SREČEN ČLOVEK.

Te dni se je vrnil v Ann-riko Henry Gur^enson, ki je l»il pred desetimi leti št> dijak na heidelberški univerzi v Nemčiji. Leta 1913 je v dvoboju usmrtil nekega nemškega dijaka, vsled česar ga je sodišee obsodilo na desetletno ječo. Časopisje pravi, da je šele pred par tedni, ko je dospel iz ječe, izvedel, da se je vršila svetovna vojna, v kateri je bila Nemčija premagana. To sicer ni posebno verjetno. Če je pa resnično, se laliko smatra Ilenry Gurgenson za srečnega človeka.
GIBANJE V CENTRALNO.
AMERIŠKIH DRŽAVAH
___ „ i
Delegat je petih centralno-ameriških republik so se sestali v Washingtonu pod predsedstvom državnega
tajnika Hughesa.
_
Washington, D. C.. 4. dee. — Zastopniki Guatomale, Ilondura-sa, Salvadorja, Niearagne in Co-starice so se zbrali tukaj pod predsedstvom državnega tajnika Hughesa, da razpravljajo o sr«*d-stvih, s pomočjo katerih bi bilo ■mogoče pospešiti mir v centralni Ameriki ter skleniti }>ogo<lbo za trajno ureditev medsebojnih od-nošajev med tomi republikami.
Konferenca, ki se j«* sestala, bo razpravljala o naslednjih vprašanjih ;
1. — Sklene nap se pogodbo ali pogodbe, s katerimi I><m1i> uveljavljene določbe pogodb, podpisanih v Washingtonu dm* 20. decembra 1907. Te pogodbe so v veliki meri pripomogle k vzdržan ju prijateljskih odnošajev med cen-t ralno-ameriškimi republikami.
'J. — Centralno-ameriške republike naj izvedejo vse določbe, tikajoče- se omejitve oboroževanja • kot sklenjeno na konferenci v Washingtonu. s čemur naj bi cen tralno-ameriške države nudile celemu svetu vzgled v tem oziru.
3. — Izdela naj se načrt za u-ravnavo vseh spornih vprašanj, tikajočih se meja med posameznimi republikami, katerih ni mogoče rešiti diplomatičniin potom.
Pogodba iz leta 1907 je bila podpisana na konferenci, ki se je vršila v Washingtonu na povabilo državnega tajniki Roota. Na temelju te p«godbe so se central-no-ameriške republike zaobljubile, da bodo predložile v razsojo svoje spore in da bodo pomagale druga drugi pri vzdržan ju notranjega miru ter pre prečenju revolucij.
NAPAD NA AVSTRALSKEGA MINISTR. PREDSEDNIKA.
London, Anglija, 3. decembra. •Sem je dopselo poročilo, da so na nekem zborovanju volilei s palicami pretepli avstralskega ministrskega predsednika Hughesa.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom nato bank« Uvrtnjejo zanesljivo, hitro in po *h«ihii

L
PODROBNOSTI GLEDE STRAŠNEGA UMORA
Morilec Becker izjavlja, da je njegov prijatelj Norkin umoril najmanj štiri ali pet žensk.
New York, 4. decembra. — Okr. pravdnik Glennon iz Bronx a bo najbrž predlagal danes preti veliko poroto dvignenje obtožbe rudi umora po prvem redu proti Ruben Norkinu. Norkin je dodal svoji prvotni zapriseženi izjavi, tikajoči se uiuopa Mrs. Becker, še nadaljne pixlrobnoBti. Okrajni pomožni pravdnik Colin je izjavil, da j«* podal Norkin svoje izjave brez vsakih obljub in brez vsakega pritiska in da se bo vršil proces proti njemu prav tak< kot proti Beckerju samemu.
V uradu okrajnega pravdnika Glennona si niso še na jasnem, če je zadal Becker ali Norkin uda rec, vsled katerega se je onesvestila nesrečna ženska, predno j< je Beeker še živo zakopal v jamo. Drža viio pravdništvo bo tekom proct-sa ust rajalo pri trditvi, da ?>ta oba dejanski zakrivila zločin in da je treba vsled tega staviti oba pod obtožbo umora po prven: redu.
Pomožni pravdnik Cohn je izjavil :
— Becker ni dosed a j podal še nobene izjave in ker je bil sedaj obtožen ter pričakuje procesa, ne pričakujemo od njega nikake izjave. Mi sploh ne potrebujemo njegovega priznanja, ker nam za-dostujeje dokazi, ki so se že do-sedaj zbrali, da dosežemo njegovo obsodbo. Tekom zadnjega pogovora, katerega sem imel z njim. je obdolžil Norgina.
Sod ni js k I zdravnik, Dr. Charles Norris, bo uvedel natančno preiskavo trupla umorjene žene ter bo predvsem ugotovil vsebino želodca, da ugotovi, če ne vsebuje strup. Malo je sicer vrjetno. da bi ji dal Beeker strupa, da jo umori na ta način, vendar pa je mogoče, da se je poslu žil kakih .uspavalnih sredstev, da jo omoti predno jo je dejanski ubil.
Raz v en tega bo preiskal zdravnik tudi pljuča in sapnik, da u-gotovi, če je bila zakopana, ko je
COPELAND JE ZA NOVO PRISELNIŠKO POSTAVO
Zdravstveni komisar iz New Yorka, ravnokar izvoljen zveznim senatorjem, se zavzema za nove priseljeniške postave.
BOLJSEVIKI SE ZAVZEMAJO ZA TURKE
Rusija izjavlja, da je treba dati Turkom popolno pravico, da obvladujejo Dardanele. — Šeststo tisoč Grkov je pripravljenih na beg. — Čičerin in Bakovski sta sodelovala s sovjetsko delegacijo. — Angorska vlada ni podila Grkov iz dežele.
Lausanne, Švica, 4. decembra. — Ruski sovjetski minister za zunanje zadeve. Cif-erin je na današnjem sestanku lausannske konference, kojega predmet je bil razpravljati o vprašanju ožin, izjavil, naj se zapre Dardanele za vse bojne ladije, z izjemo onih Turčije in da naj se dovoli slednji pravico, da ojači te ožine.
Ismid paša, načelnik turške delegacije, je zahteval popolno turško kontrolo ožin, Inez vsake demilitarizacije. Delegati Grške, Riumuiskt* in Bul^arske so pojasnili stališče svojih vlad v tem oziru.
Uvodna obrazlaga celega vpraš:|ija, ki se je pričela danes za zaprtimi vratini. ni bila zaključena, ko se je konferenca odgodila. ne da bi imenovala čas in datum zopot-liega sestanka. Zapisnik seje ni bil objavljen.
Vsi delegat je so bili navidez izvrstnega razpoloženja. Cičerin in Vorovski, člana ruske delegacije, sta vstopila t dvorano skupaj. Rakovski, predsednik Ukrajine, jima je sledil ter se spustil v živahen pogovor z ostalimi člani konference.
Prejšni grški ministrski predsednik Venizelos. katerega so spremljali štirje stražniki, je bil središče splošne pozornosti, kajti prinesel je na konferenco tragični odmev dogodkov na Grškem. Detektivi so bili neprestano km g- njega, kajti splošno se je domnevalo, da obstaja zarota, koje namen je umoriti ga.
Ameriška delegacija je bila polnoštevilna, kajti vključevala je poslanika Child a in Gre\v-a ter podadmirala Bristola. ki je prišel v spremstvu dveh tajnikov. Angleška delegacija je bila eelo bolj številna kot ponavadi, kajti spremljala jo je cela brigada izvedencev.
Zadnji je prišel bolgarski ministrski predsednik Stambulivski.
Vsi ti delegat je so prišli na sejo s prepričanjem, da se bliža kritični trenutek v vseh razpravah.
Ruski minister za zunanje zadeve Oičerin ter predsednik ukrajinske republike Ilakovski sta oila v najbolj tesnem stiku s turško delegacije v teku zadnjih ilveh dni in vsa znamenja kažejo, <la so oStali delegati skrajno nervozni, ker ne vedo, kako bo izpadla današnja konferenca.
Vse evropske države z Ameriko vred hočejo, da bo pot skozi Dardanele prosta za ladje celega sveta. Severska pogodba, za katero bo treba najti na sedanji Konferenci nadomestilo, izjavlja, Ja morajo biti ožine proste za vse trgovske in bojne ladje vseh narodov v miru ali vojni, da pa je blokada dovoljena na temelju u-krepa Lige narodov. Pogodba določa nadalje mednarodno kontrolno komisijo.
Precej ostra debata se je razvila glede vprašanja, če so do: li Grki v Mali Aziji v resnici u-kaz, naj odidejo iz svoje domače dežele^m če je v resnici potrebno, da zapuste turška tla. Ismid paša trdi, da ni angorska vlada nikdar dala povelja, naj se Grki izselijo iz dežele.
Venizelos v družbi ostalih grških delegatov pa trdi, da so Grki prisiljeni zapustiti Malo Azijo, brez ozira na ukrepe in ukaze, katere je izdala turška nacionalistična vlada, ker jim je nemogoče živeti tam še naprej.
Ker
ni mogoče najti nobenega mesta, kjer bi našli izgnani Grki zavetišče, če bi se izselili iz svojih dosedanjih domov, je skušal danes ameriški podadmiral Bristol prepričati ostale člane delegacije, da je povsem neumestno in nepotrebno tako izseljevanje v masah.
Trideset tisoč grških beguncev je zbranih sedaj v Samsunu in drugih pristaniščih ob Črnem morju. Vsi ti si žele ladij, ki bi jih odvedle na Grško. Grški uradniki si prizadevajo na vse mogoče načine, da bi spravili s poti te ljudi a ladij ni nikjer in čakati bodo morali na priliko, da se vrnejo v deželo, ki jim je povsem
tuja, čeprav istega rodu, kateremu pripadajo oni sami.
Mohamedanski in grški delegate so zelo ogorčeni in njih izjave je treba sprejemati v vsakem slučaju "euin grano salis", to se pravi z veliko previdnostjo. Turki trdijo, da so Grki brez vsake potrebe panični, dočim izjavljajo zastopniki slednjih, da je življenje kristijanov v mohame-danskih deželah neprestano ogroženo od Turkov, ki vprizarjajo masakre.
Seststo tisoč Grkov je že pobegnilo iz Turčije, to jei z Male Azije in Xansen je mnenje, da je najmanj še enako veliko število Grkov v turškem ozemlju. Ismid paša pa izjavlja, da je ta cenitev ; pretirana.
Turki na drugi strani pa trdijo, da je življenje Turkov v grškem ozemlju naravnost neznosno. Izdelali so načrte, soglasno katerimi naj bi se zamenjalo 480 tisoč Turkov, živečih na grškem ozemlju, za 600,000 Grkov, ki so bivali dosedaj v Turčiji.
Nobenega denarja pa ni na razpolago, da se izvede ta načrt zamene, in vsled tega obstaja velika nevarnost, da bodo pogajanja v Lausanne prekinjena in da se bo vsled tega izjavil celi tozadevni načrt.
kajzer se pokori novi
ŽENI.
Doorn, Holandska, 4. dec. — V gradu prejšnjega kajzerja Viljema občutijo vsi novo metlo, ki je pričela pometati, ne izvzemši kajzerja. ki je preje izjavljal, da se je pobratil z Bogom samim in da se tikata. Priacesinja Herrai-na, nova nemška "kajzerica" je uvedla povsem rtov red. Prejšnji kajzer je na njeno povelje opustil svoje samotarsko življenje ter se pričel gibati tudi izven svojega gradu. Ljudje v vasi so bili skrajno presenečeni, ko so videli prejšnjega kajzerja hoditi naokrog v družbi psa.
Neki kinematografski slikar, ki je čakal celih '«tirinaj$t dni v podstrešju neke hiše v upanju, da bo "udaril" prejšnjega kajzerja, je odšel en dan prej, predno se je njegovo veličanstvo prvikrat pojavilo v vasi.
IZJALOVLJENA STAVKA. -
Pariz, Francija 4. decembra. — Stavka pekovskih mojstrov se je klavrno izjalovila. Mojstri so se brezpogojno udali ter sprejeli vse zahteve vlade.
New York, 2. decembra. — Dr. Royal Copeland, zdravstveni komisar mesta Xew Yorka in novoizvoljeni senator jZdruženih dr-žav. je definiral s up j o priseljeniško politiko v nagovoru, katerega je imel včeraj na banketu, katerega je priredil njemu na čast newyoraki Press Club.
Rekel je, <la nikakor ne sirapa-tizira s sedanjim sistemom priseljevanja in da bi predlagal dve rel\u-mi. Priseljence naj bi prestali zdravstveni uradniki Zdr. držav še predno bi zapustili svo-jt- domače dežele in porazdelilo naj lu se jih enakomerno po celi deželi, kakorhitro bi dospeli Semkaj.
—	Naši uradniki naj vrše svoje delo v inozemstvu, — je rekel. — Skrbno preiskavo, telesno, duševno in moralno obenem z ugotovi jen jem stroke, v kateri je do-tični zaposlen, naj bi se izvedlo, še predno se izseljenec vkrca.
—	Mi se ne bomo nikdar več vrnili k prostemu in neomejenemu priseljevanju, — je rekel dr. Copeland. — Zahteval bom strogo omejitev priseljevanja, a določbe naše tozadevne postave morajo biti zdrave. Temeljiti morajo na popolnem razumevanju potreb naše dežele ter morajo biti toliko gibčne, da bodo preprečile kruta in nekrščanska dejanja. katera se tako pogosto izvršuj«* v naših pristanih.
Xa Istem banketu je govoril tudi governer Edwards iz New Jersey, ki je bil istotako izvoljen senatorjem Združenih držav. Z o-zirom na svoje stališče glede pro-hibicije je rekel:
—	Pravijo, da sem prijatelj butlegarjev, salonov in številne druge stvari, a vse to nisem. Jaz sam se ne dotaknem pijače, a zaničujem iz polnega srca vse one, ki so politično suhi, a privatno mokri. Jaz bom vprizoril nekaj glede tega vprašanja, kakorhitro pridem v Washington ter izjavljam. da mi ne bo trebalo štirih let, da storim to.
—	Prišel bom v Washington s par možmi, ki imajo še vedno v sebi rdečo kri in ki mi bodo stali na strani.
KDO HOČE HAJLEMSKO LEPOTICO ZA ŽENO?
Carigrad, Turčija, 3. dec. — Tukajšnji kemalLstični governer Rafet paša skuša dobiti može za petnajst lepotic, ki so bile prej v sultanovem haremu. Stare so od sedemnajst do petintrideset let. Vse so brez premoženja.
bila še živa. Xorkin je izjavil, da je težko dihala in stokala, ko jo je povlekel njen mož z dvorišča proti jami, v katero jo je zakopal. Dr. Norris ni našel dosedaj še nikakih dokazov, da je^rišla smrt vsled zadušen ja, a ugotov-ljenje v tem oziru je zelo težko, kajti truplo je ležalo skoro osem mesecev v jami.
Nikola Carbo, ki stanuje na Southern Boulevard, je sporočil včeraj pomožnemu okrajnemu pravdniku Cohnu, da je videl na dan umora, med drugo in tretjo uro popoldne, Beckerja in Norki-na skupaj v lunčnem vagonu na 149. cesti in Southern Boulevar-du. Izjavo te pri priče smatra o-krajno pravdništvo za precej važno, ker je vsled tega jasno, da sta j bila domenjena in da je bilo izvršeno dejanje potom sporazuma med obema.
GLAS NARODA	:i
z« inotemrtroedo leto <7.oo | List scenskih delavcev v Ameriki.	L 7S'°00 I
TELEFON: COBTLANDT 2876. Entered at Second Clasi Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.	telefon- CORTLANDT 2876
NO. 284. — 6TEV. 284____NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER P, 1922. — TOREK. 5. DECEMBRA, 1922.	VOLUME XXX. — LBTNIK XXX
IZGNANI PRINC JE NA POTI V ITALIJO
• --
Brat prejšnega grškega kralja, princ Andrej, je na poti v Italijo na krovu neke angleške bojne ladije. — Za poveljniško sluibo ni bil zmožen, toda poveljeval je, ker je bil kraljev brat.
London, Anglija, 4. decembra. — CJrški princ Andrej, > svo, jo ženo, princesi »jo Alice, je lepoti proti otoku Krfu, odkoder se bo odpeljal v lirindisi v Italiji, na krovu lahke angleške križarke "Calypso". Tako se glasi v neki Reu-H'rje vi brzojavki z Malte.
V	parorilu s.- glasi, da so izve-	' d«-l<* mornariška oblasti na Malti, <Ja .se nahaja grški princ na krovu angli-*ke kriiarke, ki bo ko-n»'"'no pristala v Brindisi ter izkrcala svoje 44 visoke" jro.ste.
Ilrat prejšnjega grškega kralja i Kanitantina ter sorodnik angleškega ter španskega monarha, je bil obsojen od revolucionarnega tribunala na izgnanstvo za celo življenj«* ter izgubo svojega čina. Ni pa bil izpostavljen dejanski degradaciji, kot se je gla-silo v prvih -Sporočilih glede te zadeve.
Vojni tribunul je spoznal princa krivim, da se. ni pokoril poveljem generalnega štaba, a kot o-lajševalno okoliščino se je navedlo, da je bil princ neizkušen v teh zadevah in da je vsled tega od vede l svoje čete v napačno: smer. Kaditega tudi ni bilo mogoče uveljaviti proti njemu kazni, katero določa postava.
Tekom cele obravnave se je princ Andrej kaj dobro obnašal. Njegov zagovornik je povdarjal predvsem dejstvo, da je bil princ jiojKilnoma n»*nposoben opravljati službo armadnega poveljnika, ka- j tero je dobil* le raditega, ker je bil kraljev brat.
DIVJANJE BANDITOV V TEA
cm.
Dedeagač, Tracija, 4. dec. — Amcrikanci, ki so dosepli iz Gu-mudžina in Ksanti. poročajo o na-daljnih izgredih in nemirih, katere so povzročili turški in bolgarski komitaši. Neredi se omejujejo na izolirane vasi, ki leže vstran od glavnih cest in oblastim je vsl««d tega težko pečati se z vsakim jH>sameznim slučajem.
V	zapadni Traciji so ustavili ter oropali številne ameriške trgovce s tobakom. Zadnji žrtvi sta bila dva ameriška agenta, ki sta kupovala tobak.
Grške vojaške oblasti v Ksanti so dale usmrtiti osem Turkov na javnem trgu. ker se jih je sjk>-znalo krivim sovdeležbe pri nekem revolucijonamom kom plot u.
SPLOŠNA STAVKA PARIŠKIH PEKOV
Armadni peki dobavljajo kruh, ko so privatni peki zastavkali v protest proti naporom vlade, da zmanjša živi j enake stroške.
Pariz, Francija. 2. decembra. — Pariz se bo moral jutri zadovoljiti s pogačo mesto kruha, raz-ven če bo hotel zavživati hlebce pol funta, katere pečejo v ar-madnih pečeh v naporu, da zlomijo stavko 800 prekov-mojstrov, ki se je pričela danes opoldne. , Vse pekarije so zaprle svoja vrata. ko ni hotela prefektura dovoliti povišanja dveh centov mesto enega za hlebec kruha, ki tehta dva funta ali eno kilo. Vsled tega je bila tudi uveljavljena postavna akcija proti zvezi pekovskih mojstrov vsled pritožbe mi- . nistrov za poljedelstvo in notranje zadeve in sicer radi nepostav- I ne koalicije.
Že zgodaj danes zjutraj so se! zbrale velike množice ljudi pred ! pekarijami in še pred poldnevom ! so bile vse zaloge kruha izčrpane.' ] Policisti so bili postavljeni pred ■ pekarije. da preprečijo izgrede | in plenjenje, a ljudje so se obnašali povsem mirno. To je bil prvi poskus oblasti, da zniža stroške vsakdanjih življenskih potrebščin.	; ,
t
Delavske unije podpirajo pre-' „ fekturo, kajti povišanje cen bif, steklo edinole v žepe mojstrov, j ne pa delavcev, s čemur bi še na- j dalje poskočila vrednost pekarij, t ki znaša že sedaj celih tristo od- 2 stotkov več kot v času pred voj- , no. Ko je postalo jasno, da je t stavka neizogibna, so se obrnile 1 občinske oblasti na armadne peke ter mobilizirale slehrnega vo- ! jaka, ki zna peči kruh. Te vojake so porazdelile na različne peka- ] rije.	]
TfermJ m kOm mmš9 mm Mailt
JngwlATlja:
Baspofltlja na ndaje poite ia lspls£uje "Ir, pofitnl fiekornl urad ta "Jadranska banka" w Ljubljani. Zagreba. Beogradu. Kranja, Celja. Maribora. Dubrovnika. Splita. Sarajeva ali drugod, kjer Je pa£ sa hitro ttplifllo najugodneje.
300 kron ____ $ 1.30	1,000 kron____ $ 4.00
400 kron ____ $ 1.75	5,000 kron ____ $19 50
500 kron ____ $ 2.15 10,000 kron ____ $38.00
Italija In laaadano ozemlja: BespoMlJe na aadoje patte la IsplaCaJe "Jadranska banka" t Trato, Opatiji te Zadra.
50 lir----$ 3.00	500 lir____$26.50
* 100 lir .... $ 5.70	1000 lil- .... $52.00
300 lir ____$16.20
Ia pttfjatv*. Id pc—c*Jt meaek toaJaettM krm ali pa ftradsei Or dereljuje— pe iifteitl «e paaoM papa*.
Vrednost kronam, dinarjem te liram sedaj al stalna, menja as ve&rat te nepriCakorano; la tega razloga nam nI mogoče podati natančna eeae vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe podani denar t roke.
Olsds laptetH v mmrtUdk Astorjtt dejte peaefcen egt tem Usta.
Denar nam Ja poalatl najbolje pa Domestic Money Order ali pa New Iork Bank Draft.
FBAHK SAXSER STATE BANK
82 Cortland! Strni	Vow York, H. T.
Olivno zastopništvo Jadranske Banke.
)
<;LA« M A RODA, 5. DEC. 1U22
bo lakša poulična popevka ali pa "canzonetta nazionale da Na poli."
Edina rešilna pot vpričo teh razmer ostaja še ljudska knjižnica. pevsko društvo ali dramatični krožek, ki bi moral imeti sedež v vsakem kraju. Tudi zadruge gospodarskega značaja bodo ugodno upi i vale na ohranitev naše narodnosti. Poglobiti je torej povsod treba prosvetno delo ter se sovražnemu navalu ustavljati tudi na ekonomskem polju.
Ako se to opusti, bodo naši izgledi za prihodnjost prav črni. — Vojna je, kakor povsod, demora-lizirala tudi naš narod v Julijski Krajini, otopela ga je moralieno in narodna zavest je morda tisti faktor, ki je pod vplivom sovražne psihoze najbolj trpel. To je videti že iz tega, da.se je ljudstvo izprva po okupaciji silno vdinja-1o komunizmu, ki mu je obetal vsega ter mu v plačilo za prista-štvo omrzel čustvovanje za Jugoslavijo, s katero se je naš pod-jarmljeni narod čutil vedno eno.
9it0nsi0uanska
Ustanovljena l. 1898
KatnL Sfrlmata
Inkorporirana 1. 190»
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Iz Slovenije.
Glavni odborniki. Prease«nfk- HUDOLP PBRDAN, 933 E. 185th St., Cleveland. O Podpredsednik. LOllS BALA.VT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O Tajnik: JOSEPH PI^HLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BltOZlCH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin; JOHN MO VER N, 411 — I2tfc At«. Eul Duluth, Minn.	•
Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK. 141 E Ohio Street. X. 8.. Pittsburgh. P*.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNTK. Room 206 Bakewell Bldg.. cor. Diamond se<3 Grmal
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRAXK SKRABEC, 4622 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. POKE.NTA, Black Diamond, Wash. PRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, TSO London Rd., N. E., Cleveland. O. PAULINE ERJIEXC, 539 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON* CELARC, 53S Market Str^t. \Vaukeg;in. lit.
Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda"'
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiUatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pn-SilJa na p-ed-sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In bolniflka ■pičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom n obilen pristop. Kdor 'eli postati 0-lan te organizacije, naj se zgladi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstan«: s 8 Clanl ali članicam!
Iz Jugoslavije.
Peter Zgaga j
!
| Pred kratkim so je v New Yor-ku poročil mlad moški s sedem- i ! najstletno igralko.
Par dni po poroki je pa izve- ; del, da ima žena že 15 let stare-j-' ga sina.
Kaj takega se presneto lahko j i pripeti v dobi žavbe in moke.
i V New Yorku je v soboto umrl j največji človek na svetu. Bil jej i visok nad osean čevljev ter je ■ tehtal nad tristo funtov, j Bil je baje tako velik, da je j i moral stopiti na stol. ee se je hotel popraskati po glavi.
* * *
; Zavezniki se prepirajo. Kriee f j in skušajo drug drugega pre go-j voriti. Iz spora se bo imel boj. i/ : -boja vojna. Stepli se bodo za-; r strantega, ker ne vedo, kdo je
' zmagal.	,
* * *
Mussolini, načelnik fašistov, je i napak storil, ker se je postavil | na čelo laške vlade.
Dosedaj so njegovi ljudje div- j jali in uganjali vsakovrstne gro- j j zovitosti.
Vsak, ki se je pri vladi pritožil, je dobil odgovor: — Kaj ho-' Cerao. Vlada je poštena, pa je pre- j slaba, da bi nastopila proti fašistom. Vlada obsoja to divjaško počenjaje, pa je brez moči.
Zanaprej bo pa vsak protest proti fašistom naperjen proti la-, ški vladi.
Za vsak zločin, ki ga bodo na- j j pravili fašisti, bo vlada odgo- j varjala.
Dobro za Kraševce in Pri- j
moree. slabo za vlado.
* * *
V	nekem newyorskem nemškem : listu čitam na prvi strani:
Nežna roka Hermine vodi kaj-zerja.
1 Oe bi bil kajzer na Grškem ali j na Bolgarskem, bi se njegove ro-| ke ne oklepala nežna ženska roka, pač pa težka železna veriga.
*
Clemenceau je oglasil v ameri-j škili Ustih, da išče kuharja, ki bi
mu kuhal čebulno juho. i Saj je že čas, da prepusti ku-! harske posle komu drugemu, lvar t j je skuhal on v Ameriki, je nam-J reč nezavžitno.
*
Skoraj vsak možki se zanima j za ženske svilene nogavice.
Veliko je pa tudi takih, ki se
. zanimajo za tisto, kar je v njih. * *
*
i
Pred kratkim se je rodil v New i Yorku otrok, ki ni imel niti rok. j niti nog ter je bil že pri rojstvu > skorajšnji smrti zapisan.
Zdravniki so si na vse načinei prizadevali, da ga ohranijo pri i življenju, Poslužili so se najmodernejših aparatov, in bolnišnica se ni plašila nobenih stroškov.
V	močvirju newyorskega velemesta je na tisoče otrok, ki so bi-, li zdravi rojeni, pa so zapisani -smrti, ker nimajo potrebne oble- i
' ke, potrebne hrane in potrebne- j ga zraka.
Zdravniki se ne menijo zanje, država jim ne posveča nobene skrbi.
j Država, ki se bolj briga za posameznika kot pa za splošnost, ni ! še dospela do potrebne kulturne i .stopinje.
Knjiga za dol-ge zimske večere.
Slo vensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesfi, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov.
Naročite ga še danes.
SLOVEN1C PUBLISHING CO. 82 Ccrtlandt St., New York
Denar govori!
Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost.
Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog.
Vljudno ste vabljeni, da ti*™ zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na
"Special Interest Account"
Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali.
Frank Sakser State Bank jadranSCE^BANKE	82 CortUndt St~et New York
1 "GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company
i A Corporation)
FRANK SAKSER. President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
Pi a e of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: £2 Cortlanot Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
"Gt-AS NAROD A*'
i voice of th« People)
issued Every Day Except Sundays and Holidays.	__
Za	eto vetja list za Ameriko	Za New York za celo leto ........ S7.00
i n Canada . .............. »6.00	z a pol leta .................. »3.50
Za pol lets ....................... S3.00 Za inozemstvo za celo leto ...... $7.00
Za četrt leta	»1.50	za pol leta .................. »3.50
Subscription Yearly »6.00	______
Advert sement on Agreement.	______
•■Ci-n Naroda" ixr-aja vsaki dan nvierrii nedelj in praznikov.__
J . j, i i. z j lj.,~a !'. i <•>•»-)<).i<->ti >-«• ne prioWuji'jo. Denar naj s« blagovoli po-a ilj.iii j". M"i.» v < >r<J> r I ri fprt-r! • mh. Kr;i>a naročnikov, pršimo, da se nam tu.h pr» j-tij«- blvaJ»£<'>» i .iir..ini, ila hitrfrj«- najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" E2 Cortlandt Street, Bcrough of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlancit 2876
CLEMENCEAU IN EVROPA
_
\ V«j» Unnn.že k«»t .jo je doživel dosedaj v Ameriki ;<i j- iii francoski ministrski ]>iedsedink Clemenceau, ki je| ju i-t-l scnikji.i. i\n pregovori Auierikaiiee, naj se zavzamejo z;\ iiiijM ri.jalist icno in revanšno politiko Francije, ni doživel nohen diplomat ali državnik, kar jiii je prišlo apelirat i,a dnino >]■'■*■ in obenem tudi kratkovidnost — Amerike.
Kremplji t tura so se izbrusili. Postali so topi. Od nekdaj, izza dni prusko-frajiHoske vojne ,ko je bil mlad rcvohicijonaree, mu tiči v k«rstrh strah pred Nemci, ki so leta 1870razdrobili gnili imperij Napoleona 111. ter združili >v« rojake v modrini državo, ki pa je sedaj propadla v led me«raloin;idiije ter na]uimjenosti doornskega Viljema.
Kot bik, ki vzroji, kakorbitro zagleda rdeeo cunjo, \/<li\ ja tudi Clemenceau. kakorbitro omeni kdo Nemčijo.
Hlazui nai-ijonalizem, xa katerim pa se ne skriva me orie • _a kot strah ter zavest impotence, kar nam najlepše kaže >h.«'-aj fašislov v Italiji, pa se jc jwipoljioma preži ju tako posamezniki kot narodi so pričeli zreti z »m.I j treznimi očmi na mednarodne zadeve.
4ilas < lemenceau-ia v Ameriki je glas upijočega v
i
Jiuseavi.
< eprav se izjavlja z gotove strani, da se ne bo nikdar sestala konferenca v B misel ju, da se i-azgovori o repa-racijab. je vendar skoro gotovo; da se bo sestala, in takrat IumIo i astopili Francozi v svoji ulogi večnega sovražnika. ki ne zna. ne more in noče odpustiti, pozabiti preteklost ter pričeti z novim življenjem, poli im boljših mogočnosti in izgledov.
i lemeneea.il je eden glavnih predstaviteljev tega enicjeiiega sovraštva, blaznega nacijonalizma. otroka strahu in bojazni, in takoj za njim pride Poincare. prejšni iraiu-oski ]uv(Ueduik in sedanji ministrski predsednik.
Vse, kar je drago človeštvu, vse. kar bi pospešilo« prihod milenija. sporazum med narodi, vse to sovražijc ti zagrizenci, ki ne spadajo v javne službe, temveč v za-gorske vasi. kjer naj bi premišljevali o svojih grefiili ter Škodi, katero so ])(>vzročili svetu s svojim fanatizmom.
Potujčevanje Primorja.
Gorica, začetkom novembra.
Ila/novalm» inotinle nitšili narodnih nasprotnikov so znane. Od pamtiveka se je moral ž njimi boriti naš narod na severu in jugu. Tam no pritiskali ZSVmci. tu Italijani v prekmurskih krajih pa so lutfihem vršili t;i raheljski pr»set !Ma«ižari. Ni eudo. da smo Sloven-ri v takih okolišeinah in pod takim pritiskom živeči, ostali sploh š.' pri življenju. S koiie«'in svetov-n»- vojne so se te raxmere, hvala previdnosti, precej izboljšale. |
Oprostili smo se germanskega; jarma na severu in madžarskega pritiska v prekmurskih krajih-Tam je slovenski narod postal svoboden, zed mil se je srečno s Srbo-lir\ati v eno državno zajednieo, ki ga je v pogledu narodnostne Uorbe z omenjenima dvema ele- j meiUoma dodobra razbremenila, j N.* lako doli naj ugu. Tu so se raz-" mere še ]M«slat»š;ile — italijanska j okupacija julijske krajine je asi-j milaeijske napore naših sovragov j le pomnožila, in slovensko-hrvat-sko ljudstvo v Trsta in okolici, v goriški deželi ter Istri se ima danes boriti ne le za svoj obstanek v gospodarskem pogledu .marveč veliko bolj za hrano svoje staro-da\ne narodnostne individualnosti.
Za raznaroditev julijskih Jugo-slovenov delajo Italijani po sistematičnem načrtu. Peklenska akcija začenja že v ljudski soli, kjer je uveden pouk italijanskega jezika. Prve ure so ta posel opravljali naši učitelji, ki so se navadili kmalu italijanščine na posebnih
tečajih v Firenzi. Toda Italijani našincem niso zaupali dolgo. Zbali so se. da bo pouk njihovega jezika od strani naših učnih sil le fikcija ter so zategadelj po vseh šolah nastavili posebne učitelje za italijanski jezik. To se je na šolah po deželi uvedlo popolnoma šele z letošnjim letom. Zgodilo pa se je na ta način, da je bila za eno, dve ali tri šole v bližini nastavljena po ena laška učna moč. bodi-! si moški, bodisi ženska. Ti laški "speeijalisti", kakor jih naSe uči-teljstvo imenuje med seboj, so navidez podrejeni šolskim voditeljem. v resniei pa so čisto prosti in ; delajo, kar hočejo in se kretajo kot znajo — saj njihovo nastav-ljenje nima samo enega cilja; po-j učevanje italijanščine, marveč kontrolo nad učiteljstvom slovenske in hrvatske narodnosti. Sjbi-celjstvo torej v Julijski krajini bohotno poganja in cvete.
Italijanski jezik se otrokom zač ne utepati v glavo že v drugem j ali tretjem razredu; kjer so šole ( zgolj poldnevne, je pouk italijan-j ščine neomejen na škodo drugih; predmetov, materinščine in realij j v prvi vrsti. Italijanske oblasti i se namreč ne brigajo za redovi- j tost pouka — glavno je, da se poučuje v šoli toliko in toliko tedenskih ur v njihovem jeziku — vse drugo je postranskega pomena in j jih prav malo briga.
Za poučevanje italijanščine so seveda nastavljeni Italijani, ki ne razumejo niti slovenščine, niti hrvaščine. Na kakšni podlagi ae torej poučuje tuj jezik, si lahko
Kdo stopa v nemško politično društvo.
Med raznimi drugimi zanimivimi icapacitetami je stopil v mariborsko politično društvo nemških, i bogatašev in renegatov tudi pro fesor na državni trgovski šoli Maksu Kowatsch. Lahko si mislimo, kako more tak zagrizenee blago-' dejno vplivati na našo trgovsko mladino v obmejnem rnestu.
Razpust nemških društev.
Celjski policijski urad je ra^zpu-£til približno 50 nemških drašte<v; ki so imel3 svoj sedež v Celju in so bila po večini ustanovljena v ueruško politične in kulturne svr-fie. Fo preobratu je delovanje teh < društev sicer prenehalo, a bil je že 'skra jni da velika metla pome-i ,ta pajčevino, ki je bila razprede-' ! iin po društvenem katastru.
Preselitev drž. policije v Celju, i
Da pridoDi mestna občina v sta novanjske svrhe zopet nekaj pro štorov, je preuredila bivšo jetniš-nico M<r. sodišča v magistratni hi i ši v pisarne, kamor se je preseli-i la državna policija V sedanjem | poslopju v Viva r ski ul. so postala jvsled tega 3 stanovanja prazna.
i Spomenik vrlemu možu.
Slovensko ueiteljstvo je na celjskem okoliškem pokopališču postavilo enemu svojih prvobojevni-jkov, nadučitelju Arminu Gradišniku spomenik iz pepelastosivega apuenea. Gradišnik je umrl *?. januarja 1017. Bil je jeklen značaj, kakršnih imamo malo v naši sredini.
Sokolsko društvo v Novem me-jstu je odkrilo 1. novembra na novomeškem pokopališču nagrobni I spomenik prerano umrlima brato-1 fma Oiegore — vzo7*nemu načelni-1 ku-pi obudit olju Francetu in za-| (siužuemu vaditelju Jožeta novo-1 1 meskega Sokola Na pokopališču je zapel pevski zbor žalostinko, | govor jc ime! Sok>l dr. Vasic.
Imenovanje.
Y.a namestnika generalnega di-1 rektorja v ministrstvu pošte in: telegrafa je imenovan inšpektor dr. Franc Pavlic.
r
O premestitvi inž. Kloca iz Zagorja
se poroča 5e sledeče; Nadzornik inž K.loc jc bil zelo priljubljen ne *amo med prebivalci. Zagorja, temveč si jc pridobil za časa svojega službovanja v Kisovcu splošne zasluge ; to morejo povedati zlasti domači iu ruski akademiki, katere je jiol^ svojega napornega dela uvajal™* praktična znarga monta-nlstike. Vsak poset dijaltva je vedno vodil sam ter svojo nalogo tako krasno in prisrčno izvedel, da so se gostje vračali polni navdušenja in hvaležnosti. Dolina ga ne pozabi kmalu, ker ji je našel premoga za najmanj 1-5 let. dočim so hoteli Kisovec že pred leti zapreti.
Požar v Ljubljani.
Dne 2S. oktobra je bil ob 6. zjutraj alarmiran mestni gasilski u-rad, da je izbruhnil požar v stanovanju šoferja Stanislava Kaplje "v Komenskega nliei trt. 26. Čuvaj na gradu je dal znamenje z dvema streloma. Gasilska straža, b roječa S mož. jc mogla stopiti le deloma v akcijo, ker so domači požar ie
pravočasno opazili ter ognuj z vsemi močmi lokalizirnli. Ogenj je najbrž nastal v sled vnetja saj ir. je napravil šoferju Kaplji 8000 Kron škode. Zgorelo mu je 100 kilogramov krompirja in več obleke Lastnik hiše Konrad Bezov-šek ima HO,000 kron škode, ki pa je krita z zavarovalnino.
Celjska okoliška šola.
Krajni šolski svtt se je ponovno obrnil na celjski mestni z a stop z vprašanjem, ali hoče prodati staro gimnazijsko poslopje, ki bi se v tem slučaju adaptiralo v šol»ke svrhe. Ker je občni zbor v zadnji seji prošnjo odklonil, je pričakovati, da bodo imeli okoličani vsaj toliko kulturnega smisla, da si postavijo novo šolsko stavbo. Pinan-t-ijelne razmere v okoliški občini bi to prav lahko prenesle.
Otvoritev pošte Libeliče.
Otvorjena je bila pošta III. razreda, 2. stopnje Libeliče (ua Koroškem, "ki je bila po razmejitveni komisiji prisojena Jugoslaviji). V njenem okolišu so tile kraji: Iji-beiiee, Sorče, Ivni'-a (del), Libeli-ška gora, Cerneška gora (del^ in Tribe (del). Pošta Libeliče bo izmenjavala vsak dan skupne skle-lp"j c pošto Mežo. V zunanjem oko-'lišu se dostavljajo pošiljke po sel-skem pismonešu v tem-le red j.: I. okraj: Ivniea in LibeLiška. <rora ;vsak torek in petek, IL okraj: J Sorče. Černeška gor3 in Tribe j vsako sredo in .soboto.
; Pri poštnem nradu Zagradec na i	Dolenjskem
j se je s 1. novembrom uvedlo dostavljanje poštnih pošiljk na novo I v krajih: Breg, Zavrh m Orlaka. Glede na to se je razdelila selska dostava v 4 okraje, in sicer sledeče : T. okraj: Grintovec, Kal, Am-ibrus, Primča vas. Višnje, Bakre, Brezov dol iti Kamni vrb ; II. okr.: Deča vas, Drašea vas, Breg. če-išenee, Toleane. Gabrovka in Kitni vrh: TTTi. okraj: Malo Globoko, Veliko Globoko, Marinča vas, Kuže-Ije.vcc. Mali Koren in Veliki Koren ; IV. okraj: Velike Keberce, Male 1'eberce, Valiena vas, ZavrGa in Orlaka. Dostavlja se v T. in IV. okraju vsak pondeljek, sred> in petek, v IL in III. okraju pa vsak ?orek, četrtek in soboto.
Kaj vodi ljudi k samomoru.
V kakem razmerju so med se-; boj različni vzroki, ki privedejo ljudi do samomorov, «kuša dogna- j ti neki francoski statistik na podlagi 7000 pobliže preiskanih slu- i čajev samomora. Na prvem mestu stoji kakor povsod kot vzrok sa-: momora pomanjkanje. Vsled bede i se je usmrtilo od onih 7000 mož 905 in žensk 511. Družinske razmere so gnale v samomor 728 mož in 524 žen. Moški spol je v tej točki občutljivejši nego ženski! —1 Ker so prišli ob premoženje, je' izvršilo samomor 322 mož in 233 žensk. Vsled igre je bilo samomo- I rilcev 300 in sicer polovica m o-! ških, polovica ženskih Vsled al- j kohola je bilo samomorov pri mo-ških 283 in pri ženskih 208. Vsled 1 ljubezenskih, težav se je usmrtilo! 157 žensk in 97 moških.
vsakdo predstavlja sam. — Laški "specialist" ali *'specialistinja" polože razredu mizo in izgovori i-talijansko oznako zanjo. Razred zatuli "la tavola", ponovi besedo net-do desetkrat dvigne na račun besede krik in vpitje, za katerega se navzoči italijanski posili učitelj prav nič ne zmeni. Kaj njemu mar disciplina! On vendar ni nastavljen, da pospešuje in učvr-šča disciplino in red. temveč da oboje ruši. In tako dalje. Opaža se posebno v krajih, kjer je uvedenih največ italijanskih učnih ur. da je postala šolska deea razbrzdana in neposlušna. Rešpekt pred šolo je tem otrokom malone izruvan iz srca.
V par letih si bodo tor^.i Italijani v Julijski Bon;.*č:ji vzgojili tak naraščaj, kakor jra natančno potrebujejo, da bo lahko d sto-pen njihovim raznarodovalnrm I>odjetjem. Otrokom bo pri nadaljevanju take vzgoje kot je ilustrirana zgoraj ljubezen do knjige zamrla. Tudi slovenska pesem jim bo omrzela — nadomestila jo
njo na generalno inšpekcijo vod /a li» sito in Hercegovino, da >»e itiu dovoli koncesija za izkoriščanje rek Bosne in Kožuha do l-rije-stova in za zgradbo hidroelektrič-lio centrale v P.rijestOMi.
Kemična tvornica za barve
se osnuje v Novem Sadu. Delniška glavnii-a znaša 5 miljonov Din.
Služkinja oplenila svojega gospodarja.
V Cakovcu je služkinja Marija Cmič. ki nastopa tudi pod imenom Marija Urovat, s -ilo odprla omare svojega gospodarja, nekega krojaškega mojstra, ter odnesla gotovine in blaga za 120.000 kron Tatica jc izginila brez sledu.
Hajduk Mehanič se je pojavil.
Kakor poroča beograjska T>rav-da. se je v Novem Pazaru zopet pojavil hajduk Mehanič s »svojo roparsko tolpo. Te dni je napadel na potu Zenice v Novi Pazar skupino 20 orožnikov, ki s.) - e po enotirnem boju morali umakniti v Z.-nico, ker -o bili roparji preste-vilni. V borni je bo ustreljen en orožnik, 2 sta bila lahko ranjena. U'-parji so im-r-li več mrtvih.
! Ameriška moka za Eosno in Hercegovino.
Sarajevska * * Večerna P« >«ta poroča, da so v Gruž dospele ame riške iadje /, 200 vagon: mok*1, k.i |se bo porabila za prehrano raznih .krajev P>o«-ne in Hercegovine.
O strašnih poplavah
j govore zadnja poročila iz Srbije i Prebivalstvo je v veliki uevarno-sti. Xa nekaterih progah je bil železniški promet ustavljen.
Padec manufakturnih cen v Za grebu.
I Zagrebški listi objavljajo ogla-
L<e, v katerih naznanjajo razne jr-
mc veliko znižanje manufakturnih
ccn. Tako so lini angleški štoti
padli za polovieo. (od 1600 na 800
do S70). fini češki tianel od 160
na 95, šmrlbarhet od 120 na 75
•kron. sifon od 75 na 50 kron. kre-
tou ud W na 60 kron. Razmerno
so padle cene tudi drugi manu-
faktuini robi in konfekciji. I	-
Obilen ribji lov.
Te dni so imeli v Rijeki in Dolih pri Dubrovniku zelo bogat rib-jji lov. Samo eno ribiško podjetje !je zajelo en pot 4000 rib. težke po' 1 kg in še več. Drug ribič je istega dne vjel 700 rib. Ribe so izpr va živalino prodajali po 30 iv, na-Jto po 20 in slednjič po 12 K ko-jmud. Mnogo rib so tudi izvozili.
Ogromen požar
'je uničil v Beogradu usnjarsko j delavnico Zdravkovič. Škoda znaša 1 rniljon dinarjev.
Požar v tvornici pohištva.
V	veliki tvornici'pohištva Josi-'pa Povišila v Osijeku je izbruhnil I nenadoma požar, ki se je naglo jrazširil na celo strojarnieo. glav-'ao žago ter dve delavnici. Šk oda I je ogromna in ceni na 6 do 7
miljonov kron. Tvornica pa je bila
popolnoma zavarovana.
■
Izkoriščanje vodne sile Bosne in Drine.
V	Vinkovcih se je osnoval posebni sindikat, ki namerava izkoriščati vodno silo rek Drine in liosne. Sindikat je že vložil pro^J
IZ DNEVNIKA PREMOGARJA
Spisal Powers Hapgood, član U. M. W.
CHARLEY CHAPLIN SE BO POROČIL.
(Nadaljevanje)
Slika nam kaže znanega ameriškega kinematografskega igfalea Charleya Chaplina in ijrralko Polo Negri. Pravijo, <la se bo v kratkem poročil žnjo.
Kaj ženske zaslužijo?
Department of Labor v Wash-ingtonti ima poseben »nklelek, katerega delokrog je soeijalna • >-skrba za ženske, tkzv. Women's Bureau. Ta urad. ki zlasti preiskuje delavske razmere pri ženskah, izjavlja, da je le redkoke-daj našel, da bi večina žensk v kakem okraju zaslužila toliko, kolikor bi bilo vsaj približno zadostno za primerno življenje.
V državah Georgia in South Carolina je mnogo žensk zaposk4.-nih zla-sii v tovarnah za pavolni-ne. Izmed pet tisoč ženskih delavk v državi Georgia je polovica zaslužila manj kot $12.'20 na teden. V South Carolini je še slabše, kajti od čez S000 žensk je polovica zaslužila manj kot $9.50 na teden. Pomislite, čez 4000 žensk v eni sami državi je imelo manj kot $9..*»0 na teden za svoj preži-vitek. V drža v i Kentucky je od 7000 žensk komaj polovica za služila čez $10.7."». Izmed držav \ Middle West je Women's liure u proučil državo Kansas, kjer ,'.< našel, da je od 4000 žensk polovica zaslužila manj kot •$ 11.00. Pro ti severu se je najbolj izkazala cfržava Rhode Island, kjer je {Polovica njenih osem tinsoč delavk zaslužila manj kol $16.S~>. Trrb; ;>a pomisliti, da so su v tej držav" preiskala delavske razmere med ženskami za časa, ko so bile plače visoke in ko je vsakdo bil zaposlen; radi tega te številke nisi merodajne za današnje razmere.
"Sedaj pa pomislite — pravi Women's Bureau v svojem poročilu — kaj to pomenja. ako polovica žensk zaposlenih v industrijah ene ali druge države, zasluži manj kot devet, deset, enajst ali dvanajst dolarjev na teden. Predstavite si, koliko radi take nizke plače trpi zdravje, sposobnost. izobrazba in oskrba družine- Posledice zdravja, zadovolj-nosti in načina življenja teh žensk pa sega globoko v življenske interese javnosti in daleč tja v življenje prihodnje generacije; radi tega nevarnost nizkih plač je najresnejše narave.
"Pred mnogimi leti nihče ni smatral za posebno strašno, ako -so ženske vlačile vozove v rudnikih, plazeč se po vseh štirih in pripreženi kakor konji. Niti ni bilo nič izvanrednega. ako so mali dečki in deklice, pet ali šest let stari, izbirali premog v rudnikih po deset ur na dan ali pa životarili v prašnih predilnicah. Kaj takega se ne dogaja več. in da je to prenehalo, je pripisati dejstvu, da občinstvo kilj takega ne bi trpelo vec. Javnost se je "naučila ceniti grozoto take vrste industri-jalnega izkorišeevanja. Prihodnji korak obstoji v tem, da se ob-
Vzgojevalni teden.
V Ameriki imamo navado, da j določamo poseben dan ali teden v I letu. kjer se skuša z intenzivno j kampanjo obračati pozornost ob-j einstva na kak poseben predmet .javne važnosti Propagandistiena
■	in vzgojevalna vrednost in uspeš-| nost teh kampanj se ne daje opo-jrekati. Tako smo že imeli ''musie i week", ' safety week" itd. Od 3. j pa do 9, decembra bo "Education i Week", ki je posvečena pospeševanju vzgoje.
Povdarjalo se bo — kot še nik-!ar poprej — važnost vzgoje pod vplivom ameriških idej in idea-ov. Sodeč iz neštevilnih pisem, ki jih je federalni vzgojevalni urad 1'. S. Bureau of Edueation) doma od strani šolskih oblasti, go-| vernerjev in mnogih 'javnih organizacij. zdi se. da se bo Edueation I Week proslavljalo v vsakem me-. ^tn in vasi Združenih držav j raz-| -iravljalo in pretresovalo se bo o j vseh prosvetnih vprašanjih, po-I niarjajoč toliki« lokalne vzgojne ; :)otrebe. kolikor tudi široka vpra-
■	sanja vzgoje kot najvažnejšo itvar v ameriškem življenju.
Mnogo governerjev izdaja pro-klamacija s pozivom, da se proslavi "vzgojevalni teden". Vsi javni faktorji, zlasti šolske oblasti organizirajo intenzivno kampanjo. Časopisje in prižniea bodo prispevali.
!
Vzgojevatelji in šolski strokovnjaki se shajajo od časa do časa, da potom razprave prispevajo k napredovanju vzgojevalnih sredstev; ali glavna stvar v demokraciji je, da se široko občinstvo poduči o prosvetnih potrebah, kajti drugače ni pričakovati velikega napredka. Xekatere občine so mnenja, da so njihove šole dobre, ker nihče jim ni še povedal. da so slabe in kaj bi se dalo popraviti.
Vzgojevalni teden nudi priliko j vsem faktorjem, ki se zanimajo za ljudsko prosveto, da razlagajo občinstvu, kake so njegove prosvetne potrebe.
Odkritje nove zvezde — repatice.
Kakor poročajo iz Hamburga,
so na ondotni zvezdami v ozvezdju labuda našli novo zvezdo — repatico, katere pot se pomika v lužni smeri. Nova zvezda je dobila ime 1922 C.
i činstvo naučili ceniti nevarnost prenizkih plač za dostojno življenje. Vsakdo lahko pomaga v tem poduku. ,
1 'Kdorkoli hoče natančne informacije o delavnih razmerah žensk, naj se obrne na Women's Bureau v Washington, D. C."
Raznoterosti
«* —
Ni bila prava bolha.
Iz Kolina poročajo sledečo hu-morno dogodbico: Xeki mož je dobil dovoljenje, da pokaže u-metnosti svojih dresiranih bolh. Ko so bili gostje zbrani, je prišel z malo škatljico, je postavil na mizo in odprl pokrov rekoč : t"Janez, skoči ven!" In Janez je ubo«ral. — ."Janez, skoči preko škatlje!" — je zapovedal lastnik nadalje. Toda bolha je postala neubogljiva. Skočila je neki dami na roko in izginila v rokavu. Dama, ki se ji je cela reč dopad-la. se je odstranila v svojo sobo in se je kmalu vrnila s prijeto ''dezerterko". — Mož je zopet zapovedal: "Janez, nazaj v škat-ljo!" Ali bolha je trdovratno obledela na mizi in se ni ganila. Sedaj jo je mož dvignil z mize, jo natančno pogledal in končno izjavil: "Cenjena gospodična, žal mi je, da Vas moram še enkrat nadlegovati. To namreč ni moj Janez".
Severov«* zdravila vzdržujejo
zdravje v družinah. ~
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak ii se^ ga ne sme zanemarjati. Uživajte
SEVERA'S COUGH BALSAM,
kateri olajša kašelj te odvrni mnogo
trpljenja. Je ravne ;ak dober za odrasle kakor za otroke.
Cena 25 -n 50 centov.
Vprašajte po lekarnah.
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
zoper prehlad, tfripc :r. _a odpom^č pri glavobol: vs.ed prehlada
Cena 50 centov.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Sarah Bernhardt v Italiji
Iz Milana poročajo, da namerava staroesloveea tragedinja Sarah Bernhardt priti prihodnji mesec v Italijo na daljše gostovanje. in sicer v Milanu, Genovi in Torinu. V Milanu nastopi v glavni vlogi Verneullovega dela 'Kraljica Armanda\ katero je pisatelj spisal nalašč za Saro Bernhardt. Zadnjič je gostovala Italiji pred 13 leti.
O bivšem saksonskem kralju.
O zadnjem saškem kralju Kri-j driehu AugiLstu krožijo po Nem-' eiji razni dovtipi. Kralj je bil precej omejen, pa je tudi tako govoril. Nekoč je vprašal dvorno pevko, ki je sodelovala na dvornem koncertu: —'"Kakšna je tu akustika?" Pevki se je zdela izvrstna. "Zakaj ste pa tako rju-lije vprašal kralj. Nekoč sej je sprehajal v Draždanih. Naen- \ krat pridrvi nasproti voz s spla-: Šenimi konji. August jih je zadržal. Voznik, ki ni poznal kralja, se mu je zahvalil in vprašal: "Tudi voznik?', nakar je kralj odgovoril: 'Ne, samo izgledam tako'.
Zanimiva trgovina.
Lipski trgovski list prinaša sle-1 deeo valutno zanimivost: Neki i Argentinec je prišel v Nemčijo preti lipskim velesejmom in me- f njal takoj 9000 dolarjev po kur- j zu 2000. Od 18. miljonov, ki jih
presni kruh in 7 dni so oh jok a-vali umrle. Salamonov tempelj je imel 7 stopo j ic in v jeruzalemskem templju je !>ilo 7 svečnikov. Oče naš vsebuje 7 prošenj. Na križu je izpregovoril Kristus 7 besed. Dalje imajo židje 7 glavnih kreposti in 7 glavnih grehov. V srednjem veku je bilo 7 svobodnih umetnosti: gramatika, rekto-rika, dialektika, aritmetika, astro uoiuija. geomerija in muzika.
Znanstveno je dokazano, da ima skala 7 tonov. Mavrica ima 7 barv. Če pade zrcalo na tla in se razbije, pomeni to 7 let nesreče itd. Na novega leta dan pa imejte vedno 7 novcev v žepu, kajti p<»tetu boste im»*li eelo leto denar (zlasti pa vsakega prvega.)
Spomenik "Poljska — Ameriki".
Pred kratkim je bil odkrit v krakovskem predmestju Varšave spomenik "Poljska Ameriki". — Park. kjer stoji spomenik, se imenuje seflaj "Park Buvera".
Prva električna lokomotiva v Franciji,
Pred kratkim je francoski minister prometa Le Trocquer izročil prometu prvo električno lokomotivo na progi Pan—Tarhes. V kratkem bo v francoskem pro-! metu ;"»0 takih lokomotiv i motiva tehta 60 ton.
Loko-
je dobil je potrošil 5 miljonov na razne privatne potrebščine. Ostalih 13 miljonov je menjal čez nekaj dni zopet na dolarje po kur-zu 1300, ker pa je dolar medtem i zopet padel, je dobil 9230 dolarjev. jZapustil je Nemčijo z 9230 dolarji in vsakdanjimi potrebščinami za 5 miljonov mark.
Polževa pošta na Španskem.
Kinančna pisarna španske province Gerona je poslala dne 1. februarja 1866 pismo na finančno ministrstvo v Madridu, ki je vsebovalo poročilo o finančnem položaju province. To pismo je prispelo na svoj naslov šele pred nekaj dnevi. S tem je dosežen svetovni rekord v počasnosti poštne uprave, kajti doslej je bilo znano le poročilo o nekem angleškem pismu, ki je potrebovalo 4G let. da je prišlo na določeni kraj. Ljubitelji starih znamk so poštno znamko iz leta 1866 hitro pograbili.
Sveta številka "7".
Tako bi jo lahko po pravici imenovali," kajti skoro ni številke, ki bi imela v zgodovini večjo in znamenitejšo vlogo, kakor ravno številka 7. Znana je že v najstarejših časih. Po grški initolo- j giji je bilo na Kreti Minotauru j darovanih 7 deklic in 7 mladeni-; čev. Slavna Nioleja je imela 7 si-1 nov in 7 hčera. Rimljani so si r zgradili mesto na 7 gričih in ime-: Li 7 modrijanov, kakor so tudi verovali v 7 čudežev sveta. Pri i židih pa je bila 7 sveta številka. Sedmi dan je Bog počival in vsakomur je gotovo znana svetopisemska pripovedka o egiptovskem j kralju, ki se mu je sanjalo o 7. debelih kravah in klasih in 7 su- j hih. Mojzes je 7 dni stradal na gori Sinaj. Židje so jedli 7 dni I
ŽIVITE DOLGO.
Počutite se 10 do 30 let mlajše.
Zoper zaprtje. ki.-H želodec, slaba jetra. izboljšanje krvi j« Bolgarski Krvni ("aj najboljše družinsko zdravilo. Vze-tnitf sa vrelega i»rt*«l pof-itkom ter presenile ži.jim hude prehlade. Prodajajo era vsi lekarnarji ali po po.šti zavarovano 1 velik družinski zav«j SI.25. ali 2 zavoji $3.1fi ali C zavojev $5.25. Naslov Marvel Products Company, 9 Marvel Building, Pittsburgh. Pa	_Adv.
IŠČE SE PARTNERJE!
Iš<V se jcirtiierje za novo avtomobil-uo družin*, kateri uaOMjuje mož medna-riNluv^si slovesa kot iznajditelj in strojni izvedene-- v avtomobilu i industriji. S tem nudi priliko nekaterim izbranim možem i/. Js'ew York« in okolice, da se udeleže nj-irovjli velikih zaslužkov, i tožiti je trebil samo Jfiiu. Prednost »rajo oni. ki se	na avtomo-
tile. Potem bodo zavzeli s'uzbe v me* UaniOuem. pisarniškem, izvrševalnem ali a*;euturuein oddelku za novo karo zrae-oepra tipa. ki obeta doseči rekorde v -iv--omobilni industriji. Pišite na Box 41.S Reabservice, 15 East 40th St.
ALI HOČETE ŽRTVOVATI
Jli.40. da se osebno prepričate o predloga, ki pomeni srečo za vas ? Če hočete, pišite na Kox 417 Real service, 15 K. 40th St._"_ - fHg M
IŠČEMO ŠOFERJE
guražnike in delavniške preddelavce, da zvišajo svoj sedanji dohodek s tem, da posvete par ur svojega prostega easa esak teden odlašanju novih avtomobilov. Oni. ki so usjiešni. bodo položili temelj bodočim dohiekanosnim zvezam 7. eno najveC-jili avtomobilnih naprav, kar jih je tdlo kdaj. Pišite i»o podrob-i-osti Box 41« Itealservice, 15 East 401 h St.
Velika Blaznikova
Pratika
(s treii Mlatiči.)
Cena s poštnino ... 20c
25 pratik ......$3.75
50 pratik____...» 6.50
100 pratik ......12.00
Slovenic Publishing Co.;
82 Cortfaidt Street * Ne« York

Dal sein Chrisu vse kare, katere sem naložil v soboto, ker je opravil vse <nx) mrtvo delo brez moje pomoči. On jih je vzel le ra-d i tega, ker nisem imel jaz nikakih čekov, katere bi pritisnil na kare prv ega dne, in včeraj je hotel, da eekiram vse kare, dokler ne bom prišel z njim do istega števila, a jaz sem, to odklonil. Skušal sem ga pregovoriti, da1 vzame te posebne kare, ker sva streljala z njegovim smodnikom, za katerega mora plačati po $2.50 za sodček, a on ni hotel. Rad bi vedel, ee bi vzel te kare. ee bi v resniei vedel, kaj delam in da dobivam še drugo plaeoJ
Danes nama je pri vedel motorman dva-, najst kar, <"eprav sva morala čakati od če-j trt t,a dvanajst do opoldne in zopet od pol-j dveh do poltreli. Tekom tega časa sva se pogovarjala glede doživljajev hobo-jev ter uniotiizma.
Povedal mu vse glede 4*obšimej-><*ga programa" distrikta - United Mine' Workers of A meri t *a*
Danes sva se zopet vozila proti vhodu \ rov na vrhu naloženih kar s številnimi drugimi, ki so tudi odhajali ven. Niti boss, niti njegov ]H>mo<'-nik se nista prikazala danes v i uij i nem prostoru.
Sreda, 31. avgusta.
< bris in jaz sva pričela danes delati na naslt d njem delu najinega stebra, razstre-Ijavati premog ter ga nakladati na kare. Motormaij iJama je privedel dva trijia. Prvi j«- obstajal iz štirih kar, drugi pa iz šestih, tako da sva dobila danes vsak po pet; kar.
Moji i h *gi sta postajali vedno bolj iz-| mučeni v tem nizkem premogu, kajti hodi-! ti sem moral ne le sklonjen do pasu, tem-li evč tudi s sklonjenima kolenoma. Tudi vrtanje je v veliki meri pripomoglo, da sem j neprestano občutil bolečine. Danes popol-; dne se je pripetilo nekaj, kar je te bolečine-le se povečalo.
Spu>čaLa sva navzdol najino deseto ka- i ro ]m» hodniku nekako ob treli popoldne, ko| st- t-na tr^-niea odmaknila ter je skočila : kara iz tira. Potrelnivala sva več kot eno ] 11 rs., da jo spraviva nazaj s |»omočjo dolge i šine, katert^ sva se poslužila kot dvigala, in kratke, katero sva stavila pod dvigalo in ko-^ nei-iio tudi jmkI karo. da na ta način ohrani- , va, kar sva že dosegla. Potem ko sva pritiskala oba v. vso silo navzdol, da dvigneva karo. opirajoč ono rame na streho ter potiš- ] kajoč z nogami, sem moral jaz ostati na dvigalu ter }H»tiskati navzgor s hrbtom ter navzdol z nogama, da obdržim karo v dvig- ' njeni i>ozieiji, d oči m je < bris medtem posta-r vil bloke, da obdrži karo v višini, na katero sva jo dvignila. Večkrat je bil eden ali dru- ' pritisnjen med dvigalom in stropom in ' drugi mu je moral priti na pomoč ter oma- 1 jati dvigalo. Ko sva dvignila karo v toliko * da je bilo dno koles nekoliko višje kot pa tračnice, sva skušala spraviti kolesa na trač-i( niee, a to se nama je posrečilo šele po dol-:] g«-m času, ko sva spmvila karo na tračnice ter se napotila ]»roti domu.
Ko sva prišla v glavni hodnik, sva sed-i: 3a ter iztegnila izmučene noge, da počaka-1( va vhtk, ki bi vozil proti vhodu v rov. Chris1 mi je rekel, da so ga v prvih dnevih potem ' ko j«' zapustil kompanijsko delo pri šaftu ter pričel delati na tem nizkem premogu,* noge tako zelo bolele, da se je zjutraj komaj dvignil iz postelje. Potiskanje kar je imelo po mojem mnenju prav toliko oprav-j ka z najinimi rnzbolelimi nogami kot nizki premog.	-	p
Bilo je že zelo pozno, Ivo sva se napotila iz najinega prostora in ko je prišel vlak,, ni bilo vsled tega na njem nikakih premogar-j je v. Chris je vz«*l prvo karo za motorjem in jaz drugo, ko je prjšla mimo.
Ko smo dospeli do nekako polovice poti do šafta, nama je motorman zaklical nazaj, naj se zvaliva na lovo stran, da se na ta iiačin izogneva kosu žive žice, ki je vi-i sela navzdol na desni strani. Ko sva sto-j rila to, naju je skoro obdrgnila živa žica, ki teče ob levi strani na stropu. Ta odtr-! gan kos žive žice je pomenjal nadaljno za-nikrnost v tem rovu, katero bi bilo treba' tpkoj odpraviti.
Med drugimi stvarmi, katere mi je pripovedoval moj tovariš, je bila tudi ta, da je nekoč delal s svojim bratom, ki je bil nekoč šolski učitelj, a je sedaj nekje rovski forman in da je on izračunal, koliko bi mo-£al tehtati premog v teh karali. Jaz bi zelo'
rad izvedel, kako je storil to, kajti pogosto sem Letel dobiti dokaze, za koliko teže so bi-~ i i osleparjeni možje v teb Jieurrijskili maj-] nali. Ko sem izimšel to, sem imel občutek, " da bi rajše o brcal samega sebe, ker nisem
*	uiis'il že preje na to. Prijatelj mojega " parlnerja je premeril karo, izračunal njeno ^prostornino v bušeliih ter po pomnožil s 11 težo bušljev premoga. Iznašel je, da drže l!te kare osemindvajset bušljev premoga, ter - izračunal, da telita premog osemdeset funtov " na bušelj. Teža premoga v kari naloženi l ravno ob roba, je znašala vsled tega 2240 " funtov, in mi smo dobivali le po eno tono za ■'svoje kare. Sklenil sem prinesti jutri v rov
i merilo ter izmeriti eno karo. Zakaj nisem -'mislil na to povsem enostavno stvar, ko sem ■jbil v Windberju (
Malo pred enajsto uro sva imela naloženo svojo prvo karo in malo pozneje je bilo pripravljenega dosti premoga za štiri m-daljne kare. Opoldne je prišel motorman z nadaljnjim štirimi karatni.
Moj tovariš mi je pomagal naložiti prvo in nato sva potisnila tri nadaljne kare, drugo za drugo, v najin prostor. On je moral nato oditi, da se napoti v banko v Stoyes-town, a jaz sem mu rekel, da bom naložil kare za njega ter jih spustil navzdol po "headingu".
V malo manj kot eni uri sem naložil tri kare ter jih spustil navzdol. Bal sem se. da bo druga kara skočila iz tira, ko jo bom spustil navzdol, kajti ko sem tekel poleg nje, da jo zavorim, sem potisnil "sprag" naravnost skozi kolesi in vsled tega ni to prav nič pomagalo. Kara je zavila z veliko naglico krog ovinka, a ma srečo je ostala 'na tiru ter se ustavila z velikim truščem. ko se je zadela ob prvo karo, katero sem jspustil navzdol. Z ostalimi karami pa nisem imel nobenega trubla. Nato sem odšel iz j rova ter se vrnil v boarding hišo.
i
Petek, 2. septembra.
Tekom preteklega večera sem dobil merilo v Jolinstownu ter sem ga^ d^ies zjutraj I prinesel seboj v rov Ko je dospela prva skupina praznili kar danes zjutraj, sem izmeril eno ter napisal mere na diagram, katerega sem narisal prejšni večer.
"Ali ves. da je prokleta srečna stvar z;-1
•	tebe," je rekel Chris, ko mi je pomagal jemati mere, "da nikdo izven mene ne ve, kaj delaš tukaj ! V uradu bi pobesneli, če bi prišli na to in linčali bi te še predno bi prišel iz mesta."
Velik užitek sva imela pri izmerjen ju kare, in potem ko sva naložila j:>rvi trip ter čakala na nadaljne kare, sem pričel meriti vse, kar sem zapazil. Cliris je bil mnenja, da zahteva rudarska postava, da ne smejo biti takozvani 4"room-necks" širši kot dese" čevljev dokler niso prodrli naprej za razdaljo petdesetih čevljev, in pokazal je, kako se je prostor, v katerem sva delala mi dva, razširil, še predno je bil oddaljen petnajst čevljev od lieadinga. Izmeril sem razdaljo štirinajstih čevljev v prostor nazaj iz lieadinga, in ob tej točki je znašala širina prostora celili dvajset čevljev. Šel sem nato nazaj do lica prostora, dvesto ali tristo j čevljev znotraj, ter zmeril širino. Znašala je 35 in pol čevljev, in prostor na desni je bil širok 38 in pol čevlja, čeprav pravi Chris dti znaša }>o postavi skrajna širina prostora 25 čevljev.
Prepričan sem, da so se vršile nasled-iiije kršitve rudarske postave:
1. Rovski forman ali njegov pomočnik ne obiskujeta delavnih prostorov vsaki dan. Danes je potekel že teden, odkar delam tukaj in na najinem mestu nisem videl niti Iformana, niti njegovega pomočnika. Le en-Ikrat sem videl rovskega formana v notra-iiijosti rova in sicer, ko me je odvedel navzdol po šaftu ter mu pustil tam, da si sam poiščem pot do svojega delavnega prostora. V vsakem drugem rovu, v katerem sem delal dosedai, sta me obiskala na vsak delavni dan ali forman ali po pomožni forman, in postava pravi povsem odločno, da mora eden j teh dveh obiskati vsak prostor vsak dan, ko rov obratuje. Chris me je odvedel k i dvema, ki sta vrtala prostor skozi soliden blok premoga, katerega so pustili notri mogoče vsled pomote, in eden teh dveh mi je rekel, da ju ni obiskal v teku treh mesecev niti forman, niti njegov pomočnik. Formana sta videla vedno le zima j rova.
(Nadaljevanje v četrtek.)
CiIJAs* \TAK'>DA. ■>. DEC. 1H22
CU.A8 NATWT>A. 5. DEC. 1922
KAPITAN BLOOD
NJEGOVA ODIIIJ1,
Spisal Rafael Sabatiid.
Za "Glas Naroda" pnnl G. F.
C4	(Nadaljevanje.)
OdAfl je ter pustil lorda Juliana zamišljenega.■ Sanjave oči lorda so pozorno študirale liee Miss Bishop in njegov duh se je še bolj vznemiril. Xoneeno pa se je Miss Bishop ozrla vanj ter pričela
govoriti:
—	Vaš Cahusac vam je torej povedal vee kot resnico, se mi
zdi.
—	jZapazil sem, da ste ga preiskušali, — je rekel lord. — Bad bi v#*del natančno zakaj?
Ker ni dobil nobenega odgovora, jo je še nadalje molče opazoval.
Mis Bishop je sedela, štrlela na mizo ter molčala. Ta molk je koneeno prekinil lord.
—	Ta človek me naravnost preseneča, — je rekel s počasnim, otožnim glasom, ki ni nikdar izpremenil svoje višine. — Čudo je ž«* sampost-hi, da j«* radi naju izpremenil svojo smer. Da pa se radi naju izpostavlja riziku, da hoče odjadrati celo v vodovje Ja-maice, — to me preseneča, kot sem rekel.
bishop je dvignila oči ter se ozrla vanj. Izgledala je zelo zamišljena. Nato pa so pričele njene ustnice trepetati, skoro zaupljivo, kot se je zdelo njemu. Njeni tenki prstki so bobnali po mizi.
—	Se bolj presenetljivo pa je, da naju ne drži proti odkupnini. — je rekla konečno.
—	To bi bilo edino, kar zaslužite, gospodična Bishop.
—	In zakaj, če smem vprašati T
—	Ker ste ga nahrulili na tak način t
—	Jaz imenujem ponavadi stvari po njih imenih.
—	Ali res T Sto vragov, jaz bi se ne postavljal s tako stvarjo. To dokazuje ali skrajno mladost ali pa skrajno bedastočo. — Kot vidite je pripadalo njegovo lordstvo filozofski šoli lorda Sunder-landa. Bo trenutku premisleka pa je dostavil: — To je znak velike nehvaležnosti.
Lahna rdečica se je prikradla na lice deklice.
—	Vaše lordstvo je očividno jezno name. Vsa obupana sem. Novo je zame, da je nehvaležnost napaka, katero je najti le med mladimi in bedastimi.
—	Jaz nisem rekel tega, madama, — je rekel. — Če bi me hoteli počastiti s svojo pozornostjo, bi me ne razumeli povsem napačno. Čeprav ne rečem jaz vedno natančno tega, kar mislim, povem vsaj natančno to, kar hočem povedati. Biti nehvaležen je mogoče človeški. Kazati to^ehvaležnost pa je otročje.
—	Mislim, da vas ne razumem, — je rekla Arabella z namrše-nimi obrvmi. — Kako sem bila nehvaležna in napram komu?
—	Napram komu? Napram kapitanu Bloodu. Ali naju ni rešil?
—	Tako? — Bila je skrajno hladna. — Nisem vedela, da mu je bila znana najina navzočnost na krovu Milagrose.
Njegovo lordstvo je napravilo nestrpno kretnjo.
—	Najbrž pa se zavedate dejstva, da naju je rešil, — je rekel. — Ker pa ste živeli v teh divjih prostorih sveta, ste gotovo slišali to, kar je znano celo v Angliji, da se namreč Blood strogo omejuje na vojno s Spanci. Imenovati ga tatu in pirata, kot ste storila vi, ni bilo nič drugega kot pretiravati slučaj proti njemu ob času, ko bi bilo bolj primerno zmanjševati ga.
—	Previdna? — Njen glas je bil zaničljiv. — Kaj imam jaz opraviti s previdnostjo?
—	Ničesar, — kot vidim. Naučite pa se vsaj velikodušnosti. Rečem vam odkritosrčno, gospodična, da bi jaz ne bil tako čeden, če bi bil na Bloodovem mestu. Naj me takoj vzame vrag. Če pomislite. kaj vse je trpel iz rok svojih rojakov, se lahko čudite z menoj vred, da dela razliko med Španci in Angleži. Biti prodan v suženjstvo! Fuj! Njegovo lordstvo se je streslo. — ln še prokletemu kolonijalnemu plantažniku. — Naenkrat pa je prenehal. — Prosim vas odpuščanja. Za trenutek ...
—	Za trentek ste se dali zavesti od razburjenosti v obrambi tega ... morskega roparja.
Zaničevanje, katero je kazala Miss Bishop, je bilo skoro preveliko, da bi moglo biti resnično. Njeno lordstvo je zopet pričelo zreti nanjo,
—	Rad bi vedel, zakaj ga tako sovražite, — je rekel konečno
mirno.
Videl je, kako ji je naenkrat skočila kri v lice in kako je na-mrsila obrvi. Po njegovem mneju jo je zelo, zelo razjezil. Nikake-ga izbruha pa ni bilo. Obvladala se je.
—	Sovražiti ga? Moj Bog! Jaz ga sploh ne jemljem vpostev.
—	Pa bi vendar morali, gospodična Bishop. — Lord Julian je pričel tedaj govoriti resno in od važno, — On je vreden vsega upoštevanja. On bi bil naravnost pridobitev za kraljevo mornarico, človek, zmo/en stvari, katere je izvršil danes zjutraj. Njegova služba pod I>e Ruvterjem ni bila zastonj. To je bil velik mornar in pri moji veri, učenec je vreden svojega mojstra, če sploh zna kaj soditi. Ne mifilim, da bi mogla kraljeva mornarica pokazati njemu enakega. Planiti namenoma med dve ladji ter z enim zamahom obrniti zmago na svojo stran! Za to je treba poguma in iznajdljivosti. Ta španaki admiral ni nikdar vedel, kakšen je namen Bloo-da, dokler ni bilo prepozno. Velik mož, Miss Bishop. Vsega upoštevanja vreden človek.
Miss Bishop je postala tedaj sarkastična.
—	Porabiti bi morali svoj upliv pri lordu Sunderlandu, da mu ponudi kralj komisijo v svoji mornarici.
Njegovo lordstvo se je pretkano nasmehnilo.
—	Pri moji veri, to je že storjeno. Njegovo imenovanje imam v svojem žepu.
Nato pa je še povečal njeno presenečenje s kratkim obrisom vseh okoliščin, ki so dovedle do tega. Vso presenečeno jo je zapustil ter odšel, da poišče Blooda. Ona pa še vedno ni vedela, kaj naj •i misli. Če bi bila vsaj nekoliko bolj popustljiva napram Bloodu, bi bil lord Julian srečnejši.
Julian je našel kapitana Blooda na zadnjem krovu. Stopil je pred moža, ki je bil izčrpan od svojega dolgega boja s hudičem, čeprav je bil ta duševni boj španska vas u angleškega lorda. Z Ijutbeznjiro familijamostjo, katere se je znal poslužiti ob takih prilikah, ae je obesil lord Julian Bloodu na roko.
—	Kaj je tot — je zarenčal fclood. Bil je oduren in butot do skrajnosti. Njegovo lordstvo pa se ni dalo premotiti.
—	Hočem, gospod, da bi bila prijatelja, — je rekel sladko.
—	Strašansko popustljivo od vas.
- i . * \
B 1 a z n i k*
Pierre Wilt.
(Prevod iz francoščine.)
Nekega lepega, nekoliko hladnega a prijetnega julijskega jutra je zvedel baron Choudieu, da je blazen. Sluga mu je baš zapenjal kleče gamaše, sam pa je pre-gledaval došlo korespondenco. — Njegov advokat g. Palissot ss je bil usodil ga o tem obvestiti: češ da se je bilo gospej Despringes, lastni njegovi sestri, s katero se je pravdal, posrečilo dobiti od g. pro fesorja Pat tu, sijajnega psihiatra, spričevalo, da je g. baron Choudieu naravnost blazen, blazen, da bi ga bilo treba zvezati, blazen v najtočnejšem In najbolj znanstvenem pomenu te besede: blazen, da spada najprej pod kuratelo in potem v blaznico, in sicer v najkrajšem času.
>
Naj ima človek še toliko premoženja in še tako uravnano življenje, kakšna novica ga vendar še preseneti. Na gospoda barona je napravila ta vsekakor velik vtis. Nemirno se je ogledoval ▼ zrcalu, in dasi ni opazil nič izrednega na svoji osebi, je vendar rekel slugi;
—	Julij, poglej me!.. . Me vidiš, Julij, me-li vidiš T
—	Vidim gospoda barona, je odvrnil služabnik.
—	Ali sem kaj.. . kaj izpreme-njen v obrazf
—	Gospod baron je videti dobrega zdravja*! je odvrnil Julij, ki je hot<4 biti vsekakor uslužen.
—	Tega ne vprašam! Človek je lahko videti prav zdrav in ima vendar blazen izraz, dasi ni blazen.... Ali imam jaz blazen iz-razf
—	Oh, gospod baron! je ugovarjal Julij, preje nasprotno!
—	Meniš f.. . Glup, torej glupl To je ista stvar, za boga!.... No, dobro! Lepa je ta!
Sluga je hitel popravljati svoje besede: Gospod baron je tak, kakršnega sem jaz vedno videl go--spoda barona, odkar imam čast pri njem služiti.
—	In koliko je tega, da služii pri menit
—	18 mesecev, gospod baron....
To traja morda že od preje, si
je mislil žalostno baron Choudieu. In če je to od preje, tedaj ne more opaziti nobene razlike."
Nato je ogorčen ^kričal:
—	Oh, ne, nisem blazen! Nisem blazen, čuješ, Julij!... Lepa zgodba to!
—	Sigurno! je odvrnil uslužno Julij.
—	In pred vsem, kaj pa je prav za prav ta profesor Pattu; Kje pa sem ga videl, tega profesorja Pattu-jaf Vraga, če____
—	To je neki gospod, ki je po-setil nekega večera gospoda barona z drugimi osebami, predstavil ga je neki prijatelj gospoda barona.
—	Toda jaz nisem niti besedice rekel {emu Čudaku! In on me ni niti nagovoril! In sedaj piše kar tako spričevalo, da sem blazen t... Oh, ta sjinja!.... Julij, moj avto ! Šoferja, takoj! Ne v petih minutah, ne v eni minuti, takoj! Klobuk, rokavice, palico!...
Na enkrat je prestrašen zaklical:
—	Evo, zdaj se zdim kot besen norec!... Ta človek bo pričal, da sem ae zdel kot besen norec! Grozno !.. .
In prav po tiho, prijazno, prijazno je popravil:
■—• Ne, ne.. . Kadar drago, Julij, kadar drago... Meni se ne mudil
Vkljub temu se je peljal h gospodu Paliaaotu.
—	Ta je malo huda, mu je rekel, glejte, ta Pattu, ta avinja, ki me po zna tako malo kakor Ifont Blanc, to se pravi, le po slovesu, izjavlja, da sem blazen, akozin-akoz blazen.
—	Čudno je odgovoril advokat, prav čudno!.. . A to je brez pomena. ..
—	VI to mislite, vi! Bad bi vas videl ha mojem mestu.
—	Jaz bi ne bil v zadregi, je dejal advokat. Take stvari se vedno gode v zadevah, kakršna je vala.
Ona je blazna, ona! je nadaljeval baron, ne d* bi ga poslušat Ona, Bfjs sestra, moja dra-
ga sestra! Ženska, ki si barva glavo rumeno, oči modre, roke rdeče. . •	i »
—Roke f.. . ga je vprašal Palissot.
—	Roke in noge!.. . Nohte, hočem* reč....
—	Vidite, ga je mimo prekinil advokat, ker počenja to, kar počenjajo vse enske njene dobe, njenega kroga, jo smatrate za blazno, ker imate za to povod, da ste hudi nanjo, čisto iskreno. Ona pa smatra vas za blaznega, ker je takisto huda na vas in ker ji je to na korist, in je mogla profesorju Pattu-ju vdahniti to misel brez posebnih laži. In to je vplivalo nanj, na tega človeka S To vidimo vsak dan.. . Toda, ponovno vam to pravim, ako bi bil jaz na vašem mestu...
—	No, kaj?.. .
—	Ako bi bil na vašem mestu, bi šel k drugemu slovečemu pred-stavitelju znanosti, in ta bi vam sigurno izjavil, da ste pameten kot le kaj in bolj preudaren kot Pa-nurge: spričevalo proti spričevalu. To se dogaja vedno tako.. . In vrhtega, ako vse dobro premislimo, zakaj bi ne šli vi k istemu!
—	K istemu, kaj 1 je vprašal baron iznenaden.
—	K istemu zdravniku.. . Videl vas je samo enkrat: če se malo izpremenite, vas ne bo spoznal.
Tako je torej nekaj dni pozneje baron Choudieu stopil v sobo g. profesorja Pattuja. Samo obril se je bil. In ni bil več elegantni baron Choudieu, ampak dobrodušen, navaden, preprost meščan: gospod Julij Bouchujt. To je bilo ime njegotvega služabnika: ime brez pomena.
—	Osebe, ki go je proti meni zlobne namene, je momljal gospod Julij Bouchut, hočejo na vsak način, da bi bil blazen. Zanašam se v tem oziru na vašo diagnozo.
Učeni psihiater ga je nato z robom roke udaril nad. jabolkom pri kolenu, da bi spoznal, če ni paralitik, pogledal mu je v pun-Čico očes, če ni alkoholik, položil mu je uho na prsi, kako mu bije srce, čegar utripanje bi mu utegnilo vdahniti melanholijo ali misli, da ga vse preganja, končno ga je pa napeljal k pripovedovanju. —
Gospod Bauchut je spravil angelsko nedolžne stvari, da ne živi nihče na svetu mirneje, redneje, kot on, da nihče ni v večji meri vreden spoštovanja sodržavljanov kot gospod Bouchut. Z najpo-mirljivejŠim spričevalom v žepu je odšel gospod Bouchut. Izplačal se mu je bil trud, da si je bil dal obriti brke.
.. . Pravda se je vršila.
—	Gospoda, je dejal advokat, ki je zastopal baronu nasprotno stranko, to-le je pisanje, podpisano od slovitega psihijatra, ki ugo-tovlja, da je nasprotni stranki treba mrzlih odkladkov.
—	Gospoda, je odvrnil gospod Palissot, evo tu je drugo spričevalo, ki ga je naklonila ista slovita zvezda nekemu gospodu Bou-chutu in iz katere se razvidi, da je ta oseba zdrava kakor vi in jaz... Ta gospod Bouchut in baron Choudieu sta pa ena in ista oseba!
In razložil je, kako da sta istovetna. Prav zabavno je bilo.
Kmalu potem je imel gospod profesor Pattu predavanje kot po navadi. Kazal ni nikake zadrege zaradi svoje nezgode. Bil je pač korenjak.
—	Gospoda, je rekel slušateljem, nikdar ne napravi j a najmanjše sitnosti izjava, bodisi ustna ali pismena in podpisana, da je kdo blazen. Nasprotno pa se primerijo najresnejše sitnosti : izjavo, da je duševno popolnoma zdrav.
Nato je prešel prav mirno k drugemu predmetu.
Royal Mail
Vnaprej plačane vožnje.
Uriiitasedaj, Jibuti Milisviji sindniki v Zdrižin države iitii ROYAL MAIL
Posebna postrežba za jugoslovanske potnike; iztoorna hrana in £iste kabine za . vsakega
VELIKI PROSTORI. HITRI PARNIKI VEČKRATNA ODPLUTJA
ORDUNA ORCA ORBITA OHIO
Vpisnina za potovanje Iz vseh evropskih deiela.
Pišite po knjižico. Vprašajte za nadaljne podrobnosti pri
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON & SOUS, lie., Agtits
117 W. Washington St.. Chicago 26 Broadway	New York
ali pri kateremkoli potnifikem agentu.
S=W

Kretanje parnikov - Shipping News
Jej te in
shujšajte
To je stara frača, obrnjena narobe, toda moderne metode za. odpravo maJCobe so omogočile ta izrek.
Če ste preveč debeli ter se nočete telesno vežbatl; če radi jeste, pa kljub temu hočete shujšati za par funtov, storite to: pojdite k svojemu lekarnarja (alt pa pišite na Marmola Company, 4612 Woodward Ave., Detroit. Mich.) ter m ti dajte (ali pošljite) en dolar. Za to smerno avoto vam bo lekarnar pokazal pot. da se izpolne vaša želja.po lepi slolci, suhi postavi. Dal vam bo zavoj Marmola Predpisanih Tablet (Marmola Prescription Tablets) sestavljenih po Marmola Predpisu. Eno morate vzeti po vsaki jedi in pred počitkom, da boste pričeli izgubljat] maščobo stalno ln lahko. Potem se zdravite do zapeljive teže. Marmola. Predpis-ne Tablete (Marmola Prescription Tabletf so nefikodljlve ter dobre za splošno zdrav-fe Ni vam treba stradanja ln vež banja I^Jte kar se vam ljubi, vežbajo naj se atleti. toda vzemite malo tableto a zaupanjem. Brez dvoma bo preobllo meso bitro izrinilo, vi boste pa ostali svoj naraven Jaz. lepo pokrit s trdim mešam in slokl--nl mišicami. __
Had hi izvertrl za naslov svojogra brat n FR ANK \ KEEN EL 1'rcišn.ii n;i«lov .ie Vil na Garrison, Box Ti. Doma je iz Stude-ne pore št. 7, Kastelnovo, Pod-?ra<l Tstra — Andrew Kernel Box 4S6. Davis, W. Va.
T5-6—12)
Kje je to o j srn ANTON VAT.EX-ČIČ? Imam zelo važno zadevo, zato ga prosim, da se oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. — Anton Valen-" 5vas Javorje š.tev. 12, pošta Obrov. Istria. Italia.
(5-e—12)
UŠLA JE
moja /.ena URŠULA GOLOBIC še v .septemhm lanskega leta in s seboj odpeljala 2 ličeri in meni pa pustila 2 fanta. Zdaj se imenuje vdova Elsa Galovih. Stara ie If let, majhne in dehele postave in škrbastih zob in je doma iz Brusnic pri Novem mestu. Ena hči je velik«; postave in stara 15 l«t in mlajša pa šele 7 let. Želim izvedeti na.«!ov radi ločitve. Kdor mi ira pošlje, dobi nagrado. — Anton Golobič, R. F. D. 2, Box Bell-aire, Ohio.
IŠČEM 25—35 MOŽ
y.i\ delati drva. Plača $2.20 od Ulaftre in sicer vsak mcsee. G-ozd je lep. 3 milje od Bradford, Pa. — 5*i m Fenole, 27 E. Main St., Brad-lord. Pa.
Poplav« Save.
Ysled neprestanega deževja je Sava silno narasla in razlila po vsej okolici v Milini Zagreba. Zadnjo dneve pa je tako natasla, da obstoja nevarnost, da bo fxypbrila kraje t neposredni bHnni mesta.
Božič se približuje.
Se je čas, da Vaši v domovini dobijo
denarno darilo
koje ste jim namenili poslati, da se Vas na Sveti dan hvaležnih src spominjajo.
Pošiljatve se kopičijo in tudi pošte so preobložene z delom, zato Vam priporočamo, da nam Vaše naročilo čimprej pošljete. Kajti, kdor prej pride, ta prej melje.
Z našimi cenami in postrežbo boste gotovo zadovoljni.
FRJUK SAKSFR STATE BARK
12 MMt SL, In Y«t
Omwmm »Up nt«
< JADRANSKE BANKE r-
•	decembra:
Torek, Bremen.
Tuacanla. Dubrovnik In Trst.
•	decembra:
Homeric. Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; America. Genoa.
11	decembra:
Roussillon. Havre.
12	decembra:
Berensmria. Cherbourg.
13	decembra: Paris, Havre.
>6 decembra:
Majestic, Cherbourg, t« decembra: Mauritania. Cherbourg.
tO decembra:
• Seydlltz. Bremen.	_,
CI decembra:	J
Antoni«, Cherbourg in Hamburg.
23 decembra: Ryndam, Boulogne.
H decembra:
Colombo. Genoa. 30 decembra:
La S&voie, Havre; Olympic, Cherbourg. C januarja: Berengaria. Cherbourg.
11 januarja: Argentina. Trst.
NAZNANILO.
Okrog prvega februarja bom idpoioval v rojstni kraj v Dole-rno vas pri Jelšanah. f'e že kdo n<l tam namerava potovati domov, ■ne bo veselilo, če mi piše. — R Dodieh, Leask. Sask., Canada.
Rad bi izvedel za svojega brata LUDVIK BOŠTJANČIČA. do ma iz vasi Smrje na Not ran i-'m. Prod 5. meseci se je nahajal v Marffentonu, Pa. Prosi ni rojake, ako kateri A*e za njegov n.Lslov, naj ga mi naznani. Ako pa sam ("rta ta oglas, naj se mi javi. — Matija Božtjaneie, 201 a7th St., Pittsburgh, Pa. _(5-6- -12)
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
Dišite nam prej za pojasnila, ker Število priseljencev je omejeno.
FBANK SAKSEB STATE BANK, « Corttandt St.. New York, N. T.

RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 Btrani. Cena s poštnino $2,— ^
SLOVENIC PUBLISHING CO* 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
STAN IN HRANO SE DOBI
v prvovrstnem Bcardinghou^u z ; novo opravo. Kdor »ee k?j Takega naj se oglasi. — Mrs. M. Poje, 561 W. 14o. St., Ap. 54, New fork i _(2-5—12)_
i NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom "Glasa Naruda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. ANTON SIMČIČ,
katdri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
knpijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 frane. frankov, to je protivrednost od približno $200.
V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Pristojbina za izplačila do $10 po 50^, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.—. od sto.
Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y.
DR. LO RENZ
642 Penn Ave„ . PITTSBURGH, PA.
KDINI iiOVCNIKO •OVOftBČI ZDRAV*IK
iPKciJAuer moških bolezni.
M*ja otrok« J« adravliMj« akutaMi In kronHnlFi bottsnl. Jn Mm im zdravim nad 23 M tor Wnam akuinja v v»<»h boleznih L _ ,n •*•»" ">•"> olowonaKo, zato vaa moram popolnoma raxuaiotl In apocnatl vato botazan, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravja, riwtl C3 lot aom Pridobil poootmo •kutnj* pri ozdravljenju motklh botoznl. Zato ao ma«««« popolnoma sanaaM na anana, moja akrto pa Je. da vaa popolnoma ozdra« vlm. No odlaiajta, ampak pridite Um preje.
Jas osdravlm zaatrupljano kri, ma^uijo In llee po telesu, peteanl v triu. trn. padanja laa, bolečina v r-eeteti.etarerane;oeUbe<oat<ilvčne in bolezni v mahu« Juledlcah, letrah, teledcu, rmenlco revmatlzem; Vatar; zlat« tile, naduha IM. Uradna urei V ponedeljek: sredo In petok od «. dopoldne do f. popoldne) v torek, Četrtek ln eobota od & dopoldne do S, zreCer; v niil+Uab In Pmanlkf* o« lt. dopoldne da L popoldne.
Rojaki, izrežite ta oglas!
N A R O Č I L O .
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY •2 Cortlandt Street. New York
Prtloieno dobite 50 centov, za katere ml poiljite slavni man Berte pl. Suttnerjeve »STRAHOTE VOJNE". (Doli z orožjem).
Ime
Naelov
Praktični Računar
Priročna žepna knjižica, ki ima ne kar Je ▼ kupčiji potrebno, že natančno izračun jeno, kakor tudi m izračunjenje obresti.
Knjižica Je trdo Tesana, stane
75c
SLOVEHIC PUBLISHING 82 Cortlandt Street - r
CO.