'-"I iic4 d&f AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 7 IN LANCUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME i SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 18, 1939 LETO XLII. —VOL. XL1I. jKongres zavezal roke predsedniku radi relifa. Tu(li fujezemci bodo v kratkem prizadeti "Mi moramo računati," je dejal senator Adams iz Colorade, ki je načelnik odseka, "da se bodo časi izboljšali do konca junija meseca in da tako ogromne s vote za relif ne bodo več potrebne." Poslanska zbornica je poleg tega, da je znižala svoto za relif sprejela tudi sledeče točke: Nihče no sme dobiti WPA dela, kdor ni ameriški državljan ali kdor ni vsaj naredil prošnje za% državljanstvo. Ako se WPA delavci udeležujejo politične borbe, tedaj ne smejo dobiti plačano od WPA. Predsednik je odredil, da pride nekako 30,000 oseb, ki so pride-ljeni WPA uradom, pod civilno službo. Kongres je to povelje preklical. r^okrati v (levelandu napadajo župana zapravljivosli in malenkostnega relifa čink. Ta denar naj bi se vpora-bil za stroške mestne uprave. In tedaj so demokrati planili kvišku. Kako more župan zahtevati nov vir dohodkov potom zvi-šanih davkov, ko je komaj lansko leto dobil nadaljnih $5,000,-000? In kje je svota določena za relif? .Councilman .EuceljfiizjaviLda bo Cleveland potreboval letos najmanj $10,000,000 za relif, ker je kongres relifno svoto znižal. Councilman Novak je protestiral proti zviševanju davkov, skratka, demokrati so zagnali tak hrušč, da so morali republikanci umolkniti, dasi imajo v mestni zbornici večino. Taki vozniki! Sodnik Frank J. Lausche je na Common Pleas sodni j i za vselej odvzel avtomobilsko licenco 71 let staremu Frank Sandersu, ki je lansko leto avgusta meseca zavozil v delavce, ki so popravljali progo ulične železnice. Pri tem je enega delavca ubil in enega ranil. Po izjavi zdravnika Sanders ne vidi dobro, večkrat pade v omedlevico in ima tudi zelo slab spomin. "Po mojem mnenju ta človek ne bi smel nikdar dobiti licence za vožnjo avtomobila," je dejal sodnik Lausche. Saj komaj sam na sebe pazi, in kako bo v duševni zmedi pazil še na življenje drugih." Sanders se je priznal krivim uboja, toda ker je zelo rahlega zdravja in bole-hen, ga je sodnik Lausche obsodil le v 6 mesecev zapora, katero kazen je pa suspendiral, dočim mora plačati $200.00. Euclid Central šola Jutri se vrši graduacija dijakov in dijakinj Euclid Central višje šole v Euclidu. Sledeči naši dijaki in dijakinje bodo dobili diplome: John Klopovic, Mary Kusar, Max Juratovac, Tony Pluth, Mildred Rotter in Edward Weiss. Vsem prav iskrene čestitke ! Nov direktorij V nedeljo je bil izvoljen direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. po sledečem redu: Joško Penko, Frank Kocin, Jim šepic, Anton Baraga in Mrs. Mary Jerman za dveletni termin. Stari direktorji lanskega dveletnega termina so: Frank Znidaršič, Mihael Lah, John Čopič, John Zulich in Anton Jerman. Mesto ponovno kupuje cestno železnico Mestna zbornica v Clevelandu je naročila županu Burtonu, da stopi v stik z delničarji The Cleveland Railway Co. in jim razjasni, v kakšnem položaju se njih podjetje nahaja. Kompani-ja ima nekako 6,000 delničarjev. Večina teh delničarjev sploh ne ve, kaj delajo višji uradniki družbe cestne železnice. Mestna zbornica je včeraj tudi sprejela resolucijo, glasom katere mora kompanija prenehati s poslovanjem v Clevelandu tekom šestih mesecev, ako ne izpolni gotovih pogojev mestne vlade. Mesto ponuja kompaniji $16,000,000 za kompanijsko lastnino, toda kompanija pravi, da je imetje vredno $32,000,000. Mesto ima pravico pregnati kompanijo iz mesta, oziroma ustaviti njeno obratovanje ,ker začasno ne obstoji nobena pogodba med mestom in kompanijo. -o-- Ogromna udeležba New York, 17. januarja. New-yorska svetovna razstava bo v kratkem zgrajena in iz vseh krajev sveta se pričakuje največje udeležbe. Kot naznanja American Institute of Public Opinion, se je najmanj 33,000,000 Arneri-kancev prijavilo za udeležbo na razstavi. Vse železnice, bus črte, zrakoplovi, privatni avtomobili, vse se bo osredotočilo v New Yorku. Mnogi se boje, da bo zmanjkalo prostora v hotelih in privatnih stanovanjih. Cene so se zadnje čase že precej dvignile, pa se bodo še bolj. Razstava je veljala $300,000,000 in bo po obsegu in po kvaliteti razstavljenih predmetov presegala vse dosedanje razstave. --o-. Rooseveltov ples Letošnji ples ob priliki rojstnega dneva predsednika Roosevel-ta se bo vršil v novi areni. Pričakuje se najmanj 10,000 ljudi. Polovica dobička od tega plesa ostane v Clevelandu, da se denar vpo-rabi za zdravljenje ohromelih otrok, druga polovica gre pa v narodno blagajno, iz katere se plačujejo stroški za enako zdravljenje prizadetih otrok. Cene vstopnicam so $3.00, $2.00, $1.00 in 50 centov, častna predsednika prireditve sta bivši zvezni senator Robert J. Bulkley in Carl Weygandt, načelnik najvišje sod-nije države Ohio. Odbor za 1939 Na letni seji mlad. pevskega zbora škrjančki so bili izvoljeni sledeči odborniki: predsednik John F. Jadrich, podpredsednik Ernest Slokar, tajnica Louise Jadrich, blagajnik Fred Martin, zapisnikar Frank Požar. Nadzorniki :Frank Mavrič, Leo Križ-man in Louis Godec. Zastopniki za skupne zbore: John F. Jadrich in Ernest Slokar, zastopniki za Klub društev SND Frank Mavrič, Frank Požar in A. Nahtigal. Davki na truke Lastniki trukov, ki vozijo po javnih cestah, plačujejo dnevno nekaj nad en milijon dolarjev v davkih. Lansko leto so plačali $405,000,000 v raznih davkih. Vse ameriške železnice skupaj ne plačajo niti $250,000,000 davka na leto. Burton odpotoval župan Burton je včeraj odpotoval v Columbus, kjer bo skušal dognati, koliko sme mesto Cleveland pričakovati za relifne potrebe v tekočem letu. župan pravi, da bo mesto potrebovalo najmanj $10,000,000. Tudi v Nemčiji se je pokazala brezposelnost Berlin, 17. januarja. Tekom meseca decembra je nekako 1,-000,000 delavcev v Nemčiji zgubilo delo. Večinoma so to sezonski delavci, ki so bili zaposleni pri delih zunaj. Pričakuje se, da s prihodom lepega vremena bodo takoj zopet zaposleni. V Nemčiji zadnja štiri leta sploh niso poznali brezposelnosti. V Avstriji je danes nekako 150,000 brezposelnih oseb v Sudetih pa 218,000. Vseh brezposelnih je do 1,500,-000, katere pa mislijo začetkom pomladi zopet zaposliti. Ofenziva v Španiji je nekoliko ponehala --o-- Hendaye, Francija, 17. januarja. Vlada španskih lojalistov je izpraznila barcelonske tovarne in poslala moške izven mesta, kjer bodo na delu, da zgradijo dvoje novih utrdb pred mestom, kjer se mislijo lojalisti do zadnjega boriti. ženske so zavzele mesta moških v tovarnah. Kdorkoli izmed moških je le deloma zmožen, da prime za puško ali da sploh pomaga pri kakem obramben delu, je moral na fronto. Veliki napisi v Barceloni pozivljejo ženske, da zavzamejo mesta moških. ženske so že sprevodnice na uličnih vozovih in busih, nameščene so na gasolinskih postajah. Bus za busom izvaža iz Barcelone, moške, katere pošiljajo, da gradijo nove utrdbe. Ofenziva nacionalistov proti Barceloni je nekoliko odnehala, toda le začasno, čete nacionalistov se morajo odpočiti, ker so bile skoro 48 ur v neprestanem boju. Tudi so lojalisti postali bolj odporni. Gen. Franco je poslal v mesto Barcelono nov poziv, da se lojalisti podajo. Povedal jim je, da je vsak njih odpor brezupen. Toda lojalisti se niso zmenili za poziv, pač pa nadaljujejo z utrdbami. Paris, 17. januarja, španska civilna vojna traja sedaj dve leti in pol in je veljala že enajst tisoč milijonov dolarjev. General Franco, poveljnik nacionalistov, je danes gospodar treh četrtin Španske. Nadalje je civilna vojna zahtevala najmanj en milijon mrtvih na obeh frontah. Vojna je bila naznanjena 17. julija, 1936 in danes je Franco v posesti 32 provinc iz 47, kar jih premore Španska. V Nemčiji sami bo začelo vreti Graham Hutton, znani angleški pisatelj in ekonomski svetovalec v Londonu, je imel včeraj v Clevelandu govor, v katerem je povedal, da Nemčija ne bo trpela od zunanjih nasprotnikov, pač pa bo začelo v državi sami vreti. Je dejal Hutton: Monakovska pogodba je položaj pripeljala do napetosti. Kljub temu, da je Nemčija vzela Avstrijo in Sude-te, pa ni dobila tega, kar najbolj potrebuje — surovega materiala. Nemčija se oborožuje že šest let, In njeno orožje postaja staro in skoro nerabno. Industrijske tovarne, ki so bile zadnja leta prisiljene poslovati po 24 ur na dan, imajo zastarele in nezanesljive stroje, življenski standard v Nemčiji se je močno znižal. Nemci j n tudi kapitala nima, da bi kupe v-ala surovine in s svojo nepri-jateljsko politiko se je zamerila svojim dosedanjim prijateljem. Ni čuda, da se v Nemčiji dnevno slišijo glasovi nezadovoljstva, kar je bilo pred leti nemogoče, če bo kje začelo vreti, se bo to zgodilo najprej v notranjosti Nemčije. 5 milijonov za relif . V državni zbornici v Colum-busu je bil včeraj vložen predlog, da se dovoli jz upravnega fonda države $5,000,000 za relif. Denar se bo razdelil med posamezne okraje pod pogojem, da kolikor prispeva država za relif, toliko mora prispevati tudi dotično mesto. Svota pet milijonov je le začasna in ne bo trajala niti tri mesece. Mesto Cleveland dobi nekako en milijon dolarjev od gori omenjene s vote. Proti lojalistom Mestna zbornica v Eclidu je odglasovala, da je za pridržanje sedanje nevtralitetne postave napram Španiji in da se orožje ne sme pošiljati iz Amerike v Španijo- Pisanje prošenj Vsako soboto od 1. ure popoldne naprej pišemo v uradu "Ameriške Domovine" prošnje za prvi ali drugi državljanski papir. * Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. Požar v obsegu tisoč kvadratnih milj v Avstraliji. 31 mrtvih, škoda znaša milijone Melbourne, Avstralija, 17. januarja. Država Victoria v Avstraliji je prizadeta od požarja kot je bila še težko kdaj katera druga država. V ognju je že zgubilo življenje 31 oseb, dočim znaša škoda radi ognja najmanj 20 milijonov dolarjev. Več kot en tisoč 'kvadratnih milj nekdaj krasne dežele je sedaj črna ruševina in pogorišče. Ogenj divja v vseh smereh že nad en teden. Da je katastrofa še toliko večja, piha nasproten veter, ki raznaša plamene. Brzojavne in telefonske zveze so prekinjene in marsikje ne morejo dobiti nobene pomoči, ker no morejo svoje nezgode naznaniti svetu. Cela mesta so izseljena. Bolnišnice v mestih, kamor še ni dospel požar, so prenapolnjene s slepimi ljudmi, ki so osle- peli v požarju. časopisje nima dovolj poročevalcev, da bi jih pošiljalo v vse prizadete kraje. Znano je dose-daj, da je zgorelo najmanj 3,000 hiš. Dočim se trdi, da je 31 oseb mrtvih, pa bo število šlo v stotine, ko pride vsa resnica na dan. Reševalna dela so skoro nemogoča, kajti po skoro vseh cestah se nahajajo goreča drevesa, ki branijo vodovoze in aparatov. Kolikor ljudi je na delu pri reševanju vprizarjajo prava dela junaštva kot jih še niso videli v Avstraliji. Najfinejše drevje je zgorelo in gotovo je, da bo Avsti*aliji zmanjkalo lesa v bodoče za industrijske svrhe. Termometer kaže na mnogih krajih do 120 stopinj vročine. Vse delo je prenehalo. Francoski socialisti bi radi rešili španske lojalisle. Velik pritisk na francosko vlado Najvišje odlikovanje V ljubljanskem "Slovencu" či-tamo o visokem odlikovanju, katerega je dobil dr. Anton Korošec, bivši minister za notranje zadeve v Jugoslaviji. Na božični dan je knez namestnik Pavel sprejel y avdijenci .bivšega notranjega ministra dr. Korošca in ga ob tej priliki odlikoval z redom Karadjordjeve zvezde prve stopnje. To je najvišje odlikovanje v miru, ki ga more kdo dobiti za izredne zasluge za državo. Navadno dobijo to visoko odlikovanje samo vladarji. Na dan sv. Štefana je dr. Korošec odpotoval v inozemstvo, kjer ostane krajši čas. številno ministrov ga je spremilo na kolodvor in se prisrčno poslovilo od zasluženega državnika Jugoslavije." -o- Članstvo v ameriških cerkvah narašča New York, 17. januarja. Razne cerkvene občine v Zedinjenih državah so imele ob začetku letošnjega leta* skupnega članstva 64,156,895. Od teh jih je nad 52,000,000 starih nad 13 let. Skupno število cerkva v Zedinjenih državah znaša 248,410. Vsega skupaj je v Ameriki kakih 200 različnih verskih prepričanj, številke kažejo, da ses število v cerkve zahajajočih ljudi dvakrat hitreje množi kot število rojstev, -o—»- Nova iznajdba Columbia univerza naznanja, da je bil iznajden nov radio aparat in nov sistem razpošiljanja radio govorov, petja in programov sploh. V kratkem pričnejo izdelovati nove aparate, ki bodo popolnoma drugačni od sedanjih. Veljali bodo približno toliko kot sedanji. Ena dobrota teh aparatov bo, da bo vsaka stati ka izključena in sploh vsak šun der in ropot, ki ga sedaj povzročajo radio aparati. V bolnišnici V pondeljek večer je bil odpe ljan v Emergency bolnišnico na 55. cesti Mr. Vincenc Shume, 1048 Addison Rd. V bolnišnici je operacijo srečno prestal. Pri jatelji ga lahko obiščejo. 2,468 graduirancev Ta mesec bo na clevelandskih višjih šolah graduiralo 2,468 di jakov in dijakinj. Zadnja graduacija bo 26. januarja. Paris, 17. januarja. Francoska vlada dobiva dnevno večji pritisk od socialistov, da stori Francija zadnji poskus, da reši španske lojaliste, katerim grozi uničenje, ko se gen. Franco bliža Barceloni. Socialisti trdijo, da pomeni Francova zmaga veliko nevarnost za demokracij o. Francoski ministerski predsednik J)aladier dobiva stotine tozadevnih pisem vsak dan. Francija je dajala doslej španskim lojalistom moralno podporo. Lojalisti želijo, da Francija odpre svojo mejo napram Španiji, da lahko dobivajo orožje in druge potrebščine iz Francije. Poslali so svarilo Franciji, da po- meni zmaga nacionalistov zgubo Tunizije za Frdncoze. Geneva, 17. januarja. Francoski ministerski predsednik Bonnet je izjavil, da je Mussolini povedal angleškemu premier ju Chamberlainu, da bo Italija spoštovala francoske pravice in lastnino v slučaju zmage nacionalistov. ........ Toda, piše laško časopisje, vsak poskus od strani Francije rešiti lojaliste v zadnjem trenutku bo naletel na oster odpor v Berlinu in v Rimu. Laško časopisje se silno srdi, ker je neki francoski časopis napisal, da zadostuje deset laških vojakov komaj za enega francoskega veterana. Bingo etc. župan mesta Euclid Mr. Sims je izjavil, da policija v Euclidu ne bo nadlegovala verskih skupin ali patriotičnih organizacij, ki prirejajo bingo in enake igre, ako se take igre vršijo v privatnih prostorih, ki so last dotičnih skupin. Enako imajo odrejeno tudi v drugih mestih, se je izjavil župan Sims. Neki Mr. Paul Bizjak se je tozadevno pritožil, toda župan je izjavil, da ne bo preganjal omenjenih skupin, dokler se držijo svojih prostorov. Kaj je piketiranje? Zvezni sodnik Oliver Dickinson v Philadelphiji je včeraj razsodil, da take stvari kot je "mirno piketiranje" sploh ni pod soncem. "Pri vsakem piketiranju nastane tepež in poboj," je rekel sodnik. "Piketiranje ni druzega kot krut bojkot gotovih elementov proti industriji." Sodnik je prepovedal piketiranje C. I. O. delavcem pri gotovih trgovinah. Lepa nagrada Vsak direktor družbe cestne železnice v Clevelandu, ki se udeleži direktorske seje, dobi $25 plače za sejo. če bi mogli to vpeljati pri naših društvih za člansko udeležbo pri sejah, bi bili kmalu vsi narodni domovi premajhni za društvene seje. Častno članstvo Mladinski pevski zbor Škrjančki je podelil častno članstvo za podporo in naklonjenost sledečim: John Potokar od Double Eagle Bottling Co., James Rotter, Anton Grdina st., Jos. žele, sodnik Frank J. Lausche in dr. F. J. Kern. Državljanska šola Radi visokega števila učencev in učenk v državljanski šoli v javni knjižnici na St. Clair Ave. in 55. cesti je vjdstvo šole sklenilo zopet uvesti dva večera za pouk vsak teden. Pouk se vrši od 23. januarja naprej vsak pondeljek in vsak četrtek do preklica. Nad 2C0 učencev in učenk je sedaj registriranih v šoli. 72 jih je dobilo diplome že prej. Šola bo trajala do nekako 1. junija. Kdor želi letos postati državljan in je njegov prvi papir že dve leti star, naj nikar ne zamudi te prilike. Ta je zgubil delo Joseph Marstrell je paznik pri državnem oddelku za javne ceste. Pretekli teden je dobil troje pisem iz Columbusa, v katerih se mu naznanja, da je zgubil delo. V soboto mu je nadzornik cest zopet povedal, da mu je delo vzeto. In včeraj je dobil še dvoje pisem iz Columbusa tozadevno. Vsako izmed petih pisem je bilo napisano po drugem uradniku. Torej imajo pet "bosov" za enega delavca! Avto žrtve Do včeraj je bilo letos v Clevelandu že sedem oseb ubitih od avtomobilov. Lansko leto ob tem času smo imeli le štiri mrtve. Slabo vreme zadnji in ta teden je povzročilo precej avtnih nezgod. Za novo šolo Včeraj so državljani v Cuyahoga Heights distriktu glasovali za svoto $110,000 za novo šolo. 97 odstotkov vseh glasov je bilo oddanih za novo šolo. K omenj< ni svoti bo zvezna vlada prispevala $200,000. £ -O- y aitleron je resigniral je resigniral di- l^elofcA del v clevel,andu r SOl J^to Cameron in na njegovo y fiskeij'le imenovan Frank ' is ^0), Dosedanji direktor Ca- 1 ' r'V!%e prevzel del° Pri n'eki Ž {'^ttier ' kornpaniji. Direktorju 1 p >n0go nu so nasprotniki imeli 1 aja) ^°Cltati, zlasti pa to, da je j 6 ° dveina republikancem, ' istem času en sam de- I bil delo. Kongresman 1 loWy v Washingtonu se je 1 da spravi Camerona ( 'lo, ka\kar se je sedaj tudi zgo- J ^arfieron sprejel pri- ' W^bo. Novi direktor 1 ( ; 1Skel1 Pozna razmere pri 1 'h s«. 111 je pri WPA nameščen- • i ^ubljen. , U0 iz domovine > 3 ^r Šek slovenski trgovec 10 Vest , Rd" je Prejel žalost- ; ij",! k' ,mujev vasi Mrzlo polj 1>1 J' Etična na Dolenjskem, A Jivi * anc Kaušek v častit- ^ C08ti 79 let-Poleg žalu_ nV Sin; sr°ge Jvane zapušča v do-1)10 Str ln'a AvSusta, hčeri Karo- ) ' I ^Du?16 in Johano Za-ic- Tu Jpha jS(ja sinove Franka, Jo-' ISo' p na in Leona ter sestro JT^tin erat- Prizadetim naše J ° s°žalje! & i 'J J VoVeČJi davki > in J VSeh Predmestjih, v C*ih okraja Cuy&hoga " 4 Shi razPisani višji davki " j d^1 V t? k0*'so bili doslej v na-S(r;Uclid«n. pr. je znašal VkXstjdaj $2,37 od $100.00 i ' košnji davek je od- ? >ih ? $2'48- Le v treh so- ^ Nž^Seh Se bodo davki le" L d'Snd- ~ Očividno je, da pav];,IC! atJe v Clevelandu pri-l°litveZa košnje županske Hi jg6 ^ mestni zbornici so te ^ na> s del svojega progra- f es«n.si?at6rim bodo šli v boj v ^ Dem\k»mpanji. i v ratje trdijo, da so dav- eljf J UVelandu previsoki, da je ^XHt '''.Malenkosten, a mestna 3 K k! skrajno zapravljiva. councilmani so v iftri^ '^ornici zahtevali od žu- /A Nov a poda poročilo o svojem W b ar>Ju. 1 v niailevriranja demokra-^ 'an . ^stni zbornici je bil žu-ž' ava Ciljen izjaviti, da name-a ^ Vložiti volivcem zahtevo, 2višajo davki za 7.5 tiso- R 14 l^ton, 17. januarja. Tu-j(Mj0 atna zbornica kongresa bo ,4tbor°- ?°tovo sledila poslanski Jvoto'!;'' k° bo odglasovala za LJ *750>000,000 za relif na- ^l75'000'000 kot Je Pred" :Vaj lk Roosevelt prvotno zahte- I reHf edi0g glede znižane svote za !en tJe Prijel v pondeljek pred j sred 111 Pododsek za dovolitve. V raZpravlja 0 niem celotni >recli\-nakar bo tekom Par dni >ato °ZSn Sen,atni zbornici za de- t Cilasovanje- |patne Je 1Z'lavil načelnik se- ■Peravea °dseka za dovolitve fcelo a Senatna zbornica znižati plaris, oto> katero je dovolila po-Bt>rišeja zb°rnica. Na vrsto bo »72* Ai>redl°g, da se dovoli samo I ^.000 za relif. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 at. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto $7.00. Ze Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers 1 » •-—•—'—•—•—■—•—•—•—..««««»»«—•—•—•—•—•—■—«" BESEDA IZ NARODA I........................—* Vabilo na zabavni večer Pričakujoč boljše napredka v tem novem letu, želi društvo Najsv. Imena v Collinwoodu oziroma jezerske klobase, ki se že sušijo pri br. Mulcu. Za zalivanje vam pa tudi ne bo treba zevnice piti. Za ples bo igrala izvrstna godba naših članov kot vedno. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____ lH*>8-3 No. 14, Wed., Jan. 18, 1939 Tom Mooney kot je v resnici "Za oprostitev Tom Mooneya," nadaljuje pisatelj George West, "se je ustanovil posebni obrambni odbor, ki se je na-zval "Tom Mooney Defense Committee." Ta organizacija je imela svoj lastni urad v San Franeiscu, in nihče ne ve, koliko stotisoče dolarjev je bilo darovanih po tisočerih ljudeh po skoro vsem svetu za borbo za oprostitev Mooneya. V resnici je Tom Mooney vodil urad obrambenega odbora. On je pisal originalna pisma, izjave in pamflete, ki so se pozneje tiskali v milijone izdajah in širili v javnosti. "Skozi vsa leta je bil Mooney neprestano na delu, da izda kak nov pamflet, da začne z novo tožbo, da se izvoli go-vernerja, ki bi mu bil naklonjen ali pa, da se ustanavljajo odbori, ki naj pobirajo denar za njega. Mooney je vodil vse to ogromno delo pred očmi stražnikov v zaporih. Med stražniki in med jetniki v San Quentin zaporih je bil Mooney poznan kot dolgočasen iil samosvoj človek. Toda v zaporih je bilo mnogo radikalcev, s katerimi se je Mooney rad razgovarjal in tako našel vedno dovolj gradiva za svoje bodoče načrte. "Pri 56. letih ima Mooney še vedno nekako vzkipevajo-če navdušenje in hitro spreminja svoje misli. Skoro je v tem podoben Mooneyu kot je bil v letih pred 1916. V Californi-jo je dospel leta 1908 kot sirota brez očeta, dočim je mati delala v neki tovarni v Massachusetts, da je preživela tri otroke. Tom je pustil šolo, ko je bil star 14 let in se izučil za livarja. V San Franciscu je tedaj vrelo v delavskih krogih. Skoro sleherni večer so se zbirali socialisti, anarhisti in člani 1. W W., toda Tom je sicer govoril z njimi, a je ostal član A. F of L., kjer je bil zaporedoma izvoljen za. delegata. Leta 1912 se je pa udeležil socialistične mednarodne konvencije v Stockholmu, se seznanil z mnogimi voditelji in se vrnil domov kot levjčar v delavskem gibanju. Leta 1914 je nastal štrajk delavcev v raznih elektrarnah. Tekom štrajka je bilo uničenih mnogo transmisijskih stolpov. Mooney je bil trikrat pred sodnijo pod obtožbo, da je imel s seboj dinamit. 1 o-da končno je bil oproščen. Potem je prišlo do ogromne parade v San Franciscu. Parada sama je bila nekaka razstava konservativnega elementa proti radikalcem in pacifistom. V množico v paradi je bila vržena bomba, ki je ubila 10 oseb in ranila 40, večinoma ljudi ki niso bili v paradi. Takoj po paradi so .aretirali Mooneya' ki je bil obsojen v smrt, in sicer kot se je pozneje izkazalo 'na podlagi izjave prič, ki so krivo prisegle. Mooney je bil pomiloščen pozneje v dosmrtni zapor in se je nahajal od leta 1917 v zaporih. "Nihče ne more danes povedati kakšno vlogo bo Mooney igral med radikalnim delom delavstva in koliko časa bo pravzaprav trajal njegov vpliv. Mooney je izredne vrste človek Včasih so ga imenovali celo oni, ki so pozneje najbolj delovali za njegovo oprostitev, kot egoista in zakrknjenca. Vse te govorice so seveda zadnja leta prenehale. In ako bodo ponovno oživele je seveda odvisno od Mooneya samega. "Mooney je bil vesel, da, zelo vesel, ko sem govoril z njim " končuje George West, "toda njegovo veselje nT bilo podobno veselju človeka, ki pričakuje osebne koristi od svobode Njegovo veselje je bilo nekako podobno triumtu moža ki se je boril dvaindvajset let, da se dokaže, da je bil zaprt po krivici. Njegova lica so žarela v pogovoru in zgubi je vse ravnotežje, ko sva govorila o ' Mooney slučaju, kot Tom imenuje svojo tragično življensko zgodbo. "Pred seboj vidim Mooneya," mi je rekel Tom, "ki se dviga kot ogromni kip, in v vznožju tega kipa ležijo poman-drani njegovi nasprotniki in sovražniki, obupani, brez kredita v javnosti, pogubljeni." Za trenutek je Mooney umolknil, potem pa je zopet nadaljeval: "Toda sovraštva ali grenkobe ne čutim napram nikomur Niti ene osebe ni, katero bi sovražil radi mojega slučaja Oni ki so me poslali v zapore, So bili žrtve razmer. Izvoženi so bili v visoke urade in delali so tako, kot se jim je narekovalo še od višjih oseb." ... Vredno je pripomniti ob koncu teh vrstic, da Mooneya danes ne bi bilo več med živimi, da ni bilo predsednika Wil-sona Wilson si je mnogo mesecev prizadeval, da pregovori governerja države Californije, da spremeni smrtno obsodbo v dosmrtni zapor, kar se je tudi zgodilo. Demokrat mu je ohranil življenje, demokrat ga je izpustil iz zaporov. . . korakati po potu še večje aktivnosti kot v preteklem. Na glavni seji je društvo sklenilo, da priredi zabavni večer, da bi se tako vsi člani sešli, se pogovorili in pozabavali prav po domače, kakor so se stari možaki v stari domovini. Vsak se gotovo še spominja, kako] so se možaki zbrali in odšli na liter vina v nedeljo popoldne. Tam so zložili skupaj za pijačo, ali pa si je vsak naročil sam po svoji moči. Tako so se zabavali do pozne noči ter se pogovarjali o lepih davnih časih, o svojem gospodarstvu in drugem. Tako so se zagovorili, da so jih prišle klicat njih boljše polovice k večerji. Ko so pa zagledali svoje ženice, so ga pa še poklicali na mizo, da bodo še one pile na dobro zdravje in so rekli, da prej pa ne grejo dam, da se bo delal dan. Potem so pa še katero drugo urezali, na primer: Še Ce še povem, da bo vstopnina samo 25c, potem sem gotov, da bo ta veselica prekosila vse dosedanje ložke veselice. Torej na svidenje v Kanusovi dvorani v soboto 21. januarja. Math Zabukovec na vzhodu varovala neskončna veljstvom svojih častnikov. Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt V krogu svojih sorodnikov in prijateljev sta one dni praznovala svojo srebrno poroko Mr. in Mrs. John Štrukelj na 34. cesti. Srebrna nevesta je doma iz Rakeka, po domače Ovčarjeva Tilka, ženin je doma pa iz Iga pri Ljubljani. Naše čestitke! Upamo, da bosta prav gotovo dočakala še zlate ohceti. kikeljco prodala bom, za sladko vince dala bom. Vidite nekaj podobnega mislimo napraviti tukaj v Collinwoodu v soboto 21. januarja zvečer v cerkvani dvorani Poročil se je mladenič Math Ziherl; družina stanuje na Elyria Ave. Za življensko to-varišico si je izbral dekleta madžarske narodnosti. Poroka se je vršila kar na domu neveste. Mlademu paru želimo kar dosti sreče v zakonu. Marije Vnebovzete. Naj pride vsak in naj pripelje tudi svojo boljšo polovico s seboj. Če pa noče iti takoj z vami, naj vas pride po potem klicat k večerji, pa boste potem še oba ostala. Tako bo prav domača družba zbrana. Ni pa rečeno, da smejo priti samo društveniki. Ne, vsak je dobrodošel, posebno pa še članica Oltarnega društva in mladinski oddelek društva Najsv. Imena ste prav prijazno vabljeni. Pokažite, da se nas starejših ne sramujete. Tudi nas ne bo sram, kadar boste kaj enakega priredili in vas bomo obiskali. Sploh vabimo vse občinstvo iz Collin-wooda. Verjemite mi, da brez Na bolniški' listi se nahaja več naših rojakov. Par let je že na dom priklenjen naš zidarski mojster Anton Ule; muči ga hud revmatizem. Ravno tako je tudi že par let v zdravniški oskrbi rojak John Cerne st. na 32. cesti. Zadnje čase je tudi hudo zbolel rojak Frank Durjava na 31. cesti. Par mesecev je bolan tudi starosta lorainskih Slovencev, Anton Pogorele st. na Elyria Ave. V svojo lepo in novo zidano hišo se je preselila mlada družina Mr. in Mrs. J Ferlic. Prvi sneg v letošnjem letu je začel padati v petek 13. januarja. Padalo je kar ves dan. Dozdaj smo imeli kar nekam Kaj pravite! Mussolini je izdal oklic na vse Italijane po širokem svetu, naj pridejo takoj domov v to ljubo Makaronijo. Ker se bodo Italijani gotovo odzvali temu sklicu in hiteli na nos na vrat domov, bodo ladje iz Amerike prihodnjih par let vozile samo Italijane in še za te ne bo prostora. Pravijo, da se nekaterim tako mudi domov, da niti na ladje ne bodo čakal«, ampak bodo kar plavali proti Polen-tariji. * * To-le je pa nauk modernega sveta: Kdor ima malo, hoče veliko. Kdor ima veliko, hoče več. Kdor ima več, hoče vse. žene ni zabave, zato pripeljite možje svoje žene, fantje pa dekleta, da si bomo malo zbru-sili podplate. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ne bo vam žal. Na svidenje v soboto večer! Matevž Leskovec --o- Velika plesna veselica Svojo običajno plesni veselico priredi društvo "Ložka dolina" v soboto večer 21. januarja 1939 v Knausovi dvorani na St. Clair Ave. in 62 cesta. Kakšne veselice prirejajo Lo-žani, vam je gotovo znano. Pa ta ne bo ravno taka, ampak bolja v vseh ozirih. Zraven vsega, kar spada k dobri veselici, bo nastopil tudi nalašč za to ustanovljen Ložki zbor. Kakšna škoda bi bila, če bi zamudili slišati nekaj tako' lepega in povsem novega. Kakšne pesmi bodo peli, ne vem, vem pa, da jih je nalašč za ta večer importiral sobrat Sterle iz mesta Loža za Lo-žane. S tem je pa tudi povedano vse. Lepih daril bo več, trije pa bodo glavni, namreč permanent wave ali kodranje las, za ženske seveda, katero darilo je darovala sestra našega Člana br. Cirnski ter soproga našega člana br. Shusterja Mrs. Ana Shuster, beauty parlor na 6528 St. Clair Ave. Ženske pozor! Ce hoče imete svoje la-sre skodrane tudi po veselici, ne zamudite te prilike. Pa tudi moški pridejo na svoj račun. Boste že videli kako. Za prigrizek bo preskrbljeno. Servirali bomo kranjske lepo in brez snega. Skoda, cia ni kakšnega takega hriba tukaj, kakor je naše menišovsko Špičasto stražišče. To bi se šli sankat! Kaj pravite, ali bi nam še šlo! —--o- Ukrajina in njen stoletni boj za svobodo "V imenu moje razkosane domovine, zasedene po roparjih, prisegam pred Bogom, pred svojo vestjo in pred "go-lovo," da bom izvrševal vse zapovedi. Zavežem se žrtvovati svoje življenje za narodno osvoboditev Ukrajine. Od danes dalje posvečujem vse 'veliki sobami Ukrajini.' Ce se bom hudo pregrešil proti tej prisegi, že v naprej sprejemam sodbo.'' Pred skrivnim sodiščem, ki ga sestavljajo trije člani, prisegajo tako novi člani "zapriseženi izvrševalci," ki tvorijo skrivno ukrajinsko osvobodilno organizacijo, ki si je posta-, vila za cilj, da bo z vsemi sredstvi, predvsem z nasiljem delovala za osvoboditev Ukrajine izpod poljskega' in ruskega jarma in za ustanovitev svobodne ukrajinske države, stoletnega sna ukrajinskega\ ljudstva. Slovanski rodovi, ki so prebivali po neskončnih stepah okoli Dnjepra, so že v desetem stoletju ustvarili kijevsko veliko vojvodstvo, ki ga zgodovina pozna pod imenom Rus in pod imenom Ukrajina. Tatarski vf>adi so v 13. stoletju kijevsko vojvodstvo uničili. Samostojnost je ohranil samo del ozemlja, katero so in neprekoračljiva močvirja. Nad tem delom si je kmalu prisvojila vrhovno oblast po-ljsko-litvanska država. Dve sto let pozneje, ko so Rusi pregnali Tatar je z velikih ravnin, je Ukrajina bila že sestavni del poljskega kraljestva. Od tega časa dalje, ko ni bilo več zunanje tatarske nevarnosti, kažejo odnošaji med Poljaki in Ukrajinci vrsto neprestanih vstaj. Ukrajinski kmetje, močni, bogati in samozavestni, ki so obdelovali najboljšo zemljo v Evropi, se niso hoteli ukloniti nobenemu tujemu gospodarju. Rod za rodom je hranil in poživljal v sebi spomin na nekdanje mogočno kijevsko vojvodstvo, ki je dokazovalo, da so Ukrajinci prvi od vseh vzhodnih Slovanov imeli svojo mogočno državo. Toda manjkalo jim je pravih močnih voditeljev, poljski oblastniki pa so med Ukrajinci samimi ravznemali spore, da se ukrajinsko ljudstvo ni moglo nikdar združiti za skupen nastop in za skupen boj. Ko je poljska moč začela slabeti, si je del Ukrajine onstran Dnjepra priboril skoraj popolno samostojnost. Ker je kazalo, da Ukrajinci ne bodo mogli ohraniti svoje svobode, so se leta 1654. podali pod pokroviteljstvo carske Rusije. Ukrajina je postala avtonomna pokrajina moskovske države in je to ostala do konca 18. stoletja, ko je v Rusiji prevladal absolutizem mogočnih tedanjih vladarjev. Toda stremljenja po svobodi med Ukrajinci niso ugasnila. Pod Petrom Velikim se je legendarni Hetman Mazeppa, katerega je oslavil veliki angleški romantični pesnik Byron, vzdignil s svojimi kozaki proti carju in se pridružil kot zaveznik švedskemu kralju Karlu XII. 1709 pa je Peter Veliki švedskega vladarja pri Poltavi pobil, ukrajinski voditelj Mazeppa je moral pobegniti. Ukrajina je prišla ob svojo svobodo, začela se je zanjo dvestoletna doba zatiranja in preganjanja pod vlado ruskih carjev. Kazalo je, da je ukrajinski sen o svobodi za vedno ugasnil in padel v pozabljeno preteklost. Duša vsega tega gibanja je bil avstrijski polkovnik Kono-valec, Ukrajinec po rodu. Leta 1917., ko se je zrušila carska vladavina, je avtono-mistično gibanje v Ukrajini zajelo take mere, da je moral predsednik prve revolucionarne vlade Kerenski dati Ukrajini obsežno pokrajinsko avtonomijo. V tej dobi je bilo slišati ime človeka, ki je bil vseh nadaljnjih 25 let navdihovalec in vodja vse ukrajinske osvobodit-vene akcije. To je bil polkovnik Konovalec. Ko so po oktobrski revoluciji boljševiki pognali Kerenskega, je bilo prvo njihovo delo, da so Ukrajini vzeli avtonomijo in poslali nad njo svojo vojsko. Vrhovni poveljnik ukrajinskih čet je bil ataman Petij ura, kateremu sta stala ob strani Konovalec in njegov pribočnik Melnik. Ukrajinska vojska se je kljub slabemu orožju dolgo ustavljala sovjetskim četam, ki jim je poveljeval nekdanji polkovnik cflrske garde Muravljev. Toda nazadnje so morali izčrpani Ukrajinci odnehati in boljševiki so zavzeli Kijev. Njihova zmaga Je v zgodovini zapisana s strahovitim pokol jem .ikrajinskih množic. Samo v Kijevu so boljševiki postreliii 5ez 30,000 Ukrajincev. Trupla 30 na debelo pokrivala nekatere ceste. Toda težnje ukrajinskega ljudstva po svobodi so v ljudstvu živele dalje, ruski pritisk jih je sam pomagal vzdrževati. Treba je bilo samo kakega povoda, da bi spet sprožili Ukrajinci novo osvobodilno gibanje. To se je zgodilo za svetovne vojne, ko je vodstvo nemške vojske takoj ob začetku spopada računalo z morebitno vstajo v Ukrajini. Nalogo za organizacijo ukrajinskega av-tonomizma je Nemčija dala slovitemu polkovniku Nocola-ju, ki je bil načelnik nemške obveščevalne službe. Po sporazumu z Avstrijo so leta 1914. ustanovili na Dunaiu "Zvezo za osvoboditev Ukrajine," katero je vodil Ukrajinec Sko-ropis - Seltuhovski. Ukrajinski emigranti, ki jih je bile veliko, zlasti iz razumniških krogov, so organizirali ukrajinsko legijo s sedežem v Lvovu prav tedaj, ko je maršal Pilsudski ustanovil svojo poljsko legijo. Obe prostovoljski organizaciji sta imeli podobne cilje: ena osvoboditev Poljske, druga osvoboditev Ukrajine izpod ruskega jarma. Ukrajinski ujetniki, ki so padli v roke Nemcem in Avstrijcem, so v trumah pristopali v ukrajinsko legijo. Na ruskih bojiščih se je kmalu pokazala divizija pehote z imenom "Sinji župani," ki se je odlikovala po divjem pogumu v bojih z Rusi. Kmalu za tem so organizirali konjeniško divizijo "Cernoslišni-kov." V obeh divizijah so bili izključno Ukrajinci pod po- Toda Ukrajinci se boljševi-skemu nasilju niso uklonili. Začeli so se divji boji za Kijev, '.d je leta 1918. petnajstkrat menjal gospodarja. Ko so bo-jševiki docela uničila Petlju-■ovo vojsko, je prišla mirovna jogodba v Brestu Litovskem, -ratero so sklenili Nemci in zastopniki boljševiški vlade. Nemški generalni štab je v 3restu Litovskem od Lenina losegel, da so Sovjeti priznali Jkrajini neodvisnost. Ukrajina seveda te usluge ni dobila zastonj, morala se je obvezati, da bo Nemčija dala milijon ;on žita, 400,000 glav živine, ogromno masti, rudnin, železa n premoga. Toda Ukrajinci so co ceno za svoje osvobojenje radi plačevali in so bili Nem-iem hvaležni. Nemci so začasno zasedli vse ukrajinsko ozemlje do Rostova in Črnega morja. Toda med nemškim poveljstvom in med ukrajinsko vlado je prišlo kmalu do sporov, zakaj Ukrajinci so hoteli imeti v svoji državi vso oblast. Ko se je spor zaostril, je poveljnik nemških čet maršal Eichhorn lepega dne dal obkoliti ukrajinski narodni zbor "Rado," dal zapreti vse člane tega zbora z vlado vred in postavil za ukrajinskega velikega hetmana nekdanjega carjevega pribočnika, ruskega generala Skoropadskega, ki je prestopil k Nemcem in še danes živi v Berlinu. •Ta nemški korak je dal znamenje za splošno narodno vstajo, v katero so Ukrajinci pritegnili celo svoje brate v Galiciji in današnji podkarpat-ski Rusiji. Vstaši so se borili proti Nemcem s pravo kozaško zagrizenostjo, napadali nemške čete, vlake, uničevali taborišča ter se pred zasledovanjem umikali v gozde in stepe. V Kijevu so na cesti ubili maršala Eichhorna. Nemška in Avstrijska vojska, ki je štela okrog 500,000 mož, ni mogla potlačiti vstaje, ki se je nadaljevala do novembra 1918., ko je bila nemška vojaška moč zlomljena na francoskem bojišču. Ukrajina je bila spet samostojna in je stopila v zveze z zmagovitimi zahodnimi državami. Neodvisno ukrajinsko državo so priznale uradno Anglija, Francija, Združene države in celo boljševiška Rusija sama, a so svojo besedo kaj hitro požrle. Po odhodu Nemcev so se začeli notranji boji med atama- 19. februarja v Col1'" IN Kaj leki bo to- nom Petijurom, med be'( sko vojsko generala Deni® ki je silila v Ukrajino, in1 sovjetskimi oddelki. Nazadnje, ko so Ukraj1 pustili na cedilu vsi, so1 gali komunisti ter po novi riji dali Ukrajini svojo s nomijo, ki ni bila drugeg3 kor prazna beseda. ČloV; ljubne mirovne pogodbe 1919. in 1920. so odobril« litev Ukrajine, od kater' glavni del dobila sovjf Rusija, Bukovino Rom11': Vzhodno Galicijo Poljska,1 patsko Ukrajino pa če$J vaška. Tako po volji teh mi*0' pogodb živi sedem miliil Ukrajincev pod Poljsko, $ | lijonov pod Sovjeti, 600$ v novi kolikor toliko sa^ ni podkarpatski avtonom'1 publiki. Proti temu sam0' nemu delu se danes up' oči vsega ukrajinskega % stva, zlasti pa fanatični'1 rilcev za svobodno Ukr&J, V sovjetski Ukraj i"1; GPU z divjin; nasiljem ^ ta tlačila ukrajinski mizem in ga še danes ^ krvi. Toda ni še dolg0 kar so navzlic vsem r uradnim zanikavanjem ^ v Evropo vesti, da so v ; vu odkrili vojaško zarot® j ti moskovski vladi. Vod11 te zarote so ustrelili ali' j se morali sami ubiti. ^ | med njimi, bivši min1 (j predsednik ukrajinske 8 ske republike Čuvar, moskovski ječi na sodb°i Na Poljskem se Je. zatiranju in preganjanji tonomistično gibanje J bolj razvijalo. Ukrajinci mi spravili s poti tiste ' Ije, ki so zagovarjali V°. ukrajinsko federacijo, M ti ljudje najbolj škodij0^ jinskim zahtevam. Tak° . racijo je zagovarjal v maršal Pilsudski. , Bivši avstrijski P°'.j Konovalec je vse ukr^ nacionaliste združil v organizacijo ukrajinski ^ j cionalistov, na kratko ^ Program Konovalca i'1 j vih pomočnikov, za *,,' 3 • oci gredo vsi ukrajinski na sti, je ustanovitev veji odvisne "saborne Ukraj^. naj bi segala od Karp8 i T- .v, . mi'11 Kaspiskega morja. v' gibanje za ustanoviteV | 3 ukrajinske države vodij0, j ki so v svetovni vojn1^ važno vlogo: KonovalČeV sto je po njegovi smrtljjf j njegov prvi pomočnik ^ s katerim sodelujejo ^ Jarij in Martinec, ki * ma v Galiciji in so bivS niki avstrijske vojske- , Ta skrivna nasilnišKf , nizacija polkovnika 1 /]( ca igra v skrivni zgodo^' • T-, Vi® e vojne Evrope prvo njo so se po vrsti po IP' ^ vjetska, litvanska, jap011. nemška vlada, kakor j ■ ■ • « d gajajo s samostojno Moč organizacije leži . ' imenovanih zaprisežen na migljaj vrhovnega ^ . nika izpolnjujejo najb° 'evne prilike so take, da Pp°h ne moremo uteči odtod." Onosno se je vzravnal. p uteči —? Pobegniti — ? 'temi psi — ? Nikdar ne!" je Ne> nikdar — nikdar —!" vpili njegovi Haddedini. ko a Je svareče dvignil roja !PpSlUŠajte m°je£a effendi-Mti metneJŠi je ko vi vsi! Več S* Je izkusil, ninogo y 'v nego si bomo mi vsi kedaj ga 2lvlJ'enju izkusili. Poznam jj več ko samo enkrat v živ-sem doživel, da je bil šai»eCen ga ni P°slu- . ^Valežno sem ga pogledal n dejal: "N- Krob • Vlh h grobnici in od Po '11Ce v d°lino se pride le 2llatVzh°dni strani. Sami po-pjj.j6 dostop, saj smo pravkar stoiiil P° strmini. Skale se me-kvev.a zožijo, da moreta In tJemu dva jezdeca vštric, k. ista vrata nam utegnejo ,! kvarna." ((^akaj?" je vprašal šejh. 1Jlo e Kurdi zasedejo ožino, ne grem0 v dolino." ^ozavestno je povedal: Ktij.v"^® J0 zasedemo mi, pa ne morejo k nam!" ]ej)o v°je besede donijo zelo j)r, ' v resnici pa položaj ni alj leP- Vseeno je pač, jjj 1111 zasedemo ožino ali Kur-v e morejo na vrh ali mi ne ' — dejstvo je, da ne 4ei»o odtod." 4reženemo jih!" liv k'PoPadli bi se. Boju in pre-Hjj. Ju krvi pa se hočemo izog-' tako smo sklenili." Pač ostanemo tu gori! l(J0cl0 že naveličali in odšli." bj na misel ne pride, da jn 0c'šli! Maščevati se hočejo j,^0- morajo, ker smo ubili WhVega šeJha in ninogo nji-bojevnikov. In tudi tre- Wm ni oditi" Mi pa bomo JJU Proč odtod." 3 — ? Zakaj neki?" })e ad nas bo pregnal, če že Vo)' di. Vode Jt' sicer do" j6(jj. ^kaj, toda kaj pa bomo lc ""—? Divjačine ni na tem- *a](fp0lein hribu> to sam veš-ve£ Va nimamo že skoraj nič t; jj nocoj bom moral odi-jm a lov, da nastrelim vsaj za y nekaj mesa." 1DŽ ,Se Prečrno -vidiš naš poll^ J \ Poznam te, kak si! Vse bj reči si izmišljuješ, ki Pa*56 vuteSnile zgoditi —. Jaz set f^unam z dejstvi. Dvaj-lijjj rePkih in dobro oboroženi imam s seboj, bra-oomo višino ko trdnjavo, if! -to o zalogah pa je res SVo|ar fedajle bom poslal vse ti8j.'jf ljudi na lov. Našli smo inisli dovolj divjačine in dan ni' da je bomo našli tudi "K ti§!>. 0sim te, da tega ne sto-ne?" je vprašal sko- \°*tro. ^Ur^10 neprevidno bi bilo. ^lo I ne smej° opaziti, da tv°jib Ce pa bo dvajset % ^udi letalo okoli po go-^ih(ln ^ rel"' bodo opazili ^ sni6 sled°ve in koj vedeli, ce ter vsem, ki so darovali za sv. maše. Najlepše se zahvaljuje^0 vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno za pogreb, vsem, 1:1 so prišli nepozabno ranjko kropit in vsem, ki so jo spremili n® njenem zadnjem potu. Iskrena hvala vsem, ki so nam kaj rovali, nas tolažili in ki so ranjko obiskali v bolnišnici. Ljuba naša Mary, počivaj v miru in prosi za nas, da se en' krat snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: John in Ana Bauer, starši John in Albert, brata Jennie in Mildred, sestri Cleveland, Ohio, 18. januarja 1939. RAZPRODAJA Vse fine STERLING suknje kakor tudi FUR COATS, kar Jih Je Se v za-tegi, dobite sedaj po nižjih cenah kakor na kateri drugi razprodaji in to direktno iz tovarne. Samo pokličite aH mi pišite, da pridem po vas in vas peljem v tovarno. "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupuj va." BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. ENdlcott 3426 VLOGE v[tej posojilnic 180 '»varovane do jg^Sv^SV ! $5000 po Federal Fmnrrm^ Savings & Loan M.*l) Insurance Corpo-mTi^yW ration, Washlng- '^sislj^vj ton* c- Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN nahajali stari zobje in še mnogo drugih čudnih predmetov je bilo videti tu. —Čudiš se, kaj ne da, kaj skrivam te stvari? — vpraša Valloni, ko je videla, kako se je Franja radovedno približa-vala. Vsaki predmet na svetu ima svoj namen, tako imajo tudi te stvari vsaka svojo vrednost. Vsaka je zato tukaj, da pomaga uničiti življenje našega bližnjega! —Poglej, na primer ta prstan ! Starka vzame iz omare prstan, ki je imel prekrasen kamen. —Krasen prstan! — vzklikne Franja in ga hoče vzeti starki iz rok. Čarovnica pa odmakne roko. —Ne bi ti svetovala, da ga daš na prst. Malenkosten pri-tisek na ta krasen diamant je zadosten, da potisne malo iglo, ki se zabode v meso. Smrt nastopi takoj, ker je igla strupena. Italijanka vrže prstan v omaro in izvleče čeljust. Bila je iz zlata in zelo lepo zgrajena. • —Kako se ti dopade ta čeljust, golobica? Tudi radi nje je že nekdo umrl! —Kako je to mogoče? — vpraša začudeno Franja. —Ka>ko si otročja! — reče starka. Najnevarnejši so nedolžni predmeti. Nekoč je bila neka žena, ki je sovražila svojega moža in se ga je hotela iznebiti. —Ravno tako kot jaz! — reče Franja. —Da, prav tako kot ti — potrdi starka in v ta namen si je naročila umetne zobe. Zobje pa so bili napolnjeni s strupom. Ko se ji je soprog približal, da jo objame, ga ugrizne in drugega jutra je bil že mrtev, ne da bi kdo kaj slutil, pa tudi zdravniki niso vedeli, kaj je bilo vzrok smrti. —Za tebe, golobica, pa imam še boljše orožje. Starka izvleče iz omare bodalo z nožnico. Držaj je bil iz dragega kamenja. Počasi potegne Valloni bodalo iz nožnice. —Konica bodala je strupena, — reče ona. Dosti je, da se človek samo malo rani, pa že umre. —To bodalo naj mi torej služi v moj namen? — vpra-' ša Franja vznemirjeno. —Ako moreš stvar tako ure-! diti, da ga najdeš trudnega, in da na tebe ne pade sumnja, 1 potem se posluži z njim. Smrt ' bo nastopila v par minutah, tako da tvoj mož ne bo več ' mogel reči, kdo ga je ubil. ; Franja iztegne roko, da ! zgrabi strašno orožje. Starica pa povleče bodalo oprezno k sebi. —Počasi, golobica! — reče ona. — Moraš tudi na sebe pa-' žiti, da se ne raniš; ne smeš namreč pozabiti, da najmanjša ranica prinese smrt! Ona ga zopet spravi v nožnico in ga izroči Franji, ki ga skrije pod ogrinjalo. Nato da starki svojo roko. —Zbogom! — reče. — Ko bo vse gotovo, preseliš se k meni. Kaj pa misliš narediti s svojim pohištvom? Vedno sem mislila, da se od njega ne moreš posloviti. —Vse bom prodala, samo to staro omaro vzamem v svojo novo bivališče. Kako bom zvedela jutri, ali tvoj mož še živi? Nikogar nimam, ki bi ga lahko poslala k tebi. —Zaboga, ni treba nikogar! Nihče ne sme vedeti, za kaj gre! — vzklikne Franja. —Še en način je, po katerem lahko zvem, kako je stvar. Jutri opoldne pridem v tvojo hišo in poprosim za milo-dar. Ako mi boš kaj dala, bom vedela, da je mož mrtev, ako me pa grdo poženeš, bom vedela, da ni bilo uspeha. —Dobro, strinjam se s tem.' —Vse bo v redu! Bodi samo hrabra! Franja se je poslovila in od-j šla iz hiše, v kateri je preživela svojo mladost. Na oglu stopi v isto kočijo, ( katera jo je pripeljala, čez j nekoliko minut pa se je žel utihotapila v svojo sobo Jagod-kinove palače. Ko je zopet bila v svoji sobi, se je odahnila. Uspelo ji je! Nikdo je ni videl! Imela je orožje, s pomočjo katerega se bo rešila komedijanta. Naenkrat nekdo močno potrka na vrata. —Draga žena! — zasliši ona komedijantov glas, — ali nočeš priti k meni? Dve uri te že ni. Gosti že izprašujejo, kje si! Franja skrije bodalo z nožnico v nederje. — Počakaj samo trenutek! — zaprosi ona. — Takoj ti od,-prem. —Ali si že oblečena? vpraša on. —Sem — odvrne ona in odklene vrata. Komedijant vstopi. Najbrže je v času Franjine odsotnosti mnogo pil, ker mu je lice žarelo, a Franji se je zdelo, kakor da mu korak ni več siguren. Z raširjenimi rokami stopa on proti njej. —Oh, kako sem hrepenel po tebi, draga moja mala žena! — zavpije on. — To res ni lepo, da. si me na dan svadbe pustila samega. Franja ga prezirno pogleda. 1—Po vinu? — vpraša on.— Pili smo šampanjac na tvoje zdravje. Pri tem se je razbila moja čaša. Vsi okoli mene so pobledeli, jaz pa sem vzel drugo čašo in vzkliknil: —Ne verjamem, da to pomeni nesrečo! Pijmo na zdravje moje krasne žene! On hoče objeti Franjo, ona pa se mu umakne in pobegne za svojo toaletno mizo. On jo je hotel ujeti, ali . vino ga je premagalo. Padel bi, da se ni prijel za mizo. Ta mala nesreča ga je malo iztreznila. Opazil je, da je osramočen. Da to popravi, reče: —Čas je sicer, Franja, da greva domov. Naj se gostje je nadalje zabavajo. Idiva na svoj dom. Franja se od groze strese. Sedaj jo je čakal odločilni trenutek. Sklenila je, da se posluži bodala, ker ni mogla prenašati komedijantove bližine. —Kočija naju čaka, — reče on. — Vzemi ogrinjalo in idi z menoj. —Moram se še posloviti od očeta, — odvrne Franja v namenu, ,da ostane čim dalje v hiši. —Ah, kaj! — reče on prezirno. — S svojim očetom se boš lahko jutri razgovarjala. DELNIŠKA SEJA delničarjev in društev delničarjev korporacije Slovenski Delavski Dom 15335 Waterloo Rd., Cleveland, O. ki se vrši 26. JANUARJA, 1939 v avditoriju SDD, pričetek ob osmih zvečer Direklorij Slov. Del. Doma■ UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega MGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena d! O ftffl in stane samo: $ hiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.