZA TORINSKE BARONE
Obsojeni so bili profesorji Dogliotti (4 leta in 8 me-secev zapora). Roccia (4 leta in 2 meseca), Midano (3 leta in 6 mesecev) in Brunetti (3 leta in 5 mesecev)
TURIN, 12. — Po sedemnajstih urah posvetovanja je turinsko kazensko sodišče obsodilo zaradi prilaščanja javnega imetja univerzitetne profesorje Giulia Cesareja Do-gliottija, Bernarda Roccio, Alberta Midano in Faustina Brunettija. Ostalih trinajst obtožencev (profesorje Boccija, Torreja, Beretto, An-guissolo, Vecchiettija, Bergonzellija, Cioccatta, Morina, Duranda in Gal-lengo, upravnika turinske univerze dr. Bratuccija, bivšega predsednika turinske bolnišnice San Giovanni Dardanella in inženirja Giovaccini-ja, funkcionarja tovarne, ki proizvaja zdravniške naprave) pa so oprostili, ker niso zagreših prekrškov, katerih so bili obtoženi, ali zaradi pomanjkanja dokazov.
Proces proti uglednim zdravnikom in univerzitetnim profesorjem se je začel pred približno dvema mesecema. Med sodno obravnavo so prišle na dan podrobnosti v delovanju obtožencev, ki so v znatni meri zmanjšale njihov ugled pred javnostjo. Razprava je dokončno pometla z mitom raziskovalca, ki se zanima zgolj za znanstvena vprašanja in mu je finančna plat deveta briga. Mimo obsodb je prav to najbolj dramatična plat procesa.
Sodni postopek, ki bi lahko močno vplival na delo in običaje vseh italijanskih univerz, sta sprožila mlada turinska časnikarja s svojo anketo o upravi univerze. Sumila sta, da v knjigovodstvu vseučilišča nekaj ni v redu in zato sta razširila svoje raziskovalno delo ter odkrila kopico prekrškov. Sodno preiskavo je prevzel namestnik turin-skega državnega pravdnika dr. Za-grebelsky, ki je obtožil ugledne pro fesorje protizakonitega prilaščanja javnih sredstev in goljufije, ker so
enostavno dali v žep dohodke, ki so jih imeli od univerzitetnih klinik.
Sodniki so bili z obsojenci razmeroma strogi. Profesor Dogliotti bo moral odsedeti v zaporu štiri leta in osem mesecev ter plačati 400.000 lir globe in vrniti bolnišnici San Giovanni 29 milijonov lir, ki si jih je prilastil. Za isto dobo ne bo smel tudi opravljati javnih služb. Profesor Bernardo Roccia je bil obsojen na štiri leta in dva meseca zaporne kazni in 350.000 lir globe. Profesor Alberto Midana na tri leta in šest mesecev zapora, 350.000 lir globe in na povračilo 9 milijonov lir bolnišnici San Giovanni, profesor Brunetti pa bo moral odsedeti tri leta in pet mesecev v za poru zaradi prilaščanja javnih sredstev in devet mesecev zaradi goljufije. Za prilaščanje javnih sredstev kazenski zakonik predpisuje od treh do desetih let zapora in najmanj 8.000 lir globe.
Mafija v Indiji?
NOVI DELHI, 12. - Indijski komunistični poslanec Niren Ghosh je danes naslovil indijski vladi pismeno vprašanje, v kateri zahteva pojasnila o morebitni prisotnosti centrale mafijske organizacije v Indiji. Poslanec je v tej zvezi citiral obširna poročila indijskih listov, ki so trdili, da je v zadnjih časih vi den predstavnik zločinske organizacije kar dvakrat obiskal Indijo, da bi razpredel tudi v Aziji mrežo za tihotapljenje in prekupčevanje mamil
Poslanec Ghosh je tudi zahteval pojasnilo, kako so indijske oblasti dovolile kar dvakrat vstop v drža vo osebi, ki je osumljena, da je zlo činec.
Japonska diplomacija razvija sedaj zelo živahno dejavnost na Daljnem vzhodu. To je treba povezati predvsem s hudo energetsko krizo, ki jo preživlja država. ’ Japonci se pogajajo že več let s Sovjeti za izkoriščanje velikanskih ležišč nafte in drugih oblik goriva v vzhodni Sibiriji, toda za sedaj, vsaj tako se zdi, brez pomembnih uspehov. O teh vprašanjih so brez dvoma razpravljali tudi na ravni trgovinskih pogajanj med Japonsko in LR Kitajsko, toda predvsem še ni znano s kakšnimi petrolejskimi rezervami razpolaga Peking. Zelo verjetno pa bi LR Kitajska lahko postala izvoznik petroleja, ker prav gotovo razpolaga z ležišči, ki so podobnega geološkega izvora kot sovjetska ležišča. Zanimiva je vest, da so Kitajci obljubili Tajski 50.000 ton surovega petroleja, da bi ji priskočili na pomoč v sedanji zagati.	.
Gospodarski premiki na Daljnem vzhodu so sedaj šele v prvi fazi. Kitajski se je sicer posrečilo, da je rešila stoletno vprašanje prehrane prebivalstva ter je zelo razvila svoje kmetijstvo. V bistvu pa je ta država v glavnem še kmetijska. Poleg tega je treba upoštevati tudi politična trenja s Sovjetsko zvezo, ki v marsičem oviraio sprostitev gospodarskega sodelovanja. V LR Kitajski so na primer v zadnjem času sprožili veliko kampanjo za kmetijski razvoj obmejnih področij. Med drugim nameravajo celo spremeniti puščavska področja v rodovitna polja. S tem v zvezi je tudi okrepljena demografska politika, ki stremi za tem, da se ob-meina področja gosteie naseliio.
Pravilo, da bodo Japonci skušali izkoriščati ta trenia med svoiima velikima sosedoma ter si pridobiti ugodnosti pri enih in drugih.
Sicer na je nadalinji razvoi gospodarstva na Daljnem vzhodu vprašanje enega, ali celo več de-sitletii. To ni čudno, saj na teh nodročiih živi četrtina človeštva, ki ie bila do včerai na repu pospodarskih dogajanj (z izjemo laponske).
Repafira Kohoutek oddaja radijske signale
TUCSON (Arizona), 12. - Ameri ska znanstvenika Bobby Ulrich in Edward Con t,in, ki siedita po'etu zvezde repatice Kohoutek sta suo ročda. ria sta snre’ela rari^oh» «;»
1 naie, ki jih oddaja komet. V tej
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V INTERVJUJU «VOJNEMU DELU»
Maršal Tito obsoja «krajevne» oblike vojn
Boj proti imperialistični agresiji • Splošna ljudska obramba v duhu narodnoosvobodilnega boja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Predsednik republike Tito je ob 25-letnici izhajanja časopisa «Vojno delo» dal danes odgovornemu uredniku polkov-mku Vučiniču intervju, v katerem je med drugim ugotovil, da je zadnje čase prišlo do velikih sprememb na svetu, da so poleg pozitivnih gibanj tudi procesi, ki povzročajo resno zaskrbljenost in nemir. V nekaterih krajih sveta so še vedno v teku razne oblike imperialističnega pritiska, groženj in tudi «lokalnih» oblik vojne. Imperialistične in reakcionarne sile ne zbirajo sredstev pri svojih naporih, da bi preprečile boj narodov za svobodo in neodvisnost.
Tito je v zvezi s tem posebno opozoril na krizo na Bližnjem vzhodu, na stanje v Vietnamu, v Kambodži, v Čilu, v Južni Afriki m ugotovil, da vsaka «krajevna» vojna predstavlja nevarnost, da se spremeni v splošno vojno. Poleg tega tudi «krajevne» vojne, čeprav so prostorno «omejene», vplivajo na druge države, povzročajo njihovo politično polarizacijo, otežko-čajo njihovo sodelovanje in povzročajo motnje in hkrati tudi težke posledice. Vojna na Bližnjem vzhodu je pokazala, da vsaka «krajevna» vojna predstavlja nevarnost širših spopadov in konfrontacij. Odločnost in učinkovitost neuvrščenih, socialističnih in drugih miroljubnih sil na svetu in njihova e-notna akcija je, po besedah Tita, preprečila razširitev te vojne in dobila odločno podporo pravični osvobodilni borbi arabskih narodov.
Glede vprašanj ocene doseženih rezultatov na področju uresničenja koncepcfie splošne ljudske o-b-'mbp je T'to dejal, da doseženi rez' itat’ jamčijo varnost in obrambno sposobnost Jugoslavije
in poudaril, da brez enotne doktrine in strategije enotnih oboroženih sil ter brez enotnega celotnega sistema obrambe ni uspešne obrambe. Vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije je dejal, da se mora stalno upoštevati, da je Jugoslavija na zelo občutljivem in težkem vojaško - političnem področju, kjer še prepletajo nasprot ni intensi in dodal, da boj in izkušnje kažejo, da se neodvisnost, samostojnost in svoboden razvoj lahko ohranijo edino z enotnostjo in pripravljenostjo, da se lahko, oslanjajoč sp na lastne sile, z vsemi silami in sredstvi brani nedotakljivost meja, nacionalna suverenost in socialistični samoupravni razvoj, Tito je izjavil, da je zadovoljen z do sedaj doseženimi rezultati na področju izkušnje koncepcije splošne ljudske obrambe in pripomnil, da so opravljene vse potrebne priprave, kar dokazuje, da Jugoslavije nikakršen izbruh krize, oziroma grožnje, ne morejo presenetiti.
Tito je opozoril na kontinuiteto koncepcij splošne ljudske obrambe, ki je nastala in se utrdila v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji in izjavil, da se nikomur ne sme dovoliti, da bi pod kakršnimkoli izgovorom slabil obrambne sile in varnost dežele. Naši skupni napori morajo biti usmerjeni na to, da se vojna prepreči, da se napadalec odreče svojim načrtom, a če bi do napada prišlo, da je žrtev čim manj in zmaga čim hitrejša.
B. B.
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika brezplačno revija DAN
ZA REFORMO PREVOZNIH STORITEV
Danes dopoldne stavka na avtobusnih progah
Odposlanstva stavkajočih k deželni vladi
Sindikalne organizacije osebja avtobusnih podjetij v Furlaniji - Julijski krajini so potrdile današnjo deželno stavko, s katero nameravajo pritiskati na deželni svet z zahtevo, naj v proračun vključi postavko za reformo prevoznih storitev, začenši s publicizacijo preostalih koncesijskih avtobusnih prog.
Na poziv sindikalne federacije CG IL - CISL - UIL bo osebje koncesijskih podjetij stavkalo od 9. do 12. ure, medtem ko bo osebje ACE GAT stavkalo v znak solidarnosti od 10. do 11. ure.
Med stavko se bo delegacija sindikalistov in stavkajočih odpravila na deželo, kjer jih bosta sprejela predsednik deželne vlade odv. Antonio Comelli in odbornik za prevoze Gino Cocianni. Na srečanju se bodo pogovarjali o tem, kako izvesti, najkasneje do 30. junija 1974, publicizacijo avtobusnih prog v deželi in ustanovitev pokrajinskih oziroma področnih konzorcijev za upravljanje javnih prevoznih storitev.
Po traitvah sindikalistov je že sama napoved stavkovnega gibanja premaknila stvari z mrtve točke. Tako naj bi se člani deželnega odbora že obvezali, da bodo spre menili deželni proračun za 1974 in zvišali postavko za publicizacijo prevozov od prvotnih 400 milijonov stroška na 2 milijardi lir. Čeprav je to prvi uspeh, menijo sindikati, da bi za popolno publicizacijo in prve stroške prevozne reforme morala dežela potrositi najmanj 3 milijarde in pol. Odgovorili so jim že, da utegne deželna vlada najti preostalo poldrugo milijardo lir med pro-
računskimi ostanki prejšnjih poslovnih dob, sindikalisti pa zahtevalo jasna jamstva, ker jih taka meglena obljuba ne zadovoljuje povsem. Od tod, torej, sklep o današnji stavki.
Deželni organi in razlastitve
Deželni odbornik za kmetijstvo Tripani, za javna dela Giust in za promet Cocianni so se včeraj v Gorici sestali s predstavniki pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev zemlje, da bi vzeli v pretres vprašanje razlaščevanj zemeljskih površin v javno koristne namene. Razprava je veljala zlasti razlastitvam za avto cesto Vileše — Gorica in za tovorno postajališče pri štandrežu. Sestanka sta se udeležila tudi goriški župan De Simone in predsednik pokrajine Chientaroli. Predstavniki kmetovalcev so naglasili nujnost, naj javne ustanove upoštevajo potrebe kmetijstva in naj ne prevračajo na poljedelstvo bremen, ki jih nalaga razvoj drugih pridobitnih dejavnosti. Predstavniki deželnega odbora so zagotovili kmetovalcem, da se bodo zavzeli za redno in pravočasno izplačevanje odškodnin. V tej zvezi je odbornik Cocianni predlagal, naj bi dežela uredila poseben sklad za izplačevanje odškodnin v obliki predujmov. Odbornik Tripani se je pozneje v štandrežu sestal z domačimi kmetovalci, ki so jih prizadele zadnje razlastitve na tem področju.

Lov na testenine in sladkor
Prizor, ki postaja v zadnjih časih spričo splošne krize nekaj vsakdanjega. Včeraj so bile številne trgovine polne nakupovalcev, pred trgovinami pa so čakale dolge vrste ljudi (slika je z šentjakobskega trga). V prodajo so šle predvsem zaloge testenin, marsikdo pa se je mimogrede oskrbel s sladkorjem, rižem, oljem, soljo in drugim. Še večje vrste pa so bile ves dan pred skladišči z gorivom. Ponekod so se že itak revne zaloge kerozena ali nafte izčrpale že v zgodnjih popoldanskih urah in marsikdo se je moral vrniti s prazno posodo v hladno stanovanje. To je povzročilo, da se je splošnemu nezadovoljstvu pridružilo pravo ogorčenje in razburjenje. Pred skladišče z gorivi na Vrdelski cesti je morala zaradi nenadnega prepira prihiteti celo policija, ker je ostalo zaradi pomanjkanja kerozena veliko ljudi praznih rok. Lastnik skladišča je ob tem izjavil agentom, da so mu prej pripeljali tedensko okrog 600 posod kerozena, medtem ko mu jih sedaj pripeljejo le 90. Nič čudnega torej, če ni mogel zadovoljiti vseh povpraševalcev.
SKLEP DEŽELNEGA ODBORA
2 milijardi za ureditev javnega prometa
Deželni odbor je včeraj sprejel sklep, da se s posebno spremembo v ustrezni proračunski postavki (za leto 1974) podvoji znesek, namenjen okrepitvi javnih prevozov v Furlaniji - Julijski krajini. Postavka se bo tako povečala z ene na dve milijardi lir. Predsednik deželnega odbora Comelli je o sklepu obvestil predstavnike sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Calabria za CGIL, Bravo za CISL in Trebbi za UIL so izrazili skrb, da bo tudi ta ukrep nezadosten glede na hude težave, v katere je zlasti energetska kriza potisnila področje javnega prometa v naši deželi.
Na deželnem odborništvu za javna dela se je odbornik Giust včeraj sestal s predstavniki pokrajinskih uprav iz Trsta, Pordenona, Gorice in Vidma ter z ravnatelji higienskih laboratorijev iz omenjenih mest.
Razpravljali so o vprašanjih, ki zadevajo onesnaženje rek in morja z mestnimi odplakami. Odbornik Giust je sporočil, da namerava^ deželna uprava izvesti novo preučitev vodnih virov in povabiti krajevne ustanove na sodelovanje. Dežela ima v načrtu ureditev čistilnic naprav na vseh mestih, kjer je čistost vode ogrožena in bo v ta namen priznavala še naprej krajevnim upravam prispevke (po zakonu štev. 16 iz leta 1970) za urejanje čistilnih naprav. Doslej je take prispevke prejelo že 107 občin, skupna vrednost ustreznih naložb pa se suče na višini okrog 10 milijard lir.
Deželni posvetovalni odbor za finansiranje trgovskih podjetij, ki mu predseduje odbornik za industrijo in trgovino Stopper, je včeraj odobril dodelitev deželnega prispevka 25 konsumnim zadrugam in 75 trgovskim podjetjem (za obresti). Zadruge bodo prejele skupno 65,2 milijona lir, tako da bodo njihove naložbe dosegle skupno 326,2 milijona, deželni prispevek na račun o-bresti v prid trgovskim podjetjem pa bo znašal 254 milijonov lir.
Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Nardini se je včeraj udeležil strokovnega posvetovanja o zdravstvenih vprašanjih matere in otroka. Na posvetovanju, ki je bilo v prostorih trgovinske zbornice v Trstu, so sodelovali predstavniki tržaške univerze in tukajšnjih bolnišnic.
Na sedežu CISM v Vidmu se je včeraj zaključilo dvodnevno kulturno srečanje z naslovom «Muzeji in družba». Deželni odbornik za kulturne izmenjave Mizzau je poudaril pomen tovrstnega sodelovanja med sosednimi deželami in vlogo muzejev v sodobni družbi. Na zaključni slovesnosti so spregovorili še ravnatelj Narodne galerije iz Ljubljane prof. Cevc, ravnatelj Narodnega muzeja iz Splita pro. Prijatelj, ravnatelj mariborskega muzeja dr. Vrišer, ravnatelj Tehničnega muzeja iz Ljubljane dr. Vidmar in ravnatelj Mestnega muzeja iz Vidma prof. Rizzi. Zvečer je strokovnjake iz naše dežele, Avstrije, Slovenije in Hrvatske sprejel videmski župan Cadetta.