Poitnlna platana v gotovini Stev. 251 L|ubljanif sobota 4. novembra 1939 Leto IV Novi ameriški nevtralnostni zakon - sprejet Senat in zbornica sta včeraj z veliko večino izglasovali nevtralnostni zakon, ki omogoča vso pomoč Amerike Angliji in Franciji ter olajšuje poseg Amerike v vojno Washington, 4. novembra, o. Ameriški senat in zastopniška zbornica sta ponoči z veliko večino sprejela novi nevtralnostni zakon. Od senatorjev jih je 55 glasovalo za novi zakon, 24 proti njemu, od Članov zastopniške zbornice 243 za in 172 proti. Novi ncvtralnostni zakon sc od prejšnjega razlikuje po tem, da dovoljuje, prodajati orožje, strelivo, vojni material in vse drugo blago vojskujočem se državam pod pogojem, da ga takoj plačajo in potem odpeljejo s svojimi ladjami. Nekatere pravice ameriških državljanov so po tem zakonu omejene, pač pa dobiva z njim vlada večjo oblast, da ob vojni lahko sprejema vse sklepe, ki se ji zde potrebni za zagotovitev ameriške varnosti. V uvodu k novemu zakonu stoji tudi določba, da lahko kongres nevtralni zakon razveljavi takoj, kadar bi se to zdelo potrebno. Novi ameriški nevtralnostni zakon pomeni veliko zmago predsednika Roosevelta ter njegove, demokratičnim državam naklonjene politike, saj zagotavlja Angliji in Franciji gospodarsko pomoč Amerike v vojnem materialu in olajšuje možnosti, da tudi Amerika poseže v evropsko vojno, če bi se pokazala potreba. Predsednik Roosevelt je danes opoldne podpisal novi nevtralnostni zakon, ki bo takoj po podpisu začel veljati. Roosevelt je po glasovanju v obeh zbornicah poslal predsednikoma pismo, v katerem izraža zadoščenje nad to potrebno spremembo v ameriški zakonodaji. Izraža tudi upanje, da se svetovni dogodki ne bodo razvijali tako, da bi bilo potrebno kako novo izredno zasedanje zbornic pred 3. januarjem, ko se senat in zastopniški dom sestaneta na običajno redno sejo. Predsednik zagotavlja, da bo ves čas imel tesne stike z republikanskimi in demokratskimi voditelji v obeh zbornicah ter se z njimi posvetoval o mednarodnem položaju. nkratu s sprejetjem novega nevtralnost-nega zakona je bilo zaključeno sedanje izredno zasedanje ameriške zbornice. Voditelji obeh glavnih strank se iz Washingtona ne bodo oddaljili, ker hočejo ostati s predsednikom Rooseveltom v stalnem stiku. London, 4. novembra. »Daily Telegraph« nagUša, da bo odprava prepovedi izvoza orožja v Zedinjenih državah imela po vsem svetu največji odmev in najresnejše posledice. List smatra, da je treba pričakovati zelo važne dogodke. Sklep ameriškega kongresa je ustvaril osnovo za stvarno in enako postopanje napram vsem državam ter odpravlja dosedanjo prakso, ki je bila na škodo enega dela vojskujočih se držav. Washington, 4. novembra. Senat in predstavniški dom sta sprejela na dveh kratkih sejah za- kon o nevtralnosti, čigar besedilo je popoldne sprejela mešana komisija predstavniškega doma in senata z veliko večino v korist vlade. Od tega trenutka dalje je dovoljeno izvažati orožje, muni-cijo in letala iz Zedinjenih držav v vojskujoče se države. Roosevelt bo odpravil vse dosedanje izjave o nevtralnosti ter objavil nove uredbe z zakonsko močjo ▼ skladu z novim zakonom. Razen tega se pričakuje, da bo Roosevelt potegnil meje vojnih con v evropskih vodah. Večina 71 glasov, ki jo je dobila vlada v zastopniškem domu, kjer je 243 poslancev glasovalo za, 172 pa proti odpravi prepovedi izvoza orožja, smatrajo za veliko. Številni člani zastopniškega doma so sklenili glasovati za vladin predlog, ko so videli, da so propadli vsi upi, da bi glasovanje prineslo opoziciji večino. Sveta stolica in nova boljševiška politika flOsservatore Romano" odgovarja sovjetskemu zunanjemu ministru govorimo o izsiljevanju, ki ga je danes polna sovjetska politika, ki zasužnjuje v notranjščini in Rim, 4. novembra. Glasilo svete Stolice »Os-servatore Romano* razpravlja nedavni govor Molotova in ostro odgovarja na trditve ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova, češ da so nesramne in lažnive. Govor Molotova je ena sama dolga vrsta laži. Napad Sovjetske Rusije na Poljsko je bil udarec v hrbet herojskemu odporu. Vatikanski list napada tudi tisti del govora Molotova, ki govori o »prijateljskem duhu«, s katerim se je Sovjetska Rusija pogajala z baltiškimi državami za sklenitev pogodb o vzajemni pomoči, pomoči, ki pomeni vtikanje Sovjetske Rusije v politiko teh držav. Da ee spozna iskrenost preobrnitve Sovjetske Rusije v korist mirovne ideje in obsodbo nad uporabo sile, pravi list, zadošča, če zatira na zunaj. Prav tako je pomembno, da je Molotov čutil potrebo, da zainteresira javnost za usodo komunistov na Francoskem in Angleškem. Kremelj in kominterna delata še zmerom eno in isto. Sovjetska diplomacija in boljševiška propaganda imata na vodstvu iste ljudi in sta navdahnjeni z istimi idejami. List ostro obsoja zahteve Sovjetske Rusije do Finske, češ da so smešne in nevarne Finske. List dokazuje absurdnost navedb Molotova in končuje z ugotovitvijo, da bi sprejetje ruskih zahtev spravilo Finsko v suženjstvo Sovjetov. Nove napovedi o bližnjih poga anjih med Rusijo, Turčijo in Romuni|o Bukarešta, 4. nov. o. Romunski poslanik v Ankari se je včeraj vrnil iz Bukarešte v Ankaro. Iz Bukarešte je prinesel s seboj navodila svoje vlade, katera bo predložil turškemu zunanjemu ministru. Ko je prispel v Carigrad, je takoj telefonično zaprosil zunanje ministrstvo za sestanek. V turških političnih krogih so trdno prepričani, da bo pri novih pogajanjih med Sovjetsko Rusijo in Turčijo tudi Romunija sodelovala. Trdijo tudi, da bo Turčija posredovala med Sovjeti in Romunijo za sporazum. Bukarešta, 4. nov. n. Romunska vlada je zdaj tudi ruski manjšini v Besarabiji dovolila, da se sme organizirati v okviru državne stranke »Fronte narodnega preporoda«. S tem bo tudi ruska manjšina zdaj lahko ustanavljala svoje lastne kulturne organizacije. Boi z ostanki romunske Železne garde Bukarešta, 4. nov. o. Romunska vlada nadaljuje akcijo proti vsem članom razpuščene »Železne garde«. Tako so romunske oblasti ugotovile, da jo z nekaterimi člani te protizakonite organizacije imela zveze princezinja A.leksandrina Canta-cuzen. /aradi tega jo je vlada internirala na nekem kraju v notranjosti Romunije. Princezinja Cantacuzen je bila predsednica romunske ženske zveze. » eiezno gardo« je sodeloval tudi njen sin Aleksander, ki je bil v tej organizaciji tudi eden voditeljev ter je bil lani v znanem procesu proti »Železni gardi obsojen na 15 let ječe zaradi veleizdajo. Princ Lanlacuzen je pri prevozu v zapor pobegnil. Izjava finskega zunanjega ministra: Finska je pripravljena sprejeti večino sovjetskih zahtev Helsinki, 4. nov. Finski zunanji minister Erkko J nje politike Sovjetske Rusije. Menijo, <3a Sovjet-je sprejel snoči zastopnike tiska ter rih obvestil 6ka Rusija zaradi svojega ugleda ne bo več popu- - — - - ščala Finski. Švedska bo najbolj ogrožena po mo- rebitnih novih pomorskih oporiščih Sovjetske Ru-sije. Oporišče v Hangenu ne bo ogrožalo 6amo Baltiško morje in Finski zaliv, temveč tudi vhod v Botniški zaliv. Aalandska otočja izgubijo v pri o stanju, v katerem so pogajanja med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Erkko je med drugim izjavil: Finska delegacija je izročila danes v Moskvi odgovor finske vlade. Delegacija ima točna navodila ter dosedaj ni zahtevala nobenih drugih instrukcij. Pogovori tečejo enako kakor preje, korektno in ljubeznivo. Finska je pripravljena izpolniti dve tretjini sovjetskih zahtev. Glede sovjetskih želja, ki jih ne more izpolniti, pa bo Finska zavzela odločno stališče. Navzlic temu smatra za možno, da se pogovori nadaljujejo in da pride do sporazuma. Vendar je pobuda sedaj na ruski strani. Vojaški ukrepi, ki jih je Finska sprejela, imajo izključno obrambni značaj. Katere sovjetske zahteve je Finska pripravljena sprejeti, minister ni povedaL Bern, 4. nov. Stockholmski dopisnik lista »Ba-seler National Zeitung« poroča, da |e Švedska precej vznemirjena zaradi hitrega preokreta zuna- meru, da Hangen postane sovjetsko pomoreko oporišče, vso 6Vojo vojaško vrednost. Švedski listi menijo, da zasedba omenjenega otoka škoduje švedskim koristim ter zaradi tega mnenje podpira finsko stališče. Menijo, da Finska ne bi «nela več popuščati Sovjetski Rusiji. Moskva, 4. nov. Včerajšnja finsko-sovietska Pogajanja so bila popoldne v Kremlju ter 60 trajala blizu eno uro. S sovjetske 6trani sta pogajanjem prisostvovala Molotov in Potemkin, s finske 6trani pa državni svetnik Paasikivi ter šef protokola zunanjega ministrstva Hakarainen. O vsebini pogajanj ni bilo izdano nobeno sporočilo, vendar prevladuje vtis, da se bodo pogajanja nadaljevala. Zveza juinovzhodnih evropskih nevtralnih držav - brez Romunije in Turčije? Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj imel daljši sestanek z maršalom Badogliem Novo sodelovanje med Grčijo in Italijo "pomeni protiutež pogodbi med Turčijo. Francijo in Anglijo, dopovedujejo nemški listi, ko lagajo ta dogodek. raz- Rim, 4. novembra, o. Tuji diplomatski krogi v Rimu poudarjajo pomen poživljene italijanske delavnosti v podonavskih in balkanskih prestolnicah. Namen te delavnosti jc, združiti države v tem delu Evrope pod vodstvom Italijo v močno nevtralno skupino, ki bi se lahko upirala sovjetskemu in nemškemu napredovanju na Balkan ter v Vzhodno Sredozemlje. Kot začetek v to zbiranje je treba smatrati napoved o bližnji pogodbi med Italijo in Rim jo. Temu italijanskemu prizadevanju pa so napoti nekatere resne težave: 1. Romunski epor z Madžarsko in Bolgarijo zaradi manjšin. Brez zadovoljitve nekaterih madžarskih in bolgarskih zahtev ni moči računati na Zbiiianje v Podonavju: Pred začetkom pogajanj za novo trgovsko pogodbo med Jugoslavijo in Madžarsko Budimpešta, 4. nov. m. Madžarsko časopisje je v zadnjem času spet pričelo objavljati obširne članke, ki so posvečeni gospodarski delavnosti jugoslovanske vlade. Časopisje soglasno jx>udarja. da so je Jugoslaviji kljub vsem težavam, ki jih prinaša vojno stanje, s pametno gostx>darsko politiko posrečilo, da je v zadnjem času sklenila kar pet novih trgovinskih pogodb. Vsi ti članki v madžarskem časopisju so v *vezi 'l bližnjimi pogajanji jugoslovanskega in madžarskega trgovinskega zastopstva za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Ta pogajanja sc bodp po napovedi madžarskega časopisja začela že prihodnji teden v Bclgradu. Madžarski gospodarski krogi trgovinskim pogajanjem med Jugoslavijo in Madžarsko pripisujejo veliko važnost, ker je znano, da Madžarska dolguje Jugoslaviji l»o klirinškem računu 65 milijonov dinarjev. Madžarski gospodarski krogi menijo, da bi so ta dolg mogel izravnati tako. da bi Madžarska v večji meri dobavljala Jugoslaviii železniški material ter poljedelsko orodj** Budimpešta, 4. nov. m. Pogreb umrlega predsednika madžarske poslanske zbornice in predsednika vlade Daranyja bo v torek 7. novembra. Madžarsko časopisje prinaša o pokojnem Daranyju tople članke ter ga prikazuje kot velikega prijatelja Jugoslavije in zagovornika tesnejšega poli-tičnoga. gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko. Belgrad, 4. nov. m. Tu se mudi predsednik madžarskega odseka medparlamentarne zveze baron Baltazar Lang. Včeraj je priredil v hotelu »Srbski kralj« kosilo, na katero ie bilo povabljenih več zastopnikov našega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. V svoji zdravici je Baltazar Lang med drugim poudaril, da je namen sedanjega njegovega bivanja v Belgradu ta. da okrepi in poglobi kulturne in prosvetne stike med Jugoslavijo in Madžarsko. Njemu na čast bo priredil danes kosilo bivši belgrajski župan Vlada Ilič, večerjo p« bivši predsednik poslanske zbornice in urosvetni minister Stevan Čirič trajen sporazum med temi državami. 2. Sovjetske zahteve do Romunije zaradi Besarabije. Te zahteve bi utegnile privesti do takega stanja, ki bi Romunijo prisililo, da bi se z orožjem uprla Sovjetom in skušala v spor potegniti tudi svoje sosede, s čimer bi 6e nevtralnostni blok nedvomno razbil. 3. Močna ovira je tudi stališče Italije same, ki čaka, kako se bo vojna sreča obrnila. Italijanska nevtralnost danes ni taka, kakor je bila v začetku pretekle svetovne vojne. Zaradi vseh teh težav je verjetno, da bo Italija skušala ustvariti ožjo, toda enotnejšo zvezo nevtralnih držav, v kateri bi bile samo Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija, Grčija, Albanija. Romunija in Turčija bi ostnli izven nje, ker sta sc kolikor toliko vezali na Anglijo in Francijo s tem, da sta sprejeli njuna poroštva. Bukarešta, 4. novembra. »Semnaluk razlaga včerajšnjo izmenjavo izjav med Italijo in Grčijo in pravi, da to dokazuje, da sta ti dve državi krenili po poti, ki vodi h popuščanju napetosti in ki bo omogočila v bodoče plodno sodelovanje. Ta akcija pomeni lahko tudi uvod v obsežnejšo akcijo za zavarovanj« vsega Balkanskega polotoka, ki se drži stroge nevtralnosti, iniru in načel sodelovanja vseh narodov. Amerika neizčrpljiva orožarna London, nov. \ Minister za preskrbo angleške oborožene sile Leslic Burgin je imel danes v spodnji zbornici govor, v katerem je v zvezi z odločitvijo Amerike, da bo izvažala orožje, dejal, da je Anglija v zadnjih dveh mesecih izdala okroglo 110 milijonov funtov (110 milijard din) za nove tovarne, ki jih potrebuje armada. Sedaj, ko bo tudi Amerika odprta, bomo svojo lastno proizvodnjo nekoliko spremenili in bomo od Ameriko dobivali materija! in surovine, ki jih najbolj potrebujemo. Potrebovali bomo nekatere strojne izdelke, nekatere važne surovin« in nninsm n.ar-da tudi nekai municije. Vesti 4. novembra Zunanji minister poljske vlade v Parizu, Zaleski. je priobčil v pariškem tisku članek, v katerem potrjuje, da je Nemčija lani res pred lagala Poljski skupen oborožen nastop proti Rusiji, da bi si Poljska in Nemčija razdelili Ukrajino. Razen tega je Nemčija tudi hotela Poljsko pripraviti do lega, da bi z njo vred zahtevala kolonije. Za 21 milijard dinarjev je vsega skupaj dala Anglija do zdaj za ustanovitev novih in razširitev starih letalskih tovarn. Rusija zahteva od Bolgarije del ozemlja ob morju pri pristanišču Burgas, da bi lam uredila veliko letališče, pišejo madžarski listi. Nemčija in Rusija sta sklenili sporazum o izmenjavi prebivalstva na bivšem poljskem ozemlju. Nemci se bodo izpod boljševikov lahko selili v Nemčijo, Belorusi pa izpod Nemcev pod boljševike. Ustanovljena bo posebna organizacija za ureditev vseh vprašanj, ki so v zvezi s selitvijo. Sv. oče Pij XII. dobiva za svojo okrožnico nešteto pisem in brzojavk z vseh krajev sveta. Za njo se mu zahvaljujejo katoličani in ne-katoličani. Vatikansko glasilo »Osservatore Homano« 1)0 nekatere od najznačilnejših zahval začelo priobčevati. Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj sprejel časnikarje ter jim govoril o razmerju med Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo. Izrasil je začudenje nad nesramnim govorom rdečega zunanjega ministra Molotova, vendar je dejal, da Amerika za zdaj ne misli odpoklicati svojega poslaniki! iz Moskve. Japonski zunanji minister Nomura je včeraj sprejel ameriškega poslanika v Tokiu Crewa in se z njim posvetoval več kakor uro dolgo. Nemški listi veliko razpravljajo o glasovanju ameriške zbornice, s katerim je bila odpravljena prepoved izvoza orožja v vojskujoče sc države. 1 o važno spremembo v ameriškem stališču pripisujejo nemški listi angleški propagandi, ki da je vplivala na ameriško javno mnenje z izmišljenimi zgodbami o nemških grozotah. Ameriški poslanik ▼ Berlina Kirk je včeraj posredoval pri nemški vladi, da bi pustila posadko aiperiške ladje »City of Flint« vrniti se domov, če bo ladja priplula v kako nemško pristanišče. Pamik »City of Flint« je včeraj prišel v norveško luko Haugesun in vzel na krov ameriško posadko, nato pa odplul v neznano smer. Sovjetski tisk je začel hudo napadati Švedsko, česar do zdaj ni delal. Napadi izvirajo iz razloga, da si je Švedska upala podpirati finski odpor proti bolj-ševiškim zahtevam, Nemške oblasti zanikajo vest, da so Nemci v Turčiji dobili naročilo, naj se pripravijo na preselitev v domov jno. Angleški mornariški minister Churchill sc je včeraj mudil v Parizu, kjer je imel posvetovanja s predsednikom francoske vlade Daladierom ki 6 francoskimi vojaškimi voditelji. Angleška vlada namerava po nekaterih vesteh v kratkem razpisati ogromno vojno posojilo v znesku milijarde funtov šterlmgov (300 milijard dinarjev). Vojni stroški v Angliji znašajo zdaj, ko se prava vojna ni niti začela, okrog milijardo dinarjev dnevno. Novi ruski poslanik za Japonsko je včeraj odpotoval v Tokio in pri odhodu dejal, da so boljševiki pripravljeni mirno poravnati vse spore z Japonsko. Angleški zunanji minister lord Halifax bo prihodnji torek imel najbrž po radiu obsežen govor o vojnih ciljih Anglije in Francije. Francoska vlada je sklenila zvišati prejemke vojakov na fronti in podpore njihovim svojcem. Prijateljskim izjavam, ki sta jih druga drugi dali Italija in Grčija, pripisuje ves evropski tisk velik pomen. Zlasti hvalijo te izjave Francozi. Anglija in Francija sta do sedaj zaplenili nad pol milijona blaga namenjenega za Nemčijo. Od tega je Anglija zaplenila nad 400.000 ton in Francija nad 150.000 ton. Sedanji posveti med sovjetskim zunanjim ministrom Molotovim in nemškim poslanikom v Moskvi Schulenburgom veljajo po pisanju nevtralnega tiska pripravi novega Ribbentropovega obiska o Moskvi. Nemški zunanji minister naj bi po teh vesteh Moskvo obiskal konec novembra. Novi italijanski ministri in državni podtajniki ko včeraj prevzeli posle. Na včerajšnji seji francoske vlade je predsednik Daladier poročal o zadnjih političnih ter vojaških dogodkih ter zlasti poudaril morarns pomen zadnje papeževe okrožnice. 880 najmodernejših letal bodo danes popoldne, kc bo začel veljati novi nevtralnostni zakon, naložili v Newyorku na ladje in jih odpeljali v Anglijo in Francijo. Ladje, ki bodo vozile letala v Anglijo in Francijo, bodo do pol pota spremljale kanadske, nato pa angleške bojne ladje, ker bodo Nemci najbrž skušali priti temu dragocenemu blagu s podmornicami do živega. Naročajte in širite Slovenski dom! Kaj bo dobila banovina Hrvatska iz državnega preračuna Uredba o prenosu kreditov iz osrednjega preračuna Belgrad, 4 novembra. Včeraj je bila podpisana uredba o prenosu kreditov z državnega preračuna za leto 1969-40 na banovino Hrvat s ko, ki pravi: 1. s prenosom poslov se prenesejo iz državne y banovinsko pristojnost banovine Hrvatske iz -državnega preračuna odgovarjajoči krediti 7,a drugo polletje preračun«kega leta 1939-40 v skupnem znesku 251,406.816 din. Razen tega se odobre banovini Hrvatski za to polletje iz obratnega kapitala glavne državne blagajne za dopolnitev nezadostnih kreditov dodatni krediti v skupni vsoti 21,672.618 din. 2. Za dvomesečne prejemke za pomoč družinam umrlih državnih uslužbencev in upokojencev se odobri banovini Hrvatski dodatni kredit 870 tisoč dinarjev iz obratnega kapitala glavne državno blagajne. Za zaupne potrebe se odobri banu banovine Hrvatske znesek 2 milijona dinarjev na breme obratnega kapitala glavne državne blagajne. Na ime preračunskih rezervnih kreditov se odobrava banovini Hrvatski iz glavne državne blagajne vsota 5,800.000 din. Za organizacijske stroške banske oblasti v Zagrebu bo odprt v banovini Hrvatski izreden kredit iz obratnega kapitala glavne državne blagajne v znesku 25 milijonov din. Ta .kredit se sme porabiti za osebne in tvarne potrebe. 3. V kolikor so banovini Hrvatski za drugo polletje že odprti krediti na ta račun, se bo zmanjšal zneeek prenesenega kredita za odgovarjajočo vsoto. 4. Bolniške stroške za bolnike s področja banovine Hrvatske, ki jih je po zakonu o bolnišnicah nosila država, in ki bodo nastali do 31. marca 1940, bo plačala država iz svojih sredstev. 5. Vsa pooblastila finančne narave, ki se nanašajo na pošle iz pristojnosti banovine Hrvatske, prehajajo na bana banovine Hrvatske. 6. Banu pripada popolna pravica odločanja o neporabljenih kreditih, ki so bili odprti, preden je ta uredba stopila v veljavo, za bivšo savsko in primorsko banovino za posle, prenešene v pristojnost banovine Hrvatske. Preneseni krediti iz državnega preračuna, ki so določeni osebno za bane bivše savske in primorske banovine, pripadajo v celoti banu banovine Hrvatske. 7. Prenesene kredite za osebne izdatke v banovini Hrvatski bo razdelil ban banovine Hrvatske v lastni pristojnosti. 8. V kolikor se bodo v preračunskem letu 1989-40 v pristojnost banovine še prenesli posli državnih oblasti v smislu uredbe o banovini Hrvatski, se bodo prenesli tudi odgovarjajoči krediti iz preračuna 1939-40. Prav tako se bodo dodatno prenesli krediti, ki sploh niso bili ali pa so bili v manjšem znesku preneseni. 9. V skladu s prenesenimi krediti na banovino Hrvatsko se bodo zmanjšali krediti državnega preračuna za leto 1989-40. 10. Glede tega preračuna kakor tudi glede preračunov bivše savske in primorske banovine in banovinskih preračunov za priključene okraje ima ban banovine Hrvatske popolno pravico odločevati. Slepi Mehlin obsojen na 3 leta zatocenja Neki starec je bil neposredno kriv tragedije mladih src Ljubljana, 4. novembra. Kakor emo že včeraj poročali, je veliki senat, ki so ga tvorili sodniki g. Ivan Kralj kot senatni predsednik ter kot sorodniki gg. Ivan Brelihi Rajko Lederhas, dr. Julij Fellaher in dr. L. Pompe, sodil Antona Meh-lioa, sina malega posestnika iz občine Sv. Jurij pri Grosupljem, zaradi zločina umora. Obtoženec je popolnoma slep. Trepalnice mu delujejo, očesi 6ta nepoškodovani, toda kroglja iz samokresa mu je poškodovala očesni živec, tako da je prižel popolnoma ob vid. Prve dneve je v bolnišnici na levo oko še mogel razločiti med temo in svetlobo, toda pozneje kljub velikemu prizadevanju zdravnikov je popolnoma oslepel. Obtoženca je zagovarjal odvetnik g. Miloš Stare. Razprava je trajala dobre tri ure in je podala veliko sliko tragedije kmečkega fanta, ki prid® v mesto, dobi službo in se prvič v življenju zaljubi v dekle, ki jo namerava poročiti, toda razdrl je mlado ljubezen starec, neki višji upokojeni poštni uradnik, ki je 19 letno Anico Reboljevo, po poklicu frizerko, popolnoma premotil. Ta starec je dekle, ki se je zdravilo v Dol. Toplicah zaradi revmatizma, vabil na razne sprehode, ji začel obljubovati lepše življenje, ji pravil o svojih dohodkih in ji zatrjeval, da jo bo dal v poseiben pen-zijon, kjer te bo naučila nemški in igrati klavir. Dekle je temu starcu verjelo, obrnilo hrbet mlademu fantu in mu postalo nezvesto. Obtoženi Anton Mehlin je odkrito In mimo pripovedoval svojo nesrečo, kako je dekle spoznal pred dobrim letom v Šiški in kako sta se sprva dobro razumela. Dekletu je pomagal tudi denarno, izdal je za njo najmanj 1500 din. Iz Toplic mu je enkrat pisala, da ga več ne mara in da 6e ne bo ž njim poročila. Sam je bil soliden, ni pil, ni kadil, bil je zelo varčen. Usodno jutro ob 8.30, na dan 21. junija je šel na stanovanje Aničine sestre Regine Reboljeve. Od nje je hotel zvedeti, kakšen je pravi vzrok, da ga Anica zaničuje in da zanj ne mara več. Ko je stal pred vratmi II. nadstropja hiše št. 14 a na Starem trgu, je prišla po stopnicah Anica. Nagovoril jo je, ona je bila osama. Dejal ji je: »Anica, daj mi vsaj dobro besedo, da mi boš službo rešila.« Dekle je zapovedovalno in jezno odvrnilo: »Izginite! Z vami nočem imeti nič. Pustite me na miru!« Kaj se je v tem trenutku zgodilo, sam nič ne ve. Bil je popolnoma zmeden in razburjen. Počil je strel, nato se je nekoliko zavedel. Zatrjeval je sodnikom: »Ne čutim se krivega, Sam se nisem zavedal, kaj sem storil v tistem trenutku.« Zaslišanih je bilo 6 prič, nakar so bili prečitani še razni zapisniki. Nekatere priče so pokojno Anico Reboljevo označevale kot zelo ošabno in domišljavo dekle. Priča Žužek, obtoženčev stanovski tovariš in sostanovalec, je med drugim dejal: »Ponoči je prišel pred usodnim jutrom domov. Ni mnogo spal. Povedal mi je, da je prišlo med njim in Anico do nesoglasij. Solze so mu prišle. Drugače je bil tih. Dejal mi je tudi: »Nikoli se ne bom oženil, ker me ona ne mara.« Obtoženec mi je vse zaupal in sva bila dobra prijatelja.« Druge priče so omenile, da je bil obtoženec sicer miren in pošten fant, toda nagle jeze. Po kon- čanem dokaznem postopanju so sledili govori. Drž. tožilec dr. Hinko Lučovnik je kratko utemeljeval obtožbo in predlagal kazen v smislu obtožnice. Izključil je, da bi bila pri obtožencu skaljena zavest v trenutku dejanja in je brez dvoma, da je obtoženec vedel, kaj dela. Zaastopnik zasebnih udeležencev, staršev pokojne Anice Reboljeve dr. Janko Žirovnik se je pridružil izvajanjem državnega tožilca ter sodnikom predložil njih odškodninske zahtevke. Obtožencev branilec g. Miloš Stare je v jedrnatem in spretno zasnovanem govoru izpodbijal razloge obtožnice in v krasnih besedah opisal tragično usodo poštenega kmečkega fanta. Ta slučaj je res težko obravnavati s strogo uporabo zakona. Tragični dogodek je bil posledica psiholoških preobratov v obdolžencu, da je moralo priti do izbruha. Neki starejši gospod je kriv, ker je v Toplicah zmešal mlado dekle. Ni bil umor, izvršea po zrelem preudarku. Po končanih govorih se je senat umaknil na posvetovanje, ki je trajalo dobre pol ure. Ob 11.15 je bila razglašena 6odba, ki se je glasla kratko: Anton Mehlin je kriv zločina po § 167, toda ne po točki I. (za kar je določena najnižja kazen 10 let robije), marveč po točki IV. istega paragrafa, da je storil dejanje na mah in v veliki razburjenosti. Obsojen je na tri leta zatocenja, dalje ima plačati OUZD 675 din, očetu pokojne Anice Mihi Rebolju 5142 din, ostali zasebni udeleženci pa se zavračajo glede svojih odškodninskih zahtevkov na civilnopravdno pot. ,,RnT, Odkar je od 1, 1931 v veljavi naš kazenski zakon; je to drugi primer, da je bil obtoženec obsojen na za-točenje. Mnogim je ta izraz pač tuj. Pomeni kazen, ki je milejša od robije, je med strogim zaporom in robijo. Pri »zatočenju« sodišče ne izreče izgube častnih državljanskih pravic, kakor pri »robiji«. Je tora! ta kazen milejša in častnejša za obtoženca! Belgrad dobi 20 novih avtobusov Belgrad, 4. novembra, m. Na snočnjl seji bel-grajske mestne občine je bilo sklenjeno, da bo ta občina nabavila 20 novih avtobusov, s katerimi bo izpopolnila prevozna sredstva na dosedanjih Erogah. Avtobuse bo dobavila >Automontaža< iz jubljane po 300.000 din za vsakega. Davidovfčev zagovor Belgrad, 4. novembra, m. V današnji »Politiki« predsednik demokratske stranke Ljuba Da-vidovič obširno odgovarja na zadnji dve izjavi, ki ju je podal predsednik vlade na račun demokratov. V svojem izvajanju Ljuba Davidovič brani dosedanjo politiko svoje skupine, predvsem politiko glede sporazuma s Hrvati. Zahtevajte povsod naš list! Ljubljana od včeraj do danes Nekam isto pesmico gode vreme danes kakor jo je včeraj. Dežja ni toliko, da bi bilo vredno odpirati dežnik, prši pa le vztrajno, kar nehati ne more. Človek, ki se mora kaj dalj časa jx>mu-diti zunaj, pride domov moker kakor če bi bil hodil po najhujšem dežju. Takole potuhnjeno, rahlo pršenje se kar užre v obleko in jo zmoči temeljito. Isto vreme, ki je že včeraj delalo dan dolgočasen, se bo najbrž potegnilo tudi še čez današnji dan v jutrišnjo nedeljo. To je še dobro, da tehle štirinajst dni tja do polovice meseca novembra, ljudje nimajo kaj posebnih skomin do nedeljskih izletov. Vsak rajši lepo ostane v nedeljo popoldne doma. marsikomu se sploh ne da iz hiše, posebno, če je doma kaj prijetna druščina. Domina »poie« in >šah« in kakšen nedolžen »šnops« za stare gumbe. Pa tudi mine. Pozneje, v drueri polovici novembra, pa meščani že začenjajo postajati nestrpni. Zve se, da je tod ali tam malo više že dober sneg za smučanje. Takrat jih pa le še stežka tudi slabo vreme zadrži v mestu- Srečo gredo poskušat, pa naj že bo kakor hoče. Seveda si ves teden žele. da bi v nedeljo dobili lepo vreme. Stvar postane pereča, kajti koliko več je vreden izlet ob lepem vremenu kakor pa smučanje po dežju! Zazdaj pa tesra še ni. — človeka priroda ob nedeljah, posebno ob takemle vremenu Jcakor ca imamo zdaj, ne more izvabiti prav nikamor iz hišg, „Jesenci" prihajajo v mesto Te dni je v našem mestu po ulicah še prav posebno živo. 2e na kolodvoru pričenja direndaj. Velike množice bodočjh vojakov, rekrutov, se vsipajo dan za dnem iz železniških vaeonov. Vse ulice so jih polne, najbolj pa tiste ceste, ki vodijo v vojašnice. Vsak ima pripet šopek za klobukom ali pa v gumbnici lep nacelj, ki ga je dobil doma od dekleta. Tudi danes so prišle v Ljubljano velike skupine rekrutov, ki se zdaj še razganjajo v civilnem življenju, prav naglo pa bodo že začutili strogost in resnost vojaškega stanu. Vsak pride enkrat na vrsto, vsak, ki je korenjak za to. Tile rekruti, ki prihajajo zdaj v vojašnice, so na deželi dobili naziv »jesenci«, oni aprila meseca pa »spomladanci«. Novi ponesrečenci v bolnišnici V bolnišnico so včeraj sprejeli naslednje ponesrečence: Hrena Franca, posestnikovega sina z Verda. Hren si je pri delu poškodoval roko; Turšiča- Jožeta, posestnikovega sina iz Begunj pri Cerknici, ki ga je konj udaril v desno koleno; Občinske in poslanske volitve bodo kmalu Tuzla, 4. novembra, m. V Tuzli je bil včeraj shod zemljoradniške stranke. Na njem je govori l tudi dr. Branko čubrilovič. V svojih izvajanjih je med drugim branil sporazum s Hrvati. Glede bodočega dela kralj, vlade je minister dr. Branko Čubrilovič dejal, da bo vlada kmalu izvedla občinske in poslanske volitve. S tem vprašanjem se bavi zdaj že tudi vlada ter ga je preučevala, kakor to poročamo na drugem mestu, v?eraj na sestanku zastopnikov vseh vladnih skupin. Na včerajšnji seji v tem oziru ni bil sprejet še noben konkreten sklep ter se bo konferenca v ponedeljek nadaljevala. Miho Levarja, delavca z Mirne. Levar ]e padel ,pa si je pri padcu zlomil levo roko; r • toneta iz Dolnic pri Št. Vidu nad Ljubljano. Krmelju je pri delu stroj poškodoval prste na desni roki; Alfonz Pavšnar, zasebni uradnik, si je po nerodnosti porezal roko ob šipi. Slovenci na ameriških svetovnih razstavah Ljubljana, 4. nov. Na snočnjem prosvetnem večeru je predaval v frančiškanski dvorani g. Viktorijan Demšar. Predavatelj je orisal svetovni razstavi v New Yor-ku in San Frančišku, ki 60 si ju ogledal} tudi nekateri Slovenci. Pri svojih izvajanjih se je ustavil pri posameznih paviljonih, ki so jih postavili razni narodi na teh, gotovo največjih in najzanimivejših razstavah, kar jih je bilo kdaj prirejenih. Omenil je tudi jugoslovanski paviljon, s katerim pa se ni mogel preveč pohvaliti. Toda, ker smo potrpežljivi ljudje in ker na6 menda ve6 svet nič kaj dosti ne briga, je še najbolje, če se zadovoljimo s 6taro tolažbo. da bo prihodnjič boljše. Iz izvajanj snočnjega predavatelja smo tudi videli, da so razni narodi žrtvovali najboljše, kar so^ imeli, da bi vsemu svetu pokazali, kaj premorejo. Predavanje samo je bilo zaradi živahnosti podajanja in tudi zaradi 6novl same zelo zanimivo, posebno Še, ker so ga spremljale številne skiop-tične slike. Litija Važna sprememba pri okrajnem cestnem odboru v Litiji. V začetku oktobra t. 1. je odstopil od funkcije cestnega načelnika za okrajni cestni odbor g, Hinko Lebinger. Nekaj tednov na to pa je bil razrešen tudi kot odkornik okrajnega cestnega odbora v Litiji. Za novega cestnega načelnika je bil izvoljen g. Koprivnikar Emil, mizarski mojster iz Litije. Posle je prevzel dne 24. oktobra t. 1. Ob prevzemu te častne, še bolj pa odgovorne dolžnosti, želimo novemu g. načelniku mnogo vsestranskih uspehov! Okrajni cestni odbor je važna gospodarska ustanova, ki potrebuje za svoje vodstvo moža dela in poštenja, moža, ki mu je pri srcu blagor davkoplačevalcev in vsestranski napredek okraja, katerega po svoji funkciji zastopa. Umrl je 1. novembra po daljši bolezni v Gradca pri Litiji 70 letni predilniški mojster v pokoju, Majhen-šek Anton. V litijski predilnici je bil zaposlen nad 22 let, pred prihodom v Litijo pa pri drugih tovarnah nad 26 let. Pogreb je bil v petek, dne 3. novembra t. 1. ob 9 dopoldne s sv. mašo. 750.000 angleških otročičev bodo izselili iz velikih mest ./jnn.d°n' 3. nov. Včeraj je v parlamentu go-»o i mJPls5er zdravje Elliot o izselitvi civilne-Liz velikih mest in poudaril njen F« T JI' , za izselitev prebivalstva odreja, da je reba preskrbeti 750.000 majhnih otrok, 542.000 in 77*000 USiH. °!T-ok' 12-°°° žen’ bodočih mater fihL' ?’ S, llh ie. treba ge izseliti. Mini-eter Elliot je porabil to priložnost, da se je zahvalil vsem tistim materam iz notranjščine države., ki so izseljencem izkazale vso potrebno neeo.°T?8vl načrt odreja nastanitev prebivalstva po zasebnih in praznih hišah, ki so v takšnem stanju, da lah« ko Človek v njih stanuje. Na koncu svojeganoyprtt je Elliot poudaril, da j6 dosedanje izseljevanje poteklo zelo uspešno. Poročila iz Murske Sobote Kie so kažipoti T Marsikdo, ki pride v Prekmurje, se prav laskavo izrazi o prekmurskih cestah, toda kažipotov v soboškem okraju pa le manjka. Saj to za domačine gotovo ni tako važno, vendar vsi, ki prihajajo v Prekmurje, niso domačini in za njih so brez-dvomno potrebni orientacijski pripomočki. Med te pripomočke prav gotovo spadajo tudi kažipoti in krajevni napisi. Pri slednjih mora človek včasih imeti precej bujno fantazijo, da iz razbitih črk izlušči pravo krajevno ime. Nešteto cestnih križišč čaka na kažipote. Merodajni činitelji pa bi se morali zavedati, da je v soboški okraj vključeno poleg Sobote, še mnogo, mnogo vasi, ki so med seboj povezane s cestami in se te ceste na mnogih krajih tudi križajo. Ureditev kažipotov in krajevnih napisov je nujno potrebna posebno, ker to ne zahteva nobenih večjih investicij. Saj ima sosedni lendavski okraj to prav dobro urejeno. Sezonsko delavstvo. Zaradi težkega mednarodnega položaja, ki je nastal zaradi izbruha vojne v Evropi, so v marsičem prizadeti tudi slovenski sezonski delavci, ki še vedno prihajajo v domovino. Njihova organizacija, Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti, jim povsod, kjer je le mogoče, pomaga. Na njihovo intervencijo je ministrstvo po- šte in telegrafa odobrilo vsem sezonskim delavcem polovično vožnjo na poštnih avtobusnih progah do 15. decembra t. 1. Ta popust velja samo za vozno karto, za prtljago pa morajo plačati predpisane pristojbine. Za ta popust se morajo delavci, ki prihajajo iz Francije ali Nemčije, izkazati s potrdilom, da res pridejo iz zamejstva. Ker so zaradi pošiljanja denarja precejšnje težkoče, prihajajo sezonski delavci močno obloženi s prtljago, ki jo nakupijo v državah, kjer so bili zaposleni, v kolikor jim je to mogoče. Hud udarec so letos doživeli sezonski delavci in je z vso resnostjo treba misliti, da se ti ljudje zaposle doma. Korist bodo imeli sami delavci, Slovenija in slovenstvo ter tudi država. Fantje so se stepli Veselica se mora končati s pretepom. Tako so tudi fantje na veselici v Bratoncin pomerili svoje moči, ker je Vereš Štefan raztrgal samovez-nico Bahgaču Alojzu. Slednji je pograbil nož in v begu dohitel Vereša ter mu zarinil nož v hrbet. Zaradi rane in ranjenih pljuč je moral Vereš v bolnišnico. Baligač Alojza pa je oknožno sodišče obsodilo na 5 mesecev zapora, čeprav se je zagovarjal s silobranom. To 60 bili otroci velikega mesta. Toda ne tieti razvajeni, gosposki otroci, ki 6e vozijo z avtomobili lepo oblečeni in spitani, marveč otroci z ulice. Njihovi 6tarii, kar 60 jih otroci sploh še poznali, so imeli večje 6krbi, kakor pa da bi se bili utegnili brigati za to, kod 6e potepajo pobalini. Tako so živeli, da 6ami nieo vedeli prav kako, in poča6i, pa zanesLjivo zoreli za zločin. Tudi ta dan 6 v 6kupini postopali po cestah in iskali prilike za kako junaštvo. Soapyju ee je bilo med postopanjem po6rečilo, da je izmaknil nekaj zrelih paradižnikov, Bim je sunil tri še vroče pogačice in delal načrte, kako 6i jih bodo razdelili, Crab pa je imel polne žepe jabolk, za katerimi 6e je cmeril Italijan na voglu, kakor po navadi. Bili 60 veseli uspeha in se že dogovarjali, kako bo s plenom, ko jih je kar na lepem 6rečal »dolgi Jack«, stražnik, katerega so 6e edinega bali. Obrazi so jim v trenutku postali angelsko nedolžni in vljudno so pozdravili moža postave, ki 6e je sumljivo obračal za njimi. Previdno so 6e ozirali, če bo krenil za njimi ali ne. Ko so videli, da se je mož obrnil drugam in dobil važnejšega posla, je Soapy ritensko VTgel zreli paradižnik tako 6pretno, da se je raztreščil prav na ploščatem stražnikovem pokrivalu. Policajev obraz je bil takoj podoben glavi zaklanega vola. Umetnost obstreljevanja policajev torej v dvajsetih letih ni bila izumrla. Če bi jih bil videl Rocky, bi bil ugotovil, da Angeli gaajeviBi lic Roman s slikami 18 ni nič novega med mladimi ljudmi, odkar je on zapustil te ulice. Stražnik 6e je zastonj jezil. Malo je sumil skupino bosopetcev, ki so 6e naglo umikali, toda vedel pa le ni, ali so bili oni ali ne. Ko so bili iz dosega »dolgega Jacka«, 60 nadaljevali s svojimi pobalinstvi. Pognali so po klancu poln branjevski voziček, podrli dekle 6 košaro na glavi, nagnali z vpitjem v etrah trgovca, ki je imel veliko blaga zloženega pred trgovino. Skratka: pomalem 60 strahovali ves ta mestni predel in nihče jim ni mogel nič. Hodili so tako brez cilja, dokler ni Soapy nenadno obstal in pokazal na gospoda, ki je stopal pred njimi počasnih korakov ter pazljivo prebiral časopis. »Pozor, fantje. Poglejte tistega gizdalina... Na delo!« Bili - a dobro izurjena druščina, zato jim ni bilo treba kaj dosti praviti, kaj naj vsakdo f.tori. Takoj eo se postavili pred prag dveh hiš in 6e začeli čez ce-sto žogati. Žogo so za take prilike vedno nosili s 6eboj. Igra je bila videti nedolžna, kakor je igra majhnih punčk, zato gospod s časopisom sploh ni pazil, ko se jim je približeval. ih* I 1 Strainik se je sumljivo oziral za bosopetci ■ Ko je bil vštric njih, se je že naredilo tako, da so 6e ravno ta trenutek sprli. Angelci z žogo so 6e hudo razburili, si planili v lase ravno ko je »gizdalin« šel mimo njih, tako da eo ga dobili v sredo pretepa. Gospodu se stvar ni zdela nič čudna, prisegel bi bil, da se je čisto po naključju znašel med njimi. Prerivali so ee okoli njega, 6e tolkli, vpili... Zdaj pa zdaj je še on dobil katero v nogo ali v boke, pa ni nič zameril, čakal je 6amo, kdaj 6e jim bo ljubilo nehati. Nazadnje se je nekomu posrečilo, da 6e je prikopal do žoge. Soapy je tedaj tiho zažvižgal. Na mah je bilo pretepa in vika konec, _v6i so 6e razbežali, kakor da ni bilo nič in kakor da se niso še pravkar na žive in na mrtve pretepali. Gospod se je nasmehnil, kakor da 6e je nečesa spomnil Gledal je za njimi, ko 60 se podili po ulici navzdol, videti j« bil zamišljen. ^as ie nekam kar tako potipal 9 suknjič, če ima listnico. Listnice ni bilo in denarja seveda tudi ne.. »Aha«, je dejal in stisnil ustnice ter se malo nasmehnil. To je bila torej borba za žogo in prerivanje okoli mirnega človeka, ki je šel po ulici. Lahko bi si bil mislil, saj zvijača ni bila nova! Stisnil je ustnice in naglo stopil za pobalini. Ča6opi6 je poti6nil v žep in 6komignil z rameni, kakor je delal ved-^o, kadar je bil malo nemiren. Krenil je ! po ulici, v katero 60 bili paglavci izgi- n j] j. Od to in tam O novem občinskem zakonu ter o občinskih volitvah so včeraj razpravljali na konferenci zastopnikov posameznih vladnih skupin, ki je bila v predsedništvu vlade. Udeležili so se je predsednik vlade in stranke Dragiša Cvetkovič, predsednik senata in podpredsednik stranke dr. Anton Korošec, gradbeni minister dr. Miha Krek in prometni minister inž. Beslič, dalje ministra Boža Maksimovič in dr. Laza Markovič, predsednik zem-ljoradniške stranke dr. Milan Gavrilovič in minister brez listnice dr. Konstantinovič. Ker je na dnevnem redu več zelo važnih vprašanj, se bo seja tudi v ponedeljek nadaljevala. Hrvaškega bana je prišlo pozdravit zastopstvo 120 kmetov iz okrajev šid in Ilok, ki sta bila z uredbo o ban. Hrvatski priključena tej banovini. Ti zastopniki so izrazili banu svojo vdanost, pa tudi upanje, da jim v bodoče ne bo več treba toliko moledovati, kakor dozdaj, če bodo hoteli zboljšati svoje življenjske razmere. Ban dr. šubašič se je za njihove izraze prisrčno zahvalil in med drugim dejal: »Bratje in prijatelji! Prijetno ste me presenetili zato, ker so med vami Hrvatje, Srbi, Nemci Slovaki in Rusini. Ker ste prispeli sem, morem verovati, da so vaša čustva čustva iskrenega zadovoljstva nad tem, da ste prišli v banovino Hrvatsko. Zadovoljen sem, da ta čustva izražate vsi. Posebno sem zadovoljen, ker poudarjate, da boste v tej slogi in zadovoljstvu na meji banovine Hrvatske delali tako, da bo ta banovina mogla doseči one cilje, ki si jih je zastavila zase in za vso državo... Zadovoljen sem, da vidim tu tudi Srbe, o katerih se govori, da jih na Hrvaškem pobijajo, kajti ne bo preteklo mnogo časa, ko boste vprav vi dokaz bratske strpnosti in ljubezni. Prosim vas, da ponesete od tod vašim svojcem doma pozdrave in prepričanje, da ste svobodni v svoji hiši, prav tako kakor tudi Hrvatje žele biti svobodni v svoji Hrvaški. Z velikimi slovesnostmi so včeraj ▼ Zagrebu pokopali umrlega dr. Gavrila Manofloviča, profesorja na zagrebški univerzi in dolgoletnega predsednika Akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Pokojni dr Manojlovič je po rodu Dalmatinec, doma iz Zadra. Leta 1879 je promoviral na ■dunajski univerzi za doktorja filozofije. Pozneje je deloval kot profesor zgodovine in klasične filologije. Proslavil se je s svojimi številnimi znanstvenimi dela, ki so vzbudila ne 6amo v domovini, pač pa tudi dTugod precejšnjo pozornost. Najpomembnejša so njegova dela o 6tarem Bizancu, sedanjem Carigradu. V tem svojem delu je_ na iznajdljiv način opisal odnošaje med nekdanjem Bizancem in Slovani, Novo delniško družbo z imenom »Jugoslovanski rudniki mangana Cer-Nebojša«, ki bo imela svoj sedež v Belgradu, bodo v kratkem ustanovili. Delniški kapital te družbe je milijon dinarjev. Družba se bo bavila s trgovino rudarskih proizvodov, v prvi vrsti z eksploatacijo in prodajo manganove rude v Jugoslaviji, v prvi vrsti iz rudnika pri vasi Cer v bližini Kičeva. Letošnja trgatev smederevskega grozdja ni zadovoljila, kakor ee je izkazalo zdaj, ko je po večini že končana. Vzrok temu je bilo preobilno dežele, ki je padalo vprav tedaj, ko je grozdje začelo žoreti. Posebno slaba je bila letina za belo grozdje, ki ga je v teh krajih največ. Po nekaterih vinogradih je bilo letos celo 40 do 30 odstotkov oianL grozdja, kakor pa lansko leto, ker je prezgodaj- začelo gniti in odpadati. Črnemu grozdju pa je škodovala precej peronospora tako, da ga je bilo letos približno polovico manj kot lani. Nesrečo pa so smederevski vinogradniki imeli tudi pri prodaji grozdja v tujino, kajti zadnje mesece je vladala precejšnja negotovost, ali bodo za 6voj pridelek dobili kaj, ali pa nič, in ga zato raje nieo izvažali. Približno 20 milijonov kilogramov tobaka pridela Jugoslavija vsako leto. Nekako polovico ga porabi sama, ostalo pa proda v druge države. Po poročilih iz posameznih krajev, kjer pridelujejo tobak, je letošnji pridelek nekoliko boljši od lanskega, poleg tega pa ga je tudi v6ako leto več, ker je država dala nova dovoljenja za saditev tobaka. Naš najboljši tobak je hercegovski, nato pa 6lede po kakovosti južriosrbski, črnogorski, se-vernosrbski in dalmatinski. Ker je tobaka vedno več, je uprava državnih monopolov sklenila zgraditi nova skladišča in tobačne postaje, poleg tega pa je posvetila veliko pozornost tudi zgraditvi Tobačnega instituta v Prilepu in osrednje ogledne postaje v Domanovičih. Ker so odkupne cene tobaka občutno nižje kot pa so bile prej, tobaka tudi nič več toliko ne tihotapijo. Položaj delavcev in zasebnih nameščencev, ki P0***0®®! na orožne vaje, bodo kmalu uredili, kakor napoveduje srbsko časopisje. Ze ve6 imesec potekajo pogajanja med zastopniki delavskih in delodajalskih zbornic za ureditev prejemkov delavstva in zasebnih nameščencev v času, ko «o morali služiti vojsko Gre tudi za sklep, da imajo delavci m zasebni nameščenci pravico, da jih podjetia po končam vojaški službi vzamejo spet nazaj na delo. Pogajanj so se pred desetimi dnevi zaradi nadaljnin posvetovanj prekinila Ker na delodajalci teh posvetovanj ge niso kongali so se delavske zbornice pritožile na ministra za'socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavlieviča V četrtek pa je minister sprejel zastopnika osrednjega tajništva Delavskih zbornic Žarijo Popoviča" ki je poudaril potrebo, da se čim prej izda uredba' s katero se bo omenjeno vprašanje dokončno uredilo. Minister Budisavlievič je obljubil, da bo delo za izdanje takšne uredbe podprl in pospešil. Zaradi navijanja cen in brezvestne Spekulacije je bilo v zadnjem času obsojenih že nešteto ljudi po veeh lcrajih naše države. Zdi se, da nekateri trgovci v tem kar tekmujejo, čeprav se prav dobro zavedajo, da 60 kazni za takšne prestopke precej občutne. Tako je bil zadnje dni kaznovan neki David Steiner (seveda Jud) z desetimi dnevi zapora in 4.500 din denarne kazni, ker je proda zaboj skuž 2a I20. din namesto za 100 din. Pred sodiščem je vzbudil precej pozornosti že zato, ker je svoj greh čisto odkrito priznal, kar je gotovo nekai nenavadnega. Pred sodiščem je mirno pri-povedoval: »To je bila nova pošiljka blaga za 20 din dražja od 6tare. Prodal pa sem za ta denar 6taro pošiljko m mislim, vse na 6tvari prav nič ne spremeni. Nisem imel slabega namena, pač pa me je k temu privedla moja desetletna praksa!« — seveda ga tak zagovor ni mogel rešiti kazni. Ne samo v Belgradu, tudi pri nas je menda precej takšnih navijalcev cen, »ki nimajo slabega namena in ki jih je k temu privedla že praksa ...» 6000 ton riža so letos pridelali samo v kočan-skem okraju v Srbiji. Ne samo, da so kmetje pridelali precej več riža kot lani, pač pa je bila tudi kakovost letos dosti boljša. Pravijo, da toliko in tako izbornega riža v teh krajih že deset let niso imeli. Na kočanskem trgu ga prodajajo po šest ali •edem dinarjev za kilogram Kogojeva akademija v gledališču V opernem gledališču je bila snoči prirejena akademija, katere gmotni izno« je bil namenjen za podporo velikemu slovenskemu skladatelju Mariju Kogoju, ki ga je težka usoda tragično udarila in mu preprečila nadaljnje delo za dvig ter obogatitev slovenske glasbene kulture. Vse pohvale je vredno, da so se uvidetni ljudje mojstra »Črnih mask«, »Requiema «in neštetih drugih znamenitih kompozicij spomnili v njegovi nesreči ter priredili zanj poseben večer. Občinstva se je nabralo precej, prav pa bi bilo, če bi se ob takih prilikah odzivalo povabilu prirediteljev ie v večjem številu. Akademijo je pričel operni orkester, ki je pod taktirko dirigenta g. Neffata odigral Musorgskega »Noč na Pusti gori«. Demonična sila preveva to mogočno kompozicijo, iz podzemlja in iz vseh zavrženih sfer prihajajo motivi, pošastno se love in objemajo, čudno vrvranje pretresa zrak, grozotna moč nastopa « peklensko brutalnostjo, vedno bolj divje, vedno hitreje se pode zvoki, vse kipi, se suče in gode v tem čarnem kotlu, nečiste sile pri-vrše od vseh plati in se poženo v besno svatova-nje, orgiastičen ples pometa vse, kar mu ie na poti, groza mora prevzeti slednje človeško srce pred tem divjim rajanjem malih in velikih^ vragov, čarovnic, čatežev in malikov. Drob zemlje se je odprl, nečiste sile so privrele iz nje kakor vihar in posedle noč: vse dokler v bližnjem zvoniku ne prične biti ura, ko besni vrtež poneha, splahne, se unese in se 6pet vleže na zemljo miina, mesečna noč v vsej svoji nedolžni, brezskrbni lepoti in tišini. Orkester in dirigent Neflat sta svojo nalogo opravila prav dobro in izvedla kompozicijo na splošno zadovoljstvo. Nato je operna pevka Heybalova občuteno zapela Kogojevo »Jaz 6e te bom spomnila« ter Švarovi »Mesečna noč« in »Pomlad«. Za lepo izvedbo je bila deležna splošnega, navdušenega priznanja. Fr. Lipah je nato recitiral v mojstrsko pogojenem tonu, razločno in krepko Vodnikov »Vršac«. Tudi njega je občinstvo nagradilo z obilnim ploskanjem. Nadarjena mlada pevka Bašičeva je zapela Mendel6sohn-Bartholdyjevo »Slušaj Izrael« ter Zajčevo »Domovini i ljubavi«. To pevko odlikuje prav dober glasovni material, svež, dovolj močan, prožen in v barvi simpatičen. Smisel ima za nevsiljivo dramatsko podčrtavanje in dobro muzikalno izražanie. Zdi da io čaka še prav lepa bodočnost. Eden štiri leta, drugi štiri mesece Maribor, 3. novembra. V včerajšnjem »Slovenskem domu« ono priobčili obširnejši poročil: o dveh slučajih, o katerih je razpravljal danes mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru. Pri prvi razpravi je stal pred sodniki 23 letni cestni delavec Franc Zajc iz Ogulica zaradi uboja in telesne poškodbe. Zajc je izvršil v nedeljo, dne 6. julija t. 1. znani pokolj na Fali Bil je znan pretepač, pa so mu domači fantje nedeljo poprej odkupili korajžo s tem, da so ga precej nabuntali. Zato se jim je hotel maščevati ter je prišel naslednjo nedeljo za njimi v gostilno na Fali. Tam je navalil nk svoje nasprotnike z nožem v roki ter je Franca Burjo ;n Ivana Petkovška precej hudo ranil, zatem pa je ves besen planil še na Jerneja Lampreta, katerega sploh ni poznal in ki je bil pri tem spopadu čisto nedolžen, pa ga je vpričo njegove žene in otroka zabodel do smrti v sroe. Zajc je bil zaradi tega dejanja danes obsojen na 4 leta in 2 meseca strogega zapora, nedoletnemu sinu pokojnega Lamprehta pa bo moral plačevati mesečno 150 din vzdrževalnine. Zajc je sodbo sprejel. — Pri naslednji razpravi 60 sodniki obravnavali zgodbo o tajinstvenih gonilnih jermenih, ki so izginili iz delavnice drž. železnic v Mariboru ter so jih orožniki odkrili v okolici Ljutomera pri nekih tamkajšnjih mlinarjih. Zaradi tatvine teh jermenov se je zagovarjal 40 letni delavec v žel. delavnicah, Tomaž Filipič ter je bil obsojen na 4 mesece zapora, 600 din denarne globe, vse skupaj pogojno na tri leta. ' ' ‘ Zmedenec na nočnem izprehodu Maribor, 3. novembra. V nocojšnji noči je stražnik, ki je patruljiral mimo okrajnega glavarstva proti Trgu Svobode, zagledal naenkrat med drevjem na Jugoslovanskem trgu skrivnostno prikazen, ki ga je prvi hip kar osupnila. Med debli je videl belo postavo, ki se je popolnoma tiho pomikala naprej. Stražniki pa so korajžni ljudje, ki ne verujejo v strahove in tako je tudi ta stražnik naglo stopil naprej, da bi si prikazen natančneje ogledal. Ves osupel je ugotovil, da ima pred seboj nočnega izprehajalca v nenavadni obleki Mož se je sprehajal samo v spodnjih hlačah in srajci, pa bos in gologlav. Zdelo se je, da se kljub močnemu mrazu in megli v takšni lahki obleki kar dobro počuti. Stražnik je pristopil ter ga vprašal, kaj naj ta maškerada pomeni, dobil pa je tako zmeden odgovor, da je taJkoj ugotovil, da ima opravka z duševno zmešanim človekom. Pregovoril ga je, da je šel z njim db policijske stražnice, kjer so je ugotovilo, da je to čuvaj neke tovarne v Melju. Potem so poslali po njegovo ženo, ki je prišla s toplo obleko, plaščem in čevlji. Bila je vsa trda od strahu, ko je videla ponoči kar naenkrat prazno posteljo, v katero se je zvečer njen mož vle-gel spat. Mislila je, da je mož zbežal v Dravo ter utonil. Na stražnici je povedala, da 6e je njenemu možu zmešalo od samega alkohola. Neusmiljeno je pil ves teden noč in dan, posledica pa je bil ta nenavadni nočni sprehod po mestnih ulicah in parkih v sami spodnji obleki. Zatfrarre San-Jose kaparja v Slovenil Murska Sobota, 4. novembra. noirn leti se i® u najhujši škodljivec sad ,.,e ‘~,e.T/a Pojavil tudi pri nas v naših najboljša ™ okoliših. V zadnjem času so oblasti J"0?- pre(?ledati sistematično razne sadne S, v obmejnih krajih, ki mejijo na Nemčijo, Madžarsko in sosedno banovino Hrvatsko po posebnih komisijah pod vodstvom fito-patologov. Pod vzeli so se učinkoviti ukrepi, da se ta nevarni kapar zatre, kjerkoli se pojavi. Tako se ie 'L?. , Križ.evci (okraj Murska Sobota) dalo uničiti (posekati in sežgati) okuženo sadno drevje po ugotovitvi okužbe. Prizadetim 6adjar jem je kr. banska uprava nadoknadila Škodo in jim dala za nadomestilo brezplačno sadna drevesca iz banovinske drevesnice. S prispevkom 100.000 din od Prilivegirane izvozne družbe »Pri-zada« je kr. banska uprava izvedla sistematično škropljenje sadonosnikov v okrajih Lendava in Brežice že tekom spomladi, v kolikor so dopuščale vegetacijske razmere. S tem zatiralnim delom se bo letos in prihodnjo spomlad nadaljevalo v večjem in organiziranem obsegu. Ker je V. Janko nenadno obolel, je takoj sledila naslednja točka »Španski ples« B. Adamiča. Izvajala ga je Lidija Wisiakova natanko, malo ostro, pa kljub temu ne pretrdo ritmizirano, 6icer pa lahkotno, v lepi drži, graciozna figurtna. V drugem delu akademije je najprej nastopila Šaričeva z recitacijo Prešernovega »Neiztrohnje-nega srca«. Njena sugestivna izrazna sila je oživljala besede in stavke k blesteči prisotnosti in pri-jemljivosti. Človeku se je zdelo kakor bi šele po tej njeni interpretaciji pesem dobila tudi zanj svojo dejansko, veliko vrednost in krasoto. Basist Lupša je z dostojanstveno pezo nato odpel Adaimčevo »Noč je tožna« ter Premrlovo »Znamenje«. Sledila je recitacija Gradnikove »V žareči jeseni in »Kosovelove pesmi. Recitirala je Mira Danilova, jasno, mirno,-'z lepim smislom za tok fraze in me6to akcenta. M. Kogejeva je nato odpela Kogojev »Istrski motiv in R. Wagnerjevo »Bolesti«. Kakor vsi prejšnji, je bila tudi ona deležna navdušenega sprejema od strani občinstva. Vse pevce je pri klavirju pametno in delikatno spremljal dr. Švara. Izborno je uspela S. Janu recitacija Klopčičeve »Krištofu Kolumbu Indije Komandije«. Jana odlikuje posebno jasen izgovor, interpretaciisko razumno gnete stavčni smisel in učinkovito pomaga skritim viškom do veljave, ne da bi s tem motil zlitost verzov in enovitost pesmi. Operni orkester ie nato pod dirigentom Neffa-tom odigral uverturo Borodinovega »Kneza Igorja«. Orkester in dirigent sta uverturo oživila v vsem njenem mogočnem, arhaično učinkujočem blišču krepko in navdušujoče. Kogojeva a/kademija, ki ie bila 6nočl prirejena v našem opernem gledališču, predstavlja prav lep umetniški večer, pri katerem so se skupnemu plemenitemu namenu vprid porodili složno člani obeh naših gledališč. Občinstvo ie z lepo uspelega večera odhajalo prav zadovoljno. Upajmo,, da bo tudi gmotni uspeh kolikor toliko zadovoljiv. športne vesti Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Jutrišnji športni spored je omejen samo na nogomet. Zalo pa je tega tem več. Jutrišnja nedelja pomenja za Ljubljano višek v športnem pogledu. Naši ligaši imajo v gosteh znamenite zagrebške »purgerje«, torej moštvo, ki je imelo letos največ uspehov izmed vseh nogometnih moštev v Jugoslaviji. Gradfanski v Ljubljani Prvi del tekem v hrvatsko-slovenski ligi smo zaključili ne s prevelikim uspehom za slovenskega ligaša Ljubljano. Ljubljana tiči s svojimi sedmimi točkami na sedmem mestu; ob bolj primerni pazljivosti in večji borbenosti bi bila naša Ljubljana lahko na mnogo boljšem. Toda sedaj ni več vredno razmišljati o napakah, ki so jih zagrešili igralci bodisi vodstvo edinega slovenskega ligaša. Dejstvo je, da bi bila Ljubljana danes lahko na boljšem kot pa je sedaj. Zato opozarjamo ob prvi polovici končanih tekem le toliko, da rti še vse zamujeno in da je mogoče še marsikaj popraviti. Naš jutrišnji gost je zagrebški Grad-janski. Po vseh prognozah lahko rečemo le toliko, da bo Gradjanski po vsej verjetnosti odnesel iz Ljubljane lepo zmago; kajti če se našemu li-gašu ni posrečilo na domačem igrišču premagati nttr varaždinske Slavije niti Saška in niti osješke Slavije, pač ne more računati na točke pri Grad-janskem, ki je ostal doslej še nepremagan in ki je ravno preišnjo,. nedeljo proti Hašku pokazal, v kako odlični Formi se nahajajo njegovi igralci. Da, spominjamo se lepih podvigov slovenskih klubov, ki so premagali Gradjanskega ravno takrat, ko je bil na višku svoje moči. Toda-žal danes na kaj takega ne moremo računati. Eno pa je prav gotovo: vsi ljubitelji nogometnega športa bodo jutri popolnoma zadovoljni. Gradjanski je danes nedvomno eden najmočnejših klubov v državi in zato pomeni prvenstveno gostovanje takega moštva za Ljubljano prvovrstni športni dogodek. Moštvo Gradjanskega bo tudi r Ljubljani kakor povsod drugod privabilo na Igrišče rekordno število gledalcev. Ljubljana svojega moštva za jutrišnjo tekmo ne bo mnogo izpreminjala; pač pa bo gotovo igral Ceglar, ki si je že opomogel od splitske blesure. Tekmo bo sodil g. Bažant V Splitu bo imel Hašk najbrž precej težko delo protf drugemu zastopnikti Splita. Zelo verjetno je, da bo Hašk odnesel iz Splita obe točki. V Varaždinu se srečata klub, ki je imel doslej največ sreče in klub. ki ga ie dosedaj spremljala neverjetna smola. Bogve ali se bo tudi topot nasmejala sreča Sašku. ali pa bo Slavija zabeležila svojo prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Računamo na drugo. Sodi znameniti Jirasek. Conoordia igra v Osjeku proti tamkajšnji Sla-vijji. Rezultat je težko prerokovati. Zmaga enega ali drugega moštva ne more presenetiti; zmagal bo oni, ki bo boljše razpoložen. Sodi g- Kujundžič. Prvenstvo LNP Z nezmanjšano silo gre naprej tudi naše domače nogometno prvenstvo. V Ljubljani bosta dve tekmi. Ob 10 dopoldne se srečata na igrišču Ljubljane Hermes in Reka. V prvi tekmi je bila Reka za 1 gol boljša. Jutri bo tekma izenačena, borbena in zanimiva. Druga prvenstvena tekma LNP bo tudi dopoldne na igrišču Jadrana ob 10.15. Srečala se bosta Jadran in Svoboda. Trnovčani bodo na svojem igrišču nevarnejši in je računati z njihovo zmago. V predtekmi se srečata juniorski moštvi Jadranja in Ljubljane. Na Jesenicah bo najzanimivejša in najostrejša borba. Srečata se Bratstvo in Mars — torej vodilna kluba v ljubljanski skupini. Mars je v zadnjem času popustil in zmaga Jeseničanov ne bo nič presenetila. V mariborski skupini se srečata dva para: v Mariboru Rapid in ČSK, v Čakovcu pa Gradjanski in Maribor. V celjski 6kupini pa: Celje : Hrastnik v Celju in Amater : Atletiki v Trbovljah. Tekme na igrišču varaždinske Slavije do na-daljnega prepovedane. Zaradi žalostnih dogodkov pri zadnji prvenstveni tekmi v Varaždinu je zagrebška nogometna podzveza sklenila, da do na-daljnega Slavija na svojem igrišču ne more igrati tekem. Pri nedeljski tekmi med Concordiio in Slavijo je prišlo do neljubih incidentov. Publika je namreč vdrla na igrišče in dejansko napadla igralce zagrebške Concordije in sodnika g. Deržaja. Ker pa je ta preklic prišel prepozno, je zagrebška nogometna podzveza izjemoma dovolila, da sme varaždinska Slavija.odigrati jutrišnjo tekmo s Saškom še na svojem igrišču. Hrvatska nogometna zveza bo poslala v Varaždin svojega posebnega delagata, ki bo na licu mesta vodil preiskavo o krivcih nedeljskih incidentov Kraj L. .52. © c 4> 5 S “ 2 ° 3* 1'empe- ralurs v O1 □ > > ŠS .2 « K C c o c; « — S j oc Veter (*mer. jakost/ Pada- vine , » “S n , 'J '“S d « e m/m vrsta Ljubljana 765-8 6-0 5-2 93 10 NE, 0-7 dež Mariboi 765-4 4-9 4-C 90 10 0 03 dež Zagreb 765 8 9-0 40 90 10 NE, 2-0 dež Belgrad 765 6 7-0 50 90 10 Ei 7-0 dež Sarajevo 765-0 14-0 7-0 90 10 0 — — Vis 764 i 14-0 11-0 90 8 0 10 dež Split 762 b lii-0 13-0 90 7 NE, — _ Kumboi 762-1 19-0 13-0 90 5 N, 30 dež Rab 763-^ 15-0 10-0 90 10 NE, — — Ju&rovnth 761<) 210 12-1 90 8 ENE: 9-0 dež Vremenska napoved: Večinoma oblačno in megleno vreme. Tuintam bo rahlo rosilo. Koledar Danes, sobota, 4. novembra: Karel Boromej. Nedelja, 5. novembra: Zahvalna nedelja. Za-harija in Elizabeta. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Re-sjeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12: mr. Komotar, Vič-Tržaška c. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Ko-rytkova 18, tel. 36-34. Slavni poljski pianist Ignac Friedman, H }e poleg Paderewskega naivečji pianist poljskega naroda, bo koncertiral v Ljubljani v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. — Redka je prilika, da pride umetnik tako velikega slovesa v naše mesto, zato tembolj opozarjamo na ponedeljkov koncert Veliki umetnik bo izvajal dela skladateljev: Bach-Busonija, Chopina, Schumanna in Liszta. Friedman uživa sloves enega najboljših interpretov skladb svojega nesmrtnega rojaka Friderika Chopina. Koncert bo umetniški dogodek prve vrste in se dobe vstopnice po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Prav tam se dobi tudi podrobni spored koncerta. Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo drevi ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje prvo predavanje. Predavala bo docentka ga dr. Alma Sodnikova o temi: Filozof F. S. Karpe in »Academia operosorum«. Odlomek iz zgodovine filozofije pri Slovencih. K predavaiiju so vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. Računi vsesvetske akcije še niso zaključeni, ker vse sodelujoče organizacije še niso oddale zbranih odkupnin in tudi nekateri dobavitelji še niso predložili računov, prav tako pa dobrotniki še vedno pošiljajo svoje prispevke, predvsem pa uradi, zavodi in podjetja, ki so bili pismeno naprošeni za sodelovanje pri zbiranju odkupnin od razkošja na grobovih v prid mestnim revežem. Vse zamudnik? lepo prosimo, naj hite. Ljubljansko gledališče D r a m s — Zafetek ob 20. Sobota, 4. novembra: »Striček Vanja«. Red B. Nedelja, 4. novembra ob 15: »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »številka 72.« Izven. Znižane ccne od 20 din navzdol. , Ponedeljek, 6. novembra ob 15: »Antigona«. Predelava za klasično gimnazijo. Opera — Začetek ob 20. Sobota, 4. novembra: »Pri belem konjičku«. Iyven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 5, nov. ob 15: »Glumač Matere božje.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Kjer škrjanček žvrgoli.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 6. novembra: Zaprto. Torek, 7. novem. »Glumač Matere božje«. Red B. Četrtek, 9. novembra:: »Figarova svatba«. Premiera. Premierski abonma. Repriza Čehovljeve igre »Striček Vanja«, ki je doživela na premieri zelo topel in lep uspeh, bo drevi za red B. Zanimivo podane vloge v tej nasiroja polni igri iz polpretekle dobe so našle živahen odziv. V naslovni vlogi Levar. Prvič v letošnji sezoni bodo ponovili jutri, v nedeljo, popoldne po znižanih cenah priljubljeno mladinsko igro »Snegulčica« v stihih Pavla Golie. Starši, razveselite svoje malčke ter jih pripeljite k igri, ki bo ostala otrokom v najlepšem spominu. »Številka 72« je Langerjeva igra, katere dejanje se godi v ženski kaznilnici, kjer igrajo kaznjenci od neke jetnice napisano zgodbo zločina v katerega je bila zapletena. Dejanje in nepredvidene okolnosti dokažejo njeno nedolžnost. V glavni vlogi Mira Danilova. Cene znižane. Nocoj bo prva repriza izvrstno uspele operete »Pri belem konjičku«, katere poslednja predstava je bila priča, da ima dobro operetno delo vedno svoje občinstvo. Razen Zupana, Pečka, M. Sancina, B. Sancina, Poličeve in Barbičeve bo nocoj nastopila tudi gdč Bankartova, ki se je že večkrat izkazala pri produkcijah dramatične šole. Cene znižane. Opereto bodo ponovili jutri, v nedeljo, popoldne. V nedeljo zvečer bodo peli nad vse priljubljeno Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« z gesp. Franclom v naslovni vlogi. Cene znižane. Ob 150 letnici Linhartovega odrskega dela »Veseli dan ali Matiček se ženi« bo drugi teden v operi premiera Mozartove »Figarove svatbe«, v kateri bodo nastopili: Vidalijeva, Kogejeva, Hey-balova, Polajnarjeva, Janko, Betetto, Marčec, Zupan, Orel in Rus oz. Sladoljev. Ta izvrstna Mozartova opera že danes velja za eno najboljših komičnih oper vse svetovne literature. Libreto je prirejen po znani Beaumarchaisovi komediji, ki jc služila za podlago tudi prvemu našemu odrskemu delu, Linhartovemu »Matičku«. Mariborsko gledališče Sobota, 4. novembra ob 20: »Navihanka«. Red B. Nedelja, 5. novembra ob 15: »Veriga«. Znižane cene. — Ob 20: »Navihanka«. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto 4. t. m. je prva ponovitev pri premieri zelo prisrčno sprejete Beneševe operete »Navihank«. Na vrsto pride red B. — V nedeljo bo druga letošnja popoldanska predstava, Finžgarjev* priljubljena ljudska igra »Veriga« (po znižanih cenah), zvečer pa se ponovi glasbeno zelo melodična, vsebinsko pa vseskozi zabavna in napeta opereta »Navihanka«. Vojne nekdaj in danes Tudi vojne v preteklosti niso človeštvu prav nič manj prizanašale kot današnje človek bi mislil, da so vojne v starem in v srednjem veku bile mnogo manj krvave in da 60 zahtevale mnogo manj žrtev kakor pa moderne, ko imamo orožje vseh mogočih vrst, ki 6i ga je izmislil človek, da uničuje 6amega sebe. Toda človek je imel vedno in v V6eh časih kaj takega pri rokah, s čimer je moril in rušil. Seveda je bilo orožje do iznajdbe smodnika mnogo enostavnejše v primeri z današnjim, za takrat pa višek vojne tehnike,- Kar je danes vojaku puška, to je bil v 6tarem in srednjem veku vojaku meč in zraven »srce junaško«, kar pa danes ne velja več v toliki meri. Poleg tega poznamo iz zgodovine še druge vrste orožja, ki so 6e ga narodi posluževali v vojnah. Največji mojstri v vojni umetnosti so bili Rimljani, skozi katerih zgodovino 6e vleče nit krvavih vojska, Ti so izumili metalne stroje, s katerimi so izstreljevali 2 do lp kilogramov težke sulice, na razdaljo 300 do 350 metrov. Sulice so bile iz železa ali pa iz le6a. Lesene 60 bile prevlečene z žveplom ali 6molo in so jih vojaki, preden 6o jih zagnali, zažgali. Med letom se je sulica še bolj razvnela in kamor je padla, tam je zažgala, kar je bilo v bližini gorljivega. Druge zopet so bile namočene v krvi in gnoju razpadajočih konj. Te sulice 60 imele namen, povzročiti pri sovražniku epidemijo Tako vidimo, da Vojna z bacili ni nič novega in so na to misel prišli že stari narodi. Taki metalni stroji 60 6e dali prevažali kakor danes topovi. Bili so zelo uspešno orožje, ker se je dalo naenkrat izstreliti po več sulic in tako uničiti po več sovražnikov obenem. To je bila nekaka strojnica, ki jo je bilo mogoče ob primernem času dobro uporabiti. Drugo orožje starega veka so bili bojni vozovi, ki so jih prvi uporabljali Egipčani. Bojni voz sta vlekla dva ali štirje konji. Oje je imelo spredaj sulioo, prav tako pa tudi ob straneh voza. Na sredini koles, v pestih, so bili vdelani veliki noži, podobni 6rpom. Ko je bil tak voz v polnem diru, je bil zelo nevarno orožje in ni prizanašal nogam. Voznik je bil na sredini voza zavarovan z železnimi ploščami. Tako imamo tukaj predpodobo današnjih tankov, torej tudi v tem oziru nismo iznašli kaj čisto novega. Misel je pač stara. Premikajočih se stolpov se je posluževal Cezar pri obleganju trdnjav Ti 6tolpi so bili zgrajeni iz 30 do 40 m visokih stolpov, ki so zavzemali obsega kakih 100m dolžine ter bili razdeljeni v nadstropja. V vsakem nadstropju so bili vojaki, zadaj pa skupina mož, ki je stolp potiskala na štirih lesenih kolesih naprej. Stolpi so bili zgrajeni tako, da so bili višji od obzidja. Ko so stolp približali obleganemu obzidju, so nanj vrgli lesen mo6t, čez katerega so napadli. Vojaki v najvišjem nadstropju so z metanjem sulic in 6 streljanjem s puščicami napad podpirali. Stolpe so varovale pred sovražnimi gorečimi puščicami sveže živalske kože, ali pa kaka druga težko vnetljiva snov. Poleg teh premikajočih se 6toloov. so za naDadanie in obleganje trdnjav upo- rabljali tudi tako imenovane »ovne«. To so bila bruna, obita na enem koncu z železom. Visela so na močnih verigah in vojaki 60 jih potiskali nazaj ter zopet spuščali. Kovinasti konec je butal ob zid in ga polagoma porušil. Skozi nastalo odprtino je vdrl sovražnik, ki je že čakal pripravljen. Kakšne pa so bile žrtve, ki so jih vojne včasih zahtevale. Primerjajoč nekdanje in današnje orožje bi človek mislil, da so bile nekdanje vojne nekakšni sprehodi za prezračenje pljuč in zbolja-nje teka. Toda Vojne v preteklosti so bile prav tako uničevalne in krvave ter so zahtevale prav tako številne žrtve kakor moderna vojna, ali pa morda v primeri z današnjo izpopolnitvijo orožja še več. Kajti če so se danes po eni 6trani 6ilno povečale in izpopolnile razne vrste orožja, so se po drugi strani prav tako povečala in izpopolnila razna sredstva, ki 6e moderna vojna bori z njimi proti novemu orožju. Pa tudi današnje zdravstvo je tako napredovalo, da lahko uspešno poseže vmes, bodisi glede ran in poškodb dobljenih v vojni, bodisi glede raznih epidemij, ki so bile vedno v zvezi z vojno. Bitke, ki so trajale po nekaj ur ali dni, so zahtevale prav tako veliko žrtev ali pa še več, pri čemer moramo seveda upoštevati tedanji način vojskovanja, zlasti pa orožje, ki so ga tedaj poznali in uporabljali. Če pogledamo nekatere primere iz zgodovine, bomo videli, kakšne velike žrtve so zahtevale vojne v preteklosti. Znana je bitka pri Kanah, ki je bila med Rimljani in Kartažani in v kateri je slavni vojskovodja Hanibal Rimljane temeljito premagal. Bitka je bila leta 216 pred Kristusovim rojstvom in je zahtevala velike žrtve. Po poročilih rimskega zgodovinarja Livija, je od 80.000 Rimljanov padlo nič manj kakor 50,.000, torej dobra polovica. Ta številka je ogromna, če pomislimo, da je bitka trajala samo nekaj ur. K temu pa je treba prišteti še izgube Kartažanov. V pretekli vojni se najbrž ni zgodilo, da bi v nekaj urah padlo toliko ljudi. Druga taka bitka je bila leta 9 po Kr., ko so Germani v tridnevnih ogorčenih borbah pobili v Tevtoburškem lesu okrog 20.000 rimskih vojakov. Te številke nam dokazujejo, da tudi te vojne ni6o prizanašale. Leta 1813 so se v bitki pri Lipskem združile sile zaveznikov proti Napoleonu, da bi ga uničile. Ta bitka, ki jo imenujemo tudi »bitko narodov«, je trajala tri dni in je ena od najbolj krvavih v 19. stoletju. Rezultat bitke, kjer je Francozom tudi že trda predla, je bil, da je na bojišču obležalo 40.000 ranjenih in mrtvih Francozov ter 60000 zaveznikov. Francoska artilerija je oddala 95 000 topovskih strelov. Podobna tej bitki je bila bitka pri Waterloo, kjer se je Napoleon po stodnevni vladi poslednjič poskušal otresti 6vojih nasprotnikov. Moč in posledice moderne vojne so 6e pokazale v bitki med Francozi in Prusi leta 1870. — Morda nobeno srečanje v svetovni vojni ni bilo Nemška straža na enem renskih mostov. Nedaleč proč je že francoska Maginotova črta. Tako tudi ta slika kaže, da prav resnih bojev na zahodnem bojišču ni, če so francoske utrdbe tako blizu. Finska zastopnika pri moskovskih pogajanjih — Paasikivi in finančni minister Tanner ob priliki prejšnje vrnitve iz Moskve v finsko prestolnico Helsinki. V sredi Tannerjeva žena. tako hudo na izgubah, računajoč pri tem širino fronte, vojne sile, ki so 6e udejstvovale, orožje in čas trajanja bitke. Ta bitka se je bila 28. avgusta leta 1870 in je padlo v manj kakor dveh urah na dva kilometra široki fronti 21.000 Prusov ter 13.000 Francozov. Seveda 6e je v svetovni vojni zgodilo, da je imel kak polk velike izgube. Toda upoštevati je treba, koliko (strojnic, topov in drugega orožja je bilo na razpolago. V svetovni vojni so znašale izgube 12 milijonov ljudi. Te izgube so ogromne, toda upoštevati je treba, kako velike so bile fronte in da 6e je vojskovalo na milijone ljudi in to vsak dan, neprenehoma skozi štiri leta. In na V6e to vojskujoče 6e človeštvo je železo in jeklo kar deževalo. Posledice moderne vojne 60 hujše in žrtve 60 po številu večje. Toda, če upoštevamo orožje in čas, ki je bil bitkam odmerjen, vidimo, da vojne v preteklosti niso človeštvu nič manj prizanašale. Toliko iih še nikdar ni bilo za Roosevelta Ameriška ustanova za ugotavljanje javnega mnenja, o kateri smo v naem listu svoj čas obširno poročali in ki jo vodi dr. Gallup, ima posebno ob sedanjih razmerah na svetu dokaj posla. Tako je ta ustanova zadnjič spet ugotovila, kako ameriška javnost kaj misli o predsedniku USA Rooseveltu. Dognala je (in na te ugotovitve se lahko precej zanesemo, ker niso vzete kar tako iz zraka), da je Roosevelt precej pridobil v javnosti vprav zdaj, ko v Evropi divja vojna in ko se v ameriških političnih krogih bije boj za in proti temu, da bi Amerika prodajala evropskim vojskujočim se državam orožje in drugo, kar je v vojni nujno potrebno. Dr. Gallupova ustanova za ugotavljanje javnega mnenja kar za V6ak mesec sproti ugotavlja, koliko Roosevelt na svojem ugledu izgublja ali pridobiva. Tako 6e je v prejšnjem mesecu pokazalo, da je Roosevelt dosegel rekord v svoji priljubljenosti med vplivnimi ameriškimi osebnostmi in tudi med ostalim ljudstvom. 64.9 odstotka volivcev je izrazilo 6voje popolno zaupanje v sedanjega predsednika^ Združenih ameriških držav, medtem ko jih je bilo zanj v mesecu septembru 61 odstotkov, v avgustu pa samo 56 odstotkov. Prikupil se jim je v zadnjem ča6u predvsem zaradi svoje sedanje zunanje politike, tiste politike, ki hoče pomagati demokratičnima evropskima državama: Angliji in Franciji v vojni proti Nemčiji. Zadnji podatki, ki jih je zbrala omenjena dr. Gallupova ustanova, pa tudi kažejo, da je zdaj 52 odstotkov volivcev za to, da Roosevelt še tretjič kandidira za predsedniki Združenih ameriških držav, če se bo vojna nadaljevala. Preden pa je vojna izbruhnila pa se je za Rooseveltovo kandidaturo izrazilo le 40 odstotkov volivcev. To je spet nov dokaz, da bi Amerikanci raje videli, da bi 6e vojna nadaljevala in da bi tudi Amerika stopila odločno na stran Velike Britanije in Francije. S tem tudi ameriška javnost znova potrjuje Rooseveltove besede, ki jih je spregovoril približno pred enim tednom, ko je dejal: »Ni mogoče, da bi mogli ostati nevtralni v svojih mislih, kakor tudi ne v svojih dejanjih«. Program radio Ljubljana Sobota, 4. novembra: 7 Jutranji pozdrav (ploSSe) 7.15 Napovedi, poročila — 7.3u Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pisan šopek zdaj dobite, kaj v njem je — ugamtel (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13.02 Pisan šopek zdaj dobite, kaj v njem je — uganite! (plošče) — 14 Poročila — 17 Otroška ura.: a) B. Magajna. Itrcko in Lija, 5. branje. Bere avtor sam. b) Pavliha in njegova druščina — Lutkov. ?.a Pregled sporeda — ib Za delopust in m orkestir> — ig.40 pogovori « poslušalci — 19 Napovedi, poročila - 19.20 Nac. uia - 19.40 Ob- ».A °. z«nan3i politiki (g. dr Al. Kuhar) -pi n st»rih, nekaj novih o prividih in straho-i h irizor' Izvajajo člani radij, igral družine. Vodi I. P. I. _ <22 Napovedi, poročila — 22.15 NetlcUa. 5. nov.: 8 Na dveh harmonikah iirratn