Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 D
m
SLOVENSKA BESEDA
Uredništvo: Dalmatinova 8 - Uprava: Selenburgova 7/H • Naročnina« Letno 40 Din. polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152
Izhaja vsak petek
ŠTEVILKA 7
V LJUBLJANI, 11. FEBRUARJA 1938
=
vojaškega ravnotežja ob Sueškem kanalu.
Na vsem ozemlju južno od Sredozemskega morja biva muslimanski svet, pri katerem poskuša Italija pridobiti prijateljstva, ki naj ji pomagajo y zaenkrat Še nekrvavem boju proti Angliji.
Angleška politika je konzervativna v tem smislu, da ne prehaja rada v položaj napadalca, dokler more svoje interese čuvati z nenapadalnimi, nekrvavimi metodami.
Zato je Anglija' v primerjavi z drugimi silami razmeroma zelo zaostala v oboroževanju, misleč, da je vendarle dovolj močna, da se more v primeru napada braniti.
Toda dogodki zadnjih let so po-katzali Angliji, da je postala njena obrambna moč vprašljiva, če se ne začne močnejše oboroževati, pokazali pa so tudi, da utegne priti v položaj, da bo morda nastopil čas, ko bo morala svoje interese braniti z napadom.
Zato so se Angleži začeli oboro-ževati na morju, na .suhem in v zraku. In na tem mestu smo pred meseci čitali informativni članek, ki je opozoril na obseg angleškega oboroževanja.
Gotovo je, da se bodo Angleži, dokler bo šlo, izogibali vsakemu oboroženemu konfliktu, bodisi z Italijo, bodisi s katero drugo državo. Bolj se je bati, da ustvari živahna politika kake druge države tak položaj, da pride do vojne.
LETNIK II.
Dr. Dinko Puc:
Bilanca moči
Male države se lahko v borbi za svoj obstoj oslonijo edino na gospodarsko premoč demokratičnih držav
Razdelitev sveta v tri različne skupine je danes popolnoma jasno ruzvidna. Na eni strani imamo tako imenovani protikomunistični blok, Nemčijo, Italijo in Japonsko, ki se odlikuje po izredni agilnosti, /zgovornosti in reklami, na drugi strani pa imamo demokratične države, Anglijo, Francijo in Zedinjene države ameriške. Temu bloku se pod silo razmer približuje vedno bolj Rusija. Tretjo skupino tvorijo male države, ki so prešibke, da bi odločevale v borbi za svetovno gospodstvo in ki si ne žele drugega, kakor to, da se jih pusti v miru živeti. Bile bi rade nevtralne, a se vendar zavedajo, da je to skoro nemogoče in da bo le treba, če stopi današnja gigantska borba v končno fazo, odločiti se za eno ali drugo stran.
V svetovni vojni so bile centralne sile Nemčija in Avstrija, vsaj v početku, mnogo bolje opremljene, oborožene in pripravljene za borbo, kakor njihovi nasprotniki. Svoj čas je taka okolnost že odločala o usodi vojne. Bliskoviti napadi, hitro izvojevane bitke so omogočile urno odločitev, ker enkrat pobita armada ni imela več moralne moči, upirati se zmagovitemu vojskovodji. V današnjih časih je to bistveno drugače. Ne vojujejo se armade, ampak narodi. Milijoni in milijoni si stojijo nasproti in tudi velike lokalne zmage ne odločajo. Prodrta fronta se hitro vpostavi z obilnimi rezervami, izgube se nadoknadijo in boj se nadaljuje. Dokler ena stran ne izkrvavi popolnoma, toliko časa ni zmage.
Zmaga antante nad centralnimi silami v svetovni vojni ni bila toliko zmaga orožja, kolikor bolj uspeh dolgotrajne borbe, v kateri je bilo z matematično gotovostjo izračunano, kdaj morajo centralne sile biti izčrpane.
Kakšno je. razmerje moči danes? Kako sta preskrbljena oba bloka s surovinami?
Naslednja tabela nam kaže, da je od svetovne produkcije še vedno ogromna večina važnejših surovin v rokah demokratičnega bloka. Tabela kaže delež posameznih držav na svetovni produkciji v odstotkih.
Francoski Zed. drž. Rusija imperij 4.4
Premog
petrolej
železo
svinec
nikelj
kavčuk
cink
bauksit
Britanski
imperij
24.7 11.5
12.2
43.0
85.7 57.9
31.8 5.2
28.6
0.4
9.0
2.0 0.5
42.5
Zed. drž. ameriške
34.0
59.5
20.7
19.5
0.2
28.4
12.6
8.5
11.7
18.4
2.1
2.0
4.8
Skupaj v % svet. prod. 71.6% 82.7% 79,9% 65.0% 94.2% 59.0% 62.7% 65.1%
Te številke, ki so posnete po poročilu Društva narodov iz leta 1937., kažejo, da imajo gori navedene štiri dr£ave v najvažnejših vojnih surovinah tako rekoč monopol. Na vse druge države sveta odpade od premoga 28.4%, od petroleja 17.3%, železa 20.1%, svinca 35%, niklja 5.8%, kavčuka 41%' (od katerih pa odpade samo na Nizozemsko 37.4%), cinka 37.3%, bauksita 34.9%! Svetovno gospodarstvo je torej povsem v rokah Anglije, Francije, Zedinjenih držav ameriških in Rusije.
Tega se zavedli zlasti Nemčija ter skuša umetno oprostiti se gospodarske odvisnosti od demokratičnega bloka. Njena kemična industrija se trudi z vsemi silami, da nadomesti primanjkljaj v surovinah. Kljub temu pa, da je dosegla razmeroma lepe uspehe, je vendar gospodarska premoč demokratičnih držav oči vidna_ in bo obstojala nedvomno še mnogo vrsto let.
S tem je tudi pokazana pot malim državam. Kdor računa drugače, računa na ztnotni podlagi!
Dr. M. Korun:
Italija
ija in
Vsi narodi, ki streme po miru, iskreno pričakujejo mirne rešitve mednarodnih razlik
Vsak, kogar skrbi politična napetost, ki vlada po vsem svetu in ki ima za posledico grozotno1 oboroževanje in nevarne kali vojne, ki bi zajela ves svet, se mora zavedati, da je klica te napetosti v razmerju med Anglijo in Italijo.
Pljuča angleškega imperija so v Indiji in najbližja pot v Indijo vodi skozi Sredozemsko morje in Sueški kanal. Vhod v Sredozemsko morje čuva Anglija; na zahodu angleški Gibraltar, na vzhodu angleški Ciper, pred vhodom v Sueški kanal angleška Malta, a na jugu kanala in Rdečega morja angleški Aden.
Nihče ni ogrožal te poti, dokler se Italija ni spomnila svojega im-
perijalnega poslanstva ter s svojo «dinamično» politiko začela resno ogrožati angleško morsko pot v Indijo. Utrdila je otok Pantelarijo, ki leži med Sicilijo in Afriko in ki bi mogel zapreti angleškim ladjam pot do Sueškega kanala, našla si je postojanke na vzhodu Sredozemskega morja, a s svojo intervencijo v španski vojni si upa ustvariti oporišča na Balearskih otokih. Nasproti Adenu si je Italija povečala svojo posest z osvojitvijo Abesinskega cesarstva, ki ogroža od juga Egipt, kakor ga ogroža od zahoda italijanska Libija, oni Egipt, ki je zaenkrat še trdna opora angleške politike in
Tačas bo šlo brezdvoma za biti ali ne biti Angliji in njeni nasprotnici. Več kot sigurno je, da bi tak konflikt potegnil za seboj tudi vse druge velike in male države v Evropi in na Daljnem vzhodu, pa morda celo Severnoameriške zedinjene države.
Nesreče in posledice takega svetovnega klanja si lahko vsak sam naslika.
Ne mislimo sicer, da je taka vojna neizbežna, nasprotno, upamo, da se bo po mirni poti našlo ravnotežje med nasprotujočimi si interesi. Toda vsaka previdna zunanja politika mora tudi s tako možnostjo računati in za nobeno državo ni vseeno, kje in v kakem taboni se bo tačas nahajala ... Zunanjepolitična orijentacija je najusodnejša odločitev, zato je samo prav, če je položena v roke narodov, ne pa posameznih državnikov.
Ce mislimo na vse to, kar smo v gornjih stavkih nakazali, potem šele moremo razumeti vso važnost glasov, ki vedo v zadnjih dneh povedati, da se bodo začeli razgovori med Anglijo in Italijo, da se obstoječa nasprotja ublaže in da se s sredstvi mirne politike poskuša najti ravnotežje interesov v Sredozemskem morju.
Vsi narodi, ki želijo mir, iskreno pričakujejo, da razgovori uspejo in da se vojna nevarnost vsaj odloži v daljnjo bodočnost...
Dušan P.:
Tolažilen pojav
Tesno sodelovanje inteligence g preprostim naro-dom poraja svetle izg lede na njegovo bodočnost
Za usodo, bodočnost in napredek vsega naroda je važno, kakšno vlogo igra pri tem njegov inteligenčni del, ker je, naj se govori to ali ono, narod v šlirokem smislu besede izročen na milost in nemilost predvsem svoji tako imenovani inteligenci. Ce nekoliko podrobneje opazujemo razmere po svetu, vidimo žalostno dejstvo, da marsikje vladata zgolj brutalna sila in krivičnost, toda ne le v notranjosti teh držav, temveč prav pogosto tudi v mednarodnih od-nošajih. Vsakega kulturnega človeka morajo taki pojavi kar najresneje zaskrbeti. Danes že skoro izgleda, kakor da se z velikimi koraki približuje svoj čas napovedovana propast Zahoda. Ce se bodo razmere v svetu še naprej razvijale tako neugodno, bomo morali pričeti' verjeti, da so temelji evropske kulture in civilizacije res postavljeni na zlaganih doktrinah. Vendar pa zaenkrat še upajmo, da se to ne bo zgodilo.
Opazujoči to bedno sliko današnjega sveta, naletimo na neki, zelo odvraten pojav. V državah, v katerih kraljuje nasilje pod različnimi imeni in v raznih oblikah, se trudijo znanstveniki in učenjaki do-tičnih narodov, da bi. s svojimi izjavami, članki brošurami in knjigami dokazali, kako zelo je njihovih diktatorjev nasilni režim opravičen in pravičen. Vsem nam pa je znano iz zgodovine, koliko velikih mož je že bilo na svetu, ki so brez strahu javno izpovedovali svoje mnenje in prepričanje, ki so brez bojazni in pomislekov razširjali svoje ideje in ki so se mirno pustili zaradi tega svojega dela in prepričanja križati ali sežigati na
grmadi. To so bili pravi heroji človeštva in človečanstva.
Danes mi od nikogar ne zahtevamo, niti ne moremo zahtevati, da gre tako daleč, kakor so šli ti junaki in veliki duhovi; vendar pa je nekaj, kar smemo terjati od vsakogar, predvsem pa od1 inteli-genta, in to je, da, če1 že noče ali ne sme odkrito govoriti, vsaj enostavno molči' in da zavedno ne zagovarja in oznanja kot edino čisto resnico nekaj, kar je slabo, kar je za posamezne narode in celotno človeško skupnost zlo in prekletstvo.
Ce v takem razmišljanju in s takim gledanjem sodobnega življenja v svetu začnemo proučevati današnje razmere pri nas doma, moramo ugotoviti važno dejstvo, da so vse odločujoče politične stranke, ki uživajo v širokih narodnih množicah res pravo, ne-diktirano zaupanje, postavile za temelj vsega svojega delovanja in nehanja le — demokracijo. In pri tem naj podčrtamo zelo razveseljiv, tolažilen pojav v našem: javnem življenju, ki ga smemo smatrati za najboljše jamstvo svoje zdrave bodočnosti, in to je dejstvo, da se naša duhovna elita, naša inteligenca, v zadnjem času zopet z vso energijo zavzema za uveljavljenje demokracije, za zakonitost in pravičnost, za svobodo in enakopravnost, in to predvsem v svojih pogostih jasnih izjavah v listih, v svojih predavanjih, v člankih, brošurah in knjigah. To dejstvo simemo upravičeno zabeležiti v zgodovini našega naroda in v njegovi dolgotrajni opozicijski borbi kot znak njegovega nastopajočega novega, boljšega življenja.
POLITIČNI
TEDEN
V nedeljo so se vršile dopolnilne semitske volitve, na katerih je hrvaška opozicija odnesla v Dalmaciji in na Hrvaškem skoro vsa mesta. Pokazala se je discipliniranost hrvaških kmečkih zastopnikov, ker so se našli samo štirje, na dr. Mačkovi listi izvoljeni župani, ki so volili režimsko listo, pa tudi odločnost strankinega vodstva, ki je takoj vse štiri uskoke izključilo iz opozicijskih vrst. Ker vodi hrvaški narod tudi politiko načel in ne politiko trenutnega oportunizma, je vodstvo SD koalicije sklenilo, da izvoljeni senatorji ne gredo v senat, kakor tudi niso šli v skupščino na opozicijski listi izvoljeni poslanci.
V zvezi s temi dopolnilnimi se-natskimi volitvami	rw*
Hmmhm	ylU,	ritfl*
r	utt»-
V-
«Samouprava» modruje takole: «Te volitve so se, kakor znano, vršile po obisku dr. Milana Stoja-dinoviča v Parizu, Rimu, Londonu in Berlinu, tako da so se pravi izvoljeni predstavniki naroda sedaj lahko izjavili tudi o zunanji politiki. Kakor je volilni rezultat na senatskih volitvah jasno pokazal, so se ti sedaj enoglasno izrazili, odobrivši zunanjo politiko vlade.»
mi teh	v&Hvth
mt** *&** «	nrmtm.
Vsi zagovorniki
\nadm aram
svobode in pravice, naročite še danes
vmertt<*m&
„SLOVENSKO BESEDO“!
- ■■ Ua	7'	■
Medtem je skupščina poslušala razne zakonske predloge. Njen predsednik Stevan Čirič se je pa tudi spomnil njenih članov, ki so medtem umrli. Posebno tople besede je posvetil spominu pokojnega Branka Radkoviča, člana JRZ,, ki je glasoval kot član JRZ za konkordat v burnih dneh julija* lanskega leta in mu je pravoslavna cerkev zaradi tega odrekla cerkven pogreb. Predsednik Čirič je dejal, da «bi bila tragika vetja, morali smo prositi rusko cerkev, da ga pokoplje. Nikomur nočem ničesar očitati, še manj pa uporabiti smrt enega svojih dobrih tovarišev, da dajem kako politično lekcijo.» Ti konkordatski spori so tvorili, kakor je razvidno iz komunikeja sv. arhierejskega sabora, izdanega 8. t. m., enega glav-' nih predmetov, ki so se na tem saboru obravnavali. Po tem službenem obvestilu srbske pravoslavne cerkve je sv. arhierejski sabor soglasno sprejel na znanje sporočilo predsednika vlade, da konkordat z dne 25. julija 1935 ne bo uzakonjen in da bo kr. vlada pri vsakem bodočem urejevanju svojih odnošajev z Vatikanom, kakor tudi pri urejevanju rimokatoliške cerkve v kraljevini Jugoslaviji, v polni meri spoštovala in izvajala po ustavi zajamčeno načelo o enakopravnosti vseh veroizpovedi, ki so v naši državi po zakonu priznane. Istočasno je bila izdana splošna amnestija za kazenska dejanja v zvezi s konkordatom.
Stran 2.
« SLO VENSKA BESEDA*
Štev. 7.
Težave naših železničarjev
Vat poklicani činitelji naj »tore svojo dolžnost, da »e zadosti zakonu in pravici
Že ponovno smo pisali precej obširno tudi v našein listu o izredno težavnem položaju, v katerem žive slovenski železničarji v zvezi s svojo naporno, človeške moči presegajočo in skrajno odgovorno službo pri opravljanju prometa na najbolj frekventiranih progah v vsej državi. Vse tozadevne zahteve slovenskih železničarjev, kj so bile s strani njihove vzorne stanovske organizacije «Udruženja jugoslovanskih železničarjev in brodarjev, oblastnega odbora v Ljubljani« že opetovano dostavljeno in tudi mnogokrat na vseh pristojnih mestih osebno tolmačene, do danes skoro da niso bile niti malo upoštevane in zadovoljene.
Te dni se je oblastni odbor UJNŽB zopet obrnil na vse poslance, senatorje, ministre in na vse ostale pristojne činitelje z obširno utemeljeno in z vsemi potrebnimi prilogami opremljeno predstavko, v kateri nujno predlaga prt sprejemanju novega državnega proračuna in z njim zvezanega finančnega zakona z običajnimi amandmani s posebnim ozirom na dejanski položaj in ne-odložljivost zadeve naslednja izboljšanja :
Z v štetjem delavskih let v pokojnino onim uslužbencem, ki so za take bili postavljeni po 1. septembru 1923, bi se popravila skrajno nesocijalna krivica okrog 250 do 300 uslužbencem na ozemlju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Upoštevati je treba, da so si ti uslužbenci to svojo pravico pridobili po zakonu in z vestnim, težkim delom. Treba pa je pri tem poglavju priznati retroaktivno veljavnost izboljšanja za dobo od 1. julija 1931 dalje (od dneva uveljavljenja sedanjega zakona, o državnem prometnem osebju), da se bo tako popravil položaj tudi onim železnišikim uslužbencem oziroma njihovim rodbinam, ki so že upokojeni oziroma so medtem umrli. Razni podobni popravki zakonov z naknadno veljavnostjo so se v državnih poslih izvršili brez vsake škode'še marsikdaj in marsikje.
V	drugem predlogu se zagovarja potreba izenačenja oficijalov v prometnem resoru z istovrstnimi uslužbenci v drugih panogah državne službe, predvsem glede pravice do napredovanja v VII. položajno skupino. Pri tem je pri nas v Sloveniji prizadetih okrog 100 oficijalov.
Prav tako utemeljuje Udruženje svojo prošnjo za izenačenje zakonitih pogojev za napredovanje uradnikov prometnega resora na-pram določbam uradniškega zakona iz leta 1931. Na območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva je prizadetih na ta način okrog 1000 uradnikov.
Četrti predlog govori o potrebi priznanja eksekutivnega značaja gotovim vrstam železniške službe, do česar je pridobljena pravica v zvezi s čl. 26 zakona o državnem prometnem osebju iz leta 1923. Tudi v tem primeru je prizadetih približno 1000 uslužbencev.
Zadnji, to je peti, predlog dokazuje potrebo, da se ukine enoletna čakalna doba za pravico do višjih prejemkov v pogledu napredovanja. Sedaj veljavne določbe nasprotujejo stvarnim in jasnim določbam zakona o državnem prometnem osebju iz leta 1931. Z zakonom predpisana enkratna čakalna doba je bila avtomatično in samovoljno raztegnjena tudi na vsa poznejša napredovanja zgolj zaradi «težke gospodarske krize*. Prizadeti so vsi, po zakonu nastavljeni uslužbenci, torej okrog 6000 na območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva.
Zato bi bilo želeti, da bi se vsi pristojni činitelji kar najodločneje zavzeli za gornje upravičene minimalne zahteve naših železničarjev, s čimer ne bodo storili le velikega dobrega dela v občo korist vseh prizadetih železničarjev in njihovih družin ter tudi široke pridobitne javnosti, temveč bodo predvsem zadostili pravici, kar je prva dolžnost vseh onih, ki jih je narod postavil za branitelje in za-! stopnike svojih življenjskih intere-I sov in svojih zakonitih pravic.
Domači pomenki
Pogum g. dr. Koruna
gospodom pri »Slovencu* ne dopa-de, češ, da ne vedo, da bi jim bil g. dr. Korun za časa prejšnjega diktatorskega režima v borbi pomagal. Mi pa mislimo, da je »Slovenec« m to pozabil, kakor mu je g. dr. Korun tudi v drugih stvareh dokazal prav čudovito pozabljivost. Saj ravno zaradi tega očitka so tako hudi na njega, kajti resnice, — čeprav je hčerka božja —, ne slišijo radi. Izgleda, da se je zato g. dr. Korun, ki je «hotel igrati prvo vijolino v JRZ», kakor pravi ((Slovenec*, raje vrgel na kontrabas, da bo «Slovencu» lahko še večkrat zagodel kako neprijetno vižo.
PogreSena gospodarska politika Ljubljane
Pod tem naslovom je «Jutro» napisalo kritiko sedanjega ljubljanskega proračuna. Dr. Adlešič je nato poslal «Jutru» obširen popravek, v katerem je nekaj zanimivih ugotovitev. Tako n. pr. pravi ta popravek:
«Mestnim občinam se stalno in brez pravega sistema nalagajo vedno nove naloge, ki jih je doslej ia-vrševala država in se s tem trgajo iz občinskih proračunov občinski dohodki, ki naj pokrijejo nove izdatke. Prav v zadnji dobi so tako nastala zn mestno občino nova finančna bremena z naredbo o pospeševanju turizma, s pravilnikom o posesti psov in pasjih davkov v občinah dravske banovine ter z uredbo o izvrševanju določb zakona o obvezni telesni vzgoji, že doslej zna-
Vi
■* u vr '-i •	■
ša v ljubljanskem občinskem proračunu vsota izdatkov, izplačljivih namesto države oziroma banovine, okrog 8 milijonov.*
Popravek tedaj konstatira, da so pod sedanjim režimom izdatki občine za državo in banovino občutno narasli. Odgovornost za to pada na JRZ, ki ima danes vso moč in katere odličen člnn je tudi dr. Adlešič, saj je menda celo predsednik organizacije JRZ za Ljubljano. i,„ Udikoa	j.-*..-.	v../j
<*" ‘j *■»"	S
'T’ V-	n?	rrrm~
-r-, *	>. '!* •	’	■
Slovensko zadružništvo
SJr „ , J
Kr- «4 * •	/&
tt4
-H. r	x o«.
*>>«*•■ ji r-MSžf i -
Proračun in vojna
Japonski državni proračun je izkazal leta 1935. prebitka 2?n»Ujo-nov jenov;
leta 1956. je bilo deficita ?0 milijonov, leta 193?. pa že ?5o milijonov.
Radovedni smo, kako bo 1. 1938?!
Kreditno politiko Narodne banke
smo mi že opetovano grajali; zlasti smo grajali nepravično razdelitev kreditov po posameznih pokrajinah in njeno popolno ravnodušnost napram našim denarnim zavodom, ki so prišli vsled gospodarske krize v težave. Sedaj je tudi zagrebška trgovsko-obrtna zbornica nastopilo prav energično proti Na-
rodni banki in zahtevu reorganizacijo Narodne banke ter popolno iz-preineinbo njenega dosedanjega poslovanja. Prav bi bilo, ako bi se tudi slovenske gospodarske organizacije pridružile tej akciji.
Dobri učni uspehi
Na reulni gimnaziji v Splitu je prvo letošnje polletje zadovoljilo le 388 dijakov, dočim jih je padlo 691!
Analfabeti
Letu 1921. je bilo v Jugoslaviji =53 odstotkov analfabetov, leta 1931. še vedno 45 odstotkov. Po poročilu prosvetnega ministra v Narodni skupščini je bilo leta 193?. v naši državi še vedno 233.000 šoloobveznih otrok, ki niso mogli obiskovati nobene šole, ker jih ni. — Slovenija je seveda v tem pogledu na boljšem. Pri nas analfabetov skoro ni več.
Kaj dela Kulturbund?
Pritožbe zoper agresivnost nemškega Kulturbiinda v Slavoniji se vedno bolj množijo. V vasi Dren-ski-Slatinik so pripadniki Kultur-bunda napadli seljaka Toma Baru-šiča in ga težko poškodovali. Izvršili so tudi napad na tamošnjega predsednika I1SS Matanoviča in mu razbili vsu okna. V vasi Pridvorje so napadli opetovano več seljnkov ter jih pretepli in ranili. Seveda hrvaški seljaki niso bili mirni ter s- .potem sami napravili red.
n '*tr '
*• tft t ■ 1 »e
tov.
‘ t«
•r- *.
■, - V;vi.
Strah ima velike oči
Navzlic neomajni disciplini, ki vlada v vsej Združeni opoziciji, vidi «Slovenčevn» domišljija v njenih vrstah in vsepovsod krhanje in razkol. Vsaj. kdor je bral njegovo izdajo od 4. t. m., mora imeti vtis, da je naša Združena opozicija neka ustanovu, kjer preže voditelji drug na drugega. Drago na Joco, Jocn na Aco, Luza na Mišo in tako v celem krogu naprej v tolažbo in krepitev «Slovenca» ter današnjega režima. Tudi je »Slovenec« v lovu zn ((senzacijami*, ki jih servira svojim vernim ovčicam, objavil v teh dneh vest o neki zaroti, ki jo pripravljala v Parizu Jeftič in dr. Dragoljub Jovanovič, ali po »Slovenčevi* terminologiji jugoslovanski fašizem in komunizem, dn bi s pomočjo Ljudske fronte na Francoskem postavila nu noge dr. Mačka in ostalo opozicijo. «Ljudska fronta« je seveda za »Slovenca« strahovit bav-bav, i
f?J'	'mn'
No, «Hrvaški dnevnik® piše v zvezi s temi (Slovenčevimi« kunštnost-ml; «,Slovenec’ je sploh postal v zadnjem času senzacijonalen. Odkar se mu je posrečilo zamenjati voditelja belgijskih socijalistov Vander-velda z Van de Veldom in gn proglasiti za pisca nemoralnih knjig, si gotovo domišljuje, dn podobno lahko postopa tudi s Hrvati, Upamo pa, da vedo njegovi čitatelji o Hrvatih več, kot o Belgijcih, in o dr. Mačkn voč, kot o Vanderveldu.«
Pri nas in drugod
Mariborska «Del. pol.» piše v svoji 11. številki: «Cement prodajajo naše tovarne doma po 56 din 100 kg, v inozemstvo pa po 14 din. Pri nas imamo razrite ceste, dočim zidajo v inozemstvu iz našega betona gladke avtomobilske avenije...»
Poglavje O psovkah
Kakor vedno doslej, kadar je šlo za kako napredno stvar ali morda za jubilej naprednega javnega delavca, tako ni moglo slovensko klerikalno časopisje tudi sedaj, o priliki visokega življenjskega jubileja častne dvorne dame- in vodilne slovenske javne delavke, gospe Franje Tavčarjeve, opustiti svoje prirojene slabe lastnosti, da ne bi iskalo kam. na spodtike in namišljene »užaljenosti« tam, kjer je ni in je tudi biti ne more. «Slovenski narod« je namreč objavil ob tej priliki razgovor svojega sotrudnika z jubilnntKo, v’ katerem je baje gospa Tavčarjeva omenila svoje nekdanje težnje po sodelovanju s klerikalnim ženstvom, ki pa za tak skupen javen nastop v obči blagor ni nikdar kazalo nobene volje, temveč povsem nasprotno razpoloženje. Nad to edino možno kratko označbo ^klerikalnega ženstva» se je najprej razburil «S!ovenec», za njim pa njegov opol-
danski brezpomembni privesek •»Slovenski dom«, ki označuje izraz ((klerikalen« zn strašno psovko. Vsa javnost brez razlike prepričanja ve, da beseda «klerikalen» nikdar ni bila psovka, temveč so se te označbe za svojo svetovnonazorno pripadnost posluževale vedno in povsod na svetu vse one organizacije, ki so bile in ki so postavljene na verski podlagi, z zavestjo častnega in edino mogočega naslova. Sedaj pa proglašata «Slovenec» in njegovo opoldansko nebogljeno dele ta naziv za psovko. Kako pa je potem z označbo ((liberalen«, ki se je ta preobčutljivi in nadvse ((dostojni« slovenski katoliški in JRZ tisk poslužuje ob sleherni priložnosti kar na debelo, če le spregovori o naprednjakih?! Ali naj napredna javnost tudi to besedo smatra za psovko in žaljivko, kadar prihaja iz ust onih, ki se kar duše v svoji lažni, neiskreni morali?!
Vzorna disciplina
Senatske dopolnilne volitve so pod streho. V dravski banovini ni bilo nobenega pravega volilnega boja, ker je bilo voliti le enega samega senatorja in je bila postavljena tudi ena sama kandidatna lista. Na listi JRZ je kandidiral namreč bivši mariborski veliki župan in prvi ter zadnji mariborski okrožni inšpektor, sedanji odvetnik dr. Schaubach. Jasno je bilo, da mora pri sedanjem stanju stvari biti brezpogojno izvoljen. Volitev se je vzdržala vrsta naprednih županov in pa vsi napredni poslanci, skupno 36. Pač pa so volili poslanci dr. Veble Andrej, dr. Koce Jure, dr. Klnr Franc, Pevec Rudolf, Kersnik Anton, Gaišek Karol, dr. Šemrov Franc, Benko Josip in Brenčič Mihael. ki so bili vsi izvoljeni na listi voditelja «jngofašistov» Jeftiču, kakor ga ob sleherni priložnosti imenuje tisk JRZ. Volil jrn je pa tudi edini predstavnik Hodžerove Jugoslovanske narodne stranke, tako imenovanih «borbnšev». dr. Vidic Franc, banski svetnik iz Kamnika, kar je z vidnim veseljem in ponosom ugotovil ljubljanski ((Slovenec«, ko je zapisa), dn so kandidata JRZ dr. Schaubaeha volili prav v s i banski svetniki. Kolikor je javnosti znano, je vodstvo Hodžerove stranke svojim volilnim upravičencem pri teh senntskih volitvah zapovedalo strogo abstinenco v vsej državi. In dr. Vidic je eden slovenskih voditeljev «borbašev». Najvzornejši dokaz strankarske discipliniranosti in politične doslednosti to ravno ni...
Zgledna informiranost
Slovensko glasilo JRZ in Kutoli-ške akcije »Slovenec* slovi kakor «lahov koš» zaradi svoje goreče »resnicoljubnosti« in sijajne »informiranosti«, kakor sam rad imenuje svoje napake. Sleherni trenutek vsiljivo postreže svojim naivnim bra-v-cem in bra-v-kam s kako politično senzacijo ali novim lurškim čudežem oziroma s kako konersreutsko modernizirano ((Vodiško Johanco». Kmalu pa so take senzacije' v javnosti demantirane s strani najpo-klicanejših činiteljev, največkrat celo od prizadetih samih.
• Tako je »Slovenec* dne 9. t. m. objavil pod naslovom »Prošnje m vstop v JRZ« pikantno »novico«, češ da je bil v zagrebško organizacijo JRZ sprejet tudi novinar Ivan Malinar, urednik »Jugoslovanskega Lloyda» in predsednik krajevnega odbora »Nvodn« odbrane* v Zagrebu. Dan poprej, torej 8. lebrpnrja. t. 1. pa sam Ivan Malinar, glavni urednikt v svojem listu «Jugoslovanskem Lloydu«, osebno obvešča v*? Javnost, da je absolutno neresnična in docela zlagana vest «Obzo-ra», kateri je odlično nasedel tudi •(Slovenec* in jo objavil kot lastno oficijelno JRZ obvestilo, češ da je sprejet v zagrebško organizacijo JRZ. — »Slovenec* si na novi blamaži lahko od srca častita, j
'%• i ■> ■	■ (HU ix*x.
Mladina in fašizem
V	Nemčiji se poudarja, da je na-rodno-socijalna vzgoja visoko etična. Toda kriminalna statistika dokazuje nasprotno. Mladostnih zločincev do 18. leta je bilo leta 1934. 6?51. Leta 1936. jih je pa bilo 9954, torej 40 odstotkov več, dasi je število prebivalstva le neznatno naraslo. To se je zgodilo v onih dveh letih, v katerih se je izvedla prisilna organizacija mladine, na katero je Gobbefs tako ponosen.
Zunanja politika
Oči sveta so bile v teh dneh uprte predvsem v Nemčijo, kjer je bil čez noč odstavljen cel trop generalov iji visokih oficirjev. Okrog teh izprememl) v nemškem vojaškem vodstvu so se sukale vse mogoče verjetne in neverjetne verzije. Nekateri *<> govorili celo o nemškem «sluča-,ju I uliaeevski>, kjer na j bi general von F rit seli stal na čelu zarotniške skupine, ki naj bi bila v zvezi s francoskim generalnim štabom. Vendar v razpletu krize ni podana verjetnost take trditve. Končni rezultat je bil, da je Hitler dobil v roke še oni majhni delec oblasti, ki je doslej bil izvzet iz njegove osebne kompetence, to je armado, kateri je teh pet let nacističnega režima uspelo ostati še zavetišče starega pruskega junkerstva, in pa zunanje ministrstvo, kjer so gospodovali stari nemški ko n se r-* vativei in plutokracija. Hitler j« s tem postal neomejen gospodar usode nemškega naroda in razpolaga brez priziva z življenjem in smrtjo 70 milijonov prebivalcev svojega kraljestva. Sedaj 011 nemški vojski lahko neposredno poveljuje, dočim se je doslej moral posvetovati s svojimi generali. Na zahodu gledajo s skrbjo na ta razvoj dogodkov v Nemčiji, ker so smatrali dosedanjo samostojnost nemškega generalnega štaba za zaščitni zid proti mednarodni nediscipliniranosti nemške narodnosoei jalistič-ne stranke, ki si je sedaj podredila še vojsko.
V	zahodnem Sredozemlju se je istočasno pojavila znova velika nesigurnost, ko je bila potopljena angleška trgovska ladja «En-dimyon» od neke gusarske podmornice. V Angliji je zaradi tega zavladalo veliko razburjenje in minister Cooper je izjavil1 v parlamentu, da smatra ta incident za zelo resen in da bo radi tega okrepil angleške sile v Sredozemskem morju. Obenem s tem je Eden italijanskemu poslaniku v Londonu zaupno sporočil svojo osebno vest, da je Italija darovala generalu Francu štiri rušilce in dve podmornici, o čemur je Grandi izjavil, da ničesar ne ve. Tudi poročajo iz Londona, da italijanski agenti še vedno niso opustili nade, da bi tam dobili posojilo za Italijo, (ločim iz Rima demantirajo, da bi bilo to res, češ, da je italijanski narod sam dovolj požrtvovalen in da bo sam doprinesel vse žrtve za izhod iz današnjih težav.
Na Romunskem se poti Goga. kako bi pri prihodnjih volitvah skoval 40% glasov, ko je ori zadnjih volitvah zbral komaj 9%. Združil se je s strankama generala Avaresca in profesor i« Jqp-ge, ki pa imata skupaj Še manj kot Goga. Gt>ga pravi, da se ho-'fie držati vseetran*^0 ustave.
vendar njegovo,delo ne odgovarja povsem njetirovirn obljubam. Ne le. da ne dovoljuje nobene svobode govora, marveč budno pazi njegova policija tudi na agitatorje tako, da se ne morejo gibati niti iz okraja v okraj.
Na Japonskem nič kaj lepo ne gledajo velikih pomorskih manevrov, ki se v teh dneh vrše pred s,lyo angleško pomorsko bazo v Singapooru. Z razkazova-njem svojih pomorskih sil hoče Anglija pokazati Japonski, da predstavlja vendarle malo trši oreh, kakor danes Japonci naj-brže misMio, tako da si na njem prav lahko tudi zlomijo svoj zob. še bolj neugodno pa jim je postalo, ko je p rezident Roosevelt predložil kongresu program novega oboroževania. ki predvideva ojnčenje ameriške mornarice za 20 odstotkov in zgraditev tisoč novih bojnih letal.
DOMA
Jubilej
IN NA TUJEM
Visoške gospe
Pretekli torek 8. februarja je^vsa naša napredna javnost navdušeno in veselo proslavila visoki življenjski jubilej ene najzaslužnejših in najpopularnejših Slovenk, častne dvorne dame gospe Franje Tavčarjeve, ki je prav čila in zdrava dočakala 70-letnico svojega plodonosnega in obče koristnega življenja. Da so široke množice slovenskega ljudstva^ bodisi kmečkega, bodisi inteligenčnega, res prisrčno in iskreno čutile veliko radost nad zdravim doživetjem teh visokih let blage gospodinje z Visokega, naj služijo kot nazoren dokaz vse mogočne zunanje proslave slavljenklnega življenjskega jubileja, kakor tudi brezštevilne osebne ter pismene častitke, ki jih je te dni prejela od vseh strani.
Slavljenk? se je rodila pred 7« leti dne 8. februarja v Ljlubljani. Kot 19-letna krasotica in zgledno vzgojena nar odna mladenka je. postala življenjska družica pokojnega velikega slovenskega politika in pisatelja, nekdanjega ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, kateremu je rodila v vzornem, srečnem zakonu štiri sinove,
Dve vesti
V zadnji «Delavski politiki« št. 12 z dne 9. februarja t. 1. beremo: «V svrho likvidnosti zadružnega gospodarstva je prejela Zadružna gospodarska zveza 63' milijonov dinarjev posojila, da bo lahko nekoliko pomagala zadrugam, ki so svoj denar, 140 milijonov dinarjev, z njenim posredovanjem naložile v Zadružni gospodarski banki...» — Razpust akademskega društva «Jadran» je odredila banska uprava, ker je prekoračilo svoj delokrog ...
Banski svet dravske banovina je sklican k proračunskemu zasedanju 14. t. m. ob 10. uri.
Sokolsko društvo Ljubljlana-Šiška obvešča, vso napredno javnost, da bo priredilo svojo priljubljeno maškerado na pustni torek 1. marca t. 1. ob 20. uri v svojem' domu.
»Zvonček«, ilustrirani mladinski mesečnik, je namenjen naši domači mladini in pa našim za-mejčkom ter. izseljenčkom po vsem svetu. Prijatelji slovenske mladine, podpirajte plemenito na-rodno-obrambno akcijo «Zvončka» in darujte v «Zvončkov» sklad, da bi čim več otrok onstran naših mej brezplačno prejemalo ta otroški list in se po njem duhovno vezalo s svojo domovino!
V novem proračunu za leto 1938/39. je vneSen v finančni zakon tudi ainandman za naknadno odobritev zneska 2,778.412 dinarjev, ki ga mora Jugoslavija plačati za lansko leto za mednarodno kontrolo nad Španijo.
Železniški blagovni promet v preteklem letu je znašal v Jugoslaviji 1,683.900 natovorjenih vagonov.
OCe NIJ. Vis. kneghiie Olge, grški princ Nikolaj, je umrl v Atenah, star 67 let.
Napredek navzdol. Vedno so gospodarski krogi v našli1 državi stremeli po dvtgu rn napredku tujskega prometa in so zato poskušali vse, kar bi le moglo uspešno služiti dosegi tega cilja, i« res, nekaj let je tujski promet vidno na-ra&Sal, zlasti glede onih tujcev, ki so.prihajali z lastnimi avtomobili. Iz letošnjega poslovnega poročila beograjskega osrednjega Avto-kluba pa je razvidno, da lani ni prispelo v našo državo nič več kakor le1 še 20.000 turistov na motornih vozilih. Vzrok prav gotovo ne leži na sijajnih cestah, ki pre-prezajo našo lepo domovina Zaloge opija v na§i državi znašajo od pridelka zadnjih Štirih let
ki vsi zavzemajo v življenju ugledne položaje, in pa hčerko gospo Pipo, kj je soproga zagrebškega velcindustrijca Arka. V svojem dolgem, pa neprestano nadvse delavnem življenju si je gospa Tavčarjeva pridobila nevenljivih zaslug, bodisi kot zvesta pomočnica svojemu soprogu-pisatelju, bodisi kot brezprimema Javna delavka v raznih ženskih, karitativnih, sokolskih, vzgojnih, prosvetnih in narodnoobrambnih društvih. Njeno Neizmerno delo za javnost In obči narodni blagor, za napredek in vsestranski razvoj Slovencev, kakor tudi ostalih slovanskih bratov, ves njen blagoslovljeni trud in žrtvovanje za splošno narodno dobro so tako silni in obsežni, da jih v skromno odmerjenih kolonah našega tista ne moremo podrobno našteti. Naj nam bo to prihranjeno za drugo, ugodnejšo priložnost.
Dsnes pa naj se le radostno pridružimo' vsem brezštevilnim častilcem in spoštovalcem visoko slavljenke širom lepe naše domovine ji? jii kiiičemo iz srca: «Še na mnoga zdrava, srečna li e t a>!»
»e vedno 62.283 kg, ker je izvoz tega strupa v tujino skoro docela prenehal.
Epidemija možganskega vnetja se neprestano širi v okolici Podgorice v Crni gori.
Za okrepitev kulturnega in gospodarskega sodelovanja z Italijo se je v Beogradu sestavil poseben akcijski odbor za ustanovitev Ita-lijansko-jugoslovanske lige.
Oarednia organizacija Jadranske straže je sklenila na zadnji seji vse podrobnosti za pripravo letošnjega svojega državnega kongresa v Zagrebu, združenega z veliko pomorsko razstavo.
Sprejemi v ministrstvih. Prosvetni minister sprejema strank* vsak torek in četrtek med 11. in 13. uro, za sprejem, pa se le predhodno prijaviti v kabinetu med 10. in 11. uro. Pravosodni minister sprejema občinstvo ista dneva im ob istem času.
Značilni podatki. Na gimnaziji v Kruševcu v Srbiji je bilo izključen nih ob polletju 81 dijakov in dijakinj zaradi nezadostnega šolskega uspeha, 9 pa zaradi slabega vedenja. Iz istih vzrokov je bilo z gimnazije v Podgorici v Črni gori izključenih 80 dijakov in dijakinj. Pri nas tozadevni rezulati vendarle niso tako porazni.
Zveza hrvaških kmečkih občin se ustanavlja pod okriljem bivše HSS. Tajništvo nove zveze bo vodil eden narodnih poslancev z liste g. dr. Mačka.
Proizvodnja zlata v Jugoslaviji je dosegla lani že znatno množino«, in sicer je bilo pridobljenega v zlatih rudnikih 753 ini pol kilograma, iz surovega bakra pa 1970 leg čistega zlata. Vse zlato je odkupila naša Narodna banka.
Dve novi palači gradita Narodna banka in Državna hipotekarna banka zopet v — Beogradu. Vsaka palača bo veljala v surovem stanju nad 10 milijonov dinarjev. Obe bosta zgrajeni sredi Beograda na Terazijah.
Dobro gospodarstvo. V ZagTe-bu je prijavljenih poštni upravi nad tisoč novih telefonskih interesentov, ki na v$e mogoče na čine prosijo, da se jim vpelje telefon. Ker pa je kabelsko telefonsko omrežje v Zagrebu že davno izčrpamo do zadnje številke, novim interesentom seveda ni mogoče ustreči. In to kljub temu. čeprav ve vsakdo, da je spričo visokih instalacijskih tkks in dragih telefonskih pristojbin telefon za postno upravo sijajno pridobitno podjetje...
t ■' /o)i'-	:r-fy iJj.SiijLd.jUij t
Očal z zlatimi okvirji v Nemčiji po najnovejši odredbi ne smejo več izdelovati, ker sme vse zlato iti le za topovž, tanke in strupene pline...
Belgijski katoličani imajo ista stremljenju in enake mednarod-no-politične bolezni, kakor njihovi somišljeniki po ostalem svetu. Združene katoliške stranke v Belgiji so namreč s posebno spomenico zahtevale zbližanje Belgije in Italije, priznanje fašističnega imperija in vpostavitev diplomatskih odnosajev z generalom Francom.
Angleška spodnja zbornica ]e prejela prošnjo z 800.000 podpisi, naj se zavzame z vsemi' močmi za nižje sloje in naj energično nastopi proti dviganju cen vseh življenjskih potrebščin.
Vsi japonski vojaški atašeji so zapustili Sovjetsko Rusijo.
Italija razpolaga trenutno s
534.000 črnosrajčniki in 23.213 mitičnimi častniki.
Premogovne rezerve Kitajske se cenijo danes na najmanj 350 milijard toni najboljšega premoga, kar predstavlja trinajstino vseh svetovnih rezerv. Tudi ostalo rudniško bogastvo Kitajske je nenad-kriljivo.
Število Židov v Rumuniji znaša dejansko le 763.340, od' tega okrog
10.000 onih, ki so se preselili na rumunsko državno ozemlje po končani vojni. Protižidovski listi pa trdijo, da je vseh Židov v Rumuniji okrog dva milijona.
Golobček miru vedno bolj izgublja perje in kmalu najbrže več ne bo mogel vzleteti nad zmedeno zemeljsko kroglo. Predsednik USA Roosevelt je na seji parlamentarnega odbora za vojno mornarico izjavil, da bo poleg rednega proračunskega izdatka 553 milijonov dolarjev za vojno mornarico zahteval še izredni kredit 300 milijonov dolarjev. , ,
Celulozo, potrebno v produkciji umetne svile, izdelujejo Italijani seda/ tudi že iz konoplje. V ta namen grade tri velike moderne tovarne.
Sovjetska vlada je nabavila za obmejno prebivalstvo 25 milijonov plinskih mask.
Sivet Balkanskega sporazuma se bo sestal k rednemu zasedanju 15. februarja t. 1. v Ankari.
Petrolejski vrelci na svetu bodo po dognanjih nekega romunskega rudarskega strokovnjaka docela izčrpani najpozneje v 80 letih, v Rumuniji pa že v 25 do 30 letih. Slaba tolažba za bodoče rodove.
Bela vrana v svetu je nedvomno norveški parlament, ki je v letošnji proračunski razpravi znižal državni proračun v postavki za vojsko in mornarico za 128.000 kron. Povsod drugod Pa zvišujejo ravno vojne proračune za deset in deset milijarde.
Za mir. Predsednik francoske poslanske zbornice Eduard Her-riot je naslovil preko radia na mladino vsega sveta iskreno poslanico, v kateri jo poziva, da v letošnjem letu čim intenzivneje deluje za ohranitev svetovnega miru.
N& svetovni razstavi leta 1940. v New Yorku se namerava posebno živahno im obsežno udejstvovati Češkoslovaška. Njena vlada je že zdaj poskrbela za potreben velik zemljiški kompleks za svoje reprezentančne razstavne zgradbe. Jugoslavija se bo morda tudi odločila za udeležbo na tej razstavi, toda po starem običaju najbrže ne prej, kakor tik pred otvoritvijo razstave.
Dober vzgled. Finančno ministrstvo v republiki Poljski je pripravilo zakonski načrt, s katerim se bodo obdavčila tudi vsa državna podjetja z davkom na poslovni promet. Omenjeni načrt ima na-
Za nove volitve v Rumuniji so se prijavile doslej naslednje stranke: vladna koalicija, narodna liberalna stranka, «Rumunska fronta*, stranka «Vse za domovino», narodna kmečka stranka in kmečka radikalna stranka.
Japonski tisk zopet dosledno piše o sovjetskih namerah, da se tudi Sovjetska Rusija na vsak način zaplete v kitajsko-japonski vojni konflikt. Baje bo vojna med Rusijo in Japonsko izbruhnila še letošnjo pomlad.
Gospodarske komisarje s posebnimi dodeljenimi sosveti je postavil novi rumunski diktator (joga na mesto razpuščenih okrožnih in okrajnih samoupravnih odborov.
Povsod ista pesem. Poljski škofje so objavili s svoje nedavne konference sklepe, s katerimi prepovedujejo katoliškim vernikom vsako sodelovanje s framasoni in socijalisti, zlasti pa se priporoča besna borba proti komunistom.	,
V kakšne namene? Francoska vlada namerava v Londonu najeti novo posojilo v znesku 60 milijonov funtov šterlingov, kar da v našem denarju nad 13 milijard dinarjev.
Število velesejmskih prireditev v Nemčiji leto za letom bolj pada, kar najbrže ni znamenje gospodarskega napredka. Lani je nazadovalo število velesejmov in gospodarskih razstav v tretjem rajhu na 191 napram 270 v letu 1936. in napram 635 v le-
tu 1935.
Ljudski komisarijai za vojno mornarico je bil ustanovljen Sovjetski Rusiji, kar dokazuje, da posvečajo sovjeti vedno večji interes zgraditvi čim močnejše obrambe Rusije na morju.
Največjl pomorski manevri, kar jih je sploh kdajkoli videl svet, se bodo vršili v Tihem oceanu glavnimi1 operacijami v trikotu Aljaska—Havajsko otočje—Kalifornija. Na te manevre bodo Združene države severnoameriške poslale 185 velikih bojnih ladij, več sto manjših bojnih edinic in podmornic in 600 hidroplanov.
Najmočnejšo radio-oddnjno postajo na svetu bo v kratkem imela Francija. Tal postaja se že gradi blizu Pontoise in je projektirana predvsem za čim boljšo zvezo Pariza s francoskimi kolonijami v Afriki, na Madagaskarju, v, Indokini in Tihem oceanu.
Bolgarska ima 6,090.215 prebivalcev, med katerimi je nepismenih 46.5%. moških in 82.8% ženslfc.
Samouprava
Vprašanje in odgovor
Vprašanje: Naša občina je sklenila dne 8. maja 1937 pogodbo za dobavo cevi z državno topilnico v Varesu. Cevi pa so bile dobavljene avgusta oziroma septembra 1937. V računu, ki nam ga je topilnica poslala, pa je zaračunan v naše breme razen pogojenih cen tudi xh%ni prispevek, ki ga mora topilnica plačati za osrednji sklad bratovskih skladnic in za rezervni sklad glavnih bratovskih skladnic.
V pogodbi pa je bilo določeno, da plača topilnica vse javne in druge dajatve, ki izvirajo iz te pogodbe. Mnenja smo, da mora topilnica plačati tudi ta Vs>%ni prispevek iz svojega in ga ne sme prevaliti na občino. Ali je naše mnenje pravilno?
Odgovor: Predvsem moramo ugotoviti, po katerem zakonskem določilu je predpisano plačevanje Va%nega prispevka za navedena sklada bratovskih skladnic. Ta zakonski predpis vsebuje člen 2. uredbe o osrednjem skladu brat. skladnic in rez. skladih glavnih brat. skladL nic: z dne 13. maja 1937. objavljena v Služb. nov. z dne 18. maja 1937, št. 110/XXXTl/233 (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine št. 45/298 iz leta 1937). Po čl emu 15. je ta uredba stopila v veljavo 1. junija 1937. Iz tega izvira, da je bila dobavna pogodba sklenjena, preden je uredba stopila v veljavo tako. da topilnica, ni mogla upoštevati pri svoji ponudbi in pri podpisu pogodbe v ceno tudi tega javnopravnega prispevka, ki bi ga morala drugače plačati ona sama. Zaradi tega prihaja v tem primeru v poštev načelo, izraženo v 3. odstavku člena 97. zakona o državnem računovodstvu, ki se glasi: «Dobavitelj ali podjetnik, odnosno kupec ali zasebni pogodnik, trpi vse državne davščine po veljavnih zakonih, ki so veljali na dan, ko se sklene licitacija ali pogodba, razen onih. ki bi bili z zakoni tega oproščeni.» Pri smiselni uporabi tega načela tudi za Vaš primer je torej topilnica prosta plačila %%nega prispevka za omenjene sklade, ker se je dobavna pogodba sklenila dne 8. maja 1937. ko uredba o teh skladih ni še veljala. Mnenja smo. da mora v tem primeru plačati kupec, to je Vaša občina, navedeni V2%ni prispevek, ker je njegova obveznost nastala po dnevu, ko sta podjetnik in občina sklenila dobavno [Kjgodbo.
Iz sveta umetnosti
Fran Ferjančič, — sedemdesetletnik. Tam v Novem mestu, dolenjski metropoli, rezidenci pokojnega popularnega skladatelja Naceta tjlod-nika, živi v kapitlju kot kanonik. Fran Ferjančič, skladatelj, glasbeni kritik 111 pisatelj ter je na tihem praznoval koncem minilega leta 70-ictnico svojega rojstva. Ferjančič je vipavski rojak kot monsignor Stanko Premrl, zavzemal se je posebno za cecilijansko petje v slovenskih cerkvah, pisal je pa lepe, lahke skladbe, ki so jih z vnemo prene-vali posebno podeželski pevski, zbori. V mladostnih letih je na besedilo J. E. Kreka uglasbil tudi himno pevsk. društva »Ljubljanski Zvon«. Mehko občutena je njegova pesem «Tone, solnce tone® za mešani zbor na Gregorčičevo besedilo. Vzorno io je zapel z Matičnim zborom mojster Matej Hubad, primerna je za nagrobnice pevskemu prijatelju. — Naj bo častitljivemu skladatelju usojena še dolga vrsta zdravih let!
Pevski zbor «Glasbene Matice* .namerava v pozni pomladi prirediti pevsko turnejo po Nemčiji. Obiskal bi predvsem naše izseljence v Diis-seldorfu, Esgenu in GJadbecku, koncertiral bi pa tudi v Milnchenu, Frankfurtu, Kdlnu, Berlinu, Dresde-nu in Leipzigu. Izvajal bo bisere naše umetne zborovske literature in
 	  _	___ ___ narodne pesmi. Pri tem kulturnem
men, da se s fiskalnega stališča stremljenju pa izrecno Želimo, da postavijo v Isto vrsto tako dr*av-
na, kakor zasebna podjetja.	svet Ljubljane. Pomen takih pev-
skih kulturnih gostovanj je biL, je iu .bo vselej potreben. Če bi bili takoj po prevratu poklali naš pevski, zbor «Glasbene Matice* v Francijo in Anglijo — kot je to storila Češkoslovaška s svojo Filharmonijo in s svojimi odličnimi pevskimi zbori, —, bi morda meje naše Jugoslayije drugače izgledale, kot so bile določene pozneje. Zato pa baš sedaj, ko se vežejo tesni stiki naše domovine z Nemčijo, ne bi bilo napačno, abo, bi vsi podprli koncertno turnejo »Glasbene Maticev	Z.	r.
Tržaške narodne pesmi. Zbral in liarmpniziral Fran Venturini, Ljubljana* 193$. Samozaložba. Opplogra-fifal Silvester Orel, naslovno sliko, narisal akad. slikar prof. Saša Šan-tel. Zbirka obsega 22! pesmi, 16 je prirejenih za mešani, 6 pa za moški zbor. Vse so oblečene prav v priprosto harmonično Obleko, zelo so pevne in zbori jih bodo radi uvrščali v sporede svojih koncertnih in zabavnih prireditev. Skladatelj Venturini je ž njimi otel pozabljenja zadnje ostartke tržaških ljudskih pesmi, ki so jih pred vojno in pred okupacijo SloYeuci prepevali v Trstu in njegovi okc^ici. Ne bi smelo biti prav nobenega tržaškega rojaka, ki bi si vsaj za spomin, ne ^mislil te lepe, lične izdaje. Naroča se na naslov skladatelja: F. Venturini, Kongresni trg ali Bežigrajska meščanska šola, Bežigrad, Ljubljana. Partitura na 24 straneh stane le 12 din. — Pevski zbori, pevci in pevke. Naročite! — Z. P.
7503-53
Ženske copate, lahke In tople v črni, plavi in sivi barvi. Cena samo Oln 35*—
Kupite še danes toplo obutev! Obvarujte se prehlajenja in blata!
7052-57- 97 Visoke otroSke copate, izdelane iz volnenega filca z usnjenim podplatom In fllcastlm vmesnim podplatom, grejejo noge do nadgležnjev.
'S	2451-43682
Topli otroški Čevlji, Izdelani Iz (Inega usnja, toplo podloženi In obiltl s lino kožuhovino.
78155—651
Ženske galole s polvlsoko peto, s poj*, čeno konico In robom, obvarujejo Vaio obutev pred vlago ln hlio pred blatom v vlažnih zimskih dneh.
4055-64709
V teh ievljlh Vam bodo noge kot v peči, Izdelani so Iz toplega sukna In obšiti s krznom.
Snelke za otroke, tople In podložene, varujejo VaSe otroke vlage In prehlada. Od (tevllke 31-35	Din	59.-
Tople In trajne nogavice Iz najboljšega mako flora.
2ENSKE DOLOE NOGAVICE: Tatjana čista volna	Din 29.
Platlrane, zunaj svila, znotraj volna	Din	35
TOPLE ZIMSKE NOGAVICE: Wellngton moSke Din 15.
ženske „	12.
-f' otroSkc „ 6.— 9.
OtroSkl gumijasti škornji, podloženi l toplo flanelo In pojačanlmi konicami. Zelo prlkladnl za šolsko mladino v mokrem In blatu.
te molke galoi« • specialno pojače-podptatl. Obvarujejo Vaše čevlje vlago In hlio pred blatom.
Stran 4.
Šah
Te dni sc je vkrcal dr. Al jeli in v Trstu na ladjo, ki ga odpelje v Južno Ameriko, kjer bo igral na turnirju v Montevideu. Pomeril se ho tam z južnoameriškimi šahisti, kjer mu najbrže ne bo težko osvojiti si prvega mesta.
Priprave za mednarodni turnir v Ljubljani so v majlepšem teku. Te dni bodo že razposlana oficijelna vabila inozemskim mojstrom.
Danes prinašamo partijo iz Hastingsa.
Mikenas : O. Alexander.
1.) Sf3, Sf6; 2.) c4, e6; 3.) b3, d5; 4.) Lb2, c6; 5.) e3, Sbd7; 6.) Le2, ! 1x16; 7.) Sd4, e5; 8.) Sf5, Le7; 9.) f4, eXf4; 10.) eXf4, Sc5; II.) Sd4, dXc4; 12.) bxc4, Lc6; 13.) Dc2, Lxf'4; 14.) 0—0, Dc7; 15.) Sf5, Lxh2; 16.) Khl, LXf5; 17.) Txf5, Sc.e4; 18.) Lxf6, Sg3+; 19.) Kxh2, Sxf5+; 20.) Kgl, Sg3; 21.) Lg4, gXf6; 22.) Sc3, De5; 23.) Kf2, Df4+; 24.) Lf3, 0—0—0; 25.) d3, Sf5; 26.) Tel, Dd4~f in beli se vda.
Pomembna zmaga najboljšega angleškega mojstra.
V eni sami uri
Koliko silnih sprememb se dogodi v človeškem življenju v eni sami pičli uri. Po zadnjih statističnih podatkih se vsako uro rodi na svetu 5440 otrok, umre pa v istem času 4630 oseb. Vsako uro se poroči 1200 parov, loči pa 85 parov. V emi uri umire nasilne smrti po 15 oseb, seveda to le v «civiliziranih» državah. Necivilizirane dežele sploh ne poznajo nasilne smrti.
V 60 minutah se na svetu predela 10.000 stotov bombaža in 3000 stotov volne; izdela se 99.600 ton sladkorja, uporabi se ga pa le 98.000 ton; pokadi se 176.000 tOn tobaka, cigar in cigaret, za kan* izda človeštvo 65 milijonov dinarjev; popije se 1 in pol milijona litrov vina in skoro prav loliko piva ter najmanj 50 milijonov skodelic kave; sne se 3.6 milijona ton mešat, 30 milijonov kilogramov kruha in 2,400.000 jajc; izkoplje se 122.000 ton črnega premoga in pridobi se 156 tisoč 420 sodov nafte, od katere se tretjina prečisti y bencin; umre 35.000 živali; izdela se 700 avtomobilov; po vsem svetu se v eni uri odda 114.000 brzojavk, od katerih odpade polovica na trgovska, polovica na zasebna sporočila. Vsako uro odpravijo pošte na zemeljski krogli po 1,141.609 pisem in dopisnic.
Anekdoti
Narodne svoboščine
Gar Aleksander I. (1800—1825) je ob neki priložnosti dejal:
»Jaz bi dal ruskemu narodu najširše svoboščine, Se bi zanesljivo vedel, da misli vsak moj podložnik tako, kakor jaz sam!»
Dva kremena
Vse svoje življenje sil slovita francoska državnika Briand in Clemenceau nista bila le politična, temveč marsikdaj tudi naf-besnejša osebna nasprotnika. Nekoč se je' njunim skupnim prijateljem posrečilo, da so oba nasprotnika pomirili med seboj.
In tedaj je Briand, nudeč roko sprave Clemenceau-ju, rekel: »Dragi Clemenceau, želim Vam od srca vse ono, kar tudi Vi meni Želite.*
Clemenceau, obrnjen k prijate^ ljem, ki so ju pomirili, odvrne ogorčeno: «Le poglejte, gospodje, Briand zopet začenja prepir! Ali ste ga slišali, kaj mi je želel?!»
Smešnica
Sigurnost
Ona: »Gospod, Jaz se bom poročila le s sigurnim človekom, poleg katerega se bom čutila absolutno varno.*
Ota:	»Gospodična,	potem	pa
boljšega kandidata od mene sploh me morete najti. Jaz sam sem uradnik zavarovalnice, moj oče pa jle policaj.*
Gostilna „PRI MAKSLNU“
SP. ŠIŠKA, Jernejeva cesta št. 24
Toči izbrana štajerska vina, belokranjsko črnino, pristni ‘cviček, dalmatinsko belo in črno vino. — Prvovrstna domača in dunajska kuhinja.
Za obisk se priporoča
KI* AN ČIL R MAKS
OPTIK
J, GOLDSTEIN
Ljubljana, pod TranČo 1
priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d.
Dovžan Ivan
dipl. krojačnica za dame in gospode
Ljubljana, Sv. Petra c. 81
Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela po najnovejši modi ta po najsolldnejših cenah
Postrežba točna
Poravnajte naročnino!
Oglašujte v
»Slovenski besedi"
Priporoča se za vsa v to stroko spadajoča dela in dobave •
milili
Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno • Cene zmerne • Postrežba točna in solidna • Zhlevajte reference •
Kličita telefon Itev. 30-68
PLESKARSKO, SOBO- IN ČRK0SLIKARSK0 PODJETJE
MARN JOSIP - LJUBLJANA
Wolfova ulica itev. i? - Telefon itev. 30-68
Kdoi namerava izdati denar za soboslikarska in pleskarska dela in želi imeti res prvovrstno izvršitev, Vam priporočamo to znano in solidno tvrdko, ki Vas bo postregla najboljše.
Za komzorcij <Slovenske besed©*: dr Disko P««. Za aredniitT«: dr. Stanke Jur. Ti»k Delniške tiskarne, d. d.,piedsternik Iran Ovsenik — vsi v Ljubljani.