rt. 4 Poštnina plačana i gotovini. V Ljubljani, dne 23. Ia»yarja 1924. Leto. VI. Glasilo ..Samostojna kmetijske stranka sa Slovenijo «i Naročnina: celoletno..................Din 25'- pot.Ietno..................Din 1250 četrtletno.............. .... Dim 7-— Posamezna številka..............Din !■— Kmet pomagal si sani, in svoje staliSSe v državi uravnaj si sa m l Inserati:, mali oglasi do 0 petit vrst ...... a .... a Din 1-50 večji inserati od 10 petit vrst naprej .... . a Din 2-— notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta .... & Din 3-— Uredništvo in upravništvo lista ie v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, ▼ hiši ..Ekonoma". Tov. Pia^eli V zmislu sklepa zadnje seje izvrže-valnega odbora SKS je tov. poslanec Pncelj javil predsedniku narodne skupščine, g. Ljubi Jovanoviču, da je vstopil v zemljonadniški klub. Prva trdna podlaga k skupnemu in odrešujočemu nastopu vsega kmetskega in obrtniškega ljudstva Jugoslavije je s tem ustvarjena. Slovenski in srbski kmet sta si podala roko, da pokažeta hrvaškemu kmetu, da more edino solidarnost vsega delovnega ljudstva olaj-iati njegovo trpljenje. Zveza slovenskega in srbskega kmeta Je prvi temeljni kamen k preobratu vse naše notranje politike. S to zvezo Je postala kmečka vlada v Jugoslaviji možnost. Gotovost pa postane, kakor hitro se zave tudi hrvatski kmet, kakor hitro ne bo sledil hrvatski kmet gosposki v razne državno-pravne teorije odeti in zato izkvarjeni kmetski misli, temveč kadar bo stopil V vrsto borcev prave jugoslovenske kmetske misli. Z vstopom tov. Puclja v zemljorad-nilkj klub ln še bolj s sklepom našega favrševalnega odbora, smo postaM prava stranka bodočnosti. S tem so se vse naše dolžnosti znatno pomnožile ali zato se je tudi naša zmaga približala. Neoprostljiv greh bi bil zato, če bi sedaj le najmanjše popustili v svojem delit Nasprotno! Sedaj moramo vse svoje delo stopnjevati in odgovornost pred zgodovino in potomci nam nalaga, da pridobimo vse podeželje za kmetsko misel, da bomo mi kot prvi pripravljeni, kadar pride za vso Jugoslavijo odrešilen trenutek, da zavlada kmetska vlada. Pri tej priliki pa bi še enkrat pribili ostudno laž naših nasprotnikov, da smo se mi zvezali z radikali. ■ ' T? Ostudna je ta laž, ker špekulira na nespamet ljudstva. Ogabna je ta laž, ker se iznaša v istem trenutku, ko se je naša stranka združila i zemljoradniki, ki so edina načelna in zato neodjenljlva opozicija radikalov. To so zemljoradniki dokazali z vsem svojim ponašanjem v skupščini in samo norec aH popolen zlobnež more trditi o zvezi zemljoradnikov z radikali. Velik je naš cilj in zato računamo samo na tovariše, ki mislijo s svojo glavo. Zato mirne vesti prepuščamo demokratom in klerikalcem one backe, ki verujejo tudi po vstopu tov. Puclja v zemljoradniški klub, da smo se zvezali z radikali Demokrati s klerikalci proti napred< mm kmetom. Toliko kriče naši demokrati o naprednem Moku, ko pa Je treba napredni blok uresničiti, pa gredo s klerikalci proti naprednim kmetom. V nedeljo, dne 13. t. m. so bile v Oselici v Poljanski dolini občinske volitve. Klerikalcem ie kljub vsem njihovim lažem in hujskarijam predla tako slaba, da niso mogli postaviti niti kandidatne liste. Posledica tega Je bila, da v občinski odbor sploh ne bi bil izvoljen niti en klerikalec. Toda v zadnjem hipu so se usmilili klerikalcev demokrati in skupno ž njimi sestavili takozvano gospodarsko, pravilneje kulukarsko listo, kajti sairno tlaka za klerikalce je bila ta lista. Posledica te liste Je bila, da so do-bdi Uerikaloi mesto nobenega 7 od- bornikov, demokrati pa tudi 7. Naša lista Je ostala sicer v manjšini, vendar je uspeh za nas časten, zakaj dobili smo 11 neustrašenih kmetov-borcev za občinske odbornike. Pri občinskih volitvah v Oselici smo spoznali, da ni našim nasprotnikom za blagor občine, pa tudi ne za blagor države, temveč da jkn je le zato, da dobe oblast v roke ki da preskrba svojim agitatorjem mehke stolčke. Spoznali pa smo končno tudi to, da bi že davno bila dosežena svoboda kmeta, če bi naši tovariši nastopili povsodi tako odločno, kakor so to storili naši tovariši v Oselici. Čast jim! Vsem je še v dobrem spominu, kako so klerikalci po marčnih volitvah hiteli, da zasigurajo vlado velesrbskim radikalom. V Zagrebu so sklenili zvezo z radikali in se v posebnem paktu, tako-zvanem Markovem protokolu, zavezali, da bodo omogočili samoradikalni vladi redno poslovanje skupščine. Ta pakt sta podpisala v imsnu SLS gospoda Smodej in dr. Brejc, dočim se je oče pakta, gospod dr. Korošec podpisa previdno ognil s predčasnim odpotovanjem v Beograd. Markov protokol bi ležal lepo skrit v miznici gospoda dr. Korošca, da ga ni objavil gospod Radič. S kislim obrazom so ga morali objaviti sedaj tudi drugI dogovorniki in slovenska javnost je na-krat doznala, da so klerikalci tisti, ki so omogočili samoradikalno vlado. Tako razkrinkani so klerikalci nekaj časa molčali, upajoč, da se bodo kakor drugi njihovi grehi, tudi ta njih greh pozabil. In reči se mora, da niso tako napačno računalu Kaj vse je pretrpel slovenski narod med vojno samo zaradi klerikalcev ta vendar jim je ponovno poveril zastopstvo svojih interesov! Koliko naših fantov je brez potrebe padlo, ker so govorili klerikalci na shodih ta v cerkvi, da ni slajše dolžnosti, ko umreti za Avstrijo! Koliko denarja je šlo v nič, ker so nagovorili klerikalci ljudstvo, da je podpisovalo vojna posojila! In vse rekvizicije! Vse druge muke! In vendar Je vse to narod pozabil ta šel za klerikalci. Toda vsaka mera Je enkrat polna in tudi pozabljivost slovenskega ljudstva ni večna. Pa kako tudi! Ne zadosti, da so se klerikalci z Markovim protokolom zavezali pomagati radikalom, se je spozabil gospod dr. Korošec celo tako daleč. da je šel h kralju in zahteval, da imenuje samoradikalno vlado, tn v Celju se je potem gospod dr. Korošec še celo bahal, da je njegova zasluga, če je imenovana sainoradikalna vlada. Kaj pa je dala ta slovenskemu kmetu pa vemo vsi. Se nikdar ni bilo slovensko kmetsko ljudstvo tako izžemano in tako gospodarsko pritisnjeno, kakor je sedaj pod samoradikalno vlado. To pa je postavil dr. Korošec. Zato je pričelo ljudstvo spoznavati škodljivost klerikalne politike, zato tru-moma zapušča klerikalno stranko. Vsled tega pa seveda klerikalci besne in zato bi hoteli z lažmi ta klevetami naprtiti vse svoje grehe nam samostoj-nežem. Vsaj je ljudstvo dobro ta naivno, si mislijo fl patentirani njegovi za-peljivci ta verjelo nam bo tudi to pot Pa so se enkrat urezali. Ljudstvo je spoznalo laž ta klerikalnih grehov nI mogoče naprtiti samostojnežem. So si pa izmislili novo laž. Tako piše zadnji »Domoljub«, da Samostojne kmetijske stranke sploh ni več. Laž »Domoljuba« je tako debela, da se kar otiplje. Segli so zato po novi laži in pravijo, da smo se zvezali z radikali. Kar so zagrešili sami, to bi ne pustili drugim. Poznamo tisto storijo o tatu, ki je kričal: »Primite tatu!« Našo zvezo z zemljoradniki bi hoteli z najneverjetnejšimi lažmi potvoriti. Brezupno početje, ker spoznava slovenski kmet, da je njegova rešitev edino v združitvi vseh kmetov Jugoslavije ta ker Je to SKS izvršila, da edino v njej. Bes klerikalnih kulukarjev Je dokaz, da so razkrinkani pred ljudstvom ta da je edino naša pot prava. Zato pogumno po njej, naprej do končne zmage! — »Hov. Gospodar" m Janus Goleč. Oosp. Januš Oolec, kaplan ta urednik »Slov. Gospodarja« je v božični prilogi svojega lista napisal nekaj čenč v obliki »povesti« o roparju Guzelju, ki je bil dne 10. septembra 1880 v Košenci pri Prevorju od orožnika ustreljen... Da gospod Goleč tako rad opisuje roparsko življenje raznih individujev, nas ne briga. Vsaj vemo, da se je tega okusa najbolj navzel kot vojak za časa svetovne vojne, ko je po galiških poljanah, prelival za, od klerikalcev tako hvall-sano Avstrijo, kri. Briga pa nas vsa stvar v toliko bolj, ker se v svojem spisu tako na klerikalno podel način spominja poštenih Košenčanov ter Jim na barbarski način krade čast. Goleč namreč piše doslovno: »Orožnik Gri-zold je pozval ljudi naj mu pomagajo, roparja ubiti, a noben ni priskočil orožniku na pomoč. Gotovo so bili to (namreč Košenčani, op. pisca) sami Guzeje-vi zaupniki, ki bi bili rajši pomagali njemu, kakor žandarjema. Orožnika je že oplazoval opravičen strah: Kaj bo, če se ju lotijo, ti sumljivi gledalci.« Na drugem mestu pa pravi: »Po košenskih hribih, jarkih in grapah je še danes glede razločka med mojim in tvojim vse polno sumljivih ljudi, o katerih pravijo, da so potomci Guzejevih učencev...« Na to nesramno izzivanje kaplana ta urednika g. Goleča Je dne 1. januarja t. L sklical Košenčan Jakob Mažič v svojo gostilno protesten shod vseh Ko-, šenčanov, kjer se je sklenila soglasno sprejeta sledeča resolucija: »1. Mi vsi Košenčani brez razlike starosti in spola, zbrani na protestnem shodu v gostilni Mažič v Košenci izjavljamo, da se čutimo po infamnih žalitvah ta izzivanjih v »Slov. Gospodarju* od g. J. Goleča užaljeni, ter obžalujemo, da more katoliški duhovnik, duhovnik tiste vere, katera oznanjuje mir ta ljubezen, pasti do tako podlega obrekovanja in tatvine časti ter se na tako ogaben način pregrešiti nad ljubeznijo do ljudi, od katerih je že sprejemal gostoljubje. 2. Ogorčeni vsled tega neosnovane-ga napada v »Slov. Gospodarju« ta vsled dvolične ta vratolomne politike »Jugoslovanskega kluba« izstopamo vsi brez izjeme iz klerikalne stranke, obžalujemo, da smo bili kedaj v njej, obljubimo, da bodemo podvzeli obširno agitacijo proti SLS, ter javno razglašamo, da pristopimo k »Samostojni kmetijski stranki«. 3. Vsi Košenčani odpovemo klerikalne časopise, posebno priskutnega »SI. Gospodarja«, ter si naročimo vsi »Kmetijski list«, kateri bo odslej naše glasilo. 4. Napovemo očiten boj klerikalni stranki na celi črti, posebno ob času volitev z obljubo, da bomo prinašali v naprednem časopisju zanimivosti izza njenih kulis v verskem, moralnem in gmotnem oziru. 5. Poslali bomo primerno spomenico »Jugoslovanskemu klubu« z energično zahtevo, da njen načelnik g. dr. Korošec uvede disciplinarno preiskavo proti svojemu uredniku Golecu ter ga Lepi janicar. Roman. Spisal Rado MurniL »Ves čas sem hrepenel po vas, gnezdo lepote!« se Je takoj zopet oglasil vitez Ahac. »Pridno sem pfl na vaše zdravje, deteljica mojega srca! Saj morda veste, kako poje vaš slavni pesnik Walther toa dar Vogelv/eide: Krepak požirek omladl moža —- 46 huob er uf unde tranc sin hundert shmdigen trunc, cr sprach: daz rnachet mich junc. _ Pravi vitez mora znati izborno Jahati, streljati, boriti se, loviti, šahati, zlagati pesmice ta — pitll Tudi piti mora znati, če ne mu ne pomaga vse drugo nič! Tale vaš brat Erazem, ta plemenita ietika, ne zna pošteno piti, zato pa je tako klavern vitez. Bolje mi ugajate vi, med moje duše, dolina naslade! Prava paša ste mojim očem. Vaše ustne rde ko rosne rožice popek, gore ko rubin sredi hermelina. Oči se vam svetijo kakor dve zvezdi za temnim steklom in sijejo zamaknjenemu Viteza Ahacu naravnost v centrum srca! Zakaj se le niste omožili, harfa radosti? Žlahtna gospo-dična Frauensteinerjeva, izlepa vam ne bi mogel izbrati boljšega moža — kakor samega sebe!« Salda ga je gledala mirno in ponosno. Njen brat Je tiho sedel na svoji klopi in dušil svojo totota »Vala učenost,« se je rogala gospodična dvo-iflco, »zasnubite me takrat, kadar bo tekla Kolpa *r Jadransko morje ta kadar bodo rasle buče na kras tih!« »Revica, potemtakem bi me čakali prejkone zastonj. To bi bilo prežalostno. O jej, jej, jej!« »Jaz pa ne odneham od svojih pogojev,« je dejala napol zbadljivo napol šaljivo. »Hud jezik ima stara punčara in dolg, da bi segal preko Gorjancev,« je preudarjal vitez Ahac sam pri sebi »Le čakaj! Zabelim ti jih nekaj takih, kakršnih še nisi slišala nikoli. Malo se moram napiti, da bom bolj hud!« »Bog vas živi, ogledalo mojega srca!« je kliknil na glas, dvignil majoliko in je dolgo ni odstavil od ust »Zdi se mi, da ne znate prav ceniti takega bisera, kakor sem jaz. Dandanes se može dekleta že s trinajstimi leti. Vi pa ste starejša od naše Mile, precej ste že v letih z menoj vred: zato bi vam privoščil, da vas kmalu odvede ženin iz tega napol podrtega kurnika na prijaznejši grad. Jaz pa vas ne bom snubil nikdar, akotudi dobro vem, da bi bil takrat najlepši dan vašega življenja. Poglejte barve moje obleke! Rdeča in modra — kaj pomenita? Gorečo ljubezen pa večno zvestobo! Moja ljubica Fiametta bo vekomaj edina kraljevala v mojem srcu, akotudi sem usmiljen prijatelj vseh deklet!« »Pravil si mi že večkrat, da je vzela tvoja Fiametta drugega,« je opomnil vitez Frauen-steiner. »Nič ne de,« se mu je zaletel vitez Ahac v besedo. »Fiametta Santarosa je res vzela drugega — po sili. Ljubila pa je le mene, mene ljubi še zdaj in mene bo ljubila do hladnega groba — jaz pa njo! Rajši jo imam nego vse nebeške umetnine in zaklade, rajši, nego vse beneške palače, knjižnice in gostilnice. Zvestoba je zvestoba, klobasa pa klobasa. Ali ni res tako, Erazem, ti plemenita pokora? Nikarte zatorej ne pričakujte, da bi se kdaj ponuja! jaz vam, velecenjena gospodična Salda, ščit zadovoljnosti in trdnjava blaženosti! Toda vašo lilijasto ročico pa le smem poljubiti za slovo. Zakaj treba bo domov, lomi me £e dre-mota.« Vstal je, prijel njeno mehko fino roko ta jo galantno potegnil proti ustom. Salda je mislila, da ji jo res poljubi. Viteza Ahaca pa ie tačas obšla vesela nagajivost razposajenega mladega pažeta: samo pihnil je na njene nežne prste. Jezni bliski so švignili iz njenih oči — ali že se smejala vitezu Ahacu: »Skromen angel je bila tista vaša Fiametta, ako je bila zadovoljna, da ste jo poljubljali samo od daleč!« Tudi vitez Frauensteiner se je zlorado hahljal zbadanemu gostu. »Počakajte malo, žlahtna prijateljica!« je viknil razdraženi Ahac. »Pesnik Dante da Majano, prijatelj velikega Danteja Alighierija, se je strastno zaljubil v lepo in duhovito Nino, prvo pesnico italijansko — ne da bi je bii kdaj videl. Poslal ji je doli v Sicilijo sonet in jo prosil ljubezni. Nina ga je uslišala — od daleč! Prav srečno sta se ljubila — od daleč. Midva s Fiametto pa se nisva ljubila samo par distance. Kadar sva se poljubovala v okrilju njene stare tete Dolcibelle, takrat so slišali sosedje najine poljube v vseh bližnjih uličicah, oziroma kanalih! Tako je bilo pa nič drugači. — Zdaj pa pojdem. Prosim, ukažl Marku, nai osedla!« »Kakor izvoliš,« je rekel Erazem, odšel ta se vrnil takoj zopet. Senca se je medtem počasi Širila in popila svetle lise na mizi ta ob oknu. Solnce je zašlo. Pili so še šentjanževca po starem običaju. Nato sta brat ta sestra spremila svojega gosta v prvo sobo. Bare mu je pripela ostroge, Salda pa mu je podala baret ta sokolarsko rokavico, razpraskano od ostrih krempljev Odisejevih. »Zahvaljujem vaju za prijazno pogostitev,« je dejal vitez Ahac ta pobožal svojega sokola, ki mu je bil precej zletel na rokavico. »Ne zamerita mi, ako sem vama bleknil kaj takega, kar vama ni bilo po godu. Povedati moram, kar mislim, drugači sem kar bolan! Da se zdravi in veseli vidimo na Blagajevem gradu!« Salda je skrivaj dregnila brata, naj zine tudi on katero. »Jako žal mi je, da že odhajaš, preljubi Ahac.« se je lagal vitez Frauensteiner. »Hvaležen sem ti, da si naju počastil ta naju zabaval tako lepo. Prosim te, povej Blagajevi gospodi, da se najlepše zahvaljujeva za vabilo in sporoči najine poklone ta prisrčne pozdrave! Na svidenje!« Težko je korakal vitez Ahac po hodniku. Erazem ga je spremljal na dvorišče. Hlapec Ive je prinesel klopico, da je stopil debeli vitez nanjo in se odtod skobacal na konja. »Nerodno je na svetu,« je sopihal. »Tako težko zlezem na konja, in kadar sem gori, pa izlepa ne morem doli Komaj bi bilo, da bi imel človek svoj trebuh zadaj namestu spredaj. Bog vas obvari vse skupaj!« Erazem je spremil gosta do grajskih vrat, se medeno poslovil še enkrat ta hitel k Saldi v malo obednico. »Kakšen je tvoj naklep?« jo je vprašal hlastno. »Pravzaprav bi uganil to lahko sam!« je odgovorila nejevoljno. »Ali ne veš, da sovražim Bla-gajeve, kakor le more sovražili smrtno užaljena ženska? Ali si že pozabil, kako je pogazil ta zlorabil grof Majnard mojo brezumno ljubezen da njega? In — ali ni poudarjal Ahac, da je hčerki Alijana vsa njiju sreča in veselje? No, ali se ti še nič ne sanja, kaj nameravam? Ali si res tako počasne pameti?« (Dal]« pulhodaJI&J f najmllejSem slučaju odpusti iz uredništva. 6. Zahtevamo, da g. Goleč dokaže, če je res po »v košenskih hribih, jarkih in grapah glede razločka med mojim in tvojim vse polno sumljivih ljudi, (t. j. samih tatov, op. pisca), o katerih pravijo, da so potomci »Guzejevih učencev«! Dokaže naj, v čem smo Košenčani sploh slabejši kot n. pr. on sam. Zahtevamo, da nam dokaže iz sodnih aktov v kaki zvezi smo bili Košenčani bodisi prejšnja ali sedanja generacija z Guzejem ali njegovim ropanjem! 7. Ako nam tega ne more dokazati, tedaj g. Januša Goleča, tega »slovitega pisatelja« in »navdušenega gromovni-ka« za klerikalne »ideje« pozivamo v njegovem interesu, da v smislu krščanskih načel prekliče svoje žalitve, nas prosi odpuščanja, sicer ga javno imenujemo infamnega lažnjivca in brezvestnega obrekovalca, ter bomo izvajali iz tega dejstva za njega usodne posledice. 8. Nadalje svetujemo g. »pisatelju« Oolecu, na? se, p redno še kaj »spiše« za javnost — nauči slovnice ali naj vsaj prouči dr. Breznika slovarček, da ne bo vsaj v tem oziru v izpodtiko pismenemu človeku. Sicer je res, da njegovi backi vse prebavijo, toda njemu samemu bi se moral želodec obračati pri či-tanju lastnih »literarnih del«. Svetujemo mu, naj odloži pero, pa naj ga vrže raje v »basago« za rami...« in gre v Albanijo!« V Košenci pri Prevorju, dne 1. januarja 1924. Mažič Jakob 1. r., Doberšek Jože 1. r., Franc Pajk 1. r., Pajk Lovrenc 1. r., Kladnik Karol 1. r., Zalokar Mart. 1. r, Pajk Ivan 1. r., Lesnika Franc 1. r., Janez Zalokar 1. r., Kladnik Martin 1. r. Lesnika Martin 1. r., Jože Zalokar l r., Zalokar Jožef 1. r., kmetje. o I® lira redukcile mm eddelta za Napredek kmetskega ljudstva je taogoč samo tedaj, če je vsestransko preskrbljeno za naobrazbo kmetovalca. Z lastnimi sredstvi si je zato slovenski kmetovalec ustvaril »Kmetijsko družbo« in za časa Avstrije je bila družba edina organizacija, ki je skrbela sistematično za napredek kmetijstva. Po osvobojenju pa je poleg družbe pričel intenzivno delovati tudi oddelek za kmetijstvo pri pokrajinski upravi. Zlasti potem, ko so bili nastavljeni okrajni ekonomi ln njihovi pomočniki Nedeljo za nedeljo so ti kmetijski strokovnjaki z izredno vestnostjo hodili od vasi do vasi in prirejali poučna predavanja in tečaje. Kako veliko je bilo teh, ve vsak bralec našega lista, vsaj so bila oznanila predavanj stalna rubrika v našem listu. Sedaj pa pride nakrat radikalna vlada in pričenja reducirati okrajne ekonome. S to redukcijo je na smrt zadeto vse kmetijsko prosvetno delo in zato protestiramo proti tej brezglavi redukciji najostrejše. Kakor je krivda radikalne vlade nerazumljiva, pa je še tem hujša krivda klerikalne stranke. Zakaj klerikalni poslanci so bili tisti, ki so hujskali k redukciji in kTeri-kalnl poslanci so bil! tisti, ki so radikalno vlado priprav!!! do te neumestno in škodljive redukcije. Po stenografičnem zapisniku 19. redne skupščinske seje z dne 23. junija je govoril klerikalni poslanec Davorin Kranjec sledeče: »Pri tem ministrstvu (za kmetijstvo namreč) vidimo, da je ustanovljeno večinoma zato. da je tam cel kup uradnikov, ki birokratično rešujejo svoje akte, nimajo pa nobenega smisla, kako povzdigniti kmečki stan. Če pogledamo Slovenijo, vidimo tam cel kup zaupnikov Samostojne Kmetijske Stranke, ki samo gfeda, da dob! svoje agitatorja, ne skrbi za to, da dobi res prave strokovnjake.« (Poslanec Sušnik: To so samo Pucljevi partizan!!) Da bi mogel škodovati kmetijskemu strokovnjaku, če je ta slučajno pristaš SKS, je nastopil dični poslanec Kranjc — in oberlajtnant Sušnik mu je seveda sekundiral — sploh proti oddelka za kmetijstvo. Tako razumejo ti gospodje delo za kmeta, tako kažejo svojo ljubezen do kmeta: Ubiti tiste, ki nosijo kmetu naobrazbo, da bi bilo tako kmetsko ljudstvo vedno poslušno le njim. Toda slovenski kmet hoče naobrazbo, ker ve, da je edino ona pot do svobode in zato gre v boj proti nasprotnikom svobode, zato se zbira v taboru SKS! Žrtev klerikalne ittalskarlie na deželi. Kar so zavedni UrbančanI, že na večer shoda na dan 28. decembra m. 1. trdili, to se le danes uresničilo, da je namreč padla nedolžna žrtev v osebi Imiaca Ceha, pos. sina v Doliču vsled podlih hujskarij tukajšnjega zloznanega kaplana Lužarja, kateri le še druge spravil v nesrečo ozir. roki pravice. Danes mora ta ubogi pos. sin vsled kaplanove hujskarije pacati 1400 K stroškov za tisti llteiček kapianovesa vina, ki mu Je dal pogum, žaliti tov. Puclja. Ker je bil tov. Pucelj prepričan, da je Ignac Čeh žrtev kaplanove hujskarije, se je zadovoljil s tem, da r>Iača dosedaj na-rastle stroške In je ustavil proti niemu na-daljno sodnijsko postopanje proti temu. da objavi kaplanova žrtev sledečo Izjavo: Podpisani Ignac Ceh. pos. sin v Doliču, p. Sv. Urban, obžalujem, da sem na zborovanju dne 28. decembra 1923 pri Sv. Urbanu motil g. Ivana Puclja, narod- nega poslanca, v govoru z medklici: »Ali ste Imeli tudi Vi vezane roke, ko ste dali v žep denar za nemške vole?« Priznavam da so ta predbacivanja brez vsake podlage in neresnična in da sem bil jaz slabo informiran. Radi tega prosim R. poslanca Pcclfa za odpuščanje ter se mu zahvaljujem, da ie odstopil od tožbe. Za ta odstop od tožbe se zavezujem plačati znesek 100 Din za dobre namene. Nadalje priznavam stroške g; dr. Toneta Gosaka v znesku 250 Din, katere se' lsto-talco zavezujem plačati. Ignac Ceh l. r. Žrtev kaplanove hujskarije Je bil Čeh: zato vprašamo g. kaplana: Ali bo povrnil Čehu škodo? Ali ne bi storil bolje, da bi se brigal za svoje fastne zadeve, mesto da spravlja druge v nesrečo? AH naj bomo bolj jasni? Pokraiinske vesli. Obnovite naročnino, ker bomo drugače prisiljeni, da ustavimo Ust vsem zamudnikom. Uprava »Kmetijskega lista«. (Seja okrožnega odbora SKS za mariborsko oblast) je bila v petek v Celju. Ker ni v naši stranki navade, da bi samo eni govorili, drugi pa kimali, so se udeležili zanimive debate seveda vsi tovariši. Da je pri tem povedal vsak svoje mnenje, je naravno. Enako naravno je pa tudi, da je seja končala popolnoma soglasno, ker so imeli vsi zborovalci pred očmi samo interes kmetske misli, ne pa želje »Jutrovcev«, da bi se razbila enakost. Obširno poročilo je podal na seji tov. Pucelj in so bila njegova izvajanja seveda top'o sprejeta. Seja v Celju je vnovič dokazala, da so se tudi na Štajerskem razmere popolnoma predrugačile in da je kmetska misel vedno bolj zmagovita. (Občni zbor krajevno organizacije SKS v Leskovcu pri Krškem) se vrši v nedeljo dne 27. prosinca ob 9. uri dopoldne pri tov. Fr. Vaniču v Krškem. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju odbora. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo o političnem položaju. 4. Volitev odbora ln drugih funkcijo-narlev. (Planinski odbor za radovlj. okraj.) Naznajam vsem bohinjskim plaušarjem in Blejskemu selu, da je ministrstvo za šume in rude potrdilo vsled pomanjkanja paše vse cenitve, kakor so bile določene v zapisnikih. Potrjen je tudi odkup sveta na Belanski planini, ki je last fare Bohinjska Bela. Potrjen je odkup sveta v izmeri 70 ha, kakor je bil lansko leto sestavljen zapisnik. Omeniti moramo, da sta se za pašne pravice zavzela z vso vnemo krajni komisar za agrarpe operacije in pa poslanec Pucelj, ki je v Beogradu pospešil rešitev. (Politična šola za pristaše SKS) je bila otvorjena v pondeljek, dne 21. t. m. v Ljubljani. Šola je zelo dobro uspela. (Shod v Šmarju.) V nedeljo se je vršil naš shod v Šmarju. Predsedoval je tov. Lah. Na shodu je poročal tov. poslanec Pucelj. Vsi prostori pri Škrjancu so bili nabito polni. Pucelj je v poldru-gournem govoru razložil današnji politični položaj. Brez razlike so vsi zborovalci navdušeno pritrjevali njegovim besedam. (Gospod pos!anec Sušnik) je govoril na nekem shodu nia Dolenjskem, da je bil tov. Pucelj v Ameriki »komedijon-ter«. Ker je bil tov. Pucelj v Ameriki večletni urednik »Amerikanskega Slovenca«, vprašamo zato poslanca Suš-nika, če je morda mislil na urednike »Slovenca«, ko je rabil svoj »parlamentaren« izraz. V tem slučaju, če smatra poslanec Sušnik urednike »Slovenca« za »komedijontarje«. se seveda tudi tov. Pucelj uda v svojo usodo, da je bil v Ameriki »komedijevnter«. Oh, gospod Sušnik, kako ste nerodni in neprevidni, ko mislite, da se s psovkami dela politika! (Torkovo »Jutro«) je privoščilo naši stranki kar cel uvodnik. Da je v njem vse polno netočnosti, ni potreba še posebej povdarjati, ker vselej mora bili konica popačena, kadar narekuje članek jeza in zavist. In jeza je oče »Ju-trovega« članka. Zato P^ tudi na članek v podrobnostih ne bomo odgovar- jali. Samo to bodi konstatirano: Najbolj informirano »Jutro«, kakor se sebe hvali, je poročalo o naši petkovi seji v torek. In tov. Drofeniku Je k sreči pripisalo tudi čisto napačno vlogo. Da je po »Jutru« tov. Pucelj najslabše odrezal, je tudi jasno, ker tov. Pucelj je ravno vzrok »Jutrove« jeze. (Iz Preserja.) »Slovenec« od 13. januarja 1924 je dal zopet enkrat duška svojemu sovraštvu do Sokolstva ter si Izposodil v ta namen našega Sokola. Laž Ima kratke noge in ker Je v danem slučaju le prevelika (kje se le Izcimila, ni težko uganiti — pod lipco zeleno...) moramo odgovoriti. O izobrazbi in o ku'turi bi naj bila ta gospoda rale tiho, kajti le te pogreša popolnoma pri svojih dičnih in nadebudnih bratcih 2e samo dejstvo, da je smatral g. kaplan za svojo glavno dolžnost — ubiti tem mladeničem vsaj malo izobrazbe in jih olikatl z branjem »Zlate knlige«, mi potrjuje mojo trditev. Torej da zadam »Slovenčevemu« lažnivemu poročevalcu smrtni sunek, naj govori gola resnica. Omenjenega večera se Je dotični g. invalid vračal pijan od »Ilpce« proti svoji rojstni hiši. Pa ker je kraj pri nas kot nalašč za odmev, Je pričel z »auf-biks«. In radovedni fantje so priskočili vprašat ga, kaj se mu je pripetilo. Omenjeno bodi, da sem se informiral od tam pričujoče osebe, je li istlna, da so bili to Sokoli, ln na svoje največje razočaranje sem zvedel, da ni bilo niti enega Sokola, ampak bil je poleg vnet poslušalec branja, »Zlate knjige« in »capo« Orlov s še par njegovimi bratci. Upam da si bo sedaj naša za mladino skrbeča gospoda na Jasnem in bo raje posvarila za nečedno dejanie svoje zvestel A'i tudi o laži uči »Zlata knjiga«? Če pa že hoče gospoda serviratl svojim zvestim bral-cem materijal tudi Is Preserske kotline, naj si Izbere kaj bojšega, kajti z osebami kot je omenjeni g. invalid — se ml ne spuščamo v debato, če tudi smo Preserčani. (Sokolsko gledališče v Radovljici) naznanja, da se ie igra »Čarovnica pri Bohinjskem jezeru«, ki le bila že objavljena na gledališkem listu, preložila na pozne.šjl čas. Uprizori pa se dne 2. In 3. februarja ravnokar Izišia naistarejša slovenska ko. medija »Veseli dan ali Matiček se ženi«, pri kateri sodeluje pevski zbor s sprem-levanjem orkestra. Predstava se bo vršila kot proslava prvega slovenskega dramatika Linharta, ki !e bil roicn v Radovlfici in bo kolikor mogoče sijajno opremljena. Radi priprav za to uprizoritev prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m. predstava odpade. (Obrtno društvo v Središču) oriredl svoj letošnll ples združen s srečolovnm v nedelfo dne 20. t. m. v tamošnjem Sokol-skem domu. Ker je celotni čisti dobiček te prireditve namenjen za vzdrževanje SrHi-ške obrtno-nadaljevrlne šile nadeja se društveni odbor obilega obiska. (Sv. Lovrenc na Dr. Polju.) Brezverci? Tu v naši fari smo res nekateri mislili, da Samostojna preganja duhovnike ter da je brezverska, oziroma da goji nekako mržnjo do Sv. cerkve, kar so tudi venomer trdili vsi klerikalni časopisi in njih agitatorji. Danes se je pa pri nas izkazalo čisto nasprotno. Tu so namreč znani klerikalni prisranjačl Jakob Tumpej In Štefan Be-ranič. oba iz Sv. Lovrenca, ter Matevž Predikaka iz Pleterji precej previdno počeli preganjati našega sivolasega priljubljenega župnika Ivana Zadravca. Trdeč, da g. župnik ni več sposoben za umazano klerikalno politiko in da ne more koristiti ozir. služiti podli hujska-riii, ker je prestar, so šli ti možakarji od hiše do hiše s prazno polo papirja ! in pobirali podpise. Potem, ko so imeli j podpise, pa so na lažniv način sestavili ! neko spomenico na škofijstvo v Maribor. Ko je sedaj večina faranov zvedela, zakaj so ti ljudie pobirali podpise, se je situacija obrnila v prid župniku. Mi kot taki ga ne bodemo zagovarjali in niti preganjali, konštatiratl pa moramo, kako izrablja klerikalna stranka cerkev in nje predstavnike. Dokler si zmožen huiskati in sejati nemir med mirnim ljudstvom, si jim dobrodošel. Sedaj na stare dni, ko ti treba počitka, bi te pa z našega divnega Dravskega pognali kam v hribe v najslabše fare. Fvo značaj klerikalnih tigrov na deželi. Častitlm gg. duhovnikom pa naj bo to za vzgled, kako klerikalna stranka od-škoduje njene priganlače. Kakor povsod, bode tudi gotovo v tej zadevi zmagala pravica in lahko trdimo že vnaprej, da bodite g. župnik mirni in gotovi, da Vas tudi ta nakana teh Vaših najboljših pristašev vsled našega odločnega nastopa ne bo spravila iz naše fare, ker nam je le v zadoščenje to, da se je sedaj izkazalo, kdo preganja našo duhovščino. Zavedni farani Lovrenčanl. (Sv. Marjeta niže Ptuja.) Kakor hitro je zvedel g. Vesenjak, da priredi v zadnjih dneh meseca decembra naš tovariš Pucelj shode, si je ta dični gospod takoj nabral eno košaro praznih fraz in tiste že 31. decembra prodajal svojim backom pri Miklnu. Kvasil je na dolgo ln široko neke številke o proračunu. Drugega ni vedel ničesar povedati. Bilo je že tako dolgočasno, da ga je eden izmed njegovih pristašev vprašal, kaj je z Markovim protokolom, A to mu je sapo zaprlo. Nato mu je še pojasnil naš pristaš Miha Čuš iz Mez-govec, da če vpraša on zborovalce, če se kateri samo ene številke spominja njegovega govora, je dobro. Kar pa se tiče avtonomije, je stvar že od 1918. leta zafurana po krivdi dr. Korošca. Ta odločen nastop našega tovariša Čuša je več zalegel in dal udeležencem povod za nadalina razmotrivanja, kakor pa vsa zamorčeva kvasariia. G. profesor. Vam pa čestitamo k Vaši nezmožnosti, ker bo na ta način nam olajšano deta v prid celokupnemu kmets&emu stanu. — Opazovalec. (Sv. Lenard nad Laškim.) Malokdaj pišemo iz našega kraja, zdaj pa moramo vendar povedati, kaj delamo! Prošlo leto smo delali sicer mnogo, samo vprašanje je, če smo tudi vse prav napravili. Pozimi je bilo vse v znamenju volitev in avtonomije, ki jo pa prav izgovarja od zvezanih le malokdo. Zmagala je, kakor večinoma povsod, tako tudi pri nas, v milosti božji se potapljajoča, na zunaj kmetska na znotraj frakarsko-duhovska kulukarska klerikalna stranka. Ko je bil ugotovljen izid volitev, za katere so plačevali agitatorje z gabro-vimi kladami itd., je vzkliknil njihov untergeneralissimus Cencek: Hvala Bogu! Zdaj smo mi dosegli, kar smo mislili! — Vprašam vas: Ali ste tudi že tedaj mislili na kuluk, ta odlični blagoslov, s pomočjo vaših glasov postavljene vlade? Ali morda slišite vaše pristaše, kako godrnjajo in govorijo: »Lepo avtonomijo sta nam priborila Cencek in Jaka! Namesto 500 Din davka, ki sem ga plačal lani, moram odšteti letos 1200 dinarjev! In vrhu vsega še na tlako! Fej!... — Pa pustimo to čudno klerikalno politiko uspehov in poglejmo ono malo občinsko, ki pa je odkrito rečeno, precej boljša od one prejšnjih let. — Po dolgem drezanju nekaterih tovarišev odbornikov se je popravil lep kos občinske ceste iz Malih Grahovš v Št. Lenartu. Želeti bi bilo, da se delo nadaljuje, da bi bila vsa občinska pota v dobrem stanju. Najprej naj se popravijo glavna pota, ki so takorekoč žile, ki vodijo v zunanji svet! Zelo potrebna popravka je pot iz Laške vasi na Velške Gorelce, dalie ona pot, ki pelje iz Cur-novca črez Knjert na Mišidol, kjer je tudi ena glavna pot na okrajno cesto. — Nimajo prav oni odborniki, ki so ob okrajni cesti in nasprotujejo popravljanju občinskih potov, katerih s^.mi ne rabijo. Ravno tako naj pomislijo oni odborniki mali posestniki, ki sami nič ne vozijo, da je pri lepi poti tudi najet voznik cenejši, — Letina je bila bogata. Posebno veliko za naš kraj je bilo raznega sadja, za lepa namizna jabolka so dobili marsikateri tisočak, oni pridni sadjarji, ki se smotreno pečajo s sadjarstvom Koliko pa so zraven zaslužili trgovci? Kako lahko bi ves ta denar ostal v rokah kmetov samih, če bi bili zadružno organizirani. Toda kje smo še v zadružništvu!? — Pozno jeseni nas je zadela velika nesreča pri svinjah, katere je Ijuto napadla rdečica. Tudi pri nas se bomo morali oprijeti cepljenja proti tej kugi, katera nam leto za letom napravi ogromno škodo v naših svinjakih. — Še nekaj sem prej pozabil pri občinskem gospodarstvu. Naša občina se poteguje za živinske sejme. Vsled ugodne lege bi mogoče to pomagalo občinski blagajni, ki trpi na suši. iz neznanih vzrokov so bili proti temu takoj od začetka Kovačkov stric. Zdaj sta pa še dva druga z njim potegnila in sicer kakor ljudje govorijo, laškim »bur-garjem« na ljubo, s katerimi so na razne načine v žlahti! Ali so res še mogoči kmetje, katerim kuluk ne zadostuje, da bi delali še tlako »burgarjem«? Torek, dne 15. januarja. — V Ose-lici v Poljanski dolini so bile v nedeljo občinske volitve. Demokrati so se zvezali s klerikalci in volili 7 odbornikov, naša stranka 11 in klerikalci 7 odbornikov. — V Ljubljani so se komunist) zopet zvezali s klerikalci. Lepa družba! — V Kmetijski družbi so pričeli klerikalci zopet rovariti. Pritožili so se proti temu, da bi se občni zbor vršil. Njih namera pa se je ponesrečila in občni zbor se vrši dne 30. januarja. — Na seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se čimpreje izvede likvidacija pokrajinskih uprav. S tem se bližajo volitve v samoupravne oblasti. Tovariši na delo, da bodo samouprave kmetskemu ljudstvu v korist! — Poslanec tov. Pucelj se je odpeljal v Beograd, da intervenira za svoje volivce. — Po vsej evropski javnosti se živahno komentira na sestanku Male antante dosežen sporazum z Italijo. — Radič jc podal dunajskim listom nove izjave, v katerih se izreka za revolucijo. Kakor da še ni bilo dovolj krvi prelite. — Francoski frank je ponovno padel. — Denarne stiske Nemčije rastejo. Dne 1. februarja bodo nemške blagajne prazne, — Angleška vlada je pred padcem, ker so se vsa upanja v sporazum med konservativci in liberrlci izjalovila. Sreda, dne 16. januarja. — Tovariš Pucelj je nastopil pri zunanjem ministru dr. Ninčiču odločno za koristi naših bratov v Primorju, katerim je treba ob sklenitvi sporazuma z Italijo zasi-gurati vsaj enake državljanske pravice. Tudi je tov. Pucelj uspešno nastopil za koristi Slovenije in zahteval, da se pri trgovinski pogodbi z Italijo zasigura naši državi zlasti prost Izvoz lesa v Italijo in prepove uvoz italijanskega vina. — Vsled velike brezposelnosti v Nemčiji, so pričeli nemški delavtff trn- moma prihajati v našo država Ministrstvo je 2a to izdalo odredbo o omejevanju dohoda tujih delavcev v našo državo. — Vse svetovno časopisje piše obširno o sestanku Male antante in naglasa, da je ugled Male antante vnovič narastel. — Na Angleškem je bil otvor-jen parlament s prestolnim govorom. Po prečitanju govora so zastopniki delavske stranke predlagali vladi nezaupnico, ki bo skoraj gotovo sprejeta. — Na Poljskem so odkrili monarhistično zaroto. Več oficirjev in politikov so aretirali. — Ves letošnji kontingent potnih listov za Aueriko je izčrpan. Do julija se ne bodo izdajali novi. — Na Japonskem je vnovič izbruhnil potres. Škoda je ogromna. Samo v Yokohami je bilo razrušenih 600 hiš. Četrtek, dne 17. januarja. — Likvidacija pokrajinske uprave za Slovenijo se nadaljuje. V Ljubljano je v ta namen dospel načelnik dr. Svetek. — V Ljubljani se je vršila seja načelstva demokratske stranke, na kateri je bilo sklenjeno. da se Reisnerjeva ponudba odložitve mandata ne sprejme. Besedo-lomstvo demokratske stranke je s tem perfektno. — Poroča se, da bo Italijansko - jugostovenski sporazum sklenjen še ta mesec. Ministrski predsednik Pašič odpotuje koncem meseca v Rim, kjer se sestane z Mussolinijem, da podpiše v Beogradu sklenjeni sporazum. — Na seji ministrskega sveta je bil konč-noveljavno določen redni proračun na 10.400 milijonov dinarjev. Proračunsko leto se prične dne 1. aprila. — Skupščina je sklicana na dan 23. januarja. Na dnevnem redu je odobritev francoskega posojila v znesku 300 milijonov frankov. — Italljansko-ruska trgovinska pogodba bo po poročilih italijanskih listov v najkrajšem času sklenjena Petek, dne 18. januarja. — Tov. poslanec Pucelj je vstopil v zemljoradniški klub. — Po časopisnih vesteh je napravil na bolgarsko teroristično vlado sporazum z Italijo uničujoč utis. — Demokrati se trudijo z vso silo, da bi ustvarili opozicljonalni blok! Ker pa vsa javnost ve, da Je edin namen njihovega »opozicijonalnega« bloka ta, da bi zopet zlezli v vlado, so vsi njihovi poskusi zaman. — Slovenski vestfalskl rudarji se vrnejo v domovino. Ministrstvo za šume in rude jih namerava zaposliti v bosenskih rudnikih. — Na Poljskem je prevzel novo vlado grof Zamejski, odličen pristaš vseslovanske misli. — Francoski frank se je nekoliko popravil. Izgleda, da bodo ukrepi francoske vlade pomagali. — Na smrt obsojeni socf-jalni revolucijonarji so bili od boljše-vikov obsojeni. — V Rusiji so se pričeli veliki prepiri med posameznimi komunističnimi skupinami. Izgleda, da Je prepir umetno narejen, da bi mogli bolj-ševiki premotiti svet, da sO za reforme. Sobota, dne 19. januarja. — Ljubljansko »Jutro« napada na najbolj laž-njiv način SKS. — Demokrati so ustanovili svoj kmetski odsek, ki so ga že enkrat imeli, na katerega pa so iz same ljubezni do kmeta popolnoma pozabili — Finančni odbor je končal z razpravo o proračunu. — Sodnikom se izboljšajo plače, — Minister Stojadinovič pripravlja zakon proti draginji. Samo da ne bi bil ta zakon tako nezmiseln, kakor so bili vsi dosedanji. — Razmejitev z Rumunijo je dokončana. — Na Francoskem je doživel ministrski predsednik Poincarč v zbornici tri velike zmage. — Na Madžarskem so notranje zmede vedno večje. Policija je odkrila par novih zarot — Nemški kapitalisti so predložili Francoski sporazum, po katerem bi vsa nemška podjetja postala solastnina Francozov. Francoska vlada se je izrekla proti temu načrtu. Nedelja, dne 20. januarja. — Tov. poslanec Pucelj je imel več zelo uspelih shodov. Tudi na Štajerskem so bili naši pristaši pridno na delu. — Volitve v cenilno komisijo so bile večinoma končane po predhodnem sporazumu. V ljubljanski okolici pa so trgovci odkrito nastopili proti kmetom. Komu je to bilo v korist, naj povedo gospodje trgovci. — V Beogradu se pridno vrše priprave za sporazum z Italijo. Na vsak način treba povdariti, da bo imel samo tisti sporazum zmisel, ki bo dal našim bratom v Primorju vsaj osnovne državljanske pravice. Če se bo naše brate le naprej preganjalo, potem je vsak sporazum nemogoč! To si naj Italijani zapomnijo! Pondeljek, dne 21. januarja. — Ministrski predsednik Pašič in minister zunanjih zadev Ninčič, odpotujeta dne 27. L m. v Rim. — Doznava se, da bo razmejitev z Italijo izvršena na podlagi katastrskih mej posameznih občin. <— Dr. Korošec je obiskal Pašiča ln se deli časa z njim razgovarjal. — Dr. Spahov, vodja bosenskih mohamedancev Je Imel daljši razgovor z dr. Korošcem. Pa ne da bi se pripravljal nov Markov protokol. — Angleška konservativna vlad« je bila s 328 glasovi proti 256 poražena. Novo vlado sestavi delavska stranka. — Na Angleškem je Izbruhnila stavki železniških vlakovodij. Odgovori somišljenikom In prijateljem- IZ LISTNICE POSLANČEVE. M. M. t D. - Prošnjo našel v ministrstvu. Bo pa seveda poslana v Ljubljano k direkciji na mišljenje. Treba, da stopite tja in stvar pojasnite in dobro priporočite. Brez dobrega priporočila z Lj. ni upati na uspeh. It F. L. — Prošnjo treba vložiti v Lj. Oglasi se osebno v tajništvu, da vrnem priloge in pojasnim še vse, kar je potrebno storiti A. R. Št J. — Duplikat poslan že 3. I. pod št. 38.241. Upam torej, da je med tem časom že vse v redu. P. z. v LJ. — Armiji v Zagreb je dovoljenje že davno poslano. Ker pa je vezano na izpolnitev nekaterih predpogojev, zato še morda zadržavajo. Vprašajte vsekakor pri direkciji in če še nimajo, obrnite se v Zagreb na ar-mijo. K. S. P. — Prizivu je bilo ugodeno in je tozadevna rešitev odšla iz vojnega ministrstva že 28. avgusta pod št. 35.579 na vojni okrug v Maribor. Če bi bil ponovno vpoklican ali bi se bilo prekinilo, morate vložiti ponovno prošnjo, kateri pa bo takoj ugodeno. J. R. v BI. — Prošnjo prejel in jo vložil pri vojnem ministrstvu 16. jan. pod št 1337. M. Š. K. — Prosil da se odloži, dokler ne bo tečaj v Sarajevu končan, kar bo po vsej priliki v pozni jeseni K. B. P. — Za I. B je treba prositi pri vojnem okrugu v Mariboru, kamor spada. Vsi letnika 1899., ki so služili v Avstriji najmanj 12 mesecev, imajo pravico na skrajšan rok od 5 mesecev, vsi oni pa, ki so služili toliko manj, morajo iste mesece nadomestiti tukaj. N. pr. kdor je služil v Avstriji samo devet, mora sedaj 5 + 3 = 8 mesecev. In teh prošenj ni treba pošiljati v ministrstvo, ker mora vojni okrug ugoditi taki prošnji, če le doprinesete dokaz, da ste v Avstriji odslužili najmanj 12 mesecev. V. H. D. — Dobil naslov znanca, na katerega se obrnite. Naslov pustim v tajništvu. Geo. D. — Govoril v vaši zadevi, a ni dosti upanja, ker je konkurenca silna. Pišite še sami pismo na meni navedeni naslov direktno. I. R. v G. — 28. decembra je Izdala gen. direkcija nova navodila, ki pravilnik za male obrtnike precej olajšujejo. Obrazložil pa sem jim, da to ne zadošča in v čem so glavne ovire. Obljubili so vprašanje ponovno preštudirati in eventuelno poslati še nova navodila vsaj za gostilničarje, ki potrebujejo samo za svoje goste. E. L. — Min. poljoprivrede odobrilo. Obljubljeno, da tudi direkcija carine reši na prvi seji ter takoj odpošlje v Ljubljano. 3. PorežTmo vse šparone fn event. debelejše de!© trte v kolikor jih frismo že v Jeseni perezaii! 4. Naročimo takoj trtni maferlSal (trte, kluče, bilfe) za podsajanje ozir. napravo novih vinogradov! 5. Nabavimo in pripravimo si potrebno kolje I 6. Popravimo event dokupimo si najpotrebnejšega orodja! 7. Skrbimo in naročimo si pravočasno gaiico in žveplo ozir. salojidin! 8. Preglejmo škropilnice in žvepljal-ke ter skrbimo, da je vse v redu pri njih! 9. Nadaljujmo z grubanjem v starejših ozir. z rigolanjem v mlajših vinogradih! 10. Pristopimo vsi vinogradniki k »Glavnemu Savezu Jugoslovenskih vi-nogradara v Mariboru«! C. Kletarstvo: Dober in napredka-željen kletar imej to pred očmi: 1. Obdrži v vinski kleti vedno največji red, snago in čistoto! 2. Ne trpi v kleti predmetov ln stvari, ki ne spadajo v k'et! 3. Zalivaj in drži vedno polne sode; j obriši in osnaži jih večkrat! 4. Pretoči vse novo vino (tudi ja-bolčnik in petijot), kajti za to delo je sedaj zadnji čas! 5. Pred pretakanjem vina napravi poskuse na njegovo stanovitnost! 6. Žveplaj nekoliko vino pri pretakanju, posebno če ni stanovitno! 7. Če si pozabil žveplati ?n vino rjavi, uporabljaj natrijev bisulflt (2 do 5 g pro ha)! 8. Če se ti vino vleče pri pretakanju (vlačljivost vina) pretoči fn prezrači ga ter zvišal mu toploto, da popolnoma poklpi (15° C)! 9. Ne imej premrzlih kleti pozimi! in. Skrbno pazi na vse kletarsko orodje, zlasti na sode; zažvepljaj jih večkrat (vsake tri mesece) in skrbno zabij! fcfce. (Franjo Kafol — Novo mesto.) A Sadjarstvo: Sprehod skozi naše vaške sadovnjake sedaj pozimi, nam nudi navadno prav žalostno sliko. Polomljene veje, krivo upognjeno drevje, razni izrastki iz korenin, debla in vej, odlomljene suhe veje, goščava, mah, lišaj itd.; zares žalostna slika. Le redki so sadjarji, ki negujejo in se brigajo tudi za sadno drevje! Sadjarji! Ne odlašajte malenkostna oskrbovalna dela še nadalje in pričnite ga takoj po tem redu: 1. Vzravnajmo vsaj vsa povešena, kriva mlada drevesa v sadovnjaku! 2. Očistimo drevje mahu, lišaja ln stare skorje! 3. Odstranimo vse izrastke iz korenin, debla in vej! 4. Odžagajmo vse suhe, pokvarjene in polomljene veje! 5. Odžagajmo tudi vse visečo veje zlasti ob cestah, ki ovirajo promet! 6. Razčistimo vejevje v kroni, ki se drgne, križa ter raste v sosedno drevo! 7. Negujmo in pazimo pri obrezovanju dreves na kratke plodne vejice in brste, da jih preveč ne polomimo, kajti na njih se nahajajo cvetni popki. Edino one so nositeljice bodočih piodov! 8. Gojimo mladim drevesom vrhe in višje stoječe veje (drugi in tretji venec)! 9. Pobelimo sadno drevje z apnenim beiežem, kateremu smo pomešali nekaj krvi aH karbolineja in nekaj ilovice! 10. Gnojimo tudi sadnemu drevju s hlevskim gnojem ali pa z gnojnico, ki se raztrosi oziroma polije v obsegu krone ali koša! B. Vinarstvo: Vinogradnik Ima polno dela tudi pozimi 1. Pripraviti in navozltl mn-amo fnoj v vinograd, event. dokupiti umetnega gnoja. 2. Zares pravi blagor za vinograd je kompost ki ga pripravljamo skozi celo leto iz raznih odpadkov V'plevela, rezin, raznih drugih odpadkov itd.). Preko kruto zakrknjenih izpadov teorije gre praksa svojo stvarno pot, upoštvevajoč seveda v polni meri tudi posamezne utemeljene nasvete in želje, v kolikor jih seveda rabi za svoje izpopolnjevanje in za svoj napredek; vse drugo pa ugasne kakor splamteč ogenj in se zgubi brez posledic. — K zadnjemu članku »O dvojnem cepljenju« v »Sadjarju« št. 12 si dovoljujem pribiti nekaj suhih dejstev, s katerimi mislim, da bo za enkrat zadostovalo dvojno cepljenje ožigosati. Resnica je, da je večina kmetov-sadjarjev zgubilo vse zaupanje v dre-vesničarje, ki vzgajajo svoje drevje z dvakratnim cepljenjem in to popolnoma upravičeno. Praktičen sadjar obsoja dvakratno cepljenje ter ga smatra za nekako prevarljivo vzgojo, kot zelo hiter in lehak trik in koristen pripomoček razpečavanja mladega sadnega drevja, ki se v praksi le pogojno, obče pa ne obnese. Vse. enostransko razmotrivanje uče-njaških fundamentalnih naukov o fiziologiji rastlin ne pomaga nič! Dvakratno cepljenje je zadrževalo razvoj našega sadjarstva ifl je neizpodbitna zavora uspešnemu sadjarskemu napredku. Prvoten fundament je bil, Je in ostane našemu sadnemu drevju zdravo-naraven, navaden in priprost divjak (lesnika, drobnica itd.), ki je zrastel pod gotovimi pogoji iz najdebelejše, dobre in zdrave pečke oziroma koščice, pod pogoji, M jih zahteva njih priprosta narava. Z enokratnlm cepljenjem dosežemo in si ustvarimo sadno drevo tudi v drevesnici, ki edino odgovarja našhn razmeram, zemlji in podnebju. Kratek sprehod skozi naše sadovnjake nas zadostno poduči, da uspeva z dvakratnim ceplenjem vzgojno drevje le pod gotovimi najboljšimi in slučajnimi pogoji, le v zavetnih in dobrih legah z dobro zemljo in nego, česar pa navadno pri naših kmečkih sadjarjih vsega ni in nikdar ne bo. Sadno drevje, ki je z dvakratnim cepljenjem vzgojeno, je navadno kratkega življenja, je skrajno občutljivo proti mrazu in škodljivcem, se hitro iznosi in postane zanikrno. Lepa in edina lastnost tega drevja, da nekaj preje rodi, — še dolgo ne odmeri vseh njegovih slabih strani Temeljni in glavni pogoji uspešnega razvoja našega sadjarstva so po mojem mnenju: 1. Vzgajajmo sadno drevje z enkratnim cepljenjem na zdravih (tudi divjih) dobrih podlagah. 2. r*azn!noŽ£ijn;o !e malo vrst (kvečjemu 3 do 4 vrste), ki so preizkušene, priznano najboljše, vztrajne, trpsžne in pozne. 3. Povzdignimo in zbcljšujmo domačo sadno uporabo in 4. OrgsnTzirajmo solidno sadno trgovino s stalnimi odjemalci Fraisjo Kaisrt — Novo mesto. Terana sa In ra Vrhniki. Na Vrhniki se Je ustanovila minulo leto tovarna za sadne ia zeleniadne konserve pod firmo »Globus« tovarna za konserve D. Z O. Z. Vrhnika. industrija, ki na veliko predelava sadje in zelenjad v trpežne Izdelke, je po drugih državah že jako razvita. Češkoslovaška in Nemčija sta v tem oziru na prvem mestu. Pri nas je to nekaj novega, zlasti v Sloveniji. Ker se gre tu za predelavo kmetijskih pridelkov, je vsekako potrebno, da se zlasti sadjarji, pa tudi kmetovalci sploh zanimajo za to podjetje, ki bi bilo, ako se razvije in razširi, zaneslMv odjemalec nekaterih vrst sadja in nekaterih drugih vrtnih in poljskih sadežev. Sadna industrija pa ne predelava vsakega sadia in zelenjadi kar od kraja, anvpak samo nekatera plemena ln posebne sorte. Izmed sadnih plemen hodi v poštev predvsem iagodle In sicer: vrtne Jagode, vrtne maline, ribez in kosmuPa (agras). Od ko-ščičastega sadja uporablja tovarna večje množine sliv (velika zelena sliva), breskev (ameriške sorte kosteuice ki ne gredo od kosti), mlrabei in vlšeni. Baš teh naštetih sadnih plemen pa pri nas žal ne pridelujemo, dasi bi — razen breskev — uspevala prav povsod zlasti po vinorodnih kraiih. Kombinirani nasadi jagodja — ribez ln ko-smulja, vmes pa debele vrtne jagode — bi se brez dvoma izplačali, ker taki nasadi zarode prav kmalu in dajejo precej zanesljiv reden vsakoleten pridelek. Isto velja tndi za vrtne maline, ki bi se dale tudi vplesti v to kombinacijo. Tudi slive, mlrabei« in višnje, dajejo dober pridelek, ker rode bolj redno nego jablane in hruške. Ameriške breskve (kostenlce). bi se lahko gojile povsod po vinorodnih krajih po opuščenih vinogradih In drugih zemljiščih, ki Imajo primerno lego. Breskev je posebno primerna za mešnne (kombfnirahe) nasade, ker Jo moramo obdelovati. Dokler Je mlada ln ako Jo sadimo v primernih razdaljah, prav dobro 0 spe vajo vmes ribez, kosmulja In vrtne jagode. Od zelen'adnih sadežev prevzema tovarna grah. fižol (oboie v sfročju, dokler Je še zeleno) špargej, paradižnike in ku-marce (sorta z malimi plodovi). Glede graha ln fižola Je pripomniti, da se ta dva sadeža, zlasti pa fižol v strnčju, ne dasta prevažati v večje daljave brez škode; zato bi hodili tozadevni nasadi vpo-štev samo za bližnjo okolico Vrhnike. Spargelj prenese daljši prevoz. Zato bi kazalo v kraiih, kler Je zato kulturo primerna zemlja, prirediti nove nasade, oziroma razširiti že obstoječe. Paradižniki se tudi lahko pošiljajo v večje daljave. Goiitl bi jih bilo zlasti po vinorodnih kraiih. Tovarna jih že sedaj predela na leto po več 1000 kg. Kumarce naj bi poizkusili goiiti povsod tam ki-er kumare dobro uspevajo, in kjer je prebivalstvo že vajeno na to kulturo (škofieloško polje, Dorfnrjl, Zabnica). Od naštetih zelenjadnih plemen preskrbi tovarna potrebna semena* Interesenti, ki bi se zanimali za to ali ono navedenih kultur, naj se obrnejo pismeno na tovarno, ki Jim bo dala potrebna polasnlla, preskrbela semena, event. tudi sadike, oziroma da znjo sklenejo pogodbo glede cene in množine dobave. Redni občni zbor Vinarskega ln sadjarskega odseka kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru bo dne 3. februarja 1924 ob 11. url predpnklne v Narodnem domu v Mariboru s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo o delovanju odseka po zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo o premoženju odseka. 3. Predlog odbora glede razpusta društva v prid Pokr. zveze Jugosl vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru, oz. Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Ljubljani. 4. Predlog odbora glede porabe odse-kovega premoženja za slučaj, da sklene občni zbor razpust društva. Po §7 pravil so člani občnega zbora: po en delegat vsake vinarske, sadjarske ali kletarske zadruge, oz. vinarskega, sadjarskega ali kletarskega društva ter zastopniki podružnic kmet. družbe za Slovenijo in slovenskoštajerske pokrajine. Zadruge, društva ln podružnice do 200 članov pošljejo po enega zastopnika, za vsakih nadaljnlh 100 članov pa še po enega. Zastopniki morajo biti lastniki vinogradov ali sadonosnl-kov ali pa vinarski in sadjarski strokovnjaki. V svrho fuzlje vseh vinogradnikov in vseh delovnih sil na polju vinarstva v eno močno organizacijo na eni strani In vseh sadjarjev ln sadjarskih strokovnjakov v drugo močno organizacijo. Je razpust odseka nujno potreben In sa vsi p. n. gg. vinogradnik! in sadlarjl vljudno vabilo, da se tega občnega zbora v čim večjem številu udeleže. Za sklepčnost glode razpusta Je potrebna udeležba zastopnikov vsaj ene četrtine kmetijskih podružnic (društev In zadrug) lz Slovenskoštajerske. Za slučaj, da sklicani občni zbor rte bi bi! sklepčen, se skliče za uro pozneje drugI občni zbor, ki sklepa pravoveilavno, četudi ne pride zadostno število udeležencev. Maribor, dne 30. decembra 1923. Tajnik: Predsednik: Zabavnik, 1. r. Puhla vec. 1. r. Vzgojna vrednost zadružništva. Za ocenitev reforme gotovega družabnega sistema je najboljše ogledalo njena vzgojna vrednost. Družabna reforma, ki donaša samo ekonomske koristi, ne utrjuje in zboljšuje pa ljudskega značaja, je za progresivni preporod naroda zelo malo vredna. To ne velja samo za reformo ka-koršno je zadružništvo v splošnem in kakoršno je irsko zadružništvo še posebej, kajti zadrugarstvo ne pospešuje samo individualne sposobnosti irskega kmeta kot producenta in trgovca, ampak ono mu je privzgojilo tudi zavest odgovornosti in dolžnosti, ki jo ima kot član organizacije, kakor je zadruga, pa tudi država. ZMJenje sicer močno veže posa- metne individlje, ki pripadajo Isti politični stranki vendar se socijalne potrebe posameznika ne morejo omejevati na same demonstracije za to ali ono stranko. V svrho popolne ilustracije materi-jefcih in moralnih uspehov zadružništva omenjamo najrevnejši kraj na Irskem. Vzgled revne občine. Leta 1903 je bila v Danglo-ju ustanovljena kreditna zadruga. To je oblika zadružništva, kateri pridružiti so se smatrali tudi trgovci potrebnim. Čim je bil stojen poskus v enem kraju so spoznali njega koristnost tudi v drugih krajih. Halla-ger, ki je prebil nekoliko let v Ameriških premogokopih, se je po povratku domov pričel zanimati za umetna gnojila. Potreboval je strokovno analizo z jamstvom, o kateri pa trgovec ni niti nikoli slišal, niti ni hotel za njo vedeti. Hallager s tem ni bil zadovoljen. Spomnil se je, da more ustreči njegovi želji »Irsko kmetijsko društva za vele-prodajo«. Toda to društvo je delalo samo z zadrugami. Domača kreditna zadruga pa je bila popolnoma v oblasti trgovcev, tako da ni bilo mogoče ničesar storiti. Želji Hallagerja je mogla ustreči samo zadruga. Vendar, da bi vsaj začel, je naroČil dvajset ton umetnih gnojil potom zadruge v Dan-gloju. S tem naročilom si je prihranil 20 L, poleg tega pa je dobil zajamčeno kvaliteto, tako da je bil neuspeh izključen. Zato je prosil »Irsko kmetijsko društvo« pomoči za ustanovitev nove zadruge. Zveza trgovcev je v strahu pred konkurenco proglasila, da ta zadruga nima pravice trgovati. Kmetje se tega niso ustrašili ampak so se v prepričanju, da mora biti stvar že samo zato dobra, ker nastopajo trgovci proti njej, šli energično na delo, polni vere v iepošo bodočnost Mala koliba, v kateri je bila nastanjena nova zadruga, je bila nastanjena na nekem bregu, daleč od ljudi, s katerimi je delala. Poslovala je od začetka samo dvakrat na teden, in še tedaj samo v večernih urah. Toda bilo je lastno podjetje kmetov, ki so Imeli vanj zaupanje. Prve mesece se je omejevala samo na dobavo umetnih gnojil in semenja. Čim se je pokazalo njeno uspešno delo, pa je pričela trgovati tudi s soljo in moko-. Kmetje, ki so Jo vodili, so bili novinci v trgovini. Voditi niso znali knjig, pa tudi ostali posli so jim bili španska vas. Vendar sta dobra volja in zaupanje kmetov v lastno moč premagala vse težave.. Boj s sovražniki zadružništva. čim se je zadruga bolj razvila, so jo prenesli v večji lokal. Aktivnost opozicije je znatno narastla. Veletrgovci ji vsled pritiska zveze trgovcev niso hoteli prodajati, vsled česar je bila prisiljena obrniti se na škotsko skladišče za veleprodajo, da ji je to dobavljalo blago. Nato so trgovci znižali cena, da bi tako ubili zadrugo. Toda zadruga je nabavila voz in dostavljala članom na dom. Tako je zadruga premagala prvo krizo, za kar gre nemala zasluga disciplini članov. Ker je bila v kraju zelo razvita kur-jereja, je bilo potrebno začeti trgovino z jajci. V ta namen so poslali Hallagerja na nasvet kmetijskega ministrstva na Dansko v zadružni tečaj za pollikulturo in trgovino z jajci, kjer se je naučil sortiranja in pakovuiija jajc, knjigovodstva in drugih trgovskih poslov. Kakor hitro je pričela zadruga z vnovčevanjem jajc, so cene istim znatno porasti e, tako da so napravili kmetje samo leta 1906 čez 3C00 L dobička. Največji uspeh pa je bil v tem, da so kmetje spoznali važnost umne konjerejei, ki je kmalu donašala podvojene dohodke. Zmaga vzajemnosti. Pozneje so uvedli plačevanje jajc po teži in ustanovili pod vodstvom zadružnega ravnatelja postajo za rejo boljše pasme petelinov. Ljudstvo je vsled lepih uspehov pričelo ceniti kokoš. »Kadar srečamo kokoš,« je rekel neki kmet, »se ji odkrijemo.« Nadaljnji korak je bil razširjenje zadružnega lokala, kajti zadruga se je čedalje lepše razvijala. Reja prašičev je bila pričeta samo na korist članov. Toda čim se je opazila koristnost tega tako za producen-te kakor za konzumente, so začeli tudi slednji pristopati k zadrugi. Zadruga je vzlic silni kampanj trgovcev lepo napredovala, tako da je Hallager lahko podal po uspešni kampanji sledeče poročilo : »V aprilu 1906 se je prodajalo jajca po 5 pene, v aprilu leta 1901 pa so stala 9 pene. Cena moke je padla od 14 na 10 šilingov, in to vzlic termi, da je na svetovnem trgu cena porastla. Pri trgovcih je stal 20 odstotni superfosfat 12 šilingov, v zadrugi pa 30 odstotni samo 7 šilingov in 6 pene.« Nov kulturni pokret na deželi. Leta 1909 je bil storjen nov korak. Dobrodelna hranilnica v Pctdrocku je odstopila zadrugi dvorano, istotako so bile drtne na razpolago dvorane šestim drugim najaktivnejšim zadrugam na Irskem. To je omogočilo kmetškemu ljudstvu, predvsem pa kmetski mladini, da se je mogla zabavati in gojiti kulturni napredek. Poročilo zadruge za 1. 1915 lepo predočuje njene uspehe. Promet je znašal leta 1915 L 21.500.—, leto dni preje še samo L 13.900.—. Od čistega dobička se je razdelilo 7 in pol odstotno dividendo, ostanek pa so dali v rezervni zaklad. Ta čas so se osnovale zadruge po vzorcu zadruge danglouske. Med drugimi je bila leta 1914 ustanovljena kreditna zadruga, ki se je od danglouske razlikovala v tem, da ni bila osnovana po Rajfajznovih načelih. Člani te zadruge so bili sami že zadolženi kmetje. Namen zadruge pa je bil olajšati pogoje dolgov, ki so jih že bili napravili. Potrebni kapital so zložili privatniki, tako da je izgledala zadruga precej filantropično. Ta zadruga je znatno pripomogla k uresničenju zadružnega sistema, o katerem so sanjali idealisti S tem je bil storjen konec gospodstva ekspioatatorjev. Ta zadruga posluje danes v vseh oblasteh na Irskem. To so ekonomski in moralni sadovi zadružništva na Irskem. In v vsej Evropi. Zadružništvo brezdvomno ustvar-zadružno ideologijo in tako ustvariti ja nova obzorja iz stališča gospodarstva in morale. Treba je le poglobiti sigurnost in poštenje v poslovanju. V ta namen je predvsem potrebno uvesti pouk o zadružništvu v vseh šolah. (Seja mlekarskega društva) bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne pri Mraku na Rimski cesti. Udeležba obvezna. (Novi davki In nove takse.) Vsak mesec nam prinaša nova davčna bremena. Tako smo dobili sedaj tudi nove takse za gostilniške račune. Kdor poje v gostilni kos kruha, mora plačati 20 par davka. Na ta način se veliko sitnari, pa skoraj nič ne doseže. Kako krivičen pa je ta davek, raj pokaže sledeči primer. V ljubljanskem baru, kjer se denar na veliko zapravlja, je običajen račun najmanj 500 dinarjev visok. Gost plača 20 par davka. Če pa spije kdo 1 četrt litra vina in poje pri tem pol klobase pa plača tudi 20 par davka. Tako pravico nam reže od klerikalcev postavljena kulukarska vlada. (Vrednost denarja.) Veljava dinarja je pretekli teden nekoliko narasla. Splošno Se zatrjuje, da je temu vzrok sklenjen sporazum z Italijo in pa splošno potrebno ozdravljenje našega gospodarstva. — Vnovič pa ie padel francoski frank, ki Je bil par dni že manj vreden, ko italijanska lira. Francoska vlada zatrjuje, da Je padec franka popolnoma neupravičen in da Je samo plod nemške špekulacije, ki hoče skupno z nekaterimi ameriškimi špekulanti spraviti na ta način Francijo na kolena. NI verjetno, da bi se to posrečilo. — Na zagrebški borzi je bila vrednost denarja dne 21. 1. sledeča: Ameriški dolar od 85.75 do 86.75, angleški funt od 368.25 do 371, švicarski frank od 15.10 do 15.20, francoski frank od 3.87 do 3.92, italijanska lira od 3.79 do 3.82 in češka krona od 2.53 do 2.56 dinarja. En dinar ie bil vreden nad 2 rumun. leja, 300 madžarskih ln 820 avstrijskih kron. X Tržne cene v Celju dne 15. januarja. — (V dinarjih.) Govedina: V mesnicah I. 25. II. 23, na trgu L 24, II. 20, 1 kg vampov 10, pljuč 10, Jeter 22, ledic 22, loja 10 do 25. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 35, II. 30, jeter 22, pljuč 22. ~ Sviniina: 1 kg svinjskega mesa I. 35 II. 30, pljuč 15, jeter 15, 1 kg slanine I. 43, II. 41, na debelo 35 do 40, 1 kg masti domače 44, ame-rikanske 39, šunke 45, prekajenega mesa I. 45, II. 40, prekajenih parkljev 10, glave 20, jezika 40. — Klobase: 1 kg krakovskih 50, debrečlnskih 50, hrenovk 35, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 30, svežih kranjskih 60, salam 130 braunšv'ških 20. — Perutnina: večji piščanec 30, kokoš 30 do 50, petelin 40 do 50, raca 40 do 50, gos, 150, puran 150 do 200. — DOmačl zajec 25 do 30, 1 divji zajec 60 do 70, 1 kg srne 25. 1 liter mleka 4, 1 kg surovega masla 60. čajnega 88, masla 4& bohinjskega sira 60 do 70, slrčka 16 do 20, eno jajce 2 do 2.25. •— Pijače: 1 liter starega vina 12 do 15. novega 9 do 12, piva 7, žganja 30. — Specerija: 1 kg kave Portoriko 64 Santos 50, RIo 40, pražene I. 68. II. 56, III. 48, rdečega sladkorja 22, kristalnega t-lega 21, v kockah 23, riža 6.25 do 14.50. 1 liter namiznega olja 32, bučnega 40, pet, ileja 7, špirita denat. 16, testenin I. 21. II. 13.50, 1 kg mila 17.20, karbida 7.50 — Mlevskl Izdelki: 1 kg moke »00« 6.20, »0« 6 »2« 5.60, »4« 5.30, »5« 4.70, »6» 3.70, ržene enotne moke 5.20, kaše 6.60, Ješprenja 5.20, otrobov 1.70, koruzne moke 3.50, koruz. zdroba 4.70, ršenlčnega zdroba 6.50, ajdove moke 6.60, ovsenega riža 8, na drobno 20 para več. — Žito: q pšenice 380, rži 320, ječmena 280, ovsa 280, prosa 300, nove sušene koruze 280 do 300 aide 300, fižola 600 do 650. graha 1500, leče 1400. — Kurivo: q črnega premoga 51, rujavega 26.50, m' trdih drv 140 do 150. 100 kg 40. m3 mehkih 112 do 120, 100 kg 32. — Krma: q sladkega sena 100, polsladkega 75, kislega 50, slame 50. (Žitni trg.) Tedenski pregled. Trg Je živahen. Blago kupule tako domaČi konzum in mlini, kakor tudi inozemstvo. Pšenica Je klinb porastu dinarja narasla v ceni. V Potlsiu notlra 350—355, bačka Je ostala 342—345. Koruza za domači konzum 270—275. za izvoz 330—335, ocarinjeno žel. postaja, po šlepu 275—280. Oves 250—260 Ječmen, samo prvovrstno blago za pivovarne 310—320. Grah kupu•; sladkor v kockah v zabojih po SO kg, razne vrste prvovrstnega mil? za pranje, pristno ban?ško mast, amerikansko mast brazilsko mast, riž, kava, olje, j petrolej, seno, vezano aO prosto, pšenično in ovseno slamo, vezafto ali prosto, (seno in slamo za Ljubljano in najbližjo okolico v množini od 1000 kg naprej, za oddaljenejše kraje Ie v vagonih), vse po dnevnih cenah, Vedno ceneje kakor pri drugih trgovcih. Vse ostale predmete preskrbimo na željo vsakemu članu. IL 1 LL..... - - II.'—."-". " -....."L.— 1-. .1. -'la-J. 'il.LL ,. Ali si član »JUGOSLOVENSKE MATICE"? Proda pod (skedenj) v najboljšem stanju iz hrastovega lesa, 20 n» do!jf in 6 m širok. Cena se izve pri g. Jarcu, Novo mesto št. 109. Asitirafte za KMETIJSKI LIST"! Nudim po najnižjih cenah, prvovrstno blagro, kakor: pSenlco, otrobe, drobne In debele, moko zrn krmo iBt. 8, novo koruzo, n&|boI|Si ,,Trboveljski cement" za izdelovanfe opeke Ljudesit Sire, Branj. ANICA" MAJZEU & RAJŠEU LJUBLJANA, Surjaški trg štev. 1 trgovina z manufakturo, galanterioj in usnjem vseh vrst Prvovrstno blage. — Najnižje cene. Na debelo. Na drobna 1 meter, domačega pitna da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje, za 2 kg prediva ali 14 leg godenega oziroma 20 kg surovega lariišča. Pri nakupu novodollega pomladanskega in letnega blaga sa Ionske in moike obleke, perilo, lifon, kotonina, okaford, cefir, evilih, oZv«ma tiskana« x 1 tuhUaitf